registriranih in odobrenih obratov za gojene kopenske živali in valilna jajca;

zahtev za sledljivost naslednjih gojenih kopenskih živali:

obratov za dejavnosti zbiranja kopitarjev in perutnine, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico ali ki so prejeli navedene živali iz druge države članice;

valilnic, iz katerih se valilna jajca ali enodnevni piščanci premikajo v drugo državo članico;

obratov za gojenje perutnine, iz katerih se perutnina, ki ni namenjena za zakol, ali valilna jajca premikajo v drugo državo članico.

centrov za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

zavetišč za živali za pse, mačke in bele dihurje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

kontrolnih točk;

okoljsko izoliranih proizvodnih obratov za čmrlje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

karantenskih obratov za gojene kopenske živali, razen primatov, iz katerih se navedene živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico.

obrate, v katerih se gojijo kopenske živali;

valilnice;

prevoznike gojenih kopitarjev, psov, mačk in belih dihurjev ter perutnine, ki prevažajo navedene živali med državami članicami ali med državo članico in tretjo državo;

izvajalce dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine izvajajo neodvisno od obrata.

vse obrate, ki gojijo kopenske živali;

obrate, ki gojijo:

potujoče cirkuse in nastope živali;

zavetišča za živali za pse, mačke in bele dihurje;

kontrolne točke;

karantenske obrate za gojene kopenske živali, razen primatov;

zaprte obrate.

izvajalce dejavnosti v registriranih ali odobrenih obratih za dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine;

izvajalce dejavnosti, ki dejavnosti zbiranja gojenih kopitarjev in perutnine izvajajo neodvisno od obrata;

izvajalce dejavnosti v centrih za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev, ki so registrirani pri pristojnem organu.

registracije in odobritve obratov;

identifikacije gojenih kopenskih živali;

dokumentov o premiku in identifikacijskih dokumentov za gojene kopenske živali, ki se uporabljajo v potujočih cirkusih in za nastope živali;

enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo za gojene enoprste kopitarje.

„pes“ pomeni gojeno žival iz vrste Canis lupus;

„mačka“ pomeni gojeno žival iz vrste Felis silvestris;

„beli dihur“ pomeni gojeno žival iz vrste Mustela putorius furo;

„vrsta prevoza“ pomeni način prevoza, na primer po cesti, železnici, zraku ali vodi;

„prevozno sredstvo“ pomeni cestna ali železniška vozila, plovila in zrakoplove;

„enodnevni piščanci“ pomeni vso perutnino, mlajšo od 72 ur;

„center za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev“ pomeni obrat, v katerem so zbrane navedene živali z enakim zdravstvenim statusom iz več kot enega obrata;

„zavetišče za živali“ pomeni obrat, v katerem so nastanjene nekdanje potepuške, divje, izgubljene, zapuščene ali odvzete kopenske živali, katerih zdravstveni status ob prihodu v obrat morda ni vedno znan;

„kontrolne točke“ pomeni kontrolne točke iz Uredbe (ES) št. 1255/97;

„okoljsko izolirani proizvodni obrat“ pomeni obrat, katerega strukture in strogi ukrepi za biološko zaščito zagotavljajo učinkovito ločevanje gojenja živali od pripadajočih objektov in okolja;

„čmrlj“ pomeni žival iz vrst, ki spadajo v rod Bombus;

„primati“ pomeni živali iz vrst, ki spadajo v red primatov, razen ljudi;

„medonosne čebele“ pomeni živali iz vrste Apis mellifera;

„veterinar obrata“ pomeni veterinarja, odgovornega za dejavnosti, ki se izvajajo v karantenskem obratu za gojene kopenske živali, razen primatov, ali v zaprtem obratu, kot je določeno v tej uredbi;

„edinstvena registracijska številka“ pomeni številko, ki jo pristojni organ dodeli registriranemu obratu, kot je navedeno v členu 93 Uredbe (EU) 2016/429;

„edinstvena številka odobritve“ pomeni številko, ki jo pristojni organ dodeli obratu, ki ga je sam odobril, v skladu s členoma 97 in 99 Uredbe (EU) 2016/429;

„edinstvena koda“ pomeni edinstveno kodo, s katero morajo izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst enoprstih kopitarjev, navedene živali posamično identificirati v skladu s členom 114(1)(a) Uredbe (EU) 2016/429 in ki se zabeleži v računalniški podatkovni zbirki države članice iz člena 109(1) navedene uredbe;

