02023R2053 — SL — 08.04.2024 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) 2023/2053 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. septembra 2023

o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembi uredb (ES) št. 1936/2001, (EU) 2017/2107 in (EU) 2019/833 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/1627

(UL L 238 27.9.2023, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2024/897 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA  z dne 13. marca 2024

  L 897

1

19.3.2024




▼B

UREDBA (EU) 2023/2053 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 13. septembra 2023

o vzpostavitvi večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, spremembi uredb (ES) št. 1936/2001, (EU) 2017/2107 in (EU) 2019/833 ter razveljavitvi Uredbe (EU) 2016/1627



POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba določa splošna pravila za enotno in učinkovito izvajanje večletnega načrta upravljanja za modroplavutega tuna (Thunnus thynnus) v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju s strani Unije, kakor ga je sprejela Mednarodna komisija za ohranitev tunov v Atlantiku (ICCAT).

Člen 2

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za:

(a) 

ribiška plovila Unije in plovila Unije, ki izvajajo rekreacijski ribolov ter:

(i) 

lovijo modroplavutega tuna na območju Konvencije in

(ii) 

pretovarjajo modroplavutega tuna, ujetega na območju Konvencije, ali ga prevažajo na krovu, vključno zunaj območja Konvencije;

(b) 

ribogojnice Unije;

(c) 

ribiška plovila tretjih držav in plovila tretjih držav, ki izvajajo rekreacijski ribolov in delujejo v vodah Unije ter na območju Konvencije lovijo modroplavutega tuna;

(d) 

plovila tretjih držav, ki se inšpekcijsko pregledajo v pristaniščih držav članic in na krovu prevažajo modroplavute tune, ujete na območju Konvencije, ali ribiške proizvode, ki izvirajo iz modroplavutih tunov, ujetih v vodah Unije, in ki niso bili predhodno iztovorjeni ali pretovorjeni v pristaniščih.

Člen 3

Cilj

Cilj te uredbe je izvajanje večletnega načrta upravljanja modroplavutega tuna, kot ga je sprejela ICCAT, katerega namen je ohraniti biomaso modroplavutega tuna nad ravnmi, ki omogočajo MSY.

Člen 4

Razmerje do drugih aktov Unije

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se ta uredba uporablja brez poseganja v druge akte Unije, s katerimi se ureja sektor ribištva, zlasti:

(1) 

Uredbo (ES) št. 1224/2009;

(2) 

Uredbo (ES) št. 1005/2008;

(3) 

Uredbo (EU) 2017/2403 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

(4) 

Uredbo (EU) 2017/2107;

(5) 

Uredbo (EU) 2019/1241 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ).

▼M1

Člen 5

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„ICCAT“ pomeni Mednarodno komisijo za ohranitev tunov v Atlantiku;

(2) 

„SCRS“ pomeni Stalni odbor ICCAT za raziskave in statistiko;

(3) 

„Konvencija“ pomeni Mednarodno konvencijo za ohranitev tunov v Atlantiku;

(4) 

„območje Konvencije“ pomeni geografsko območje, določeno v členu I Konvencije;

(5) 

„pogodbenica Konvencije“ pomeni pogodbenico Konvencije in sodelujočo nepogodbenico, pravni subjekt ali pravni subjekt v ribiškem sektorju;

(6) 

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki upravlja ali ima v lasti podjetje, ki opravlja katero koli dejavnost, povezano s katero koli fazo proizvodnje, predelave, trženja, distribucije in maloprodajne verige ribiških proizvodov in proizvodov iz akvakulture;

(7) 

„država članica ribogojnice“ ali „država članica, pristojna za ribogojnico“ pomeni državo članico, pristojno za območje, na katerem je ribogojnica;

(8) 

„država članica zastave“ pomeni državo članico, pod katere zastavo pluje ribiško plovilo;

(9) 

„država članica pasti“ ali „država članica, pristojna za past“ pomeni državo članico, pristojno za območje, na katerem je past;

(10) 

„ribiško plovilo“ pomeni vsako motorno plovilo, ki se uporablja za gospodarsko izkoriščanje virov modroplavutega tuna, vključno s plovili za ulov, plovili za predelavo, podpornimi plovili, vlačilci, plovili, ki opravljajo pretovarjanje, plovili za prevoz, opremljenimi za prevoz proizvodov iz tuna, in pomožnimi plovili, razen kontejnerskih plovil;

(11) 

„plovilo za ulov“ pomeni plovilo, ki se uporablja za gospodarski ulov virov modroplavutega tuna;

(12) 

„vlačilec“ pomeni vsako plovilo za vlečenje mrežastih kletk z živimi modroplavutimi tuni;

(13) 

„plovilo za predelavo“ pomeni plovilo, na krovu katerega so ribiški proizvodi pred pakiranjem obdelani po enem ali več od naslednjih postopkov: filetiranje ali rezanje na kose, zamrzovanje in/ali predelava;

(14) 

„podporno plovilo“ pomeni katero koli ribiško plovilo, razen plovila za ulov, plovila za predelavo, vlačilca, plovila, ki opravlja pretovarjanje, plovila za prevoz, opremljenega za prevoz proizvodov iz tuna, ali pomožnega plovila, ki ima dovoljenje za opravljanje podpornih nalog pri ribolovu modroplavutega tuna;

(15) 

„pomožno plovilo“ pomeni vsako plovilo za prevoz mrtvega modroplavutega tuna (nepredelanega) iz mrežaste kletke za prenos ali gojenje, s plovila z zaporno plavarico ali iz pasti v določeno pristanišče ali na plovilo za predelavo;

(16) 

„plovilo za mali priobalni ribolov“ pomeni plovilo za ulov, ki ima vsaj tri od naslednjih petih značilnosti:

(a) 

skupna dolžina manj kot 12 metrov;

(b) 

plovilo lovi izključno v vodah v pristojnosti države članice zastave;

(c) 

trajanje ribolovnih potovanj je krajše od 24 ur;

(d) 

največje število članov posadke je določeno na štiri osebe;

(e) 

plovilo lovi z uporabo tehnik, ki so selektivne in imajo zmanjšan vpliv na okolje;

(17) 

„veliko plovilo za pelagični ribolov s parangali“ pomeni plovilo za pelagični ribolov s parangali s skupno dolžino več kot 24 metrov;

(18) 

„rekreacijski ribolov“ pomeni negospodarske ribolovne dejavnosti, ki morske biološke vire izkoriščajo za rekreacijo, turizem ali šport;

(19) 

„zaporna plavarica“ pomeni vse obkroževalne mreže, katerih dno se zadrgne z zaporno vrvjo na dnu mreže, ki je speljana skozi vrsto obročev ob spodnji vrvi, kar mreži omogoča, da se naguba in zapre;

(20) 

„skupna ribolovna dejavnost“ pomeni vsako dejavnost med dvema ali več plovili z zaporno plavarico, kjer se ulov enega plovila z zaporno plavarico pripiše enemu ali več plovilom z zaporno plavarico v skladu s predhodno dogovorjenim ključem za dodelitev;

(21) 

„skupina ribolovnega orodja“ pomeni skupino ribiških plovil, ki uporabljajo isto ribolovno orodje, za katero je bila dodeljena skupinska kvota;

(22) 

„ribolovni napor“ pomeni produkt zmogljivosti in dejavnosti ribiškega plovila, s katerim se izmeri intenzivnost ribolovnih dejavnosti. Ta meritev se med ribolovnimi orodji razlikuje. Pri ribolovu s parangali se izmeri s številom trnkov ali številom trnkov, ki se pomnoži s številom ur. Za plovila z zapornimi plavaricami se izmeri z dnevi dejavnosti plovila (trajanje ribolova in trajanje iskanja);

(23) 

„dejavni ribolov“ pomeni, da katero koli plovilo za ulov lovi modroplavutega tuna med določeno ribolovno sezono;

(24) 

„BCD“ pomeni dokument o ulovu modroplavutega tuna;

(25) 

„eBCD“ pomeni elektronski dokument o ulovu modroplavutega tuna;

(26) 

„pretovarjanje“ pomeni raztovarjanje vseh ali nekaterih ribiških proizvodov s krova ribiškega plovila na drugo ribiško plovilo. Vendar se razkladanje mrtvih modroplavutih tunov iz zaporne plavarice, pasti ali z vlačilcev na pomožno plovilo ne šteje kot pretovarjanje;

(27) 

„živi modroplavuti tun“ pomeni modroplavutega tuna, ki se določeno obdobje ohranja živ v pasti ali se živ prenese na gojišče, da v mrežasto kletko za rejo, goji in nazadnje izlovi ali izpusti;

(28) 

„izlov“ pomeni usmrtitev modroplavutega tuna v ribogojnicah ali pasteh;

(29) 

„past“ pomeni ribolovno orodje, pritrjeno na dno, ki običajno vključuje vlečno mrežo, ki modroplavutega tuna usmerja v ograjen prostor ali več ograjenih prostorov, kjer ostane do izlova ali gojenja;

(30) 

„dajanje v mrežasto kletko za rejo“ pomeni premestitev živega modroplavutega tuna v ribogojnicah in nato njegovo pitanje, da se poveča njegova skupna biomasa;

(31) 

„kontrolno dajanje v mrežasto kletko za rejo“ pomeni ponovitev dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo na zahtevo nadzornih organov, da se preveri število ali povprečna teža rib, danih v mrežasto kletko za rejo;

(32) 

„gojenje“ ali „pitanje“ pomeni dajanje modroplavutega tuna v mrežasto kletko za rejo v ribogojnicah in nato pitanje, da se poveča njegova skupna biomasa;

(33) 

„ribogojnica“ pomeni morsko območje na eni ali več lokacijah, od katerih je vsaka jasno opredeljena z geografskimi koordinatami z jasno opredelitvijo zemljepisne dolžine in širine za vsako od točk mnogokotnika, ki se uporablja za pitanje ali gojenje modroplavutega tuna, ulovljenega s pastmi ali plovili z zapornimi plavaricami;

(34) 

„vnosna zmogljivost gojenja“ pomeni največjo količino divjega ulovljenega modroplavutega tuna v tonah, ki jo lahko ribogojnica v ribolovni sezoni da v mrežaste kletke za rejo;

(35) 

„prenos“ pomeni vsak prenos:

(a) 

živih modroplavutih tunov iz mreže plovila za ulov v mrežasto kletko za prenos;

(b) 

živih modroplavutih tunov iz pasti v mrežasto kletko za prenos neodvisno od prisotnosti vlačilca;

(c) 

živih modroplavutih tunov iz mrežaste kletke za prenos v drugo mrežasto kletko za prenos;

(d) 

mrežaste kletke z živimi modroplavutimi tuni z vlačilca na drug vlačilec;

(e) 

živih modroplavutih tunov iz ene mrežaste kletke v drugo v isti ribogojnici (prenos znotraj ribogojnice);

(f) 

živih modroplavutih tunov iz mrežaste kletke za gojenje v mrežasto kletko za prenos;

(36) 

„kontrolni prenos“ pomeni ponovitev katerega koli prenosa, ki se izvede na zahtevo nadzornih organov;

(37) 

„prenos med ribogojnicama“ pomeni premestitev živega modroplavutega tuna iz ene ribogojnice v drugo, sestavljeno iz dveh faz, prenosa iz oddajne mrežaste kletke za gojenje v mrežasto kletko za prenos in dajanja v mrežasto kletko za rejo, in sicer iz mrežaste kletke za prenos v sprejemno mrežasto kletko za gojenje;

(38) 

„prvi prenos“ pomeni prenos živega modroplavutega tuna iz zaporne plavarice ali pasti v mrežasto kletko za prenos;

(39) 

„nadaljnji prenos“ pomeni vsak prenos, ki se izvede po prvem prenosu in pred dajanjem v mrežasto kletko za rejo v namembni ribogojnici, kot je razdelitev ali združitev vsebine dveh mrežastih kletk za prenos, razen prostovoljnih ali kontrolnih prenosov;

(40) 

„prostovoljni prenos“ pomeni ponovitev katerega koli prenosa, ki ga prostovoljno izvede upravljavec dajalec;

(41) 

„nadzorna kamera“ pomeni stereoskopsko kamero ali konvencionalno videokamero za namene nadzora na podlagi te uredbe;

(42) 

„stereoskopska kamera“ pomeni kamero z dvema ali več objektivi in z ločenim tipalom ali filmskim trakom za vsak objektiv, s katerim se lahko posnamejo tridimenzionalne slike, da se izmeri dolžina ribe;

(43) 

„upravljavec dajalec“ pomeni kapitana ali zastopnika kapitana plovila za ulov ali vlačilca oziroma upravljavca ali zastopnika upravljavca ribogojnice ali pasti, od koder izvira dejavnost prenosa, razen v primeru prostovoljnih in kontrolnih prenosov;

(44) 

„država članica upravljavca dajalca“ pomeni državo članico, ki je pristojna za upravljavca dajalca.

▼B

POGLAVJE II

Upravljalni ukrepi

Člen 6

Pogoji, povezani z ukrepi za upravljanje ribištva

1.  
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je ribolovni napor njenih plovil za ulov in pasti sorazmeren z ribolovnimi možnostmi za modroplavutega tuna, ki so navedeni državi članici na voljo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Ukrepi, ki jih sprejmejo države članice, vključujejo določitev individualnih kvot za njihova plovila za ulov s skupno dolžino več kot 24 metrov, vključena v seznam plovil z dovoljenjem za ribolov iz člena 26.
2.  
Ko se šteje, da je individualna kvota plovila izčrpana, vsaka država članica v skladu s členom 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009 od plovila za ulov zahteva, naj takoj odpluje v pristanišče, ki ga določi.
3.  
Dejavnosti na podlagi zakupa pri ribolovu modroplavutega tuna niso dovoljene.

Člen 7

Prestavitev živih modroplavutih tunov, ki niso bili izlovljeni

▼M1

1.  
Prestavitev živih modroplavutih tunov, ki niso bili izlovljeni, iz ulova predhodnih let v ribogojnici se lahko dovoli le, če država članica razvije okrepljen sistem nadzora in o njem poroča Komisiji. Navedeni sistem je sestavni del letnega načrta spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 14, ki ga pripravi država članica, ter vključuje vsaj ukrepe, vzpostavljene na podlagi členov 56c, 56d in 61.

▼B

2.  

Če je prestavitev dovoljena v skladu z odstavkom 1, se uporabljajo naslednje točke:

(a) 

vsako leto do 25. maja države članice, pristojne za ribogojnice, izpolnijo in predložijo Komisiji letno deklaracijo o prestavitvi , ki vsebuje:

(i) 

količino (izraženo v kg) in število rib, ki bodo prestavljene;

(ii) 

leto ulova;

(iii) 

povprečno težo;

(iv) 

državo članico zastave ali pogodbenico Konvencije;

(v) 

sklicevanja na BCD, ki ustreza prestavljenemu ulovu;

(vi) 

ime in številko ICCAT ribogojnice;

(vii) 

številko mrežaste kletke in

(viii) 

informacije o izlovljenih količinah (izraženih v kg), ko je izlov končan;

(b) 

količine, prestavljene na podlagi odstavka 1, se namestijo v ločene mrežaste kletke ali ločen niz kletk v ribogojnici na podlagi leta ulova.

3.  
Države članice, pristojne za ribogojnice, pred začetkom ribolovne sezone zagotovijo temeljito oceno vseh živih modroplavutih tunov, ki se prestavijo po množičnem izlovu v ribogojnicah pod njihovo pristojnostjo. V ta namen se vsi prestavljeni živi modroplavuti tuni iz leta ulova, ki so se množično izlovili v ribogojnicah, prenesejo v druge mrežaste kletke z uporabo sistemov stereoskopskih kamer ali nadomestnih metod, če zagotavljajo enako stopnjo natančnosti in točnosti, v skladu s členom 51. Vedno se zagotovi popolnoma dokumentirana sledljivost. Nadzor nad prestavitvijo modroplavutih tunov iz let, v katerih se množični izlov ni izvedel, se izvede letno z uporabo enakega postopka ustreznega vzorčenja, ki temelji na oceni tveganja.
4.  
Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev podrobnih pravil za razvoj okrepljenega sistema nadzora za prestavitev živih modroplavutih tunov. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

▼M1

Člen 8

Prestavitev neporabljenih kvot

1.  
Samodejna prestavitev neporabljenih kvot ni dovoljena.
2.  
Država članica lahko zahteva prenos največ 5 % svoje letne kvote iz enega leta v naslednje leto. Zadevna država članica to zahtevo vključi v svoj letni načrt upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti, ki se vključita v letni načrt upravljanja ribolova in ribolovne zmogljivosti Unije, da bi ju odobrila ICCAT.

▼B

Člen 9

Prenosi kvot

▼M1

1.  
Kvote se med Unijo in drugimi pogodbenicami Konvencije prenašajo le s predhodnim dovoljenjem zadevnih držav članic in pogodbenic Konvencije. Komisija pred prenosom kvot uradno obvesti sekretariat ICCAT o količini zadevnih kvot.

▼B

2.  
Prenos kvot znotraj skupin ribolovnih orodij, kvot za prilov in individualnih ribolovnih kvot posamezne države članice je dovoljen, če zadevne države članice Komisijo vnaprej obvestijo o takih prenosih, tako da lahko Komisija obvesti sekretariat ICCAT, preden prenos začne veljati.

