To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2023/2675 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 22. novembra 2023

o zaščiti Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo, ki jo izvajajo tretje države

▼C1

▼B

Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

Ta uredba se uporablja v primerih gospodarske prisile s strani tretje države. Določa pravila in postopke za učinkovito zaščito interesov Unije in njenih držav članic pred gospodarsko prisilo tretje države.

Ta uredba vzpostavlja okvir za odzivanje Unije na gospodarsko prisilo, s ciljem da od gospodarske prisile odvrne ali doseže njeno prenehanje, hkrati pa Uniji omogoča, da se v skrajnem primeru gospodarski prisili zoperstavi z ukrepi Unije za odziv.

Ta uredba vzpostavlja tudi okvir, v okviru katerega Unija, kadar je primerno, zahteva povračilo škode, povzročene Uniji.

Katerikoli ukrepi, sprejeti na podlagi te uredbe, so skladni z mednarodnim pravom ter se izvajajo v okviru načel in ciljev zunanjega delovanja Unije.

Ta uredba se uporablja brez poseganja v obstoječe instrumente Unije in mednarodne sporazume, ki jih je sklenila Unija, ter ukrepe, sprejete na njihovi podlagi, ki so skladni z mednarodnim pravom, na področju skupne trgovinske politike in tudi ne v druge politike Unije.

Ta uredba ne vpliva na delitev pristojnosti med Unijo in njenimi državami članicami.

Člen 2

Gospodarska prisila

Za namene te uredbe gospodarska prisila obstaja, kadar tretja država uporablja ali grozi, da bo uporabila ukrep tretje države, ki vpliva na trgovino ali naložbe, da bi preprečila ali dosegla, da Unija ali država članica preneha, spremeni ali sprejme določen akt, s čimer ta tretja država posega v legitimne suverene odločitve Unije ali države članice.

Pri ugotavljanju, ali so pogoji iz odstavka 1 izpolnjeni, Komisija in Svet upoštevata naslednje:

(a)

intenzivnost, resnost, pogostost, trajanje, obseg in razsežnost ukrepa tretje države, vključno z njegovim vplivom na trgovinske ali naložbene odnose z Unijo, ter pritisk, ki ga s tem ukrepom izvaja na Unijo ali državo članico;

(b)

ali tretja država izvaja vzorec vmešavanja, na podlagi katerega poskuša od Unije, države članice ali druge tretje države preprečiti ali doseči določene akte;

(c)

obseg, v katerem ukrep tretje države posega na področje suverenosti Unije ali države članice;

(d)

ali tretja država deluje na podlagi upravičenega pomisleka, ki je mednarodno priznan;

(e)

ali in na kakšen način je tretja država pred uvedbo ali uporabo ukrepov tretje države v dobri veri resno poskušala rešiti zadevo z mednarodnim usklajevanjem ali postopkom razsojanja, bodisi dvostransko bodisi v okviru mednarodnega foruma.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„ukrep tretje države“ pomeni vsako dejanje ali opustitev, za katero je na podlagi mednarodnega prava odgovorna tretja država;

(2)

„določen akt“ pomeni vsak pravni ali drug akt, vključno z izražanjem stališča, institucije, organa, urada ali agencije Unije, države članice ali tretje države;

(3)

„škoda, povzročena Uniji“, pomeni negativen učinek, vključno z gospodarsko škodo, na Unijo ali državo članico, tudi na gospodarske subjekte Unije, zaradi gospodarske prisile;

(4)

„tretja država“ pomeni katerokoli državo, ločeno carinsko območje ali drug subjekt mednarodnega prava, ki ni Unija ali država članica.

Člen 4

Proučitev ukrepov tretjih držav

Komisija lahko na lastno pobudo ali na ustrezno utemeljeno zahtevo prouči vsak ukrep tretje države, da bi ugotovila, ali izpolnjuje pogoje člena 2(1).

Kadar Komisija prouči ukrep tretje države, ukrepa hitro. Proučitev običajno ni daljša od štirih mesecev.

Komisija proučitev izvede na podlagi utemeljenih informacij, ki jih je zbrala na lastno pobudo ali prejela iz kateregakoli zanesljivega vira, tudi od države članice, Evropskega parlamenta, gospodarskih subjektov ali sindikatov.

Komisija zagotovi varstvo zaupnih informacij v skladu s členom 15, vključno, kadar je potrebno, zaščito identitete osebe, ki predloži informacije.

Komisija da na voljo javnosti varno orodje, da bi se ji informacije lažje predložile.

Komisija države članice pravočasno obvesti o začetku proučitev in o relevantnem razvoju dogodkov v zvezi s proučitvami v teku.

Komisija po potrebi pridobi informacije o učinku ukrepov tretje države.

Komisija lahko od držav članic zahteva, da take informacije predložijo, države članice pa na tako zahtevo hitro ukrepajo.

Z objavo obvestila v Uradnem listu Evropske unije in, kadar je primerno, z drugimi ustreznimi sredstvi obveščanja javnosti lahko Komisija deležnike pozove, da predložijo informacije. Komisija določi datum, do katerega je treba te informacije predložiti, pri čemer upošteva obdobje iz prvega pododstavka odstavka 2.

Če Komisija objavi tako obvestilo, zadevno tretjo državo obvesti, da se je proučitev že začela.

Člen 5

Ugotovitev v zvezi z ukrepom tretje države

Kadar Komisija po proučitvi, opravljeni v skladu s členom 4, ugotovi, da ukrep tretje države izpolnjuje pogoje iz člena 2(1), Svetu predloži predlog izvedbenega akta, s katerim ugotovi, da ukrep tretje države izpolnjuje pogoje iz člena 2(1).

Komisija v tem predlogu pojasni, kako so ti pogoji izpolnjeni.