„identifikacijska koda živali“ pomeni posamezno kodo, prikazano na sredstvu za identifikacijo, ki se namesti na žival in vključuje:

„govedo“ ali „žival iz vrst goveda“ pomeni žival iz vrst kopitarjev rodov Bison, Bos (vključno s podrodovi Bos, Bibos, Novibos, Poephagus) in Bubalus (vključno s podrodom Anoa) ter potomce križancev navedenih vrst;

„ovca“ ali „žival iz vrst ovc“ pomeni žival iz vrst kopitarjev rodu Ovis in potomce križancev navedenih vrst;

„koza“ ali „žival iz vrst koz“ pomeni žival iz vrst kopitarjev rodu Capra in potomce križancev navedenih vrst;

„prašič“ ali „žival iz vrst prašičev“ pomeni žival iz vrst kopitarjev družine Suidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

„elektronski identifikator“ pomeni identifikator z radiofrekvenčno identifikacijo;

„žival iz vrst enoprstih kopitarjev“ ali „enoprsti kopitar“ pomeni žival iz vrst enoprstih kopitarjev rodu Equus (vključno s konji, osli in zebrami) ter potomce križancev navedenih vrst;

„računalniška podatkovna zbirka“ pomeni računalniško podatkovno zbirko o gojenih kopenskih živalih iz člena 109(1) Uredbe (EU) 2016/429;

„dobavna veriga“ pomeni integrirano proizvodno verigo z enotnim zdravstvenim statusom, kar zadeva bolezni s seznama, ki zajema sodelovalno omrežje specializiranih obratov, ki jih je pristojni organ odobril za namene člena 53 in med katerimi se premikajo prašiči, da bi se dokončal ciklus proizvodnje;

„enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo“ pomeni enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo, s katerim morajo izvajalci dejavnosti, ki gojijo živali iz vrst enoprstih kopitarjev, navedene živali posamično identificirati v skladu s členom 114(1)(c) Uredbe (EU) 2016/429;

„rejsko društvo“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo ali javni organ, razen pristojnih organov, ki ga prizna pristojni organ države članice v skladu s členom 4(3) Uredbe (EU) 2016/1012 za namen izvajanja rejskega programa čistopasemskih plemenskih živali, vpisanih v rodovniške knjige, ki jih to društvo vodi ali vzpostavi;

„rejski organ“ pomeni katero koli združenje rejcev, rejsko organizacijo, zasebno podjetje, živinorejsko organizacijo ali uradno službo v tretji državi, ki ga je v zvezi s čistopasemskimi plemenskimi živalmi iz vrst goveda, prašičev, ovc, koz ali enoprstih kopitarjev ali hibridnimi plemenskimi prašiči sprejela navedena tretja država v zvezi z vstopom plemenskih živali za vzrejo v Unijo;

„registrirani enoprsti kopitar“ pomeni:

„kamela“ pomeni žival iz vrst kopitarjev družine Camelidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

„jelen“ pomeni žival iz vrst kopitarjev družine Cervidae iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

„severni jelen“ pomeni kopitarja iz vrste Rangifer tarandus iz Priloge III k Uredbi (EU) 2016/429;

„potujoči cirkus“ pomeni razstavo ali sejem, ki vključuje živali ali nastope živali in ki se namerava premikati med državami članicami;

„nastop živali“ pomeni vsak nastop, ki vključuje živali, ki se gojijo za namene razstave ali sejma, in je lahko del cirkusa;

„matična perutnina“ pomeni perutnino, staro 72 ur ali več, namenjeno za proizvodnjo valilnih jajc;

„jata“ pomeni vso perutnino ali ptice v ujetništvu z enakim zdravstvenim statusom, ki se goji v istem prostoru ali v isti obori in predstavlja eno samo epidemiološko enoto; pri vhlevljeni perutnini vključuje vse živali, ki si delijo isti zračni prostor.

ime in naslov zadevnega prevoznika;

vrste, ki jih nameravajo prevažati;

vrsto prevoza;

prevozno sredstvo.

morebitne spremembe v zvezi z informacijami iz odstavkov 1, 2 in 3;

vsako prenehanje dejavnosti prevoza.

obratih za dejavnosti zbiranja enoprstih kopitarjev, kadar se navedene živali zbirajo za tekmovanja, dirke, predstave, treninge, skupne prostočasne ali delovne dejavnosti ali v okviru dejavnosti vzreje;

valilnicah ptic v ujetništvu.

iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo;

iz točke 3 v zvezi z osebjem;

iz točke 4 v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja pristojni organ.

iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo;

iz točke 3 v zvezi z osebjem;

iz točke 4 v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja pristojni organ.

točke 1 dela 3 Priloge I v zvezi z ukrepi za biološko zaščito;

točke 2 dela 3 Priloge I ter delov 1 in 2 Priloge II v zvezi s spremljanjem;

točke 3 dela 3 Priloge I v zvezi z objekti in opremo;

točke 4 dela 3 Priloge I v zvezi z osebjem;

točke 5 dela 3 Priloge I v zvezi z nadzorom, ki ga izvaja pristojni organ.

točke 1 dela 4 Priloge I v zvezi z ukrepi za biološko zaščito;

točke 2 dela 4 Priloge I in dela 2 Priloge II v zvezi s spremljanjem;

točke 3 dela 4 Priloge I v zvezi z objekti in opremo.

centrih za zbiranje psov, mačk in belih dihurjev, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

zavetiščih za živali za pse, mačke in bele dihurje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

kontrolnih točkah;

okoljsko izoliranih proizvodnih obratih za čmrlje, iz katerih se navedene živali premikajo v drugo državo članico;

karantenskih obratih za gojene kopenske živali, razen primatov, iz katerih se navedene živali premikajo znotraj iste države članice ali v drugo državo članico.

iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

iz točke 2 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

iz točke 1 v zvezi z osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo.

iz točke 1 v zvezi z ukrepi za biološko zaščito in spremljanje;

iz točke 2 v zvezi z objekti in opremo.

iz točke 1 v zvezi s karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

iz točke 2 v zvezi z ukrepi spremljanja in nadzora;

iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

vzpostavijo potrebne ureditve za opravljanje veterinarskih postmortalnih preiskav v ustreznih objektih v obratu ali laboratoriju;

na podlagi pogodbe ali drugega pravnega instrumenta zagotovijo storitve veterinarja obrata, ki je odgovoren za:

iz točke 1 v zvezi s karanteno, osamitvijo in drugimi ukrepi za biološko zaščito;

iz točke 2 v zvezi z ukrepi spremljanja in nadzora;

iz točke 3 v zvezi z objekti in opremo.

vzpostavijo potrebne ureditve za opravljanje veterinarskih postmortalnih preiskav v ustreznih objektih v obratu ali laboratoriju;

na podlagi pogodbe ali drugega pravnega instrumenta zagotovijo storitve veterinarja obrata, ki je odgovoren za:

edinstveno registracijsko številko, dodeljeno obratu;

datum registracije pri pristojnem organu;

ime in naslov izvajalca dejavnosti v obratu;

naslov in zemljepisne koordinate (zemljepisno širino in dolžino) lokacije obrata;

opis objektov obrata;

vrsto obrata;

vrste, kategorije in število kopenskih živali ali valilnih jajc, ki se gojijo v obratu;

obdobje, v katerem se živali ali valilna jajca gojijo v obratu, če se ta ne uporablja stalno, vključno s sezonsko uporabo ali uporabo med določenimi dogodki;

zdravstveni status obrata, kadar ga je določil pristojni organ;

omejitve glede premikov živali, valilnih jajc ali proizvodov v obrat in iz njega, kadar take omejitve uporablja pristojni organ;

datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

edinstveno registracijsko številko, dodeljeno prevozniku;

datum registracije pri pristojnem organu;

ime in naslov izvajalca dejavnosti;

vrste, ki jih nameravajo prevažati;

vrsto prevoza;

prevozno sredstvo;

datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

edinstveno registracijsko številko, dodeljeno izvajalcu dejavnosti;

datum registracije pri pristojnem organu;

ime in naslov izvajalca dejavnosti;

vrste in kategorije gojenih kopitarjev in perutnine, ki se zbirajo;

datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

edinstveno številko odobritve, ki jo dodeli pristojni organ;

datum, na katerega je pristojni organ odobril obrat ali odobritev začasno preklical ali odvzel;

ime in naslov izvajalca dejavnosti;

naslov in zemljepisne koordinate (zemljepisno širino in dolžino) lokacije obrata;

opis objektov obrata;

vrsto obrata;

vrste, kategorije in število kopenskih živali ali valilnih jajc ali enodnevnih piščancev, ki se gojijo v obratu;

obdobje, v katerem se živali gojijo v obratu, če se ta ne uporablja stalno, vključno s sezonsko uporabo ali uporabo med določenimi dogodki;

zdravstveni status obrata, če ga je pristojni organ določil;

omejitve, ki jih je pristojni organ uvedel glede premikov živali ali zarodnega materiala v obrat in iz njega, kadar se take omejitve uporabljajo;

datum vsakega prenehanja dejavnosti, ko je izvajalec dejavnosti o tem obvestil pristojni organ.