Člen 10

Odbitki od kvot v primeru prelova

Če države članice presežejo kvoto, ki jim je bila dodeljena, in neskladnosti ni mogoče odpraviti z izmenjavo kvot na podlagi člena 16(8) Uredbe (EU) št. 1380/2013, se uporabljata člena 37 in 105 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 11

Letni ribolovni načrti

1.  

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni ribolovni načrt. Navedeni načrt vsebuje vsaj naslednje informacije za plovila za ulov in pasti:

(a) 

kvote, dodeljene vsaki skupini ribolovnega orodja, vključno s kvotami za prilov;

(b) 

kadar je ustrezno, metodo, ki se uporablja za dodelitev in upravljanje kvot;

(c) 

ukrepe za zagotovitev upoštevanja individualnih kvot;

(d) 

odprte ribolovne sezone za vsako kategorijo ribolovnega orodja;

(e) 

informacije o določenih pristaniščih;

(f) 

pravila o prilovu in

(g) 

število plovil za ulov s skupno dolžino več kot 24 metrov, razen plovil s pridnenimi vlečnimi mrežami, in plovil z zaporno plavarico, ki imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.

2.  
Države članice, ki imajo plovila za mali priobalni ribolov z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna, tem plovilom dodelijo posebno sektorsko kvoto in tako dodelitev vključijo v svoje ribolovne načrte. Poleg tega v svoje načrte spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov vključijo tudi dodatne ukrepe za natančno spremljanje, kako navedena flota porablja kvoto. Države članice lahko dajo dovoljenje različnemu številu plovil, da bi v celoti izkoristile svoje ribolovne možnosti, ter pri tem uporabijo parametre iz odstavka 1.
3.  
Portugalska in Španija lahko dodelita sektorske kvote plovilom z vabami, ki delujejo v vodah Unije otočij Azorov, Madeire in Kanarskih otokov. Te sektorske kvote se vključijo v njune letne ribolovne načrte, dodatni ukrepi za spremljanje porabe teh kvot pa se jasno določijo v njunih letnih načrtih spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov.
4.  
Kadar države članice dodelijo sektorske kvote v skladu z odstavkom 2 ali 3, se ne uporablja zahteva glede najnižje kvote petih ton, določene v veljavnem aktu Unije o dodelitvah ribolovnih možnosti.
5.  
Zadevna država članica Komisiji vse spremembe letnega ribolovnega načrta predloži vsaj tri delovne dni pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša. Komisija spremembo posreduje sekretariatu ICCAT vsaj en delovni dan pred začetkom izvajanja ribolovne dejavnosti, na katero se sprememba nanaša.

Člen 12

Dodelitev ribolovnih možnosti

Države članice v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1380/2013 pri dodeljevanju razpoložljivih ribolovnih možnosti uporabljajo pregledna in objektivna merila, tudi okoljska, socialna in ekonomska, ter si tudi prizadevajo za pravično porazdelitev nacionalnih kvot med različne segmente flot, pri čemer posebno pozornost namenjajo tradicionalnemu in obrtniškemu ribolovu, poleg tega pa skrbijo za spodbude ribiškim plovilom Unije, ki uporabljajo selektivno ribolovno orodje ali ribolovne tehnike z manjšim vplivom na okolje.

Člen 13

Letni načrti upravljanja ribolovne zmogljivosti

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti. Država članica v navedenem načrtu število ribiških plovil za ulov in pasti prilagodi tako, da se zagotovi, da je ribolovna zmogljivost sorazmerna ribolovnim možnostim, ki so plovilom za ulov in pastem dodeljene za zadevno obdobje veljavnosti kvote. Država članica ribolovne zmogljivosti prilagodi z uporabo parametrov, opredeljenih v veljavnem aktu Unije o dodelitvi ribolovnih možnosti. Prilagoditev ribolovnih zmogljivosti Unije za plovila z zaporno plavarico je omejena na največ 20 % odstopanje v primerjavi z izhodiščno ribolovno zmogljivostjo iz leta 2018.

▼M1

Člen 14

Letni načrt spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov za zagotovitev skladnosti s to uredbo. Vsaka država članica svoj zadevni načrt predloži Komisiji. Vsaka država članica svoj načrt pripravi v skladu s:

(a) 

cilji, prednostnimi nalogami in postopki ter referenčnimi merili za dejavnosti inšpekcijskih pregledov, določenimi v posebnem programu nadzora in inšpekcijskih pregledov za modroplavutega tuna, vzpostavljenim na podlagi člena 95 Uredbe (ES) št. 1224/2009;

(b) 

nacionalnim programom nadzora za modroplavutega tuna, vzpostavljenim na podlagi člena 46 Uredbe (ES) št. 1224/2009, do 31. decembra 2025 in po tem datumu v skladu z nacionalnim programom nadzora, vzpostavljenim na podlagi člena 93a navedene uredbe.

▼B

Člen 15

Letni načrti upravljanja gojenja

1.  
Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna pripravi letni načrt upravljanja gojenja.
2.  
Vsaka država članica v letnem načrtu upravljanja gojenja zagotovi, da sta skupna zmogljivost vnosa in skupna zmogljivost gojenja sorazmerni z ocenjeno količino modroplavutega tuna, ki je na voljo za gojenje.

▼M1

3.  
Države članice svojo zmogljivost gojenja tuna omejijo na skupno zmogljivost gojenja, registrirano v evidenci ICCAT o ribogojnicah, ki imajo dovoljenje za gojenje modroplavutega tuna (v nadaljnjem besedilu: evidenca ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna), ali dovoljeno zmogljivost, ki je bila ICCAT prijavljena leta 2018.

▼B

4.  
Največji vnos divjega ulovljenega modroplavutega tuna v ribogojnice države članice je omejen na količino vnosa, ki so jo ribogojnice navedene države članice v ICCAT „evidenci o ribogojnicah modroplavutega tuna“ registrirale leta 2005, 2006, 2007 ali 2008.
5.  
Če mora država članica povečati največji vnos divjega ulovljenega tuna v eni ali več od svojih ribogojnic, je navedeno povečanje sorazmerno z ribolovnimi možnostmi, dodeljenimi navedeni državi članici, in z uvozom živih modroplavutih tunov iz druge države članice ali pogodbenice Konvencije.

▼M1

6.  
Države članice statistične podatke o letni količini dajanja v mrežasto kletko za rejo (vnos prostoživečih ulovljenih rib), izlova in izvoza sporočijo Komisiji, ki te podatke posreduje sekretariatu ICCAT, dokler sekretariat ICCAT ne bo razvil funkcije pridobivanja podatkov v sistemu eBCD in bo ta funkcija na voljo.
7.  
Države članice Komisiji po potrebi do 15. maja vsako leto predložijo revidirane načrte upravljanja gojenja, ki se do 1. junija vsako leto posredujejo sekretariatu ICCAT.

▼B

Člen 16

Posredovanje letnih načrtov

1.  

Vsaka država članica s kvoto za modroplavutega tuna vsako leto do 31. januarja Komisiji predloži naslednje načrte:

(a) 

letni ribolovni načrt za plovila za ulov in pasti, ki lovijo modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, pripravljen v skladu s členom 11;

(b) 

letni načrt upravljanja ribolovne zmogljivosti, pripravljen v skladu s členom 13;

▼M1

(c) 

letni načrt spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov, pripravljen v skladu s členom 14, in

▼B

(d) 

letni načrt upravljanja gojenja, pripravljen v skladu s členom 15.

2.  
Komisija zbere načrte iz odstavka 1 in jih uporabi za pripravo letnega načrta Unije. Komisija letni načrt Unije vsako leto do 15. februarja posreduje sekretariatu ICCAT v obravnavo in odobritev ICCAT.
3.  
V primeru, da država članica katerega od načrtov iz odstavka 1 Komisiji ne predloži v roku iz navedenega odstavka, Komisija lahko odloči, da bo sekretariatu ICCAT posredovala načrt Unije brez načrtov zadevne države članice. Komisija si na zahtevo zadevne države članice prizadeva upoštevati enega od načrtov iz odstavka 1, ki so bili predloženi po roku iz navedenega odstavka, vendar pred rokom iz odstavka 2. Če načrt, ki ga predloži država članica, ni v skladu z določbami te uredbe o letnih načrtih ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja ali vsebuje resno napako, zaradi katere ICCAT ne potrdi letnega načrta Unije, se lahko Komisija odloči, da bo letni načrt Unije posredovala sekretariatu ICCAT brez načrtov zadevne države članice. Komisija čim prej obvesti zadevno državo članico in si prizadeva, da vse revidirane načrte, ki jih predloži ta država članica, vključi v letni načrt Unije ali v spremembe letnega načrta Unije, če so ti navedeni revidirani načrti skladni z določbami te uredbe v zvezi z letnimi načrti ribolova, zmogljivosti, inšpekcijskih pregledov in gojenja.

POGLAVJE III

Tehnični ukrepi

Člen 17

Ribolovne sezone

1.  
Ribolov modroplavutega tuna z zaporno plavarico se v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju dovoli v obdobju od 26. maja do 1. julija vsakega leta.
2.  
Ciper in Grčija lahko z odstopanjem od odstavka 1 tega člena v svojih letnih ribolovnih načrtih iz člena 11 zahtevata, da se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njuno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Sredozemskem morju (ribolovni območji FAO 37.3.1 in 37.3.2) dovoli od 15. maja do 1. julija vsakega leta.
3.  
Hrvaška lahko z odstopanjem od odstavka 1 tega člena v svojem letnem ribolovnem načrtu iz člena 11 zahteva, da se plovilom z zaporno plavarico, ki plujejo pod njeno zastavo, ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju (ribolovno območje FAO 37.2.1) za namene gojenja dovoli od 26. maja do 15. julija vsakega leta.

▼M1

4.  
Z odstopanjem od odstavkov 1, 2 in 3 se lahko države članice, če vremenske razmere preprečijo ribolovne operacije, odločijo, da se ribolovne sezone iz navedenih odstavkov podaljšajo za enako število izgubljenih dni do 10 dni.
5.  
Ribolov modroplavutega tuna z velikimi plovili za pelagični ribolov s parangali je dovoljen v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v obdobju od 1. januarja do 31. maja vsako leto, razen na območju, razmejenem z 10° Z na zahodu in 42° S na severu.

▼B

6.  
Države članice v letnih ribolovnih načrtih določijo ribolovne sezone za svoje flote, razen za plovila z zaporno plavarico in velika plovila za pelagični ribolov s parangali.

Člen 18

Obveznost iztovarjanja

To poglavje ne posega v člen 15 Uredbe (EU) št. 1380/2013, vključno z morebitnimi veljavnimi odstopanji od navedenega člena.

Člen 19

Najmanjša referenčna velikost ohranjanja

1.  
Prepovedano je loviti, obdržati na krovu, pretovarjati, prenašati, iztovarjati, prevažati, skladiščiti, prodajati, razstavljati ali ponujati v prodajo modroplavutega tuna, katerega teža je nižja od 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti je krajša od 115 cm, tudi kadar je ujet kot prilov ali v okviru rekreacijskega ribolova.
2.  

Z odstopanjem od odstavka 1 se najmanjša referenčna velikost ohranjanja modroplavutega tuna, in sicer 8 kg ali 75 cm do repne plavuti, uporablja v naslednjih primerih ribolova:

(a) 

modroplavuti tun je ulovljen v vzhodnem Atlantiku s plovili za prevoz vabe in plovili, ki lovijo s panulo;

(b) 

modroplavutega tuna v Sredozemskem morju ulovi flota za mali priobalni ribolov, ki lovi sveže ribe s plovili za prevoz vabe, parangali in plovili z ročnimi ribiškimi vrvicami, in

(c) 

modroplavuti tun je za namene gojenja ulovljen v Jadranskem morju s plovili, ki plujejo pod zastavo Hrvaške.

3.  
Posebni pogoji, ki se uporabljajo za odstopanja iz odstavka 2, so določeni v Prilogi I.
4.  
Države članice plovilom, za ribolov katerih veljajo odstopanja iz odstavkov 2 in 3 Priloge I, izdajo dovoljenje za ribolov. Zadevna plovila so navedena v seznamu plovil za ulov iz člena 26.
5.  
Ribe, katerih velikost ne dosega najmanjših referenčnih velikosti ohranjanja iz tega člena in ki se zavržejo mrtve, se vštejejo v kvoto zadevne države članice.

Člen 20

Naključni ulov rib, katerih velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja

1.  
Z odstopanjem od člena 19(1) se za vsa plovila za ulov in pasti, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, dovoli največ 5 % naključnega ulova glede na število modroplavutega tuna, ki tehta med 8 in 30 kg ali katerega dolžina do repne plavuti znaša med 75 in 115 cm.
2.  
Petodstotni delež iz odstavka 1 se izračuna na podlagi skupnega ulova modroplavutega tuna, zadržanega na krovu plovila ali znotraj pasti, kadar koli po vsaki ribolovni dejavnosti.
3.  
Naključni ulov se odšteje od kvote države članice, ki je pristojna za plovilo za ulov ali past.
4.  
Za naključni ulov modroplavutega tuna, katerega velikost ne dosega najmanjše referenčne velikosti ohranjanja, se uporabljajo členi 31, 33, 34 in 35.

Člen 21

Prilov

1.  
Vsaka država članica v svoji kvoti določi prilov modroplavutega tuna in o tem obvesti Komisijo, ko ji predloži svoj letni ribolovni načrt.
2.  
Stopnja dovoljenega prilova, ki ne presega 20 % skupnega ulova na krovu ob koncu vsakega ribolovnega potovanja, in metodologija za izračun navedenega prilova glede na skupni ulov na krovu sta jasno opredeljeni v letnem ribolovnem načrtu iz člena 11. Delež prilova se lahko izračuna po teži ali številu primerkov. Izračun po številu primerkov se uporablja le za tuna in tunu podobne vrste, ki jih upravlja ICCAT. Stopnja dovoljenega prilova za floto plovil za mali priobalni ribolov se lahko izračuna na letni ravni.
3.  
Ves prilov mrtvega modroplavutega tuna, ki je obdržan na krovu ali zavržen, se odšteje od kvote države članice zastave ter evidentira in sporoči Komisiji v skladu s členoma 31 in 32.
4.  
Pri državah članicah brez kvote za modroplavutega tuna se zadevni prilov odšteje od posebne kvote Unije za prilov modroplavutega tuna, določene v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013.
5.  
Če je bila celotna kvota, dodeljena državi članici, že izčrpana, nadaljnji ulov modroplavutega tuna ni dovoljen plovilom, ki plujejo pod njeno zastavo, ta država članica pa sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. Če je posebna kvota Unije za prilov modroplavutega tuna, določena v skladu s členom 43(3) PDEU in členom 16 Uredbe (EU) št. 1380/2013, izčrpana, se ulov modroplavutega tuna ne dovoli plovilom, ki plujejo pod zastavo držav članic brez kvote za modroplavutega tuna, navedene države članice pa sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, ulovljenega kot prilov. V navedenih primerih sta predelava in trženje mrtvega modroplavutega tuna prepovedana, vsi ulovi pa se evidentirajo. Države članice informacije o teh količinah prilova mrtvega modroplavutega tuna letno sporočijo Komisiji, ta pa navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.
6.  
Plovila, ki modroplavutega tuna ne lovijo dejavno, vse količine modroplavutega tuna, ki jih obdržijo na krovu, jasno ločijo od drugih vrst in tako omogočijo nadzornim organom, da spremljajo skladnost s tem členom. Navedeni prilov se lahko trži, če ima eBCD.

▼M1

Člen 21a

Prepoved obdržanja modroplavutega tuna na krovu podpornih plovil

Podporna plovila ne obdržijo na krovu ali prevažajo modroplavutega tuna.

▼B

Člen 22

Uporaba zračnih sredstev

Za iskanje modroplavutega tuna je prepovedana uporaba vseh zračnih sredstev, vključno z zrakoplovi, helikopterji ali vsemi vrstami brezpilotnih zračnih vozil.

POGLAVJE IV

Rekreacijski ribolov

Člen 23

Posebna kvota za rekreacijski ribolov

▼M1

1.  
Države članice lahko po potrebi dodelijo posebno kvoto za rekreacijski ribolov. Pri taki dodelitvi se upoštevajo morebitni mrtvi modroplavuti tuni, vključno v okviru ribolova na način „ulovi in izpusti“. Države članice Komisijo o kvoti, dodeljeni rekreacijskemu ribolovu, obvestijo, ko ji predložijo svoje ribolovne načrte.

▼B

2.  
Ulov mrtvih modroplavutih tunov se sporoči in všteje v kvoto zadevne države članice.

Člen 24

Posebni pogoji za rekreacijski ribolov

▼M1

1.  

Države članice s kvoto za modroplavutega tuna, dodeljeno rekreacijskemu ribolovu, ta ribolov urejajo z izdajanjem dovoljenj za ribolov plovilom za rekreacijski ribolov. Države članice na zahtevo ICCAT dajo Komisiji na voljo seznam teh plovil, ki jim je bilo izdano dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Komisija ta seznam v elektronski obliki pošlje ICCAT. Seznam vsebuje naslednje informacije za vsako plovilo:

(a) 

ime plovila;

(b) 

registrsko številko;

(c) 

številko v evidenci ICCAT (če obstaja);

(d) 

prejšnje ime (če obstaja);

(e) 

imena in naslove lastnikov in upravljavcev.