V predlogu je določeno okvirno obdobje, v katerem Komisija oceni ali so izpolnjeni pogoji iz člena 8(1). To obdobje ne presega šestih mesecev, razen če je glede na posebne okoliščine primera potrebno daljše obdobje, kar ustrezno utemelji.

Komisija v predlogu iz odstavka 1 ali v poznejšem predlogu izvedbenega akta Sveta, kadar je primerno, predlaga, naj Svet določi, da se od tretje države zahteva odpravo škode, povzročene Uniji.

Pri oceni, ali je primerno od tretje države zahtevati odpravo škode, povzročene Uniji, se upoštevajo vse okoliščine primera. Pri oceni se upoštevajo zlasti narava in obseg povzročene škode ter splošne obveznosti na podlagi običajnega mednarodnega prava, da se škoda, ki jo je povzročilo mednarodno protipravno ravnanje, v celoti povrne.

Komisija pred predložitvijo predloga iz odstavka 1 tega člena, kadar je to koristno za določitev iz navedenega odstavka, brez poseganja v sodelovanje z zadevno tretjo državo na podlagi člena 6 tretjo državo pozove, naj do določenega roka predloži svoje stališče. Tak rok je razumen in ne povzroča nepotrebnega zamujanja pri predložitvi predloga iz odstavka 1 tega člena.

Komisija pred predložitvijo predloga iz odstavka 1 tega člena Evropski parlament obvesti o ugotovitvah proučitve, opravljene v skladu s členom 4.

Svet sprejme izvedbene akte iz odstavkov 1 in 2 s kvalificirano večino.

Svet lahko s kvalificirano večino spremeni predloge iz odstavkov 1 in 2.

Za namene tega člena Svet ukrepa hitro.

Svet ukrepa v osmih tednih po predložitvi predlogov iz odstavkov 1 in 2.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko Svet ukrepa po preteku tega osemtedenskega roka, pod pogojem, da Komisijo obvesti o zamudi in razlogih zanjo.

Najdaljše obdobje, v katerem naj bi Svet ukrepal, običajno ne presega 10 tednov od predložitve predlogov iz odstavkov 1 in 2.

Svet pri izvajanju svojih izvedbenih pooblastil uporablja člen 2(1), ki določa pogoje za obstoj gospodarske prisile, in merila iz odstavka 2, drugi pododstavek, tega člena, ter pojasni, kako so ti pogoji izpolnjeni in kako se merila uporabljajo.

Izvedbeni akti, sprejeti na podlagi tega člena, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije.

Evropski parlament je obveščen o katerihkoli izvedbenih aktih, predlaganih oziroma sprejetih na podlagi tega člena.

Kadar Svet sprejme izvedbeni akt iz odstavka 1, Komisija o tem obvesti tretjo državo in od te tretje države zahteva, da takoj preneha izvajati gospodarsko prisilo.

10.

Kadar Svet sprejme izvedbeni akt iz odstavka 2, Komisija od tretje države zahteva, da v razumnem roku odpravi škodo, povzročeno Uniji.

Člen 6

Sodelovanje s tretjo državo

Komisija po sprejetju izvedbenega akta v skladu s členom 5 poskrbi za ustrezno priložnost za posvetovanje s tretjo državo, da bi dosegla prenehanje gospodarske prisile in, kadar se to zahteva na podlagi člena 5(10), povrnitev škode, povzročene Uniji.

Kadar tretja država začne posvetovanje z Unijo v dobri veri, Komisija taka posvetovanja z njo opravi hitro.

Med takimi posvetovanji lahko Komisija s tretjo državo prouči različne možnosti, vključno z:

(a)

neposrednimi pogajanji;

(b)

predložitvijo zadeve v mednarodni postopek razsojanja;

(c)

mediacijo, spravnim postopkom ali posredovanjem tretje strani za pomoč Uniji in zadevni tretji državi pri prizadevanjih na podlagi tega člena.

Brez poseganja v odstavek 1 si Komisija prizadeva doseči prenehanje gospodarske prisile tako, da zadevo – po posvetovanju s Svetom, kadar je ustrezno v skladu s Pogodbama – predloži v obravnavo na ustreznih mednarodnih forumih.

Komisija je po sprejetju ukrepov Unije za odziv na podlagi člena 8 še naprej pripravljena s tretjo državo začeti posvetovanje, v povezavi z možno začasno prekinitvijo katerihkoli ukrepov Unije za odziv na podlagi člena 12(2).

Člen 7

Mednarodno sodelovanje

Komisija začne posvetovanje ali sodeluje s katerokoli drugo tretjo državo, ki jo prizadenejo enaki ali podobni ukrepi gospodarske prisile, ali s katerokoli drugo zainteresirano tretjo državo, da bi dosegla prenehanje gospodarske prisile, po tem, ko se je posvetovala s Svetom, kadar je ustrezno v skladu s Pogodbama.

Taka posvetovanja in sodelovanje lahko po potrebi vključujejo:

(a)

izmenjavo relevantnih informacij in izkušenj, da bi omogočili usklajen odziv na tako gospodarsko prisilo;

(b)

usklajevanje na ustreznih mednarodnih forumih;

(c)

usklajevanje pri odzivanju na gospodarsko prisilo.

Komisija države članice, kadar je primerno, povabi k udeležbi v takih posvetovanjih in sodelovanju.

Taka posvetovanja in sodelovanje ne smejo povzročiti nepotrebnega zamujanja postopka na podlagi te uredbe.