identifikacijsko kodo vsake identificirane živali, ki se goji v obratu, kot je prikazana na sredstvu za identifikacijo, kadar se uporablja;

edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata, iz katerega izvirajo živali, kadar izvirajo iz drugega obrata;

edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve namembnega obrata živali, kadar so namenjene v drug obrat.

datum rojstva vsake živali, ki se goji v obratu;

datum naravne smrti, zakola ali izgube vsake živali v obratu;

vrsto elektronskega identifikatorja ali tetoviranega znamenja in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival;

prvotno identifikacijsko kodo vsake identificirane živali, kadar je bila taka koda spremenjena, in razlog za spremembo.

niso vključeni v zahtevo beleženja informacij iz odstavka 1;

za vsako skupino živali, ki se premika iz obrata, beležijo informacije iz člena 102(1)(b) Uredbe (EU) 2016/429 in skupno število živali v tej skupini.

edinstveno kodo;

datum rojstva v obratu;

datum naravne smrti, izgube ali zakola v obratu.

proizvodne zmogljivosti perutnine;

stopnjo obolevnosti perutnine in ptic v ujetništvu v obratu ter informacije v zvezi z vzrokom obolevnosti.

datum rojstva;

datum smrti ali izgube v obratu.

datum smrti ali izgube živali v obratu;

ime in naslov izvajalca dejavnosti, ki je odgovoren za živali, ali lastnika hišne živali;

podrobne informacije o premikih potujočih cirkusov in nastopov živali.

ocenjeno starost in spol, pasmo in barvo;

datum začetka uporabe ali datum odčitanja injicirnega transponderja;

opažanja v zvezi s prihajajočimi živalmi v obdobju osamitve;

datum smrti ali izgube v obratu.

ocenjeno starost in spol živali, ki se gojijo v obratu;

številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, s katerega se živali iztovorijo in na katerega se natovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo;

podrobnosti o izvajanju in rezultatih načrta nadzorovanja živalskih bolezni iz točke 2(a) dela 8 Priloge I;

rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter testiranja po smrti iz točke 2(b) dela 8 Priloge I;

podrobnosti o cepivu in zdravljenju dovzetnih živali iz točke 2(c) dela 8 Priloge I;

morebitna navodila pristojnega organa v zvezi z opažanji v obdobju osamitve ali karantene.

ocenjeno starost in spol živali, ki se gojijo v obratu;

številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, s katerega se živali iztovorijo in na katerega se natovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo;

podrobnosti o izvajanju in rezultatih načrta nadzorovanja živalskih bolezni iz točke 2(a) dela 9 Priloge I;

rezultate kliničnih in laboratorijskih testov ter testiranja po smrti iz točke 2(b) dela 9 Priloge I;

podrobnosti o cepivu in zdravljenju dovzetnih živali iz točke 2(c) dela 9 Priloge I;

podrobnosti o osamitvi ali karanteni prihajajočih živali, morebitna navodila pristojnega organa v zvezi z osamitvijo in karanteno ter opažanja v morebitnem obdobju osamitve ali karantene.

vrste in število enodnevnih piščancev ali sveže izvaljenih ptic drugih vrst ali valilnih jajc v valilnici;

premike enodnevnih piščancev, sveže izvaljenih ptic drugih vrst in valilnih jajc v obrate in iz njih, pri čemer ustrezno navedejo:

število inkubiranih jajc, ki se niso izvalila, in njihov predviden namembni kraj, vključno z edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve obrata, kot je ustrezno;

valilni donos;

podrobnosti o morebitnih programih cepljenja.