▼B

2.  
V okviru rekreacijskega ribolova je prepovedano uloviti, obdržati na krovu, pretovoriti ali iztovoriti več kot enega modroplavutega tuna na plovilo na dan.
3.  
Trženje modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, je prepovedano.

▼M1

4.  
Vsaka država članica evidentira podatke o ulovu, vključno s težo vsakega modroplavutega tuna, ulovljenega pri rekreacijskem ribolovu, in jih vsako leto do 30. junija sporoči Komisiji za preteklo leto. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

▼B

5.  
Vsaka država članica sprejme ukrepe, potrebne za čim boljšo zagotovitev izpusta modroplavutega tuna, zlasti mladic, ulovljenega živega pri rekreacijskem ribolovu. Vsak iztovorjeni modroplavuti tun je cel, očiščen in/ali brez drobovja.

Člen 25

Ulov, označevanje in izpust

1.  
Države članice, ki v severovzhodnem Atlantiku odobrijo ribolov na način „ulovi in izpusti“, ki ga izvajajo izključno plovila za športni ribolov, lahko z odstopanjem od člena 23(1) omejenemu številu navedenih plovil dovolijo, da lovijo modroplavutega tuna za namen ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, ne da bi jim bilo treba dodeliti posebno kvoto. Taka plovila delujejo v okviru znanstvenega projekta raziskovalnega inštituta, ki je vključen v znanstvenoraziskovalen program. Rezultati projekta se sporočijo ustreznim organom države članice zastave.
2.  
Za plovila, ki izvajajo znanstvene raziskave v okviru raziskovalnega programa ICCAT za modroplavutega tuna, se ne šteje, da izvajajo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“ iz odstavka 1.
3.  

Države članice, ki odobrijo dejavnosti ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“:

(a) 

predložijo opis navedenih dejavnosti in ukrepov, ki se uporabljajo zanje, kot sestavni del svojih ribolovnih načrtov in načrtov inšpekcijskih pregledov iz členov 12 in 15;

(b) 

skrbno spremljajo dejavnosti zadevnih plovil, da se zagotovi njihova skladnost s to uredbo;

(c) 

zagotovijo, da dejavnosti označevanja in izpusta izvaja usposobljeno osebje, da se zagotovi visoka stopnja preživetja primerkov, in

(d) 

Komisiji predložijo letno poročilo, do 30. junija vsako leto, o izvedenih znanstvenih dejavnostih. Komisija zadevno poročilo posreduje sekretariatu ICCAT 60 dni pred zasedanjem SCRS v naslednjem letu.

4.  
Vsak modroplavuti tun, ki pogine med dejavnostmi ribolova na način „ulovi, označi in izpusti“, se sporoči in odšteje od kvote države članice zastave.

POGLAVJE V

Nadzorni ukrepi

Oddelek 1

Seznami in evidence plovil in pasti

Člen 26

Seznami in evidence plovil

▼M1

1.  

Države članice vsako leto mesec dni pred začetkom obdobja veljavnosti dovoljenja za ribolov Komisiji predložijo naslednje sezname plovil:

(a) 

seznam vseh plovil za ulov, ki izvajajo dejavni ribolov modroplavutega tuna, in

(b) 

seznam vseh drugih plovil, ki opravljajo dejavnosti, povezane z modroplavutim tunom, razen plovil za ulov.

Vsak seznam plovil vsebuje naslednje informacije:

(a) 

ime in registrsko številko plovila,

(b) 

specifikacijo vrste plovila, ki razlikuje vsaj med plovili za ulov, vlačilci, pomožnimi plovili, podpornimi plovili in plovili za predelavo;

(c) 

dolžino in bruto registrsko tonažo (BRT) ali, kjer je mogoče, bruto tonažo (BT);

(d) 

številko IMO (po potrebi);

(e) 

uporabljeno orodje (če obstaja);

(f) 

prejšnjo zastavo (če obstaja);

(g) 

prejšnje ime (če obstaja);

(h) 

morebitne prejšnje podatke o črtanju iz drugih registrov;

(i) 

mednarodni radijski klicni znak (če obstaja);

(j) 

imena in naslove lastnikov in upravljavcev, in

(k) 

časovno obdobje, v katerem ima plovilo dovoljenje za ribolov, plutje in prevažanje modroplavutega tuna za gojenje.

Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT 15 dni pred začetkom ribolovne dejavnosti, da se lahko plovila, vključena v navedene sezname, vnesejo v evidenco ICCAT o plovilih z dovoljenjem in, če je primerno, v evidenco ICCAT o plovilih s skupno dolžino 20 metrov ali več, ki imajo dovoljenje za delovanje na območju Konvencije.

▼B

2.  
Med koledarskim letom je lahko ribiško plovilo vključeno v oba seznama iz odstavka 1, pod pogojem, da ni v oba seznama vključeno hkrati.
3.  
Informacije o plovilih iz točk (a) in (b) odstavka 1 vsebujejo ime plovila ter identifikacijsko številko CFR, kakor je opredeljena v Prilogi I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2017/218 ( 3 ).
4.  
Komisija naknadne predložitve seznamov iz odstavka 1 ne sprejme.

▼M1

5.  

Naknadne spremembe seznamov iz odstavka 1 in informacij iz odstavkov 1 in 3 se med koledarskim letom sprejmejo le, če priglašeno ribiško plovilo ni moglo izvajati ribolova zaradi upravičenih operativnih razlogov ali višje sile. V takih primerih zadevna država članica o tem brez odlašanja obvesti Komisijo ter pri tem navede:

(a) 

vse podatke o ribiškem plovilu ali plovilih, ki naj bi nadomestilo navedeno plovilo, in

(b) 

podroben opis razlogov, ki utemeljujejo nadomestitev, in vsa ustrezna dokazila ali sklicevanja.

▼B

6.  
Komisija po potrebi med letom spremeni informacije o plovilih iz odstavka 1 tega člena, tako da sekretariatu ICCAT zagotovi posodobljene informacije v skladu s členom 7(6) Uredbe (EU) 2017/2403.

Člen 27

Dovoljenja za ribolov za plovila

1.  
Države članice izdajo dovoljenja za ribolov plovilom, vključenim v enega od seznamov iz člena 26(1) in (5). Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in se izdajo v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s to uredbo.
2.  
Brez poseganja v člen 21(6) se za ribiška plovila Unije, ki niso v evidencah ICCAT iz člena 26(1), šteje, da ne smejo loviti, zadrževati na krovu, pretovarjati, prevažati, prenašati, predelovati ali iztovarjati modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.
3.  
Ko je individualna kvota, dodeljena plovilu, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano plovilu, in sme zahtevati, naj plovilo nemudoma odpluje v pristanišče, ki ga določi.

Člen 28

Seznami in evidence pasti, s katerimi je dovoljen ribolov modroplavutega tuna

▼M1

1.  
V okviru svojega ribolovnega načrta vsaka država članica Komisiji v elektronski obliki predloži seznam pasti, s katerimi je dovoljen ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Navedeni seznam vključuje ime in registrsko številko pasti in geografske koordinate mnogokotnika pasti. Komisija navedene informacije pošlje sekretariatu ICCAT, da se lahko navedene pasti vključijo v evidenco ICCAT o pasteh z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna.

▼B

2.  
Države članice izdajo dovoljenja za ribolov za pasti, vključene v seznam iz odstavka 1. Dovoljenja za ribolov vsebujejo vsaj informacije iz Priloge VII in so v obliki, določeni v navedeni prilogi. Države članice zagotovijo, da so informacije v dovoljenju za ribolov točne in v skladu s to uredbo.
3.  
Za pasti Unije, ki niso v evidenci pasti ICCAT, s katerimi je dovoljen ribolov modroplavutega tuna, se šteje, da niso odobrene za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Zadrževanje modroplavutega tuna, ulovljenega z navedenimi pastmi, na krovu, njegovo prenašanje, dajanje v mrežasto kletko za rejo ali iztovarjanje je prepovedano.
4.  
Ko se šteje, da je kvota, dodeljena pastem, izčrpana, država članica zastave prekliče dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, izdano zanje.

▼M1

5.  
Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o vseh dodatnih vnosih, črtanju vnosov in spremembah vnosov na njihovih seznamih pasti z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna. Komisija takšne informacije o spremembah brez odlašanja pošlje sekretariatu ICCAT.

Člen 28a

Seznami in evidenca ribogojnic

1.  

V okviru svojega ribolovnega načrta vsaka država članica Komisiji v elektronski obliki predloži seznam ribogojnic, ki imajo dovoljenje za gojenje modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Navedeni seznam vključuje naslednje informacije:

(a) 

ime ribogojnice;

(b) 

registrsko številko;

(c) 

imena in naslove lastnikov in upravljavcev;

(d) 

vnosno in skupno zmogljivost gojenja, dodeljeno posamezni ribogojnici;

(e) 

geografske koordinate območij, na katerih so dovoljene dejavnosti gojenja, in

(f) 

status ribogojnice (dejavna ali nedejavna).

Komisija navedene informacije pošlje sekretariatu ICCAT, da se lahko navedene ribogojnice uvrstijo v evidenco ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna.

2.  
Za ribogojnice Unije, ki niso v evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna, se šteje, da nimajo dovoljenja za gojenje modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju.
3.  
Dejavnosti gojenja, vključno s krmljenjem za pitanje ali izlovom, niso dovoljene zunaj geografskega območja, razmejenega s koordinatami in odobrenega za dejavnosti gojenja.
4.  
Države članice nemudoma uradno obvestijo Komisijo o vseh dodatnih vnosih, črtanju vnosov ali spremembah vnosov na svojih seznamih ribogojnic. Komisija te informacije o spremembah brez odlašanja pošlje sekretariatu ICCAT.
5.  
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se modroplavuti tun ne namesti v ribogojnico, ki ni navedena v evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna, in da zadevne ribogojnice ne prejemajo modroplavutega tuna s plovil, ki niso vključena v evidenco ICCAT o plovilih. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za prepoved vseh dejavnosti v ribogojnicah, ki niso vpisane v evidenco ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna.

▼B

Člen 29

Informacije o ribolovnih dejavnostih

1.  

Vsaka država članica Komisiji vsako leto do 15. julija predloži podrobne informacije o ulovu modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v predhodnem letu. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT vsako leto do 31. julija. Te informacije vključujejo:

(a) 

ime in številko ICCAT vsakega plovila za ulov;

(b) 

obdobje veljavnosti dovoljenj(-a) vsakega plovila za ulov;

(c) 

skupni ulov vsakega plovila za ulov, vključno z ničelnim ulovom, v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a);

(d) 

skupno število dni, ko je posamezno plovilo za ulov lovilo v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju v obdobju veljavnosti dovoljenj(-a), ter

(e) 

skupni ulov v obdobju, za katero ni bilo izdano dovoljenje (prilov).

2.  

Države članice za ribiška plovila, ki plujejo pod njihovo zastavo in nimajo dovoljenja za dejavni ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, vendar so ulovila modroplavutega tuna kot prilov, Komisiji predložijo naslednje informacije:

(a) 

ime in številko ICCAT plovila ali številko plovila iz nacionalnega registra, če ni registrirano pri ICCAT, in

(b) 

skupni ulov modroplavutega tuna.

3.  
Države članice Komisiji uradno sporočijo vse informacije o vseh plovilih, ki niso vključena v odstavka 1 in 2, vendar se zanje ve ali domneva, da so lovila modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju. Komisija te informacije posreduje sekretariatu ICCAT takoj, ko so na voljo.

Člen 30

Skupne ribolovne dejavnosti

1.  
Katere koli skupne ribolovne dejavnosti za modroplavutega tuna se dovolijo le, če sodelujoča plovila pridobijo dovoljenje države ali držav članic zastave. Da plovilo z zaporno plavarico pridobi dovoljenje, mora biti opremljeno za ribolov modroplavutega tuna, imeti individualno kvoto in izpolnjevati obveznosti poročanja iz člena 32.
2.  
Kvota, dodeljena skupni ribolovni dejavnosti, je enaka vsoti kvot, dodeljenih sodelujočim plovilom z zaporno plavarico.
3.  
Plovila Unije z zaporno plavarico ne sodelujejo pri skupnih ribolovnih dejavnostih s plovili z zaporno plavarico iz drugih pogodbenic Konvencije.
4.  

Obrazec vloge za dovoljenje za sodelovanje pri skupni ribolovni dejavnosti je določen v Prilogi IV. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, da od svojih plovil z zaporno plavarico, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti, pridobi naslednje informacije:

(a) 

zahtevano obdobje veljavnosti dovoljenja za skupno ribolovno dejavnost;

(b) 

identiteto zadevnih upravljavcev;

(c) 

individualne kvote plovil;

(d) 

ključ za dodelitev zadevnih ulovov med plovila in

(e) 

informacije o namembnih ribogojnicah.

5.  
Vsaka država članica vsaj 10 dni pred začetkom skupne ribolovne dejavnosti Komisiji predloži informacije iz odstavka 4 v obliki, določeni v Prilogi IV. Komisija navedene informacije najmanj 5 dni pred začetkom ribolovne dejavnosti posreduje sekretariatu ICCAT in državi članici zastave drugih ribiških plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti.
6.  
V primeru višje sile se roka iz odstavka 5 ne uporabljata za informacije o namembnih ribogojnicah. V takih primerih države članice Komisiji takoj, ko je mogoče, predložijo posodobljene informacije ter opis dogodkov, ki pomenijo višjo silo. Komisija navedene informacije posreduje sekretariatu ICCAT.

Oddelek 2

Evidentiranje ulova

Člen 31

Zahteve glede evidentiranja

1.  
Kapitani plovil Unije za ulov vodijo ribolovni ladijski dnevnik o svojih dejavnostih v skladu s členi 14, 15, 23 in 24 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in oddelkom A Priloge II k tej uredbi.
2.  
Kapitani vlačilcev, pomožnih plovil in plovil za predelavo iz Unije evidentirajo svoje dejavnosti v skladu z zahtevami iz delov B, C in D Priloge II.

Člen 32

Poročila o ulovu, ki jih pošiljajo kapitani plovil in upravljavci pasti

1.  
Kapitani plovil Unije za ulov, ki aktivno lovijo, svojim državam članicam zastave pošiljajo dnevna poročila o ulovu v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila niso obvezna za plovila v pristanišču, razen če sodelujejo v skupni ribolovni dejavnosti. Podatki v poročilih so iz ladijskih dnevnikov in vključujejo datum, uro, lokacijo (zemljepisno širino in dolžino) ter težo in število modroplavutih tunov, ujetih na območju Konvencije, vključno z izpusti in zavržki mrtvih rib. Kapitani poročila pošiljajo v obliki, določeni v Prilogi III, ali v obliki, ki jo zahteva država članica.
2.  
Kapitani plovil z zapornimi plavaricami pripravijo dnevna poročila o ulovu iz odstavka 1 za vsako ribolovno dejavnost, tudi za dejavnosti z ničelnim ulovom. Kapitan plovila ali njegovi pooblaščeni zastopniki poročila svoji državi članici zastave pošljejo do 9. ure po greenwiškem srednjem času za prejšnji dan.
3.  
Upravljavci pasti ali njihovi pooblaščeni zastopniki, ki dejavno lovijo modroplavutega tuna, pripravijo dnevna poročila, ki jih pošljejo svojim državam članicam zastave v razmaku vsakih 48 ur v celotnem obdobju, v katerem imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna. Navedena poročila vključujejo registrsko številko ICCAT pasti, datum in uro ulova, težo in število ujetih modroplavutih tunov, vključno z ničelnim ulovom, izpusti in zavržki mrtvih rib. Navedene informacije pošljejo v obliki, določeni v Prilogi III.
4.  
Kapitani plovil za ulov, razen plovil z zaporno plavarico, svojim državam članicam zastave poročila iz odstavka 1 posredujejo do torka do 12. ure po greenwiškem srednjem času za predhodni teden, ki se je končal v nedeljo.

Oddelek 3

Iztovarjanje in pretovarjanje

Člen 33

Določena pristanišča

1.  
Vsaka država članica, ki ji je bila dodeljena kvota za modroplavutega tuna, določi pristanišča, v katerih je dovoljeno iztovarjanje ali pretovarjanje modroplavutega tuna. Informacije o določenih pristaniščih se vključijo v letni ribolovni načrt iz člena 11. Države članice brez odlašanja obvestijo Komisijo o vsaki spremembi informacij o določenih pristaniščih. Komisija navedene informacije brez odlašanja sporoči sekretariatu ICCAT.
2.  

Da je pristanišče opredeljeno kot določeno pristanišče, država članica pristanišča zagotovi, da so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) 

določena so obdobja iztovarjanja in pretovarjanja;

(b) 

določeni so kraji iztovarjanja in pretovarjanja ter

(c) 

določeni so postopki inšpekcijskih pregledov in nadzora, s katerimi se med vsemi obdobji iztovarjanja in pretovarjanja ter na vseh krajih iztovarjanja in pretovarjanja zagotovijo inšpekcijski pregledi v skladu s členom 35.

3.  
S plovil za ulov, pa tudi plovil za predelavo rib in pomožnih plovil je prepovedano iztovarjanje ali pretovarjanje vsake količine modroplavutega tuna, ulovljenega v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju, na vsakem kraju, ki ni pristanišče, ki so ga določile pogodbenice Konvencije in države članice. Izjemoma se lahko mrtvi modroplavuti tuni, izlovljeni iz pasti ali mrežaste kletke, prenesejo na plovilo za predelavo rib s pomočjo pomožnega plovila, kolikor se tak prenos izvede v prisotnosti nadzornega organa.