Člen 8

Ukrepi Unije za odziv

Komisija sprejme ukrepe Unije za odziv z izvedbenim aktom, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

ukrep na podlagi členov 5 in 6 v razumnem roku ni privedel do prenehanja gospodarske prisile in, kadar se to zahteva na podlagi člena 5(10), do povrnitve škode, povzročene Uniji;

(b)

sprejetje ukrepov Unije za odziv je potrebno za zaščito interesov in pravic Unije in njenih držav članic, v obravnavanem primeru glede na razpoložljive možnosti;

(c)

sprejetje ukrepov Unije za odziv je v interesu Unije, kot je to določeno v skladu s členom 9.

Kadar je gospodarska prisila prenehala, vendar tretja država škode, povzročene Uniji, ni odpravila v celoti, čeprav je bilo to zahtevano, Komisija v oceni, ali je pogoj iz prvega pododstavka, točka (b), tega odstavka izpolnjen, upošteva vse okoliščine primera. Komisija pri oceni upošteva zlasti naravo in obseg povzročene škode ter splošne obveznosti na podlagi običajnega mednarodnega prava, da se škoda, ki jo je povzročilo mednarodno protipravno ravnanje, v celoti povrne.

Izvedbeni akti iz prvega pododstavka tega odstavka se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Komisija izbere ustrezne ukrepe Unije za odziv izmed ukrepov, določenih v Prilogi I. Na podlagi meril za izbiro in oblikovanje iz člena 11 določi, kateri od teh ukrepov so primerni.

Komisija v izvedbenem aktu iz odstavka 1 tega člena navede razloge, zakaj meni, da so pogoji iz navedenega odstavka izpolnjeni, in zakaj meni, da so ukrepi Unije za odziv ustrezni glede na merila iz člena 11.

Ukrepi Unije za odziv se sprejmejo kot:

(a)

ukrepi splošne uporabe ali

(b)

ukrepi, ki se uporabljajo za določene fizične ali pravne osebe, ki opravljajo ali bi lahko opravljale dejavnosti na podlagi člena 207 PDEU in so povezane z vlado tretje države.

Ukrepi Unije za odziv iz prvega pododstavka, točka (a), so lahko zasnovani tako, da vplivajo na določene sektorje, regije ali subjekte tretje države v skladu s pravili o poreklu in državljanstvu oziroma državni pripadnosti, določenimi v Prilogi II.

Če ukrep tretje države pomeni mednarodno nedopustno ravnanje, lahko ukrepi Unije za odziv vključujejo ukrepe, ki pomenijo neizpolnjevanje mednarodnih obveznosti do tretje države.

Komisija zagotovi usklajevanje sprejemanja ukrepov Unije za odziv z ukrepi, ki jih sprejme na podlagi drugih pravnih aktov Unije, kot je ta uredba, da bi se odzvala na gospodarsko prisilo v določenem primeru.

Izvedbeni akt iz odstavka 1 določa odlog datuma začetka uporabe, ki ne sme biti poznejši od treh mesecev od datuma njegovega sprejetja, razen če je glede na posebne okoliščine določen poznejši datum začetka uporabe.

Komisija ob upoštevanju okoliščin primera določi ta datum, da omogoči uradno obvestilo tretje države na podlagi odstavka 7, in od tretje države doseže, da preneha izvajati gospodarsko prisilo, ter kadar se zahteva, odpravi škodo, povzročeno Uniji.

Komisija po sprejetju izvedbenega akta iz odstavka 1 o tem uradno obvesti tretjo državo in:

(a)

pozove tretjo državo, naj takoj preneha izvajati gospodarsko prisilo ter, kadar je primerno in kadar se to od nje zahteva, odpravi škodo, povzročeno Uniji;

(b)

ponudi pogajanja o rešitvi s tretjo državo in

(c)

uradno obvesti tretjo državo, da se bodo uporabljali ukrepi Unije za odziv, razen če preneha izvajati gospodarsko prisilo ter tretja država kadar je primerno in kadar se to od nje zahteva, odpravi škodo, povzročeno Uniji.

Kadar ima Komisija verodostojne informacije, da se je gospodarska prisila prenehala izvajati ali da je tretja država sprejela konkretne ukrepe za prenehanje izvajanja gospodarske prisile in kadar je primerno, odpravila škodo, povzročeno Uniji, pred odloženim datumom začetka uporabe, določenim v skladu z odstavkom 6, se v izvedbenem aktu iz odstavka 1 določi nadaljnji odlog datuma začetka uporabe. Ta odlog velja za obdobje, določeno v navedenem izvedbenem aktu, in je takšno, da lahko Komisija preveri dejansko prenehanje izvajanja gospodarske prisile.

V primeru, da ima Komisija take verodostojne informacije, v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, v katerem navede, da ima take informacije, in datum začetka uporabe izvedbenega akta iz odstavka 1, kot je bil odložen v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka.

Če tretja država preneha izvajati gospodarsko prisilo in kadar je primerno, odpravi škodo, povzročeno Uniji, pred datumom začetka uporabe izvedbenega akta iz odstavka 1, Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim razveljavi navedeni izvedbeni akt.

Ta izvedbeni akt o razveljavitvi se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

10.

Ne glede na odstavke 7, 8 in 9 se lahko v izvedbenem aktu iz odstavka 1 določi, da se ukrepi Unije za odziv uporabljajo brez tega, da Komisija zadevno tretjo državo na podlagi odstavka 7, točka (a), najprej pozove k prenehanju izvajanja gospodarske prisile ali da, kadar je primerno, odpravi škodo, povzročeno Uniji, ali na podlagi odstavka 7, točka (c), uradno obvesti zadevno tretjo državo, da se bo uporabil ukrep Unije za odziv, kadar je to v ustrezno utemeljenih primerih potrebno za ohranitev pravic in interesov Unije ali države članice, zlasti učinkovitosti ukrepov Unije za odziv.

11.