številko registrske tablice ali registracijsko številko;

datum in čas natovarjanja živali v obratu izvora;

ime, naslov in edinstveno registracijsko številko ali edinstveno številko odobritve vsakega obiskanega obrata;

datum in čas raztovarjanja živali v namembnem obratu;

datum in kraj čiščenja, razkuževanja in dezinfestacije prevoznih sredstev;

referenčne številke dokumentov, ki spremljajo živali.

datum smrti in izgube živali v obratu;

številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, na katerega se živali natovorijo ali s katerega se iztovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika navedenih živali, kadar je na voljo;

referenčne številke dokumentov, ki morajo spremljati živali.

edinstveno številko odobritve ali edinstveno registracijsko številko obrata za dejavnosti zbiranja, v katerem je bila žival nastanjena po premiku iz obrata izvora in pred nakupom, kadar je na voljo;

datum nakupa;

ime in naslov kupca živali;

številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva, na katerega se živali natovorijo ali s katerega se iztovorijo, ter edinstveno registracijsko številko prevoznika, kadar je na voljo;

referenčne številke dokumentov, ki morajo spremljati živali.

mora namestiti na oba uhlja, pri čemer je treba na sredstvu za identifikacijo jasno, čitljivo in neizbrisno prikazati identifikacijsko kodo živali;

mora namestiti na govedo v obratu rojstva;

ne sme odstraniti, spremeniti ali zamenjati brez dovoljenja pristojnega organa države članice, v kateri se goji govedo.

eno od običajnih ušesnih znamk iz odstavka 1 z elektronskim identifikatorjem, ki ga odobri pristojni organ države članice, v kateri se goji govedo;

obe običajni ušesni znamki iz odstavka 1 z elektronskim identifikatorjem, ki ga odobri pristojni organ države članice, v kateri se goji govedo, v skladu z izvzetji iz člena 39(1).

prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se goji govedo.

proizvajalce v zvezi z vložitvijo vloge za odobritev sredstev za identifikacijo za govedo, gojeno na njihovem ozemlju;

izvajalce dejavnosti, ki gojijo govedo, v zvezi z vložitvijo vloge za sredstvo za identifikacijo, ki se dodeli obratu.

zabeležiti je treba identifikacijsko kodo živali;

vrsto elektronskega identifikatorja, če se namesti na govedo, je treba zabeležiti, kot je navedeno v točkah (c), (d) in (e) Priloge III;

naslednje informacije je treba beležiti za obrate, ki gojijo govedo:

naslednje informacije je treba beležiti za vsak premik goveda v obrat in iz njega:

zabeležiti je treba datum naravne smrti, izgube ali zakola goveda v obratu.

zavarovane so v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo;

vsebujejo vsaj najnovejše informacije iz člena 42.

pristnosti izmenjanih sporočil za zagotovitev jamstev o izvoru sporočila;

celovitosti izmenjanih sporočil za zagotovitev, da sporočilo ni bilo spremenjeno ali poškodovano;

časovnih informacij izmenjanih sporočil za zagotovitev jamstev, da so bila sporočila poslana ob določenem času.

informacije iz člena 42(a) do (d);

datum rojstva posamezne živali;

ime pristojnega organa izdaje ali organa izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena;

datum izdaje.

edinstvena registracijska številka obrata rojstva živali

identifikacijska koda živali.

običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

enim od sredstev za identifikacijo iz točk (c) do (f) Priloge III, ki ga je odobril pristojni organ države članice, v kateri se gojijo ovce in koze, ter na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali.

se sredstva za identifikacijo namestijo na ovce in koze v obratu rojstva;

se sredstva za identifikacijo ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa.

eno od odobrenih sredstev za identifikacijo iz odstavka 2 v skladu z odstopanji iz člena 46(1), (2), (3) in (4);

obe sredstvi za identifikacijo iz odstavka 2 tega člena z elektronskim identifikatorjem, ki ga odobri pristojni organ države članice, v kateri se gojijo ovce in koze, v skladu z izvzetji iz člena 47(1).

niso namenjene za premik v drugo državo članico

je zakol opravljen pred starostjo 12 mesecev.

skupno število ovc in koz, ki se gojijo na ozemlju države članice, ne presega 600 000 , kot se beleži v računalniški podatkovni zbirki,

gojene ovce in koze niso namenjene za premik v drugo državo članico.

skupno število koz, ki se gojijo na ozemlju države članice, ne presega 160 000 , kot se beleži v računalniški podatkovni zbirki,

gojene koze niso namenjene za premik v drugo državo članico.

prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se gojijo ovce in koze.

proizvajalci, da odobrijo sredstva za identifikacijo ovc in koz, ki se gojijo na njihovem ozemlju;

izvajalci dejavnosti kot sredstva za identifikacijo ovc in koz, ki se dodelijo obratu.