▼M1

4.  
Ta člen se uporablja brez poseganja v pravico dostopa do pristanišča na podlagi mednarodnega prava v zvezi z ribiškimi plovili v stiski ali v primeru višje sile.

▼B

Člen 34

Predhodno obvestilo o iztovarjanju

1.  
Za kapitane ribiških plovil Unije, ki imajo skupno dolžino 12 metrov ali več in so vključena na seznam plovil iz člena 26, se uporablja člen 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009. Pristojnemu organu države članice (vključno z državo članico zastave) ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, se pošlje predhodno obvestilo na podlagi člena 17 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

▼M1

2.  

Kapitani ali zastopniki kapitanov ribiških plovil Unije, vključenih na seznam plovil iz člena 26, vključno s plovili za predelavo rib in pomožnimi plovili, pristojnemu organu svoje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije, katere pristanišča ali sredstva za iztovarjanje želijo uporabiti, vsaj štiri ure pred predvidenim časom prihoda v pristanišče uradno sporočijo:

(a) 

predvideni datum in čas prihoda;

(b) 

ocenjeno količino modroplavutega tuna, zadržanega na krovu;

(c) 

informacije o geografskem območju ulova.

▼B

3.  
Kadar je državam članicam na podlagi veljavnega prava Unije dovoljeno uporabiti krajši rok za obveščanje, kot je štiri ure pred predvidenim časom prihoda, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, sporočijo v ustreznem času pred prihodom. Če so ribolovna območja od pristanišča oddaljena manj kot štiri ure, se lahko ocenjene količine modroplavutega tuna, zadržanega na krovu, spremenijo kadar koli pred prihodom v pristanišče.
4.  
Organi države članice pristanišča vodijo evidenco vseh predhodnih obvestil za tekoče leto.

▼M1

5.  
Vsa iztovarjanja v Uniji nadzorujejo zadevni nadzorni organi države članice pristanišča, ki preverijo delež na podlagi sistema ocenjevanja tveganja, ki zajema kvote, velikost flote in ribolovni napor. Vse informacije o takem nadzornem sistemu, ki ga je sprejela vsaka država članica, so navedene v letnem načrtu spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov iz člena 14.

▼B

6.  
Kapitani plovil Unije za ulov ne glede na skupno dolžino plovila v 48 urah po končanem iztovarjanju pristojnim organom države članice ali pogodbenice Konvencije, v kateri se je iztovarjanje izvedlo, in svoji državi članici zastave predložijo deklaracijo o iztovarjanju. Kapitan plovila Unije za ulov je odgovoren za popolnost in točnost deklaracije ter ju potrdi. V deklaraciji o iztovarjanju so navedeni vsaj količine iztovorjenega modroplavutega tuna in območje, na katerem so bile ulovljene. Ves iztovorjeni ulov se stehta. Država članica pristanišča v 48 urah po koncu iztovarjanja organom države članice zastave ali pogodbenice Konvencije pošlje evidenco iztovarjanja.

Člen 35

Pretovarjanje

1.  
Ribiškim plovilom Unije, ki na krovu prevažajo modroplavutega tuna, ali plovilom tretjih držav v vodah Unije je v vseh okoliščinah prepovedano pretovarjanje na morju.
2.  
Brez poseganja v člen 52(2) in (3) ter člena 54 in 57 Uredbe (EU) 2017/2107 lahko ribiška plovila ulov modroplavutega tuna pretovarjajo samo v določenih pristaniščih, kot so navedena v členu 33 te uredbe.
3.  
Kapitan prejemnega ribiškega plovila ali kapitanov zastopnik ustreznim organom države pristanišča vsaj 72 ur pred predvidenim prihodom v pristanišče sporoči informacije, navedene v predlogi deklaracije o pretovarjanju iz Priloge V. Za vsako pretovarjanje je potrebno predhodno dovoljenje države članice zastave ali pogodbenice Konvencije zastave zadevnega ribiškega plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje. Poleg tega kapitan plovila, s katerega bo potekalo pretovarjanje, ob pretovarjanju svoji državi članici zastave ali pogodbenici Konvencije sporoči datume, ki se zahtevajo na podlagi Priloge V.
4.  
Država članica pristanišča opravi inšpekcijski pregled prejemnega plovila ob prihodu ter preveri količine in dokumentacijo o pretovarjanju.

▼M1

5.  
Kapitani ali zastopniki kapitanov ribiških plovil Unije, ki sodelujejo v dejavnostih pretovarjanja, deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo in jo pristojnim organom svoje države članice zastave pošljejo najpozneje v petih delovnih dneh po datumu pretovarjanja v pristanišču. Kapitani ali zastopniki kapitanov ribiških plovil, s katerih bo potekalo pretovarjanje, deklaracijo ICCAT o pretovarjanju izpolnijo v obliki, ki je določena v Prilogi V. Deklaracija ICCAT o pretovarjanju je povezana z eBCD za lažje navzkrižno preverjanje podatkov, navedenih v deklaraciji.

▼B

6.  
Država članica pristanišča v 5 dneh po koncu pretovarjanja organu države članice zastave ali pogodbenice Konvencije ribiškega plovila, s katerega je potekalo pretovarjanje, pošlje evidenco o pretovarjanju.
7.  
Pristojni organi držav članic določenih pristanišč inšpekcijsko pregledajo vsa pretovarjanja.

Oddelek 4

Obveznosti poročanja

▼M1

Člen 36

Poročila o ulovu, ki jih predložijo države članice

Vsaka država članica Komisiji vsaka dva tedna predloži poročila o ulovu. Ta poročila vključujejo podatke, ki se zahtevajo na podlagi člena 32 v zvezi s pastmi in plovili za ulov. Informacije se predložijo glede na vrsto ribolovnega orodja. Komisija te informacije brez odlašanja pošlje sekretariatu ICCAT.

▼B

Člen 37

Informacije o izčrpanju kvot

1.  
Vsaka država članica izpolnjuje zahteve iz člena 34 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in poleg tega Komisijo obvesti, ko je izčrpanih 80 % kvote, dodeljene skupini ribolovnega orodja.
2.  
Poleg izpolnjevanja zahtev iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1224/2009, vsaka država članica Komisijo obvesti, ko je izčrpana kvota, dodeljena skupini ribolovnega orodja ali skupni ribolovni dejavnosti ali plovilu z zaporno plavarico. Navedenim informacijam se priloži uradna dokumentacija, ki dokazuje prekinitev ribolova ali vrnitev v pristanišče in ki jo je država članica izdala za ribolovno floto, skupino ribolovnih orodij, skupno ribolovno dejavnost ali plovila z individualno kvoto, pri čemer sta v njej jasno navedena datum in ura prekinitve.
3.  
Komisija sekretariatu ICCAT sporoči datume izčrpanja kvote Unije za modroplavutega tuna.

Oddelek 5

Opazovalni programi

Člen 38

Nacionalni opazovalni program

1.  

Vsaka država članica zagotovi, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev, ki se jim izda uradni identifikacijski dokument, na ribiška plovila in pasti, ki so dejavni v ribolovu modroplavutega tuna, zajetih vsaj:

(a) 

20 % njenih dejavnih plovil s pelagičnimi vlečnimi mrežami (daljših od 15 metrov);

(b) 

20 % njenih dejavnih plovil s parangali (daljših od 15 metrov);

(c) 

20 % njenih dejavnih plovil za prevoz vabe (daljših od 15 metrov);

(d) 

100 % vlačilcev;

(e) 

100 % dejavnosti izlova iz pasti.

Države članice z manj kot petimi plovili za ulov, ki spadajo v kategorije iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka ter imajo dovoljenje za dejavni ribolov modroplavutega tuna, zagotovijo, da je z napotitvami nacionalnih opazovalcev zajetih vsaj 20 % časa, ko so plovila dejavna pri ribolovu modroplavutega tuna.

▼M1

2.  
Z odstopanjem od odstavka 1 so pri izpustih tuna iz ribogojnic na vlačilcih prisotni samo regionalni opazovalci ICCAT iz člena 39.
3.  
Obveznosti, odgovornosti in naloge nacionalnih opazovalcev so določene v Prilogi VIII.

▼B

4.  
Podatki in informacije, zbrani v okviru opazovalnega programa vsake države članice, se zagotovijo Komisiji. Komisija te podatke in informacije posreduje SCRS ali sekretariatu ICCAT, kakor je ustrezno.

▼M1

5.  

Za namene tega člena države članice zagotovijo:

(a) 

reprezentativno časovno in prostorsko pokritost za zagotovitev, da Komisija prejme ustrezne in primerne podatke in informacije o ulovu, ribolovnem naporu ter drugih znanstvenih in upravljalnih vidikih, pri čemer se upoštevajo značilnosti flote in ribolova;

(b) 

zanesljive protokole za zbiranje podatkov;

(c) 

da so opazovalci pred napotitvijo ustrezno usposobljeni in odobreni;

(d) 

da opazovalci pred začetkom napotitve prejmejo seznam kontaktnih oseb pri pristojnem organu države članice, katerim lahko sporočijo svoje ugotovitve;

(e) 

minimalno oviranje dejavnosti plovil in pasti, ki lovijo na območju Konvencije, kolikor je to mogoče;

(f) 

da kapitani ribiških plovil in upravljavci pasti opazovalcem omogočijo dostop do elektronskih komunikacijskih sredstev na krovu ribiških plovil ali na pasteh.

▼B

Člen 39

Regionalni opazovalni program ICCAT

1.  
Države članice zagotovijo učinkovito izvajanje regionalnega opazovalnega programa ICCAT, kakor je določen v tem členu in Prilogi VIII.
2.  

Države članice zagotovijo, da je regionalni opazovalec ICCAT prisoten:

(a) 

na vseh plovilih z zapornimi plavaricami z dovoljenjem za ribolov modroplavutega tuna;

(b) 

pri vseh prenosih modroplavutega tuna s plovil z zapornimi plavaricami;

(c) 

pri vseh prenosih modroplavutega tuna iz pasti v mrežaste kletke za prenos;

▼M1

(d) 

med vsemi prenosi iz mrežaste kletke za gojenje v mrežasto kletke za prenos, ki se nato z vlačilcem prepeljejo v drugo ribogojnico;

▼B

(e) 

pri vseh dajanjih modroplavutega tuna v mrežasto kletko za rejo v ribogojnicah;

(f) 

pri vsakem izlovu modroplavutega tuna v ribogojnicah ter

(g) 

med izpustom modroplavutega tuna iz mrežastih kletk za gojenje v morje.

▼M1

2a.  
Z odstopanjem od odstavka 1 lahko zadevna država članica odobri izlov iz ribogojnic do 1 000  kg na dan in do največ 50 ton na ribogojnico na leto za oskrbo trga svežega modroplavutega tuna, če je pooblaščeni nacionalni inšpektor iz države članice ribogojnice prisoten na kraju samem pri 100 % takega izlova in nadzoruje celotno dejavnost. Zadevni pooblaščeni nacionalni inšpektor tudi potrdi izlovljene količine v sistemu eBCD. V takih primerih ni potreben podpis regionalnega opazovalca ICCAT v oddelku dokumenta eBCD, ki se nanaša na informacije o izlovu.

▼B

3.  
Plovilom z zapornimi plavaricami brez regionalnega opazovalca ICCAT ni dovoljeno loviti modroplavutega tuna.

▼M1

4.  
Države članice zagotovijo, da je v celotnem obdobju dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo in izlova vsaki ribogojnici dodeljen en regionalni opazovalec ICCAT. V primerih višje sile in po tem, ko država članica ribogojnice za navedene okoliščine potrdi, da pomenijo višjo silo, ali ko sosednje ribogojnice, ki jih je pooblastila in jih nadzoruje ista država članica ribogojnice, delujejo skupaj kot ena enota, lahko regionalni opazovalec ICCAT svoje delo opravlja v več kot eni ribogojnici, da se zagotovi neprekinjenost dejavnosti gojenja, če so naloge regionalnega opazovalca ICCAT ustrezno izpolnjene, in sicer po potrditvi države članice ribogojnice.
4a.  
Z odstopanjem od odstavka 4 je lahko v primeru prenosa med dvema različnima ribogojnicama v pristojnosti iste države članice dodeljen en regionalni opazovalec ICCAT, ki pokriva celoten postopek, vključno s prenosom rib v vlečno mrežasto kletko za prenos, vleko rib iz ribogojnice dajalke v namembno ribogojnico in dajanjem rib v mrežasto kletko za rejo v namembni ribogojnici. V tem primeru regionalnega opazovalca ICCAT napoti ribogojnica dajalka, stroške pa si delita ribogojnica dajalka in namembna ribogojnica, razen če se upravljavca zadevnih ribogojnic ne dogovorita drugače.

▼B

5.  

Naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so zlasti:

(a) 

opazovanje in spremljanje ribolova in gojenja v skladu z ustreznimi ohranitvenimi in upravljalnimi ukrepi ICCAT, vključno prek dostopa do posnetkov stereoskopskih kamer, posnetih ob dajanju rib v mrežaste kletke za rejo, ki omogoča merjenje dolžine in oceno ustrezne teže;

(b) 

podpisovanje ITD in BCD, kadar so informacije, ki jih vsebujejo, skladne z njihovimi opažanji. V nasprotnem primeru regionalni opazovalec ICCAT navede svojo prisotnost v ITD in BCD ter razloge za nestrinjanje, pri čemer izrecno navede pravila ali postopke, ki se niso upoštevali;

(c) 

opravljanje znanstvenega dela na podlagi smernic SCRS, vključno z zbiranjem vzorcev.

▼M1

6.  
Kapitani, člani posadke ter upravljavci ribogojnic, pasti in plovil regionalnih opazovalcev ICCAT nikakor ne ovirajo pri opravljanju nalog, jih ne ustrahujejo, ne posegajo v njihove naloge ali neupravičeno vplivajo nanje.
7.  
Obveznosti, odgovornosti in naloge regionalnih opazovalcev ICCAT so določene v Prilogi VIII.

▼B

Oddelek 6

Dejavnosti prenosa

Člen 40

Dovoljenje za prenos

▼M1

1.  

Pred začetkom dejavnosti prenosa, vključno s prostovoljnim prenosom, upravljavec dajalec državi članici zastave, ribogojnice ali pasti pošlje predhodno uradno obvestilo o prenosu, v katerem navede:

(a) 

število in ocenjeno težo primerkov modroplavutega tuna za prenos;

(b) 

ime in številko ICCAT plovila za ulov, vlačilca, ribogojnice ali pasti;

(c) 

datum in lokacijo ulova;

(d) 

datum in predvideni čas prenosa;

(e) 

predvideno lokacijo (zemljepisno širino in dolžino), na kateri se bo prenos izvajal, ter številke oddajnih in sprejemnih mrežastih kletk;

(f) 

ime in številko ICCAT namembne ribogojnice,

(g) 

ime in številko ICCAT ribogojnice dajalke v primeru prenosa iz mrežaste kletke za gojenje v mrežasto kletko za prenos;

(h) 

številke obeh mrežastih kletk za gojenje in vseh zadevnih mrežastih kletk za prenos v primeru prenosov znotraj ribogojnice.

▼M1 —————

▼M1

3.  
Vsem mrežastim kletkam, ki se uporabljajo pri dejavnostih prenosa in povezanem prevozu živega modroplavutega tuna, se dodeli edinstvena identifikacijska številka iz člena 45c.

▼B

4.  
Država članica, kateri je bilo poslano obvestilo o prenosu na podlagi odstavka 1, kapitanu ribiškega plovila ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kakor je primerno, dodeli in sporoči številko dovoljenja za vsako dejavnost prenosa. Številka dovoljenja vključuje tričrkovno kodo države članice, štiri številke, ki označujejo leto, in tri črke, ki označujejo odobreno (AUT) ali zavrnjeno dovoljenje (NEG), tem pa sledijo zaporedne številke.

▼M1

5.  
Država članica iz odstavka 1 v 48 urah po predložitvi predhodnega obvestila o prenosu odobri ali zavrne prenos. Prenos se ne začne brez predhodne številke dovoljenja, ki kaže, da je bilo izdano pozitivno dovoljenje.

▼B

6.  
Dovoljenje za prenos ne vpliva na potrditev dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.

▼M1

7.  
Za prostovoljne in kontrolne prenose ni potrebno novo dovoljenje za prenos.

▼B

Člen 41

▼M1

Zavrnitev dovoljenja za prenos in posledični izpust modroplavutega tuna

▼B

1.  

Država članica, kateri je bilo poslano predhodno obvestilo o prenosu na podlagi člena 40(1), zavrne odobritev prenosa, če ob prejemu predhodnega obvestila o prenosu meni, da:

(a) 

plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, ni imela zadostne kvote;

▼M1

(b) 

plovilo za ulov ali past nista ustrezno poročala o številu in teži primerkov modroplavutega tuna oziroma dajanje v mrežasto kletko za rejo ni bilo dovoljeno;

(c) 

plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, ni imelo veljavnega dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna, izdanega v skladu s členom 27 ali 28;

(d) 

vlačilec, za katerega je navedeno, da je prejel prenos rib, ni registriran v evidenci ICCAT o drugih ribiških plovilih iz člena 26 ali ni opremljen s popolnoma delujočim sistemom VMS ali enakovredno napravo za sledenje; ali

(e) 

namembna ribogojnica v evidenci ICCAT o ribogojnicah modroplavutega tuna ni navedena kot dejavna.