Ne glede na odstavka 6 in 8, kadar gospodarska prisila pomeni grožnjo za uporabo ukrepa tretje države, ki vpliva na trgovino ali naložbe v skladu s členom 2(1), se izvedbeni akt iz odstavka 1 tega člena uporablja od datuma začetka uporabe tega ukrepa tretje države.

Komisija v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, v katerem navede datum začetka uporabe izvedbenega akta iz odstavka 1 tega člena.

Člen 9

Določitev interesa Unije

Določitev interesa Unije za sprejetje, začasno prekinitev, spremembo ali ukinitev ukrepov Unije za odziv temelji na vseh razpoložljivih informacijah in vključuje oceno različnih zadevnih interesov kot celote. Ti interesi vključujejo predvsem ohranitev zmožnosti Unije in njenih držav članic, da sprejemajo legitimne suverene odločitve brez gospodarske prisile, in vseh drugih interesov Unije ali držav članic, značilnih za primer, interese gospodarskih subjektov Unije, vključno z industrijami v zgornjem in spodnjem delu verige, ter interese končnih potrošnikov Unije, ki jih gospodarska prisila ali ukrepi Unije za odziv prizadenejo ali bi jih lahko prizadeli.

Člen 10

Pogoji za uporabo ukrepov Unije za odziv na določene fizične ali pravne osebe

Za namene člena 8(3), prvi pododstavek, točka (b), se lahko šteje, da je fizična ali pravna oseba povezana z vlado tretje države, kadar:

(a)

ima ta vlada dejansko v lasti več kot 50 % lastniškega deleža v taki pravni osebi, neposredno ali posredno uveljavlja več kot 50 % glasovalnih pravic v njej, ali je pooblaščena, da imenuje večino njenih direktorjev, ali kako drugače zakonito usmerja njena dejanja;

(b)

taka oseba uživa izključne ali posebne pravice oziroma privilegije, ki jih zakonsko ali dejansko podeljuje vlada zadevne tretje države, kadar deluje v sektorju, v katerem ta vlada omejuje število dobaviteljev ali kupcev na enega ali več, ali ji ta vlada neposredno ali posredno dovoli izvajanje praks, ki preprečujejo, omejujejo ali izkrivljajo konkurenco, ali

(c)

taka oseba dejansko deluje v imenu ali pod vodstvom ali na pobudo vlade zadevne tretje države.

Kadar Komisija utemeljeno domneva, da fizična ali pravna oseba izpolnjuje merila iz člena 8(3), prvi pododstavek, točka (b), in se odloča o sprejetju ukrepov Unije za odziv v zvezi s to osebo, jo obvesti o naslednjem:

(a)

razlogih, zakaj Komisija meni, da ta oseba izpolnjuje ta merila;

(b)

ukrepih Unije za odziv, o sprejetju katerih se Komisija odloča v zvezi s to osebo;

(c)

možnosti, da ta oseba v razumnem roku predloži pripombe o tem, ali ta oseba izpolnjuje ta merila.

Za namene odstavka 2 Komisija objavi obvestilo v Uradnem listu Evropske unije in, kadar je to možno, neposredno uradno obvesti zadevno osebo.

V tem obvestilu Komisija da drugim zainteresiranim stranem možnost, da predložijo pripombe.

Za namene tega člena lahko Komisija pridobi vse informacije, za katere meni, da so relevantne, tudi tako, da od držav članic zahteva take informacije.

Kadar se po sprejetju ukrepov Unije za odziv iz člena 8(3), prvi pododstavek, točka (b), Komisiji predložijo novi tehtni dokazi, Komisija brez poseganja v člen 12 pregleda, ali zadevne osebe še naprej izpolnjujejo merila iz člena 8(3), prvi pododstavek, točka (b), in o tem ustrezno obvesti zadevne osebe.

Člen 11

Merila za izbiro in oblikovanje ukrepov Unije za odziv

Ukrepi Unije za odziv so sorazmerni in ne presegajo ravni škode, povzročene Uniji, ob upoštevanju resnosti gospodarske prisile, njenega gospodarskega učinka na Unijo ali državo članico ter pravic Unije in njenih držav članic.

Komisija izbere in oblikuje ustrezne ukrepe Unije za odziv na podlagi razpoložljivih informacij, vključno z informacijami, zbranimi na podlagi člena 13, in ob upoštevanju ugotovitve na podlagi člena 5, meril iz člena 2(2), določitve interesa Unije na podlagi člena 9, kateregakoli ustreznega ukrepa na podlagi skupne zunanje in varnostne politike Unije ter naslednjih meril:

(a)

učinkovitost ukrepov Unije za odziv pri spodbujanju prenehanja gospodarske prisile in, kadar se to zahteva, povrnitve škode, povzročene Uniji;

(b)

preprečevanje ali zmanjševanje negativnega vpliva na:

(i)

akterje Unije, prizadete zaradi ukrepov Unije za odziv, med drugim z upoštevanjem razpoložljivosti alternativ za take prizadete akterje, kot so alternativni viri dobave za blago ali storitve;

(ii)

naložbeno okolje v Uniji ali državi članici, vključno z vplivom na politiko zaposlovanja in regionalnega razvoja;

(c)

preprečevanje ali zmanjševanje negativnega vpliva na spodbujanje gospodarske rasti in zaposlovanja z varstvom pravic intelektualne lastnine kot sredstva za spodbujanje inovacij in gospodarstva, temelječega na znanju v Uniji ali državi članici;

(d)

možnosti, da se zagotovi pomoč gospodarskim subjektom Unije, ki jih je prizadela gospodarska prisila;

(e)

preprečevanje ali zmanjšanje negativnih učinkov ukrepov Unije za odziv na politike ali cilje Unije;

(f)

preprečevanje nesorazmernega upravnega bremena in stroškov pri uporabi ukrepov Unije za odziv;

(g)

obstoj in narava vseh ukrepov za odziv, ki so jih sprejele tretje države, ki jih je prizadela enaka ali podobna gospodarska prisila, po potrebi vključno z usklajevanjem na podlagi člena 7;

(h)

vsa relevantna merila, določena v mednarodnem pravu.