za obrate, ki gojijo navedene živali, je treba beležiti naslednje informacije:

za vsak premik navedenih živali v obrat in iz njega je treba beležiti naslednje informacije:

posamezno identifikacijsko kodo živali ali edinstveno registracijsko številko obrata rojstva živali, kot je prikazana na sredstvu za identifikacijo;

vrsto elektronskega identifikatorja iz točk (c) do (f) Priloge III in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival;

informacije iz člena 49(a)(i) ter člena 49(b)(i), (ii) in (iv);

edinstveno registracijsko številko prevoznika;

številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva.

izvajalci dejavnosti gojenih ovc in koz ne smejo prevažati z istim prevoznim sredstvom kot živali iz drugih obratov, razen če so skupine navedenih živali v prevoznem sredstvu fizično ločene;

izvajalci dejavnosti v obratih, namenjenih za zbiranje živali, na podlagi dovoljenja pristojnega organa zabeležijo posamezno identifikacijsko kodo vsake živali iz člena 50(a) v imenu izvajalca dejavnosti v obratu, iz katerega so ovce in koze prejete, pri čemer navedeni izvajalec dejavnosti hrani take evidence;

pristojni organ mora izvajalcem dejavnosti v obratih, v katerih se izvajajo dejavnosti zbiranja ovc in koz, odobriti dostop do računalniške podatkovne zbirke iz člena 49;

izvajalci dejavnosti morajo v obratih, namenjenih za zbiranje živali, vzpostaviti postopke za zagotovitev, da se informacije iz točke (b) beležijo v računalniški zbirki podatkov iz člena 49.

običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III ali elektronsko ušesno znamko iz točke (c) Priloge III, ki je nameščena na uhelj živali ter na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana edinstvena registracijska številka

ali

tetoviranim znamenjem iz točke (g) Priloge III, ki se namesti na žival in neizbrisno prikazuje edinstveno registracijsko številko

ali

se sredstva za identifikacijo namestijo na prašiče v:

ali

se sredstva za identifikacijo ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa.

prikazujejo:

ali

odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se gojijo prašiči.

proizvajalci v zvezi z odobritvijo sredstva za identifikacijo za prašiče, ki se gojijo na njihovem ozemlju;

izvajalci dejavnosti v zvezi s sredstvom za identifikacijo prašičev, ki se dodeli obratu.

za obrate, ki gojijo navedene živali, je treba beležiti naslednje informacije:

za vsak premik navedenih živali v obrat in iz njega je treba beležiti naslednje informacije:

informacije, ki se hranijo v računalniški podatkovni zbirki, kot je navedeno v členu 56(a)(i) ter členu 56(b)(i), (ii) in (iv);

edinstveno registracijsko številko prevoznika;

številko registrske tablice ali registracijsko številko prevoznega sredstva.

injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III;

enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo.

so enoprsti kopitarji identificirani v rokih iz člena 12(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/262;

se sredstva za identifikacijo iz odstavka 1 ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa obrata, v katerem se navedene živali običajno gojijo.

enkratno običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, ki se namesti na enoprste kopitarje, gojene za proizvodnjo mesa, če so bile navedene živali bodisi rojene v navedeni državi članici bodisi uvožene vanjo, ne da bi bile pred vstopom v Unijo označene s fizičnim sredstvom za identifikacijo;

alternativno metodo, ki jo odobri pristojni organ v skladu s členom 62 ter ki vzpostavlja nedvoumno povezavo med enoprstim kopitarjem in enotnim identifikacijskim dokumentom za celotno življenjsko dobo iz člena 58(1)(b).

prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri so enoprsti kopitarji identificirani v skladu s členom 58(2)(a).

vzpostavijo postopke, ki jih morajo proizvajalci uporabiti za odobritev sredstva za identifikacijo gojenih enoprstih kopitarjev, identificiranih na njihovem ozemlju;

določijo roke za vložitev vlog za izdajo identifikacijskega dokumenta iz člena 58(1)(b).

odstranjene iz takih populacij, razen če gre za prenos pod uradnim nadzorom iz ene določene populacije v drugo,

privedene v ujetništvo za domačo uporabo.

so enoprsti kopitarji stari manj kot 12 mesecev;

je živalim mogoče neprekinjeno slediti od obrata rojstva do klavnice v isti državi članici.