▼B

2.  
Če država članica, kateri je bilo poslano obvestilo o prenosu na podlagi člena 40(1), zavrne prenos, kapitanu plovila za ulov ali vlačilca ali upravljavcu pasti ali ribogojnice, kot je ustrezno, nemudoma izda nalog za izpust, da ga obvesti, da prenos ni odobren, in od njega zahteva, naj ribe izpusti v morje v skladu s Prilogo XII.

▼M1

3.  
Vlačilec se v primeru tehnične okvare sistema VMS med prevozom v ribogojnico nadomesti z drugim vlačilcem s popolnoma delujočim sistemom VMS ali pa se takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v 72 urah po tej tehnični okvari namesti ali uporabi nov operativni sistem VMS. Navedeni 72-urni rok se lahko izjemoma podaljša v primeru višje sile ali upravičenih operativnih omejitev. Tehnična okvara se nemudoma sporoči Komisiji, ta pa o tem obvesti sekretariat ICCAT. Kapitan ali njegov zastopnik od trenutka, ko je bila odkrita tehnična okvara, do njene odprave nadzornim organom države članice zastave z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi vsako uro sporoči posodobljene geografske koordinate ribiškega plovila.

▼B

Člen 42

ICCAT deklaracija o prenosu

▼M1

1.  

Ob koncu dejavnosti prenosa upravljavec dajalec izpolni deklaracijo ICCAT o prenosu (ITD) v obliki, določeni v Prilogi VI, in jo posreduje:

(a) 

pristojnim organom države članice zastave ali pasti;

(b) 

regionalnemu opazovalcu ICCAT, kadar je njegova prisotnost obvezna, in

(c) 

po potrebi kapitanu vlačilca ali upravljavcu namembne ribogojnice.

▼B

2.  
Organi države članice, pristojne za ribiško plovilo, ribogojnico ali past, od koder prenos izvira, oštevilčijo obrazce ITD. Številka obrazca deklaracije vsebuje tričrkovno kodo države članice, ki ji sledijo štiri številke, ki označujejo leto, in tri zaporedne številke, ki jim sledijo tri črke „ITD“ (MS- 20**/xxx/ITD).

▼M1

3.  
Izvirnik ITD se priloži prenosu v namembno ribogojnico, v kateri bodo primerki modroplavutega tuna dani v mrežaste kletke.

Pri prvem prenosu upravljavec dajalec naredi kopijo izvirnika ITD, kadar se en ulov prenese iz mreže zaporne plavarice ali pasti v več mrežastih kletk za prenos.

V primeru nadaljnjega prenosa kapitan vlačilca dajalca posodobi ITD tako, da izpolni oddelek 3 (nadaljnji prenosi), in posodobljeni ITD predloži prejemnemu vlačilcu.

Kopija ITD se hrani na krovu plovil dajalcev za ulov ali vlačilcev dajalcev ali pa jo hrani upravljavec pasti dajalke ali ribogojnice dajalke in je v ribolovni sezoni kadar koli dostopna za namene nadzora.

▼B

4.  
Kapitani plovil, ki izvajajo dejavnosti prenosa, poročajo o svojih dejavnostih v skladu s Prilogo II.

▼M1

5.  
Informacije o ribah, za katere se ugotovi, da so poginile med prenosom ali med prevozom v namembno ribogojnico, se evidentirajo v skladu s Prilogo XIII.

▼B

Člen 43

Spremljanje z videokamero

▼M1

1.  

Upravljavec dajalec zagotovi, da se prenos spremlja z video kamero v vodi, da se določi število primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, kar pa ne velja za prenose mrežastih kletk med dvema vlačilcema, ki ne vključujejo premikov živih primerkov modroplavutega tuna med navedenimi mrežastimi kletkami. Snemanje s kamero se izvaja v skladu z minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X.

Vsak pristojni organ države članice upravljavca dajalca sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da upravljavec dajalec brez odlašanja predloži kopije ustreznih videoposnetkov:

(a) 

kadar gre za prvi prenos in kakršen koli prostovoljni prenos, regionalnemu opazovalcu ICCAT, kapitanu prejemnega vlačilca in ob koncu ribolovnega potovanja pristojnemu organu države članice zastave ali pasti upravljavca dajalca;

(b) 

kadar gre za nadaljnje prenose, nacionalnemu opazovalcu na krovu vlačilca dajalca, kapitanu prejemnega vlačilca in ob koncu vleke pristojnemu organu države članice zastave vlačilca dajalca;

(c) 

kadar gre za prenose med dvema različnima ribogojnicama, regionalnemu opazovalcu ICCAT, kapitanu prejemnega vlačilca in pristojnemu organu države članice ribogojnice upravljavca dajalca ter

(d) 

če je med prenosom prisoten nacionalni inšpektor ali inšpektor ICCAT, temu inšpektorju.

1a.  
Zadevni videoposnetek spremlja ribe do namembne ribogojnice. Kopija se hrani pri pasteh, v ribogojnicah ali na krovu plovil dajalcev in je kadar koli v ribolovni sezoni dostopna za namene nadzora.

▼B

2.  
Kadar SCRS od Komisije zahteva kopije videoposnetkov, države članice navedene kopije predložijo Komisiji, ta pa jih posreduje SCRS.

▼M1

3.  
Upravljavec dajalec in pristojni organi zadevnih držav članic videoposnetke, ki zadevajo prenose, hranijo vsaj tri leta in tako dolgo, kot je potrebno za namene nadzora in izvrševanja.

Člen 43a

Prostovoljni in kontrolni prenosi

1.  
Če videoposnetek iz člena 43 ne izpolnjuje minimalnih standardov za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X in zlasti če njegova kakovost in jasnost ne zadostujeta za določitev števila primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, lahko upravljavec dajalec izvede prostovoljne prenose.
2.  
Če prostovoljni prenos ni bil izveden ali če kljub prostovoljnemu prenosu še vedno ni mogoče določiti števila primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, pristojni organ države članice zastave, pasti ali ribogojnice upravljavca dajalca odredi kontrolni prenos, ki se ponovi tolikokrat, dokler kakovost videoposnetka ne omogoča določitve števila primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo.
3.  
Prostovoljni in kontrolni prenosi se izvedejo v prazno mrežasto kletko. Število primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, kot je bilo določeno med veljavnim prostovoljnim ali kontrolnim prenosom, se uporabi za izpolnjevanje ladijskega dnevnika, ITD in ustreznih oddelkov dokumenta eBCD.
4.  
Mrežasta kletka za prenos se ne loči od plovila z zaporno plavarico, pasti ali mrežaste kletke za gojenje, dokler regionalni opazovalec ICCAT, ki je na krovu plovila z zaporno plavarico ali v ribogojnici ali na območju pasti, ne opravi zadevnih nalog.
5.  
Če kakovost videoposnetka prostovoljnih prenosov še vedno ne omogoča določitve števila primerkov, ki se prenašajo, lahko pristojni organ države članice upravljavca dajalca dovoli, da se mrežaste kletke za prenos ločijo od plovila z zaporno plavarico, pasti ali ribogojnice. V takem primeru pristojni organ države članice upravljavca dajalca odredi, da se vrata zadevnih mrežastih kletk za prenos zapečatijo v skladu s postopkom iz Priloge XVa, in zahteva, da se izvedejo kontrolni prenosi ob določenem času in na določenem kraju v prisotnosti pristojnega organa zadevne države članice zastave, pasti ali ribogojnice.
6.  
Če pristojni organi države članice zastave, pasti ali ribogojnice ne morejo biti prisotni pri kontrolnem prenosu, se kontrolni prenos izvede v prisotnosti regionalnega opazovalca ICCAT. V tem primeru je upravljavec ribogojnice, ki ima v lasti primerke modroplavutega tuna, ki se prenašajo, odgovoren za napotitev regionalnega opazovalca ICCAT za namene preverjanja kontrolnega prenosa.

▼M1

Člen 44

Preiskava s strani pristojnega organa države članice upravljavca dajalca

1.  

Pristojni organi države članice upravljavca dajalca raziščejo vse primere, v katerih:

(a) 

je razlika med številom primerkov modroplavutega tuna, ki jih v ITD sporoči upravljavec dajalec, in številom primerkov modroplavutega tuna, ki jih določi regionalni opazovalec ICCAT ali nacionalni opazovalec, kot je ustrezno, večja od 10 %;

(b) 

regionalni opazovalec ICCAT ni podpisal ITD.

Dovoljeno 10-odstotno odstopanje iz prvega pododstavka, točka (a), se izrazi kot odstotek številk, ki jih sporoči upravljavec dajalec.

Ob začetku preiskave pristojni organ države članice upravljavca dajalca obvesti pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije zastave zadevnih vlačilcev o preiskavi in zagotovi, da do zaključka preiskave ni dovoljen noben prenos iz zadevne mrežaste kletke za prenos ali vanjo.

Preiskava po potrebi vključuje analizo vseh ustreznih videoposnetkov. Taka preiskava se zaključi pred dajanjem v mrežasto kletko za rejo v ribogojnici in vsekakor v 96 urah po začetku preiskave, razen v primerih višje sile. Dokler niso znani izsledki preiskave, se dajanje v mrežasto kletko za rejo ne odobri, ustrezni oddelek dokumenta eBCD pa se ne potrdi.

2.  
Pri vseh dejavnostih prenosa, pri katerih se zahteva videoposnetek, več kot 10-odstotna razlika med številom primerkom modroplavutega tuna, ki jih upravljavec dajalec sporoči v ITD, in številom primerkom modroplavutega tuna, ki ga določi pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije upravljavca dajalca, pomeni morebitno neskladnost zadevnega ribiškega plovila, pasti ali ribogojnice.

▼B

Člen 45

Izvedbeni akti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev operativnih postopkov za uporabo tega oddelka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

▼M1

Člen 45a

Spremembe ITD in dokumentov eBCD po inšpekcijskih pregledih na morju ali preiskavah

Če se po inšpekcijskem pregledu na morju ali preiskavi ugotovi, da se število primerkov modroplavutega tuna, ki se prenašajo, za več kot 10 % razlikuje od števila, navedenega v ITD in dokumentu eBCD, pristojni organ države članice upravljavca dajalca spremeni dokument eBCD, da se upoštevajo rezultati tega inšpekcijskega pregleda ali preiskave.

▼B

Oddelek 7

Dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo

▼M1

Člen 45b

Splošne določbe

1.  
Vsaka država članica ribogojnice imenuje en sam pristojni organ, ki je odgovoren za usklajevanje zbiranja in preverjanja informacij o dejavnostih dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki se izvajajo v njeni pristojnosti, za nadzor dejavnosti v ribogojnicah, ki se izvajajo v njeni pristojnosti, za poročanje pristojnim organom držav članic zastave ali pasti in pristojnim organom pogodbenic Konvencije plovil ali pasti, s katerimi je bil ulovljen tun in dan v mrežasto kletko za rejo, ter za sodelovanje z njimi.
2.  
Za vse dejavnosti ribolova modroplavutega tuna in dejavnosti ribogojnic velja nadzor, določen v letnem načrtu spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov, predloženem v skladu s členom 14.
3.  
Države članice, vključene v dejavnosti, povezane z dajanjem v mrežasto kletko za rejo, si izmenjujejo informacije in sodelujejo za zagotavljanje, da sta število in teža primerkov modroplavutega tuna, namenjenega dajanju v mrežasto kletko za rejo, točna, skladna s količinami ulova, ki jih sporoči kapitan plovila z zaporno plavarico ali upravljavec pasti, in navedena v ustreznih oddelkih dokumenta eBCD.
4.  
Države članice ribogojnic zagotovijo, da imajo upravljavci ribogojnic vedno natančen shematski načrt svojih ribogojnic, v katerem so navedene edinstvene identifikacijske številke iz člena 45c za vse mrežaste kletke in njihov položaj v ribogojnici. Ta načrt je vedno na voljo pristojnemu organu države članice ribogojnice za namene nadzora in regionalnemu opazovalcu ICCAT, napotenemu v ribogojnico. O vsaki posodobitvi shematskega načrta je treba predhodno obvestiti pristojni organ države članice ribogojnice. Shematski načrt se posodobi vsakič, ko se spremeni število ali porazdelitev mrežastih kletk za gojenje.
5.  
Pristojni organ države članice ribogojnice vsaj tri leta hrani vse informacije, dokumentacijo in gradivo v zvezi z dejavnostmi dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki se izvajajo v ribogojnicah v njegovi pristojnosti, ter hrani informacije tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja. Ta obveznost se smiselno uporablja za upravljavce ribogojnic, kar zadeva dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki se izvajajo v njihovih ribogojnicah.

Člen 45c

Edinstvena identifikacijska številka

1.  
Pristojni organ države članice ribogojnice pred začetkom ribolova modroplavutega tuna dodeli edinstveno identifikacijsko številko (v nadaljnjem besedilu: številka mrežaste kletke) vsaki mrežasti kletki, povezani z ribogojnicami v njegovi pristojnosti, vključno z mrežastimi kletkami, ki se uporabljajo za prenos rib v ribogojnico.
2.  
Številke mrežastih kletk se dodelijo v skladu s sistemom enotnega številčenja, in sicer so sestavljene iz najmanj tričrkovne kode, ki označuje državo članico ribogojnice, tej kodi pa sledijo tri števke. Številke mrežastih kletk so trajne in jih ni mogoče prenesti z ene mrežaste kletke na drugo.
3.  
Številke mrežastih kletk so odtisnjene ali napisane na dveh nasprotnih straneh obroča mrežaste kletke in nad vodno linijo v barvi, ki je v kontrastu s podlago, na kateri so odtisnjene ali napisane, ter morajo biti ves čas vidne in čitljive za namene nadzora. Višina črk in številk mora biti najmanj 20 cm, debelina črte pa najmanj 4 cm.
4.  
Z odstopanjem od odstavka 3 so dovoljene alternativne metode za označevanje številk mrežastih kletk, če zagotavljajo enako vidnost, čitljivost in nedotakljivost.

Člen 45d

Dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo

1.  
Za vsako dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo se uporablja postopek iz odstavkov 2 do 4.
2.  

Upravljavec ribogojnice zaprosi za dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo, ki ga izda pristojni organ države članice ribogojnice. V dovoljenju za dajanje v mrežasto kletko za rejo je navedeno naslednje:

(a) 

število in teža primerkov modroplavutega tuna, ki naj bi se dali v mrežasto kletko za rejo, kot je navedeno v ITD;

(b) 

ustrezna ITD;

(c) 

številka zadevnih dokumentov eBCD, kot jo je potrdil in odobril pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti;

(d) 

vsa poročila o ribah, ki poginejo med prevozom, ustrezno evidentirana v skladu s Prilogo XIII.

3.  
Pristojni organ države članice ribogojnice sporoči informacije iz odstavka 2 ustreznim pristojnim organom držav članic ali pogodbenic Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti in zaprosi za potrditev, da se lahko dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo odobri.
4.  
Pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti v treh delovnih dneh uradno obvesti pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije ribogojnice, da se lahko zadevna dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo odobri ali pa da je zavrnjena. V primeru zavrnitve pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti navede razloge za zavrnitev. Zavrnitev vključuje posledični nalog za izpust.
5.  
Država članica ribogojnice izda dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo takoj, ko prejme potrdilo pristojnega organa zadevne države članice ali pogodbenice Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti. Če potrdila ne prejme, pristojni organ države članice ribogojnice ne odobri dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.
6.  
Dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo se ne dovolijo, če ribam, za katere velja dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo, niso priložene vse informacije, ki se zahtevajo na podlagi odstavka 2.
7.  
Dokler niso znani rezultati preiskave iz člena 44, ki jo izvede pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti, se dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo ne odobri, ustrezna oddelka dokumenta eBCD z informacijami o ulovu in trgovanju z živimi ribami pa se ne potrdita.
8.  
Če pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije ribogojnice dovoljenja za dajanje v mrežasto kletko za rejo ne izda v enem mesecu po tem, ko upravljavec ribogojnice zaprosi za dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo, pristojni organ države članice ribogojnice v skladu s Prilogo XII odredi in izvede izpust vseh rib v zadevni mrežasti kletki za prenos. Pristojni organ države članice ribogojnice o izpustu brez odlašanja obvesti pristojni organ zadevne države članice ali pogodbenice Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti in sekretariat ICCAT.

▼M1

Člen 46

Zavrnitev dovoljenja za dajanje v mrežasto kletko za rejo

1.  

Pristojni organ države članice, pristojne za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v mrežasto kletko za rejo, če meni, da:

(a) 

plovilo za ulov ali past, ki je ulovila ribe, ni imela zadostne kvote za zajetje modroplavutega tuna, ki naj bi se dal v mrežasto kletko za rejo;

(b) 

plovilo za ulov ali past ni ustrezno sporočila količine rib, ki naj bi se dala v mrežasto kletko za rejo, ali

(c) 

plovilo za ulov ali past, za katero je navedeno, da je ulovila ribe, nima veljavnega dovoljenja za ribolov modroplavutega tuna, izdanega v skladu s členom 27 ali 28.

2.  