Komisija pri izbiri ukrepov Unije za odziv daje prednost ukrepom, ki najučinkoviteje zagotavljajo skladnost z merili iz prvega pododstavka, točki (a) in (b).

Brez poseganja v odstavek 2, ko izbira in oblikuje ustrezen ukrep za odziv, ki vpliva na postopek, v katerem javni organ v Uniji izda dovoljenja, registracije, licence ali druge pravice fizični ali pravni osebi za namene njenih komercialnih dejavnosti, se Komisija odloča o sprejetju ukrepov Unije za odziv po naslednjem hierarhičnem vrstnem redu:

(a)

ukrepi, ki vplivajo na postopke, začete po začetku veljavnosti izvedbenega akta iz člena 8(1);

(b)

kadar ukrepi iz točke (a) tega odstavka niso na voljo, ukrepi, ki vplivajo na postopke, ki ob začetku veljavnosti izvedbenega akta iz člena 8(1) še niso zaključeni.

Kadar ni možen nobeden izmed ukrepov iz prvega pododstavka se lahko Komisija v izjemnih okoliščinah odloči o drugih ukrepih za odziv, kadar je bilo glede na zbiranje informacij in mnenj, zbranih na podlagi člena 13, dokazano, da bi ti drugi ukrepi zagotovili učinkovitost, ne da bi nesorazmerno vplivali na industrije v zgornjem in spodnjem delu verige ali končne potrošnike, oziroma nesorazmerno obremenili postopka upravljanja ustreznih nacionalnih predpisov.

Komisija pri izbiri in oblikovanju ukrepa Unije za odziv iz prvega pododstavka upošteva stopnjo harmonizacije in da prednost ukrepom, ki vplivajo na postopke, ki se uporabljajo na ravni Unije ali na področju, na katerem obstaja obsežno pravo Unije.

Ukrepi Unije za odziv iz prvega pododstavka ne posegajo v upravne odločitve organov Unije in držav članic, ki temeljijo na oceni znanstvenih dokazov.

Kadar je to potrebno za doseganje cilja te uredbe, lahko Komisija sprejme ukrepe Unije za odziv, ki vplivajo na dostop do Unije za neposredne tuje naložbe ali trgovino s storitvami in ki se uporabljajo v zvezi s storitvami ali neposrednimi naložbami, ki jih v Uniji opravlja ena ali več pravnih oseb s sedežem v Uniji, ki so v lasti ali pod nadzorom oseb iz tretje države.

Komisija lahko sprejme take ukrepe Unije za odziv, kadar njihova neuporaba v zvezi z opravljenimi storitvami ali neposrednimi naložbami ne bi zadostovala za učinkovito doseganje cilja te uredbe, zlasti kadar bi se zadevna tretja država ali zadevna oseba sicer lahko izognila učinkom ukrepov Unije za odziv ali jih zaobšla.

Komisija pri presoji, ali naj sprejme take ukrepe Unije za odziv, med drugim upošteva naslednja merila, poleg tistih, ki so določeni v odstavkih 1 in 2:

(a)

vzorce trgovine s storitvami in naložbe v sektorju, na katerega se nanašajo predvideni ukrepi Unije za odziv, ter tveganje, da se tretja država ali zadevna oseba izogne ali zaobide katerikoli ukrep Unije za odziv, ki se ne uporablja za storitve ali neposredne naložbe, ki se opravljajo v Uniji;

(b)

možni dejanski prispevek ukrepov Unije za odziv iz prvega pododstavka k doseganju prenehanja gospodarske prisile in povrnitve škode, povzročene Uniji;

(c)

obstoj alternativnih ukrepov, s katerimi je mogoče doseči prenehanje gospodarske prisile in povrnitve škode, povzročene Uniji, ki so razumno na voljo in manj omejujejo trgovino s storitvami ali naložbe v Uniji.

Sprejetje takih ukrepov Unije za odziv se ustrezno utemelji v izvedbenem aktu iz člena 8(1) ob upoštevanju meril, določenih v tem odstavku.

Člen 12

Sprememba, začasna prekinitev in ukinitev ukrepov Unije za odziv

Komisija redno pregleduje gospodarsko prisilo in učinkovitost ukrepov Unije za odziv in njihove učinke na interes Unije.

Kadar tretja država začasno prekine izvajanje gospodarske prisile, Komisija začasno prekine uporabo ukrepov Unije za odziv za obdobje, v katerem tretja država izvajanje začasno prekine.

Kadar sta tretja država in Unija ali zadevna država članica sklenili sporazum, vključno na podlagi ponudbe te tretje države, o predložitvi zadeve v zavezujoč mednarodni postopek razsojanja tretji strani, ta tretja država pa začasno prekine gospodarsko prisilo, Komisija za čas trajanja postopka razsojanja začasno prekine izvajanje ukrepov Unije za odziv.

Kadar je zaradi odločitve o razsojanju ali poravnavi s tretjo državo potrebno izvajanje s strani tretje države, Komisija začasno ustavi uporabo ukrepov Unije za odziv pod pogojem, da tretja država sodeluje pri izvajanju te odločitve o razsojanju ali poravnavi.

Komisija začasno ustavi ali nadaljuje uporabo ukrepov Unije za odziv, kadar je potrebno glede na interes Unije, določen na podlagi člena 9, ali, kadar je to potrebno, za omogočanje nadaljnjega sodelovanja na podlagi člena 6(3) po sprejetju ukrepov Unije za odziv.