se alternativne metode identifikacije uporabijo le v izjemnih primerih za identifikacijo enoprstih kopitarjev, ki so vpisani v posebne rodovniške knjige ali se uporabljajo za posebne namene, ali v primeru enoprstih kopitarjev, ki jih iz zdravstvenih razlogov ali razlogov v zvezi z dobrobitjo živali ni mogoče identificirati z injicirnim transponderjem;

katera koli odobrena alternativna metoda identifikacije ali katera koli kombinacija navedenih metod zagotavlja vsaj enaka jamstva kot injicirni transponder;

je oblika informacij, prikazanih z alternativno metodo identifikacije, nameščeno na enoprstem kopitarju, primerna za vnos v zbirko podatkov, ki omogoča iskanje.

za obrat, v katerem se navedeni enoprsti kopitarji običajno gojijo, je treba beležiti:

za vsakega enoprstega kopitarja, ki se običajno goji v obratu, je treba beležiti:

za vsakega enoprstega kopitarja, ki se goji v obratu več kot 30 dni, je treba zabeležiti edinstveno kodo, razen v naslednjih primerih:

identifikacijsko kodo živali, prikazano na injicirnem transponderju ali ušesni znamki;

edinstveno kodo, ki je dodeljena živali za celotno življenjsko dobo in v kateri sta kodirani:

podatke o živalskih vrstah;

podatke o spolu živali z možnostjo vnosa datuma skopitve;

datum in državo rojstva, kot ju je navedel izvajalec dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja;

ime in naslov pristojnega organa izdaje ali organa izdaje, ki mu je bila naloga dodeljena;

datum izdaje enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo;

kadar je ustrezno, informacije o zamenjavi fizičnega sredstva za identifikacijo in identifikacijsko kodo živali, prikazano na tem nadomestnem fizičnem sredstvu za identifikacijo;

kadar je ustrezno,

ali

slikovni in besedni opis živali, vključno z možnostjo posodobitve teh informacij;

podrobnosti o alternativnih metodah identifikacije, kadar je ustrezno;

informacije o pasmi v skladu s Prilogo k Delegirani uredbi (EU) 2017/1940, kadar je ustrezno;

kadar je ustrezno, informacije, potrebne za uporabo enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo za športne namene v skladu z zahtevami zadevnih organizacij, ki se ukvarjajo s tekmovalnimi ali dirkalnimi konji, vključno z informacijami o testih za bolezni s seznama ali bolezni, ki niso vključene na seznam, in cepljenjih proti tem boleznim, kot se zahtevajo za dostop do tekmovanj in dirk ter pridobitev dovoljenja iz odstavka 1(i)(ii).

so navedene živali v hlevu ali na pašniku ter lahko izvajalec dejavnosti, ki goji enoprstega kopitarja, ali izvajalec dejavnosti v obratu, v katerem se žival goji, takoj predloži enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo;

se navedene živali začasno jezdijo, vozijo, ženejo ali vodijo:

ali

so navedene živali neodstavljeni enoprsti kopitarji ob materi ali kobili dojilji;

navedene živali sodelujejo na treningu ali preskusu konjeniškega tekmovanja, dirke ali dogodka, pri čemer morajo začasno zapustiti obrat, v katerem poteka trening, tekmovanje, dirka ali dogodek;

gre za premike ali prevoz v nujnih primerih, ki se nanašajo na same živali ali na obrat, v katerem se gojijo.

prijavil izgubo enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo, izdanega za žival,

ni identificiral živali v rokih iz člena 58(2)(a).

prijavil izgubo enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo, izdanega za žival,

ni izpolnil zahtev glede identifikacije iz člena 58(2)(b).

v dvojnik enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo in v nov enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo vnese edinstveno kodo, dodeljeno živali v skladu s členom 65(1)(b) ob izdaji prvega enotnega identifikacijskega dokumenta za celotno življenjsko dobo,

v nadomestni enotni identifikacijski dokument za celotno življenjsko dobo vnese edinstveno kodo, dodeljeno enoprstemu kopitarju ob izdaji.

so navedene živali posamično identificirane z injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, ko se premaknejo v drugo državo članico;

injicirni transponder, namenjen vstavitvi v žival, odobri pristojni organ;

je pristojnemu organu in po potrebi drugim izvajalcem dejavnosti na voljo čitalnik, ki omogoča, da se kadar koli preveri posamezna identifikacija živali, kadar vstavljenega injicirnega transponderja ni odobril pristojni organ.

običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, ki je nameščena na oba uhlja živali ter na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali.

običajno ušesno znamko iz točke (a) Priloge III, ki je nameščena na oba uhlja živali ter na kateri je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

tetoviranim znamenjem iz točke (g) Priloge III, ki se namesti na žival in neizbrisno prikazuje identifikacijsko kodo živali.