Če država članica, pristojna za plovilo za ulov ali past, zavrne odobritev dajanja v mrežasto kletko za rejo:

(a) 

o tem obvesti pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije ribogojnice in

(b) 

zahteva, da pristojni organ države članice ali pogodbenice Konvencije ribogojnice zaseže ulov in ribe izpusti v morje.

Člen 46a

Dajanje v mrežasto kletko za rejo

1.  
Ob prihodu vlačilca v bližino ribogojnice pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da je vlačilec od vseh objektov ribogojnice oddaljen najmanj 1 navtično miljo, vse dokler ni pristojni organ države članice ribogojnice fizično prisoten. Položaj in dejavnost vlačilca se ves čas spremljata.
2.  
Pristojni organ države članice ribogojnice ne odobri začetka dajanja v mrežasto kletko za rejo brez navzočnosti navedenega organa in regionalnega opazovalca ICCAT ali preden pristojni organi držav članic ali pogodbenic Konvencije zastave plovila za ulov ali pasti ne izpolnijo in potrdijo ustreznih oddelkov dokumenta eBCD, ki zadevajo informacije o ulovu in trgovanju z živimi ribami.
3.  
V ribogojnici je prepovedano sidranje mrežastih kletk za prenos kot mrežastih kletk za gojenje brez premestitve rib, da se omogoči snemanje s stereoskopsko kamero.
4.  
Po prenosu primerkov modroplavutega tuna iz mrežaste kletke za vleko v mrežasto kletko za gojenje nadzorni organ države članice ribogojnice zagotovi, da so mrežaste kletke za gojenje, v katerih so primerki modroplavutega tuna, ves čas zapečatene. Odpečatenje je mogoče le v prisotnosti pristojnega organa države članice ribogojnice in po njegovi odobritvi. Nadzorni organ države članice ribogojnice določi protokole za zapečatenje mrežastih kletk za gojenje, s čimer se zagotovi, da se uradni pečati uporabljajo in namestijo tako, da onemogočajo odpiranje vrat, ne da bi se zlomil pečat.
5.  
Države članice ribogojnice zagotovijo, da je ulov modroplavutega tuna nameščen v ločene mrežaste kletke ali nize mrežastih kletk in razvrščen glede na leto ulova in izvorno državo članico zastave ali izvorno pogodbenico Konvencije zastave. Če pa je bil modroplavuti tun ulovljen v okviru skupne ribolovne dejavnosti, se zadevni ulov namesti v ločene mrežaste kletke ali nize mrežastih kletk in razvrsti na podlagi skupnih ribolovnih dejavnosti in leta ulova.
6.  
Ribe se dajo v mrežaste kletke za rejo vsako leto pred 22. avgustom, razen če pristojni organi države članice, pristojne za ribogojnico, navedejo utemeljene razloge, vključno z višjo silo, ki jih predložijo skupaj s poročilom o dajanju v mrežasto kletko za rejo. Ribe se v mrežaste kletke za rejo nikakor ne smejo dati po 7. septembru vsakega leta. Zgornji roki ne veljajo za prenose med ribogojnicami.

Člen 47

Dokumentacija o ulovu modroplavutega tuna

Države članice ribogojnic ne smejo odobriti dajanja modroplavutega tuna, ki ga ne spremljajo dokumenti, ki jih ICCAT zahteva v okviru programa za dokumentacijo o ulovu iz Uredbe (EU) 2023/2833 ( 4 ), v mrežaste kletke za rejo. Dokumentacija mora biti točna in popolna, potrditi pa jo mora država članica ali pogodbenica Konvencije zastave plovila za ulov ali pa država članica ali pogodbenica Konvencije pasti za ulov.

▼M1 —————

▼M1

Člen 49

Snemanje dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo z nadzornimi kamerami in deklaracija o dajanju v mrežasto kletko za rejo

1.  
Države članice ribogojnic zagotovijo, da njihovi nadzorni organi spremljajo dejavnosti dajanja v mrežaste kletke za rejo s konvencionalnimi in stereoskopskimi kamerami. Videoposnetki se posnamejo za vsako dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo v skladu z minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X.
2.  
Če kakovost videoposnetka nadzorne kamere, ki se uporablja za določitev števila in teže primerkov modroplavutega tuna v mrežasti kletki za rejo, ne izpolnjuje minimalnih standardov za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X, pristojni organ države članice ribogojnice odredi kontrolno dajanje v mrežasto kletko za rejo, dokler ni mogoče določiti števila in teže primerkov modroplavutega tuna. Za ponovitev dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo ni potrebno novo dovoljenje za dajanje v mrežasto kletko za rejo.
3.  
V primeru kontrolnega dajanja v mrežasto kletko za rejo pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da je oddajna mrežasta kletka za gojenje zapečatena in da vanjo pred novo dejavnostjo dajanja v mrežasto kletko za rejo ni mogoče posegati. Sprejemne mrežaste kletke za gojenje, ki se uporabljajo pri kontrolnem dajanju v mrežasto kletko za rejo, morajo biti prazne.
4.  
Pristojni organ države članice ribogojnice po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo regionalnemu opazovalcu ICCAT zagotovi takojšen dostop do vseh videoposnetkov nadzorne kamere in mu omogoči, da naredi kopijo, kadar je to potrebno za analizo teh videoposnetkov ob drugem času ali na drugem mestu.
5.  
Države članice ribogojnic zagotovijo, da upravljavec ribogojnice v enem tednu po dejanski izvedbi dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo predloži deklaracijo ICCAT o dajanju v mrežasto kletko za rejo, pri čemer uporabi obrazec iz Priloge XIV.

Člen 50

Začetek in izvajanje preiskav

1.  
Kadar se pri posamezni ribolovni dejavnosti število primerkov modroplavutega tuna, ki se dajejo v mrežasto kletko za rejo, kot ga je v skladu s členom 51(3) sporočil pristojni organ države članice ribogojnice, razlikuje od števila ulovljenih in/ali prenesenih primerkov, zabeleženega v dokumentu eBCD ali ITD, pristojni organ države članice zastave ali pasti sproži preiskavo za določitev točne teže ulova, ki se nato odšteje od nacionalne kvote za modroplavutega tuna.
2.  
Pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti v podporo preiskavi iz odstavka 1 zahteva vse dodatne informacije in rezultate ustrezne analize videoposnetkov, ki so jo izvedli pristojni organi države članice zastave in ribogojnice, vključeni v zadevni prevoz in dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.
3.  
Pristojni organi držav članic, tudi držav članic zastave plovil, ki so bila vključena v prevoz rib, dejavno sodelujejo, med drugim tako, da si izmenjujejo vse informacije in dokumentacijo, ki so jim na voljo.
4.  
Pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti preiskavo zaključi v enem mesecu, potem ko pristojni organ države članice ribogojnice sporoči rezultate o dajanju v mrežasto kletko za rejo.
5.  
Če se število primerkov modroplavutega tuna iz poročil o ulovu z zadevnim plovilom ali pastjo za več kot 10 % razlikuje od števila, ki ga pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti ugotovi med preiskavo, to pomeni morebitno neskladnost zadevnega plovila ali pasti.
6.  
Dovoljeno 10-odstotno odstopanje iz odstavkov 1 in 5 se izrazi kot odstotek številk, ki jih sporoči kapitan ribiškega plovila ali njegov zastopnik ali pa upravljavec pasti ali njegov zastopnik, in se uporablja na ravni posamezne dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo.
7.  
Država članica zastave plovila za ulov ali pasti določi težo modroplavutega tuna, ki se odšteje od njene nacionalne kvote za modroplavutega tuna, pri čemer upošteva količine v mrežastih kletkah za rejo, izračunane v skladu s Prilogo XI, ki zagotavlja, da se teža ob dajanju v mrežasto kletko za rejo izračuna na podlagi razmerja med dolžino in težo za prostoživeče ribe, in sporočeno število poginulih rib v skladu s Prilogo XIII.
8.  
Kadar pa se pri preiskavi iz odstavka 1 tega člena ugotovi, da so primerki modroplavutega tuna izgubljene ribe, kot je opredeljeno v Prilogi XIII, se teža izgubljenih rib odšteje od kvote države članice v skladu s Prilogo XIII, tako da se povprečna teža posameznega primerka ob dajanju v mrežasto kletko za rejo, ki jo sporoči pristojni organ države članice ribogojnice, pomnoži s številom primerkov modroplavutega tuna v ulovu, ki ga določi pristojni organ države članice zastave ali pasti na podlagi analize prvega videoposnetka prenosa rib v okviru preiskave.
9.  
Ne glede na odstavek 8 se lahko pristojni organ države članice zastave ali pasti po posvetovanju s pristojnim organom države članice zastave, ki je vključena v prevoz rib do namembne ribogojnice, odloči, da od kvote države članice ne bo odštel rib, za katere se je pri preiskavi ugotovilo, da so izgubljene, če je upravljavec izgube ustrezno dokumentiral kot višjo silo (tj. slike poškodovane mrežaste kletke, meteorološka poročila), če so bile ustrezne informacije sporočene pristojnemu organu države članice upravljavca takoj po dogodku in če izgube niso povzročile znanega števila poginulih rib.

Člen 51

Ukrepi in programi za določitev števila in teže primerkov modroplavutega tuna, danih v mrežaste kletke za rejo

1.  
Pristojni organ države članice ribogojnice določi število in težo primerkov modroplavutega tuna, danih v mrežaste kletke za rejo, in sicer z analizo videoposnetkov vsake dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki jih predloži upravljavec ribogojnice. Za izvedbo te analize pristojni organi držav članic ribogojnic upoštevajo postopke iz Priloge XI.
2.  
Kadar se število ali teža, ki ju določi pristojni organ države članice ribogojnice, in ustrezne številke, sporočene v deklaraciji ICCAT o dajanju v mrežasto kletko za rejo, razlikujejo za več kot 10 %, pristojni organ države članice ribogojnice sproži preiskavo, da ugotovi razloge za to odstopanje in po potrebi prilagodi število in/ali težo primerkov modroplavutega tuna, ki so bili dani v mrežasto kletko za rejo. To dovoljeno 10-odstotno odstopanje se izrazi kot odstotek številk, ki jih predloži upravljavec ribogojnice.
3.  
Država članica ribogojnice po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, v primeru skupne ribolovne dejavnosti ali pasti iste države članice pa po zaključku zadnje dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, ki je povezana z zadevno skupno ribolovno dejavnostjo oziroma pastmi, sporoči rezultate stereoskopskega programa iz Priloge XI državi članici ali pogodbenici Konvencije plovila za ulov ali pasti, in sicer v skladu z oddelkom B, točka 2, Priloge XI.
4.  
Država članica ribogojnice sporoči tudi rezultate stereoskopskega programa iz odstavka 3 subjektu, ki v imenu ICCAT izvaja regionalni opazovalni program ICCAT.
5.  
Stereoskopski program iz odstavka 3 se izvaja v skladu s postopki iz Priloge XI. Alternativne metode se lahko uporabijo le, če jih ICCAT potrdi na svojem letnem zasedanju.
6.  
Vsaka država članica ribogojnice Komisiji vsako leto do 30. septembra predloži postopke in rezultate v zvezi s stereoskopskim programom ali alternativnimi metodami iz odstavka 5, da se vsako leto do 31. oktobra pošljejo SCRS.
7.  
Upravljavec ribogojnice v skladu s Prilogo XIII poroča o vseh modroplavutih tunih, ki poginejo med dejavnostjo dajanja v mrežasto kletko za rejo.
8.  

Država članica plovila za ulov ali pasti v skladu s postopki iz Priloge XII izda nalog za izpust količin v mrežastih kletkah za rejo, ki presegajo količine, prijavljene kot ulovljene in prenesene, če:

(a) 

se preiskava iz člena 50(1) ne konča v 10 delovnih dneh od poročanja o rezultatih stereoskopskega programa za eno samo dejavnost dajanja v mrežasto kletko za rejo ali vseh dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo iz skupne ribolovne dejavnosti ali

(b) 

rezultat preiskave iz člena 50(1) kaže, da število in/ali povprečna teža modroplavutega tuna presega število in/ali težo modroplavutega tuna, katerega ulov in prenos sta bila prijavljena.

Presežek se izpusti v prisotnosti nadzornih organov.

9.  
Rezultati stereoskopskega programa se uporabijo za odločitev, ali so potrebni izpusti, deklaracije o dajanju v mrežasto kletko za rejo in ustrezni oddelki BCD pa se ustrezno izpolnijo. Ko se izda nalog za izpust, upravljavec ribogojnice zahteva prisotnost nacionalnega nadzornega organa in regionalnega opazovalca ICCAT za spremljanje izpusta.

Člen 52

Izpusti, povezani z dejavnostmi dajanja v mrežasto kletko za rejo

1.  
Ribe za izpust se določijo v skladu z določbami oddelka B, točka 3, Priloge XI.
2.  
Če teža modroplavutega tuna v mrežastih kletkah za rejo presega težo, ki je bila prijavljena kot ulovljena in/ali prenesena, pristojni organ države članice zastave plovila za ulov ali pasti izda nalog za izpust in ga brez odlašanja sporoči pristojnemu organu zadevne države članice ribogojnice. Nalog za izpust se izda v skladu z oddelkom B, točka 3, Priloge XI, ob upoštevanju morebitnega nadomestila na ravni skupne ribolovne dejavnosti ali pasti v skladu z oddelkom B, točka 5, Priloge XI.
3.  
Dejavnost izpusta se izvede v skladu s protokolom iz Priloge XII.

▼M1 —————

▼B

Člen 56

Izvedbeni akti

Komisija lahko sprejme izvedbene akte za določitev postopkov za uporabo določb tega oddelka. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 68.

▼M1

Oddelek 7a

Dejavnosti izlova

Člen 56a

Izlov

1.  
Plovila za predelavo, ki nameravajo delovati v ribogojnicah ali na območju pasti, državi članici ribogojnice ali pasti pošljejo predhodno obvestilo vsaj 48 ur pred prihodom plovila v ribogojnico ali na območje pasti. Predhodno obvestilo vključuje vsaj datum in predvideni čas prihoda ter informacije o tem, ali ima plovilo za predelavo na krovu modroplavutega tuna, in če ga ima, podatke o tovoru, vključno s količinami, izraženimi v teži živih in predelanih rib, ter podatki o izvoru modroplavutega tuna na krovu (ribogojnica ali past ter država članica ali pogodbenica Konvencije).
2.  

Za vsako dejavnost izlova v ribogojnicah ali pasteh je potrebno dovoljenje države članice ribogojnice ali pasti. V ta namen upravljavec ribogojnice ali pasti, ki namerava izloviti modroplavutega tuna, svoji državi članici ribogojnice ali pasti, kot je ustrezno, predloži zahtevek za dovoljenje, ki vključuje vsaj naslednje informacije:

— 
datum ali obdobje izlova,
— 
predvidene količine izlova, izražene s številom primerkov modroplavutega tuna in težo v kilogramih;
— 
številka dokumenta eBCD, povezanega s primerki modroplavutega tuna, ki bodo izlovljeni;
— 
podrobnosti o pomožnih plovilih, vključenih v dejavnost, in
— 
destinacija izlovljenjega modroplavutega tuna (plovilo za predelavo, izvoz, lokalni trg itd.).
3.  
Razen za primerke modroplavutega tuna, ki so tik pred poginom, se ne odobri nobena dejavnost izlova, dokler se ne ugotovijo rezultati izkoriščenosti kvote v skladu s členom 50(7) do (9) in izvedejo povezani izpusti.
4.  
Dejavnosti izlova se ne izvajajo brez prisotnosti nacionalnega opazovalca v primeru pasti oziroma regionalnega opazovalca ICCAT v primeru izlova v ribogojnicah. Za ribe, dostavljene na plovila za predelavo, lahko nacionalni opazovalec ali regionalni opazovalec ICCAT opravlja svoje ustrezne naloge s plovila za predelavo.
5.  
Pristojni organi držav članic ribogojnic ali pasti preverijo in navzkrižno preverijo rezultate vseh dejavnosti izlova, ki potekajo v ribogojnicah in pasteh v njihovi pristojnosti, pri čemer uporabijo vse ustrezne informacije, s katerimi razpolagajo. Pristojni nadzorni organi držav članic ribogojnic ali pasti pregledajo vse postopke izlova modroplavutega tuna, namenjenega plovilom za predelavo, in odstotek preostalih dejavnosti izlova na podlagi analize tveganja.
6.  
Kadar je namembni kraj modroplavutega tuna plovilo za predelavo, kapitan plovila za predelavo ali njegov zastopnik izpolni deklaracijo o predelavi. Kadar se izlovljen modroplavuti tun iztovori neposredno v pristanišče, upravljavec ribogojnice ali pasti izpolni deklaracijo o izlovu. Deklaraciji o predelavi in izlovu potrdi nacionalni opazovalec ali regionalni opazovalec ICCAT, ki je prisoten pri dejavnosti izlova.
7.  
Deklaraciji o predelavi in izlovu se po elektronski pošti pošljeta pristojnim organom države članice ribogojnice v 48 urah po dejavnosti izlova, pri čemer se uporabi predloga iz Priloge XVb.