Komisija z izvedbenimi akti začasno ustavi ali nadaljuje uporabo ukrepov Unije za odziv. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Kadar je treba prilagoditi ukrepe Unije za odziv ob upoštevanju členov 2 in 11 ali nadaljnjega razvoja dogodkov, vključno z odzivom tretje države, Komisija z izvedbenimi akti, kot je primerno, spremeni ukrepe Unije za odziv.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Komisija ukine ukrepe Unije za odziv v katerikoli izmed naslednjih okoliščin:

(a)

gospodarska prisila se je prenehala izvajati in, kadar se je Svet na podlagi člena 5(10) odločil zahtevati povrnitev škode, povzročene Uniji, je bila škoda, povzročena Uniji, odpravljena;

(b)

gospodarska prisila se je prenehala izvajati, vendar tretja država ni odpravila škode, povzročene Uniji, čeprav se je Svet na podlagi člena 5(10) odločil zahtevati povrnitev škode, povzročene Uniji, razen če je treba ob upoštevanju vseh okoliščin primera ohranjati ukrepe Unije za odziv, da se doseže cilj te uredbe;

(c)

sporazumna rešitev je bila dosežena;

(d)

v skladu z zavezujočo odločitvijo tretje strani v mednarodnem postopku razsojanja, ki se nanaša na vprašanje gospodarske prisile, je treba ukrep Unije za odziv ukiniti;

(e)

ukinitev ukrepa Unije za odziv je ustrezna glede na interes Unije, kot je določen na podlagi člena 9.

Komisija ukine ukrepe Unije za odziv z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 18(2).

Komisija v ustrezno utemeljenih nujnih primerih, kot je preprečevanje nepopravljive škode Uniji ali državi članici ali nadaljnje zagotavljanje skladnosti z obveznostmi Unije na podlagi mednarodnega prava zaradi začasne prekinitve ali prenehanja gospodarske prisile, sprejme izvedbene akte, ki se začnejo uporabljati takoj, da se začasno prekine ali spremeni ukrepe Unije za odziv.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 18(3) in ostanejo veljavni največ dva meseca.

Člen 13

Zbiranje informacij v zvezi z ukrepi Unije za odziv

Komisija pred sprejetjem ali spremembo ukrepov Unije za odziv ali spremembo takih ukrepov pridobi in pred začasno prekinitvijo oziroma ukinitvijo takih ukrepov lahko pridobi informacije in mnenja o gospodarskih posledicah za gospodarske subjekte Unije z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu Evropske unije, in, kadar je primerno, z drugimi ustreznimi sredstvi javnega obveščanja.

V obvestilu se navede datum, do katerega je treba informacije in mnenja predložiti Komisiji.

Komisija lahko začne zbirati informacije in mnenja iz prvega pododstavka, kadarkoli se ji zdi primerno.

Za namene odstavka 1 Komisija obvesti in se posvetuje z deležniki, zlasti združenji, ki delujejo v imenu gospodarskih subjektov Unije, in sindikati, na katere bi lahko vplivali morebitni ukrepi Unije za odziv, ter organi držav članic, ki sodelujejo pri pripravi ali izvajanju zakonodaje, s katero se urejajo sektorji, na katere bi lahko vplivali ti ukrepi, ter se z njimi posvetuje.

Komisija brez nepotrebnega odlašanja s sprejetjem ukrepov Unije za odziv opredeli možnosti za morebitne ukrepe Unije za odziv in pridobi informacije ter mnenja zlasti o:

(a)

vplivu takih ukrepov na akterje iz tretjih držav in njihove konkurente, poslovne partnerje ali stranke v Uniji ter uporabnike, končne potrošnike ali zaposlene v Uniji;

(b)

medsebojnem učinkovanju takih ukrepov z ustrezno zakonodajo držav članic;

(c)

upravnem bremenu, ki bi ga lahko povzročili taki ukrepi.

Komisija v čim večji meri upošteva informacije in mnenja, zbrana na podlagi tega člena.

Ko osnutek izvedbenega akta predloži odboru v okviru postopka pregleda iz člena 18(2), Komisija priloži analizo predvidenih ukrepov in njihovega morebitnega vpliva.

Ta analiza vključuje temeljito oceno učinka na industrijo v zgornjem in spodnjem delu verige ter končne potrošnike v Uniji in, če je ustrezno, izpostavi morebiten nesorazmeren vpliv.

Za namene sprejetja izvedbenih aktov, ki se začnejo uporabljati takoj, v skladu s členom 12(5) Komisija pridobi informacije in mnenja ustreznih deležnikov na ciljno usmerjen način, razen če zaradi izredno nujnih razlogov pridobivanje informacij in mnenj ni mogoče ali ni potrebno iz objektivnih razlogov, kot je zagotavljanje skladnosti z mednarodnimi obveznostmi Unije.

Člen 14

Enotna kontaktna točka

Komisija vzpostavi enotno kontaktno točko za uporabo te uredbe in njeno usklajevanje z vsemi ustreznimi pravnimi akti Unije ter za zbiranje informacij in pripravo analiz stroškov in podatkov, da bi opredelili naravo gospodarske prisile.

Za namene te uredbe enotna kontaktna točka ob popolnem spoštovanju načela zaupnosti deluje kot glavna kontaktna točka za podjetja Unije in zasebne deležnike, ki so pod vplivom gospodarske prisile, tudi v zvezi s pomočjo, ki jo je treba zagotoviti v okviru sedanje gospodarske prisile za ta podjetja in deležnike.