Oddelek 7b

Nadzorne dejavnosti v ribogojnicah po dajanju v mrežasto kletko za rejo

Člen 56b

Prenosi znotraj ribogojnic

1.  
Prenos znotraj ribogojnice se ne izvede brez dovoljenja in prisotnosti pristojnega organa države članice ribogojnice. Vsak prenos se posname z nadzornimi kamerami, da se potrdi število prenesenih primerkov modroplavutega tuna. Videoposnetek je v skladu z minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X. Pristojni organ države članice ribogojnice spremlja in nadzoruje te prenose ter zagotovi, da se vsak prenos znotraj ribogojnice evidentira v sistemu eBCD.
2.  
Ne glede na opredelitev dajanja v mrežasto kletko za rejo iz člena 5, točka 30, se premestitev primerkov modroplavutega tuna med dvema različnima lokacijama znotraj iste ribogojnice (prenos znotraj ribogojnice) z uporabo mrežaste kletke za prenos ne šteje za dajanje v mrežasto kletko za rejo za namene oddelka 7.
3.  
Med prenosi znotraj ribogojnic lahko pristojni organ države članice ribogojnice odobri prerazporeditev rib iste zastave izvora in iste skupne ribolovne dejavnosti, če se ohranita sledljivost in uporaba stopenj rasti SCRS.
4.  
Pristojni organ države članice ribogojnice in upravljavec ribogojnice videoposnetke prenosov znotraj ribogojnic v njegovi pristojnosti hranita vsaj tri leta, pri čemer zadevne informacije hranita tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja.

Člen 56c

Prestavitev

1.  
Pristojni organ države članice ribogojnice pred začetkom naslednje sezone ribolova z zaporno plavarico in pastmi temeljito oceni žive primerke modroplavutega tuna, prestavljene v ribogojnicah v njegovi pristojnosti. V ta namen se zadevni živi primerki modroplavutega tuna prenesejo v prazne mrežaste kletke in spremljajo z nadzornimi kamerami, da se določita število in teža prenesenih primerkov modroplavutega tuna.
2.  
Prestavitev modroplavutih tunov iz let in mrežastih kletk, v katerih ni bilo izlova, se z odstopanjem od odstavka 1 vsako leto nadzoruje z uporabo postopka naključne kontrole iz člena 56e.
3.  
Preneseni živi primerki modroplavutega tuna se namestijo v ločene mrežaste kletke ali niz mrežastih kletk v ribogojnici in razvrstijo na podlagi skupne ribolovne dejavnosti ali glede na isto leto ulova in isto izvorno državo članico zastave ali izvorno pogodbenico Konvencije zastave.
4.  
Pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da je videoposnetek prenosa, ki se izvede z nadzorno kamero za oceno pravilne količine prestavitve, v skladu z ustreznimi minimalnimi standardi za postopke za snemanje s kamero iz Priloge X ter da je določitev števila in teže prestavljenih primerkov modroplavutega tuna v skladu z oddelkom A Priloge XI.
5.  
Dokler SCRS ne razvije algoritma za pretvorbo dolžine v težo za pitane ali gojene ribe ali za oboje, se teža prestavljenih primerkov modroplavutega tuna določi z uporabo najnovejših preglednic stopenj rasti SCRS.
6.  
Pristojni organ države članice ribogojnice ustrezno preuči številčno razliko primerkov modroplavutega tuna med številom, ki izhaja iz ocene prestavitve, in pričakovanim številom po izlovu ter jo evidentira v sistemu eBCD. V primeru prevelike razlike pristojni organ države članice ribogojnice odredi izpust ustreznega števila primerkov modroplavutega tuna. Dejavnost izpusta se izvede v skladu s Prilogo XII. Nadomestilo za razlike med različnimi mrežastimi kletkami v ribogojnici ni dovoljeno. Pristojni organ države članice ribogojnice lahko dovoli največ 5-odstotno odstopanje med številom primerkov modroplavutega tuna, ki izhaja iz ocene prestavitve, in pričakovanim številom primerkov, prisotnih v mrežasti kletki.
7.  
Pristojni organ države članice ribogojnice videoposnetke in vso ustrezno dokumentacijo iz ocen prestavitev, ki se izvedejo v ribogojnicah v njegovi pristojnosti, hrani vsaj tri leta, pri čemer zadevne informacije hrani tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja.

Člen 56d

Letna deklaracija o prestavitvi

1.  

Pristojni organi držav članic ribogojnic v 10 dneh po zaključku ocene prestavitve izpolnijo letno deklaracijo o prestavitvi in jo priloženo revidiranemu načrtu upravljanja gojenja pošljejo Komisiji. Taka deklaracija vsebuje vsaj naslednje informacije:

(a) 

država članica zastave;

(b) 

ime in številka ICCAT ribogojnice;

(c) 

leto ulova,

(d) 

sklicevanja na dokument eBCD, ki ustreza prestavljenemu ulovu;

(e) 

številke mrežastih kletk;

(f) 

količina (izražena v kg) in število prestavljenih primerkov modroplavutega tuna;

(g) 

povprečna teža;

(h) 

informacije o vsaki dejavnosti ocene prestavitve: datum in številke mrežastih kletk, in

(i) 

informacije o predhodnih prenosih znotraj ribogojnic, kadar je to ustrezno.

Komisija v 15 dneh po zaključku dejavnosti ocene prestavitve sekretariatu ICCAT posreduje letno deklaracijo o prestavitvi.

2.  
Letni deklaraciji o prestavitvi se po potrebi priloži poročilo stereoskopskega sistema.

Člen 56e

Naključne kontrole

1.  
Pristojni organ države članice ribogojnice izvaja naključne kontrole v ribogojnicah, ki so v njegovi pristojnosti. Minimalno število naključnih kontrol iz odstavka 2 se v ribogojnicah izvaja med zaključkom dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo v enem letu in prvim dajanjem v mrežasto kletko za rejo v naslednjem letu. Te kontrole vključujejo obvezne prenose vseh primerkov modroplavutega tuna iz mrežastih kletk za gojenje v druge mrežaste kletke za gojenje, da se lahko število primerkov modroplavutega tuna prešteje z nadzornimi videoposnetki.
2.  
Vsaka država članica ribogojnice določi najmanjše število naključnih kontrol, ki jih je treba izvesti v vsaki ribogojnici v njeni pristojnosti. Število naključnih kontrol zajema vsaj 10 % števila mrežastih kletk v vsaki ribogojnici po zaključku dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo, pri čemer se izvede vsaj ena kontrola na ribogojnico, število kontrol pa se po potrebi zaokroži navzgor. Izbor mrežastih kletk, ki jih je treba nadzirati, temelji na analizi tveganja. Načrtovanje naključnih kontrol, ki jih je treba izvesti, se upošteva v načrtu spremljanja, nadzora in inšpekcijskih pregledov države članice iz člena 14.
3.  
Čeprav to ni obvezno, lahko pristojni organ države članice ribogojnice zadevne ribogojnice največ dva koledarska dneva vnaprej obvesti glede izvedbe naključne kontrole. V takih primerih pristojni organ države članice šele ob prihodu v zadevno ribogojnico upravljavcu ribogojnice sporoči izbor mrežastih kletk.
4.  
Upravljavci ribogojnic sprejmejo vse ustrezne ukrepe za lažjo izvedbo naključne kontrole, v primeru predhodnega obvestila pa zagotovijo, da so na voljo vsa sredstva, s katerimi lahko pristojni organ države članice ribogojnice naključno kontrolo izvede kadar koli in v kateri koli mrežasti kletki znotraj ribogojnice.
5.  
Pristojni organ države članice ribogojnice si prizadeva za skrajšanje časa med odreditvijo naključnih kontrol in datumom izvedbe dejavnosti naključne kontrole. Pristojni organ države članice ribogojnice zagotovi, da se sprejmejo vsi potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi, da upravljavec ribogojnice pred izvedbo naključne kontrole ne more posegati v zadevne mrežaste kletke.
6.  
Po naključni kontroli se vsaka razlika med številom primerkov modroplavutega tuna, določenim z naključnimi kontrolami, in pričakovanim številom primerkov, prisotnih v mrežasti kletki, ustrezno preuči in evidentira v sistemu eBCD. V primeru prevelike razlike pristojni organ države članice ribogojnice odredi izpust ustreznega števila primerkov modroplavutega tuna. Dejavnost izpusta se izvede v skladu s Prilogo XII. Nadomestilo za razlike med različnimi mrežastimi kletkami v ribogojnici ni dovoljeno. Pristojni organ države članice ribogojnice lahko dovoli največ 5-odstotno odstopanje med številom primerkov modroplavutega tuna, ki izhaja iz kontrolnega prenosa, in pričakovanim številom primerkov, prisotnih v mrežasti kletki.
7.  
Pristojni organ države članice ribogojnice videoposnetke naključnih kontrol, ki se izvedejo v ribogojnicah v njegovi pristojnosti, hrani vsaj tri leta, pri čemer zadevne informacije hrani tako dolgo, kot je potrebno za namene izvrševanja.
8.  
Komisija pred začetkom nove sezone ribolova s plovili z zaporno plavarico, ki v skladu s členom 17 velja za vsako državo članico, sekretariatu ICCAT sporoči rezultate naključnih kontrol, da jih ta posreduje Odboru za skladnost ICCAT.

Člen 56f

Prenosi med ribogojnicami

1.  
Prenos živih primerkov modroplavutega tuna med dvema različnima ribogojnicama se ne izvede brez predhodnega pisnega dovoljenja pristojnih organov zadevne države članice zadevne ribogojnice.
2.  
Prenos iz oddajne mrežaste kletke za gojenje v mrežasto kletko za prenos mora biti skladen z zahtevami iz oddelka 6, vključno z videoposnetkom za potrditev števila prenesenih primerkov modroplavutega tuna, izpolnitvijo ITD in preverjanjem dejavnosti, ki ga opravi regionalni opazovalec ICCAT.
3.  
V primerih, ko se celotna mrežasta kletka za gojenje prenese v namembno ribogojnico, dejavnosti ne glede na odstavek 2 ni treba posneti s kamero, mrežasta kletka pa se v namembno ribogojnico prepelje zapečatena.
4.  
Za dajanje modroplavutega tuna v mrežasto kletko za rejo v namembni ribogojnici veljajo zahteve za dejavnosti dajanja v mrežasto kletko za rejo iz členov 46a in 49 ter člena 51(1), (2) in (7), vključno z videoposnetkom za potrditev števila in teže primerkov modroplavutega tuna, danih v mrežaste kletke, ter preverjanjem dejavnosti, ki ga opravi regionalni opazovalec ICCAT. Določitev teže primerkov modroplavutega tuna iz druge ribogojnice, danih v mrežaste kletke, se ne uporablja, dokler SCRS ne razvije algoritma za pretvorbo dolžine v težo za pitane ali gojene ribe ali oboje.

▼B

Oddelek 8

Spremljanje in nadzor

Člen 57

Sistem za spremljanje plovil

▼M1

1.  
Države članice zastave z odstopanjem od člena 9(5) Uredbe (ES) št. 1224/2009 in v skladu s Prilogo XV k tej uredbi za vsa svoja ribiška plovila s skupno dolžino 12 metrov ali več in za vse svoje vlačilce, ne glede na njihovo dolžino, izvajajo sistem VMS. Vsa taka plovila pošiljajo sporočila najmanj vsaki dve uri, razen vlačilcev in plovil z zaporno plavarico, ki jih pošiljajo najmanj vsako uro.
2.  
Ribiška plovila, ki morajo biti opremljena s sistemom VMS v skladu z odstavkom 1, začnejo sekretariatu ICCAT posredovati podatke sistema VMS vsaj pet dni pred začetkom veljavnosti svojega dovoljenja in nadaljujejo posredovanje teh podatkov vsaj pet dni po izteku veljavnosti svojega dovoljenja, razen če je bil Komisiji predhodno poslan zahtevek za umik plovila iz evidence plovil ICCAT.

▼B

3.  
Kapitan ali kapitanov zastopnik za namene nadzora zagotovi, da se prenos podatkov sistema VMS s plovil za ulov z dovoljenjem za dejavni ribolov modroplavutega tuna ne prekine, ko so plovila v pristanišču, razen če je ob vplutju v pristanišče in izplutju iz njega na voljo signalizacijski sistem.
4.  
Države članice zagotovijo, da njihovi centri za spremljanje ribištva Komisiji in organu, ki ga ta določi, v realnem času in v obliki „https data feed“ posredujejo sporočila sistema VMS, ki jih dobijo od ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo. Komisija navedena sporočila posreduje sekretariatu ICCAT.
5.  

Države članice zagotovijo, da:

▼M1

(a) 

se sporočila sistema VMS, prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji posredujejo, kot je določeno v odstavku 1;

▼B

(b) 

se v primeru tehnične okvare sistema VMS nadomestna sporočila, na podlagi člena 25(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011 prejeta z ribiških plovil, ki plujejo pod njihovo zastavo, Komisiji posredujejo v 24 urah po tem, ko jih prejmejo njihovi centri za spremljanje ribištva;

▼M1

(ba) 

se v primeru tehnične okvare sistema VMS zadevni vlačilec nadomesti z drugim vlačilcem s popolnoma delujočim sistemom VMS; če noben drug vlačilec ni na voljo, se takoj, ko je to mogoče, in najpozneje v 72 urah na krovu namesti ali uporabi nov operativni sistem VMS, če je že nameščen, razen v primeru višje sile, kar bi bilo treba sporočiti sekretariatu ICCAT; medtem kapitan ali njegov zastopnik od trenutka, ko je bila tehnična okvara odkrita in/ali sporočena, nadzornim organom države članice zastave z ustreznimi telekomunikacijskimi sredstvi vsako uro sporoči najnovejše geografske koordinate vlačilca;

▼B

(c) 

so sporočila, posredovana Komisiji, oštevilčena z zaporednimi številkami (s posebno identifikacijsko številko), da se prepreči podvajanje;

(d) 

so sporočila, posredovana Komisiji, v skladu s členom 24(3) Izvedbene uredbe (EU) št. 404/2011.

6.  
Vsaka država članica zagotovi, da se vsa sporočila, ki so na voljo njenim inšpekcijskim plovilom, obravnavajo zaupno in se uporabljajo samo za inšpekcijske preglede na morju.

Oddelek 9

Inšpekcijski pregledi in izvrševanje

Člen 58

Program ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor

1.  
Dejavnosti skupnega mednarodnega inšpekcijskega nadzora se izvajajo v skladu s programom ICCAT za skupni mednarodni inšpekcijski nadzor (v nadaljnjem besedilu: program ICCAT) za mednarodni nadzor zunaj voda v nacionalni pristojnosti, določenim v Prilogi IX k tej uredbi.
2.  
Države članice, katerih ribiška plovila imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna, določijo inšpektorje in izvajajo inšpekcijske preglede na morju v skladu s programom ICCAT.
3.  
Kadar dejavnosti ribolova modroplavutega tuna na območju Konvencije kadar koli izvaja več kot 15 ribiških plovil, ki plujejo pod zastavo države članice, zadevna država članica na podlagi ocene tveganja napoti inšpekcijsko plovilo za izvajanje inšpekcijskih pregledov in nadzora na morju na območje Konvencije za celotno obdobje, ko so na njem navedena plovila. Navedena obveznost se šteje za izpolnjeno, kadar države članice sodelujejo pri napotitvi inšpekcijskega plovila ali kadar se na območje Konvencije napoti inšpekcijsko plovilo Unije.
4.  
Komisija ali organ, ki ga določi, lahko programu ICCAT dodeli inšpektorje Unije.
5.  
Za namene odstavka 3 Komisija ali organ, ki ga določi, usklajuje dejavnosti nadzora in inšpekcijskih pregledov za Unijo. Komisija lahko v sodelovanju z zadevnimi državami članicami oblikuje skupne programe inšpekcijskih pregledov, ki bodo Uniji omogočili, da izpolni obveznosti iz programa ICCAT. Države članice, katerih ribiška plovila izvajajo ribolov modroplavutega tuna, sprejmejo ukrepe, potrebne za lažje izvajanje navedenih programov, zlasti v zvezi s potrebnimi človeškimi in materialnimi viri ter obdobji in geografskimi območji uporabe teh virov.
6.  
Države članice Komisiji vsako leto do 1. aprila sporočijo imena inšpektorjev in inšpekcijskih plovil, ki jih nameravajo med letom dodeliti programu ICCAT. Na podlagi navedenih informacij Komisija v sodelovanju z državami članicami oblikuje načrt za sodelovanje Unije v programu ICCAT za vsako posamezno leto ter ga pošlje sekretariatu ICCAT in državam članicam.

Člen 59

▼M1

Inšpekcijski pregledi v primeru domnevnih kršitev

▼B

Država članica zastave zagotovi, da se fizični inšpekcijski pregled ribiškega plovila, ki pluje pod njeno zastavo, v njenih pristaniščih izvede pod njenim nadzorom ali da ga, kadar plovilo ni v njenih pristaniščih, izvede inšpektor, ki ga je imenovala, če:

(a) 

ribiško plovilo ni izpolnilo zahtev glede evidentiranja in poročanja iz členov 31 in 32 ali

(b) 

je ribiško plovilo kršilo to uredbo ali storilo hudo kršitev iz člena 42 Uredbe (ES) št. 1005/2008 ali člena 90 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 60

Navzkrižno preverjanje

1.  
Vsaka država članica v skladu s členom 109 Uredbe (ES) št. 1224/2009 preveri informacije in pravočasno predložitev poročil o inšpekcijskih pregledih in poročil opazovalcev, podatkov sistema VMS in, kadar je ustrezno, eBCD, ladijskih dnevnikov svojih ribiških plovil, dokumentov o prenosu in pretovarjanju ter dokumentov o ulovu.
2.  
Vsaka država članica navzkrižno preveri vsa iztovarjanja, vsa pretovarjanja ali dajanja v mrežasto kletko za rejo, kar zadeva količino rib po vrstah, evidentirano v ladijskem dnevniku ribiških plovil, ali količino rib po vrstah, evidentirano v deklaraciji o pretovarjanju, in količino, evidentirano v deklaraciji o iztovarjanju ali deklaraciji o dajanju v mrežasto kletko za rejo in katerem koli drugem ustreznem dokumentu, kot so računi ali potrdila o prodaji.