Člen 15

Zaupnost

Informacije, prejete na podlagi te uredbe, se lahko uporabljajo le za namen, za katerega so bile predložene, zahtevane ali prejete.

Oseba, ki predloži informacije iz odstavka 1, lahko zahteva, da se take informacije obravnavajo kot zaupne. Tej zahtevi se priloži nezaupen in smiseln povzetek zadevnih informacij ali utemeljitev, zakaj se zadevne informacije ne smejo povzemati.

Evropski parlament, Svet, Komisija, države članice ali njihovi uradniki informacij zaupne narave, prejetih na podlagi te uredbe, ne smejo razkriti brez posebnega dovoljenja osebe, ki predloži take informacije.

Odstavka 2 in 3 Komisiji ne preprečujeta razkritja splošnih informacij v obliki smiselnega povzetka, pod pogojem, da z razkritjem ni mogoče ugotoviti identitete osebe, ki jih je predložila.

Pri razkritju takih splošnih informacij se upošteva pravni interes zadevnih strank, da se zaupne informacije ne razkrijejo.

Za uradnike države članice velja dolžnost poklicne molčečnosti v zvezi z vsemi zaupnimi informacijami, s katerimi se je seznanilo v času izvajanja uradnih dolžnosti v zvezi s to uredbo.

Komisija zagotovi varen in šifriran sistem, s katerim podpre neposredno sodelovanje in izmenjavo informacij z uradniki držav članic.

Člen 16

Pravila o poreklu in državljanstvu oziroma državni pripadnosti

Za namene te uredbe se poreklo blaga ali storitve ali državljanstvo ponudnika storitev, državne pripadnosti naložbe ali državljanstvo imetnika pravic intelektualne lastnine določijo v skladu s Prilogo II.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17 za spremembo točk 2 in 3 Priloge II, da se upošteva relevanten razvoj mednarodnih instrumentov in izkušenj pri uporabi te uredbe ali drugih aktov Unije.

Člen 17

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 16(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 27. decembra 2023. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 16(2) lahko kadarkoli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 16(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 18

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme, uporablja pa se člen 5(4), tretji pododstavek, Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 8 Uredbe (EU) št. 182/2011 v povezavi s členom 5 Uredbe.

Člen 19

Poročanje in pregled

Brez poseganja v Uredbo (EU) št. 182/2011 Komisija redno in pravočasno obvešča Evropski parlament in Svet o relevantnih spremembah pri uporabi te uredbe med proučevanjem ukrepov tretje države, vključno z njenim začetkom, o sodelovanju s tretjo državo in mednarodnem sodelovanju, ter v obdobju, v katerem veljajo ukrepi Unije za odziv.

Glede na prejete informacije lahko Evropski parlament ali Svet, kadar je primerno, povabi Komisijo k izmenjavi mnenj.

Evropski parlament lahko izrazi svoja stališča na kakršenkoli primeren način.

Komisija ukrepe Unije za odziv, sprejete na podlagi člena 8, oceni v šestih mesecih po njihovi ukinitvi, pri čemer upošteva prispevek deležnikov, informacije, ki jih zagotavljata Evropski parlament in Svet, ter vse druge ustrezne informacije, in predloži poročilo o oceni Evropskemu parlamentu ter Svetu.

V poročilu o oceni se prouči učinkovitost in delovanje ukrepov Unije za odziv ter, kadar je primerno, pripravi ugotovitve za namene prihodnjih ukrepov Unije za odziv in za pregled te uredbe na podlagi odstavka 3.

Komisija najpozneje tri leta po sprejetju prvega izvedbenega akta v skladu s členom 5 ali do 27. decembra 2028, karkoli nastopi prej, in nato vsakih pet let, pregleda to uredbo in njeno izvajanje ter predloži poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Za namene tega pregleda Komisija posebno pozornost nameni vsem vprašanjem, ki bi se lahko pojavila glede razmerja med to uredbo in drugimi obstoječimi instrumenti Unije.

Člen 20

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

Ukrepi Unije za odziv na podlagi člena 8

1. Uvedba novih ali višjih carin, vključno s ponovno uvedbo carin na ravni države z največjimi ugodnostmi ali uvedbo carin, ki presegajo raven države z največjimi ugodnostmi, ali uvedba kakršnihkoli dodatnih dajatev za uvoz ali izvoz blaga, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti glede tarifnih koncesij.

2. Uvedba ali povečanje omejitev za uvoz ali izvoz blaga, vključno z blagom, za katerega velja nadzor izvoza, kadar je ustrezno, ne glede na to, ali se te omejitve uveljavijo s kvotami, uvoznimi ali izvoznimi dovoljenji ali drugimi ukrepi ali uvedba ali povečanje omejitev pri plačilu blaga, ki lahko po potrebi pomenijo neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti.

3. Uvedba omejitev za trgovino z blagom, ki se uveljavijo z ukrepi, ki se uporabljajo za blago v tranzitu, ali z notranjimi ukrepi, ki se uporabljajo za blago, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti.

4. Naslednji ukrepi, ki lahko po potrebi pomenijo neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti glede pravice do sodelovanja v razpisnih postopkih na področju javnih naročil:

(a)

izključitev blaga, storitev ali dobaviteljev blaga ali storitev iz zadevne tretje države iz javnih naročil ali izključitev iz javnih naročil ponudb, katerih skupna vrednost je sestavljena iz več kot 50 % blaga ali storitev s poreklom iz zadevne tretje države, razen če je zaradi izjemnih okoliščin primera potreben nižji odstotek in pod pogojem, da preostali odstotek blaga ali storitev ni zajet v zavezah Unije na podlagi Sporazuma o javnih naročilih, sklenjenega v okviru Svetovne trgovinske organizacije, ali drugega sporazuma o javnih naročilih, sklenjenega med Unijo in tretjo državo, razen zadevne tretje države, ali

(b)

uvedba prilagoditve ocene ( 1 ) za ponudbe blaga ali storitev zadevne tretje države ali za ponudbe dobaviteljev blaga ali storitev iz zadevne tretje države.

5. Uvedba ukrepov, ki vplivajo na trgovino s storitvami, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi s trgovino s storitvami.

6. Uvedba ukrepov, ki vplivajo na dostop neposrednih tujih naložb do Unije, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti.

7. Uvedba omejitev glede varstva pravic intelektualne lastnine ali njihovega komercialnega izkoriščanja, ko gre za imetnike pravic, ki so državljani zadevne tretje države, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine.

8. Uvedba omejitev za bančništvo, zavarovalništvo, dostop do kapitalskih trgov Unije in druge dejavnosti finančnih storitev, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti v zvezi s finančnimi storitvami.

9. Uvedba ali povečanje omejitev možnosti dajanja na trg Unije blaga, za katerega veljajo pravni akti Unije o kemikalijah, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti.

10. Uvedba ali povečanje omejitev možnosti dajanja na trg blaga, za katerega veljajo sanitarni in fitosanitarni pravni akti Unije, ki lahko po potrebi pomeni neizpolnjevanje veljavnih mednarodnih obveznosti.

PRILOGA II

Pravila o poreklu in državljanstvu oziroma državni pripadnosti

1. Poreklo blaga se določi v skladu z Uredbo (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

2. Poreklo storitve, vključno s storitvijo, opravljeno na področju javnih naročil, se določi na podlagi državljanstva fizične ali pravne osebe gospodarskega subjekta, ki jo opravlja.

Za državljanstvo ponudnika storitev se šteje, da je:

(a)

v primeru fizične osebe, država, katere državljan je oseba ali v kateri ima pravico do stalnega prebivališča;

(b)

v primeru pravne osebe, karkoli od naslednjega:

(i)

če se storitev opravlja drugače kakor prek poslovne navzočnosti v Uniji, država, v kateri ima pravna oseba sedež ali je drugače organizirana na podlagi zakonov te države in na ozemlju katere pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti;

(ii)

če se storitev opravlja s poslovno navzočnostjo v Uniji:

(a)

če pravna oseba opravlja bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri ima sedež, tako da ima neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom te države članice, država članica, v kateri ima pravna oseba sedež, ali, če za to osebo veljajo ukrepi Unije za odziv, državljanstvo ali kraj stalnega prebivališča fizične ali pravne osebe ali oseb, ki imajo pravno osebo v Uniji v lasti ali jo nadzorujejo;

(b)

če pravna oseba, ki opravlja storitev, ne opravlja bistvenih poslovnih dejavnosti ter zato nima neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom države članice, v kateri ima sedež, poreklo fizičnih ali pravnih oseb, ki jo imajo v lasti ali jo nadzorujejo.

Šteje se, da je pravna oseba „v lasti“ oseb iz določene države, če več kot 50 % lastniškega deleža pripada osebam te države, „pod nadzorom“ oseb iz določene države pa je, če imajo take osebe pooblastilo, da imenujejo večino njenih direktorjev ali kako drugače zakonito vodijo njeno delovanje.

3. Državna pripadnost naložbe je:

(a)

če se z naložbo opravljajo bistvene poslovne dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri je bila naložba izvedena, tako da ima neposredno in dejansko povezavo z gospodarstvom te države članice, državna pripadnost državi članici, v kateri je bila naložba izvedena, ali, če se ukrepi Unije za odziv uporabljajo za fizično ali pravno osebo, ki ima naložbo v Uniji v lasti ali jo nadzoruje, državljanstvo ali kraj stalnega prebivališča te fizične ali pravne osebe;

(b)

če se z naložbo ne opravljajo bistvene poslovne dejavnosti ter zato naložba nima neposredne in dejanske povezave z gospodarstvom države članice, v kateri je bila naložba izvedena, državljanstvo fizične ali pravne osebe, ki jo ima v lasti ali jo nadzoruje.

Šteje se, da je naložba „v lasti“ oseb iz določene države, če več kot 50 % lastniškega deleža pripada osebam te države, „pod nadzorom“ oseb iz določene države pa je, če imajo take osebe pooblastilo, da imenujejo večino njenih direktorjev ali kako drugače zakonito vodijo njeno delovanje.

4. V zvezi s trgovinskimi vidiki pravic intelektualne lastnine se izraz „državljani“ razume v enakem smislu, kot se uporablja v odstavku 3 člena 1 Sporazuma STO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (TRIPS) in prihodnjih spremembah Sporazuma.

V zvezi s to uredbo sta bili podani dve izjavi, ki sta na voljo v UL C, C/2023/1340, 7.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1340/oj, in v UL C, C/2023/1341, 7.12.2023, ELI: http://data.europa.eu/eli/C/2023/1341/oj.

( 1 ) Prilagoditev ocene pomeni obveznost naročnika ali subjektov, ki izvajajo postopke javnega naročanja, da sorazmerno zmanjšajo za določen odstotek – z določenimi izjemami – prilagoditev ponudbe, ki izhaja iz njene ocene, na podlagi meril za oddajo javnega naročila, opredeljenih v ustrezni dokumentaciji v zvezi z oddajo javnega naročila. V primerih, kadar so cena ali stroški edino merilo za oddajo javnega naročila, prilagoditev ocene pomeni, da se za namen ocenjevanja ponudb za določen odstotek relativno poveča cena, ki jo je ponudil ponudnik.

( 2 ) Uredba (EU) št. 952/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. oktobra 2013 o carinskem zakoniku Unije (UL L 269, 10.10.2013, str. 1).