Oddelek 10

Izvrševanje

▼M1

Člen 61

Izvrševanje

Brez poseganja v člene 89 do 91 Uredbe (ES) št. 1224/2009 in zlasti dolžnost držav članic, da sprejmejo ustrezne izvršilne ukrepe v zvezi z ribiškim plovilom, država članica ribogojnice sprejme ustrezne izvršilne ukrepe v zvezi z ribogojnico, kadar je bilo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom ugotovljeno, da zadevna ribogojnica ne ravna v skladu s členi 45b do 52 te uredbe. Glede na resnost kršitve in v skladu z veljavnim nacionalnim pravom lahko ukrepi vključujejo začasni preklic dovoljenja ali odstranitev ribogojnice z nacionalnega seznama ribogojnic in/ali naložitev denarnih kazni.

▼B

POGLAVJE VI

Trženje

Člen 62

Ukrepi za trženje

1.  
Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) so v Uniji prepovedani trgovina, iztovarjanje, uvoz, izvoz, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna, ki mu ni priložena točna, popolna in potrjena dokumentacija, kot je zahtevana na podlagi te uredbe ali drugih pravnih aktov Unije o izvajanju predpisov ICCAT o programu za dokumentacijo o ulovu modroplavutega tuna.
2.  

V Uniji so trgovina, uvoz, iztovarjanje, dajanje v mrežaste kletke za pitanje ali gojenje, predelava, izvoz, ponovni izvoz in pretovarjanje modroplavutega tuna prepovedani, kadar:

(a) 

modroplavutega tuna ulovijo ribiška plovila ali pasti države zastave, ki nima določene kvote ali omejitve ulova modroplavutega tuna v skladu s pogoji ohranitvenih in upravljalnih ukrepov ICCAT, ali

(b) 

modroplavutega tuna ulovi plovilo za ulov ali past, katere individualna kvota je bila ob ulovu izčrpana oziroma so bile takrat ribolovne možnosti njene države izčrpane.

3.  
Brez poseganja v uredbi (ES) št. 1224/2009 in (ES) št. 1005/2008 ter Uredbo (EU) št. 1379/2013 so v Uniji prepovedani trgovina, uvoz, iztovarjanje, predelava in izvoz modroplavutega tuna iz ribogojnic za pitanje ali ribogojnic za gojenje, ki ne ravnajo skladno z uredbami iz odstavka 1.

POGLAVJE VII

Končne določbe

Člen 63

Ocena

Države članice Komisiji na njeno zahtevo brez odlašanja predložijo podrobno poročilo o izvajanju te uredbe. Komisija na podlagi informacij, ki jih prejme od držav članic, vsako leto do datuma, ki ga določi ICCAT, sekretariatu ICCAT predloži podrobno poročilo o izvajanju Priporočila ICCAT 19-04.

Člen 64

Financiranje

Za namene Uredbe (EU) št. 508/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) se za to uredbo šteje, da je večletni načrt v smislu člena 9 Uredbe (EU) št. 1380/2013.

Člen 65

Zaupnost

Podatki, zbrani in izmenjani na podlagi te uredbe, se obravnavajo v skladu z veljavnimi pravili o zaupnosti na podlagi členov 112 in 113 Uredbe (ES) št. 1224/2009.

Člen 66

Postopek za spremembe

1.  

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 67 v zvezi s spremembami te uredbe zaradi prilagoditve ukrepom, ki jih sprejme ICCAT ter Unijo in njene države članice zavezujejo v zvezi z:

▼M1

(a) 

letno prestavitvijo modroplavutega tuna na podlagi člena 8;

(b) 

roki za sporočanje informacij iz člena 15(7), člena 16(1), člena 24(4), člena 26(1), člena 29(1), člena 32(2) in (3), člena 35(5) in (6), člena 36, člena 41(3), člena 44(2), člena 50(4), člena 57(5), točka (b), in člena 58(6);

(c) 

obdobji za ribolovne sezone, kakor je določeno v členu 17(1) do (4);

▼B

(d) 

najmanjšo referenčno velikostjo ohranjanja iz člena 19(1) in (2) ter člena 20(1);

(e) 

deleži in referenčnimi parametri iz člena 13, člena 15(3) in (4), člena 20(1), člena 21(2), člena 38(1), člena 44(2), člena 50 in člena 51(8);

(f) 

informacijami, ki jih je treba predložiti Komisiji, iz člena 11(1), člena 24(1), člena 25(3), člena 29(1), člena 30(4), člena 34(2), člena 40(1) in člena 55;

(g) 

nalogami nacionalnih opazovalcev in regionalnih opazovalcev ICCAT, kakor so določene v členu 38(2) oziroma členu 39(5);

(h) 

razlogi za zavrnitev dovoljenja za prenos iz člena 41(1);

(i) 

razlogi za zaseg ulova in odreditev izpusta rib iz člena 46(4);

(j) 

številom plovil iz člena 58(3);

▼M1

(k) 

prilogami I do XVb;

▼M1

(l) 

vsebino deklaracije o prestavitvi iz člena 7(2), točka (a), in določbami o dajanju v mrežasto kletko za rejo iz člena 7(2), točka (b);

(m) 

odstopanji iz člena 17(2) za določitev ribolovnih območij, ribiških plovil in orodja ter iz člena 17(3) za ribolov modroplavutega tuna za namene gojenja;

(n) 

pogoji za dodelitev regionalnih opazovalcev ICCAT ribogojnicam iz člena 39(4).

▼B

2.  
Vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 1, se strogo omejijo na prenos sprememb in/ali dopolnitev zadevnih priporočil ICCAT, ki so zavezujoča za Unijo.

Člen 67

Izvajanje pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 66 se prenese na Komisijo za obdobje pet let od 17. oktobra 2023. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3.  
Prenos pooblastila iz člena 66 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.
5.  
Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
6.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 66, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu ali Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 68

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga Odbor za ribištvo in ribogojstvo, ustanovljen na podlagi člena 47 Uredbe (EU) št. 1380/2013. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 69

Spremembe Uredbe (ES) št. 1936/2001

Uredba (ES) št. 1936/2001 se spremeni:

(a) 

člen 3, točke (g) do (j), členi 4a, 4b in 4c ter Priloga Ia se črtajo;

(b) 

v Prilogi I se črta alinea „Modroplavuti tun: Thunnus thynnus“;

(c) 

v Prilogi II se črta vrstica „Thunnus thynnus: Modroplavuti tun”..

Člen 70

Sprememba Uredbe (EU) 2017/2107

V Uredbi (EU) 2017/2107 se črta člen 43.

Člen 71

Sprememba Uredbe (EU) 2019/833

V Uredbi (EU) 2019/833 se črta člen 53.

Člen 72

Razveljavitev

1.  
Uredba (EU) 2016/1627 se razveljavi.
2.  
Sklicevanje na razveljavljeno uredbo se šteje za sklicevanja na to uredbo in se bere v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge XVI k tej uredbi.

Člen 73

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

POSEBNI POGOJI, KI SE UPORABLJAJO ZA PLOVILA ZA ULOV, KI LOVIJO NA PODLAGI ČLENA 19

1. Vsaka država članica zagotovi, da se upoštevajo naslednje omejitve zmogljivosti:

(a) 

največje število njenih plovil za prevoz vabe in plovil, ki lovijo s panulo, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna, na število plovil, ki so leta 2006 izvajala usmerjeni ribolov modroplavutega tuna;

(b) 

največje število njene flote za obrtniški ribolov, za katero je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna v Sredozemskem morju, na število plovil, ki so leta 2008 izvajala ribolov modroplavutega tuna;

(c) 

največje število njenih plovil za ulov, za katera je bil odobren dejavni ribolov modroplavutega tuna v Jadranskem morju, na število plovil, ki so leta 2008 izvajala ribolov modroplavutega tuna.

Vsaka država članica dodeli posamezne kvote zadevnim plovilom.

2. Vsaka država članica lahko dodeli:

— 
največ 7 % svoje kvote za modroplavutega tuna med svoja plovila za prevoz vabe in plovila, ki lovijo s panulo. V primeru Francije lahko plovila s skupno dolžino manj kot 17 metrov, ki plujejo pod zastavo Francije in delujejo v Biskajskem zalivu, ulovijo največ 100 ton modroplavutega tuna s težo vsaj 6,4 kg ali dolžino vsaj 70 cm od razcepa repne plavuti;
— 
največ 2 % svoje kvote za modroplavutega tuna med svoje obalne obrtniške ribiče, ki lovijo sveže ribe v Sredozemskem morju.
— 
največ 90 % svoje kvote za modroplavutega tuna med svoja plovila za ulov v Jadranskem morju za gojenje.

3. Hrvaška lahko za največ 7 % teže primerkov modroplavutega tuna, ki ga v Jadranskem morju z namenom gojenja ulovijo plovila, ki plujejo pod njeno zastavo, uporabi najmanjšo težo 6,4 kg ali 66 cm od razcepa repne plavuti.

4. Države članice, katerih plovila za prevoz vabe, plovila s parangali, plovila z ročnimi ribiškimi vrvicami in plovila, ki lovijo s panulo, imajo dovoljenje za ribolov modroplavutega tuna v vzhodnem Atlantiku in Sredozemskem morju določijo naslednje zahteve za označevanje repov:

— 
oznaka se pritrdi na rep vsakega modroplavutega tuna nemudoma po raztovarjanju,
— 
vsaka oznaka na repu ima enotno identifikacijsko številko, ki se navede v dokumentih o ulovu modroplavutega tuna ter je čitljivo in neizbrisno zapisana na zunanji strani katere koli embalaže za tuna.




PRILOGA II

ZAHTEVE V ZVEZI Z LADIJSKIMI DNEVNIKI

A.   PLOVILA ZA ULOV

Minimalne specifikacije za ribolovne ladijske dnevnike:

1. 

Posamezni listi ladijskega dnevnika so oštevilčeni.

2. 

Ladijski dnevnik se izpolni vsak dan (polnoč) ali pred prihodom v pristanišče.

3. 

V primeru inšpekcijskih pregledov na morju je ladijski dnevnik izpolnjen.

4. 

En izvod posameznega lista ostane pritrjen v ladijskem dnevniku.

5. 

Na krovu se hrani ladijski dnevnik, ki zajema dejavnosti v enem letu.

Minimalne standardne informacije v ribolovnih ladijskih dnevnikih:

1. 

Ime in naslov kapitana.

2. 

Datumi in pristanišča odhoda, datumi in pristanišča prihoda.

3. 

Ime plovila, registrska številka, številka ICCAT, mednarodni radijski klicni znak in številka IMO (če je na voljo).

4. 

Ribolovno orodje:

(a) 

koda FAO vrste plovila;

(b) 

mere (npr. dolžina, velikost mrežnih očes, število trnkov).

5. 

Dejavnosti na morju z (najmanj) enim parangalom na dan potovanja z določitvijo:

(a) 

dejavnosti (npr. ribolov, termična obdelava s paro);

(b) 

lokacije: točne dnevne lokacije (v stopinjah in minutah), zabeležene za vsako ribolovno dejavnost, ali lokacija opoldne, če se tega dne ribolov ni izvajal;

(c) 

evidence ulova, vključno s:

— 
kodo FAO,
— 
zaokroženo težo (RWT) v kg na dan,
— 
številom kosov na dan.

Za plovila z zapornimi plavaricami se navedeni podatki zabeležijo za vsako ribolovno dejavnost, vključno z ničelnim ulovom.

6. 

Podpis kapitana.

7. 

Načini tehtanja: ocena, tehtanje na krovu.

8. 

Ladijski dnevnik se vodi v ekvivalentu žive teže rib in navaja pretvorbene faktorje, ki se uporabljajo za oceno.

Osnovni podatki v ribolovnih ladijskih dnevnikih za iztovarjanje ali pretovarjanje:

1. 

Datumi in pristanišče iztovarjanja ali pretovarjanja.

2. 

Proizvodi:

(a) 

vrste in predstavitev s kodo FAO;

(b) 

število rib ali zabojev in količina v kg.

3. 

Podpis kapitana ali zastopnika plovila.

4. 

Za pretovarjanje: ime, zastava in številka ICCAT prejemnega plovila.

Osnovni podatki v ribolovnih ladijskih dnevnikih za prenos v mrežaste kletke:

1. 

Datum, čas in lokacija (zemljepisna širina/dolžina) prenosa.

2. 

Proizvodi:

(a) 

identifikacija vrst s kodo FAO;

(b) 

število rib in količina v kg, prenesena v mrežaste kletke.

3. 

Ime, zastava in številka ICCAT vlačilca.

4. 

Ime in številka ICCAT namembne ribogojnice.

5. 

V primeru skupne ribolovne dejavnosti kapitani poleg podatkov iz točk 1 do 4 v ladijski dnevnik zabeležijo:

(a) 

za plovilo za ulov, ki prenaša ribe v mrežaste kletke:

— 
količino ulova, prenesenega na krov,
— 
količino ulova, ki se všteje v njegovo individualno kvoto,
— 
imena drugih plovil, ki sodelujejo pri skupni ribolovni dejavnosti;
(b) 

za druga plovila za ulov pri isti skupni ribolovni dejavnosti, ki niso vključena v prenos rib:

— 
ime, mednarodni radijski klicni znak in številko ICCAT navedenih plovil,
— 
da ulov ni bil prenesen na krov ali v mrežaste kletke,
— 
količino ulova, ki se všteje v njihove individualne kvote,
— 
ime in številko ICCAT plovila za ulov iz točke (a).

B.   VLAČILCI

1. Kapitan vlačilca v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo prenosa, prenesene količine (število rib in količino v kg), številko mrežaste kletke, ime, zastavo in številko ICCAT plovila za ulov, ime in številko ICCAT drugih udeleženih plovil, namembno ribogojnico in njeno številko ICCAT ter številko ITD.

2. Zabeležijo se tudi nadaljnji prenosi na pomožna plovila ali druge vlačilce, vključno z informacijami iz točke 1 ter imenom, zastavo in številko ICCAT pomožnega plovila ali vlačilca in številko ITD.

3. Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh prenosih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

C.   POMOŽNA PLOVILA

1. Kapitan pomožnega plovila v ladijski dnevnik dnevno beleži dejavnosti, vključno z datumom, časom in lokacijami, količinami modroplavutega tuna, prenesenimi na krov, ter imenom ribiškega plovila ali ribogojnice, s katero kapitan pomožnega plovila sodeluje, ali pasti, ki jo uporablja.

2. Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh dejavnostih, ki se izvajajo v ribolovni sezoni. Hrani se na krovu in je vedno dostopen za namene nadzora.

D.   PLOVILA ZA PREDELAVO

1. Kapitan plovila za predelavo v dnevni ladijski dnevnik zabeleži datum, čas in lokacijo dejavnosti in pretovorjene količine ter, kadar je primerno, število in težo modroplavutega tuna iz ribogojnic, pasti ali plovil za ulov. Kapitan zabeleži tudi imena in številke ICCAT navedenih ribogojnic, pasti ali plovil za ulov.

2. Kapitan plovila za predelavo vodi dnevni ladijski dnevnik o predelavi, v katerega zabeleži zaokroženo težo in število prenesenih ali pretovorjenih rib, uporabljen pretvorbeni faktor ter teže in količine za vsako predstavitev proizvoda.

3. Kapitan plovila za predelavo vodi načrt za natovarjanje, iz katerega so razvidne lokacija in količine vsake vrste in predstavitve.

4. Dnevni ladijski dnevnik vsebuje podatke o vseh pretovarjanjih, opravljenih v ribolovni sezoni. Dnevni ladijski dnevnik, ladijski dnevnik o predelavi, načrt za natovarjanje in izvirniki deklaracij ICCAT o pretovarjanju se hranijo na krovu in so vedno dostopni za namene nadzora.




PRILOGA III

OBRAZEC ZA PRIJAVO ULOVA



Obrazec za prijavo ulova

Zastava

Številka ICCAT

Ime plovila

Datum začetka poročila

Datum zaključka poročila

Trajanje poročila (d)

Datum ulova

Lokacija ulova

Ulov

Dodeljena teža pri skupni ribolovni dejavnosti (kg)

Zemljepisna širina

Zemljepisna dolžina

Teža (kg)

Število kosov

Povprečna teža (kg)

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 




PRILOGA IV

OBRAZEC VLOGE ZA IZDAJO DOVOLJENJA ZA SODELOVANJE PRI SKUPNI RIBOLOVNI DEJAVNOSTI



Skupna ribolovna dejavnost

Država zastave

Ime plovila

Št. ICCAT

Trajanje dejavnosti

Imena upraviteljev

Individualna kvota plovila

Ključ za dodelitev na plovilo

Namembna ribogojnica za pitanje ali gojenje

Pogodbenica Konvencije

Št. ICCAT

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Datum …

Potrditev s strani države zastave …




PRILOGA V

DEKLARACIJA ICCAT O PRETOVARJANJU