se sredstva za identifikacijo namestijo na navedene živali v obratu rojstva;

se sredstva za identifikacijo ne odstranijo, spremenijo ali zamenjajo brez dovoljenja pristojnega organa;

je pristojnemu organu in po potrebi drugim izvajalcem dejavnosti na voljo čitalnik, ki omogoča, da se kadar koli preveri posamezna identifikacija živali, kadar vstavljenega injicirnega transponderja ni odobril pristojni organ.

prikazujejo identifikacijsko kodo živali;

odobri jih je pristojni organ države članice, v kateri se gojijo kamele in jeleni.

proizvajalce v zvezi z vložitvijo vloge za odobritev sredstev za identifikacijo za kamele in jelene, ki se gojijo na njihovem ozemlju;

izvajalce dejavnosti, ki gojijo kamele in jelene, v zvezi z vložitvijo vloge za sredstvo za identifikacijo, ki se dodeli obratu.

nožnim obročkom iz točke (h) Priloge III, ki je nameščen vsaj na eni nogi živali ter na katerem je jasno, čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

injicirnim transponderjem iz točke (e) Priloge III, na katerem je čitljivo in neizbrisno prikazana identifikacijska koda živali,

tetoviranim znamenjem iz točke (g) Priloge III, ki se namesti na žival ter jasno in neizbrisno prikazuje identifikacijsko kodo živali.

zagotovijo, da je sredstvo za identifikacijo iz odstavka 1(b) odobril pristojni organ;

pristojnemu organu in po potrebi drugim izvajalcem dejavnosti dajo na voljo čitalnik, ki omogoča, da se kadar koli preveri posamezna identifikacija živali, če sredstva za identifikacijo iz odstavka 1(b) ni odobril pristojni organ.

trgovsko ime potujočega cirkusa ali nastopa živali;

edinstveno registracijsko številko potujočega cirkusa ali nastopa živali, ki jo dodeli pristojni organ;

ime in naslov izvajalca dejavnosti v potujočem cirkusu ali izvajalca nastopa živali;

vrste in število živali;

za vsako žival, za katero ni odgovoren izvajalec dejavnosti v potujočem cirkusu ali izvajalec nastopa živali, ime in naslov izvajalca dejavnosti, odgovornega za žival, ali lastnika hišne živali;

identifikacijsko kodo živali, ki je prikazana na sredstvu za identifikacijo iz členov 38, 39, 45, 47, 52, 54, 58, 70, 73, 74 in 76;

vrsto elektronskega identifikatorja in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival, kot je navedeno v točki (f);

identifikacijsko oznako, sredstvo za identifikacijo in mesto njegove namestitve, če je ustrezno, ki ju je namestil izvajalec dejavnosti, za živali, ki niso živali iz točke (f);

datum premika vsake živali v potujoči cirkus in iz njega ali za nastop živali in po njem;

ime, naslov in podpis uradnega veterinarja, ki izda identifikacijski dokument;

datum izdaje dokumenta o premiku.

ime, naslov in kontaktne podatke izvajalca dejavnosti, odgovornega za žival;

vrste, spol, barvo in vse posebne ali prepoznavne lastnosti ali značilnosti živali;

identifikacijsko kodo živali, identificirane s sredstvom za identifikacijo iz členov 38, 39, 45, 47, 52, 54, 58, 70, 73, 74 in 76;

vrsto elektronskega identifikatorja in mesto njegove namestitve, če se namesti na žival iz točke (c);

identifikacijsko oznako, sredstvo za identifikacijo in mesto njegove namestitve, če je ustrezno, ki ju je namestil izvajalec dejavnosti, za druge živali od tistih iz točke (c);

podrobnosti o cepljenju živali, če je ustrezno;

podrobnosti o zdravljenju živali, če je ustrezno;

podrobnosti o diagnostičnih testih;

ime in naslov pristojnega organa, ki izda identifikacijski dokument;

datum izdaje identifikacijskega dokumenta.

ime, naslov in kontaktne podatke izvajalca dejavnosti, odgovornega za ptice;

vrste ptic;

identifikacijsko kodo, sredstvo za identifikacijo in mesto njegove namestitve, če se namesti na ptice;

podrobnosti o cepljenju ptic, če je ustrezno;

podrobnosti o zdravljenju ptic, če je ustrezno;

podrobnosti o diagnostičnih testih;

ime in naslov pristojnega organa, ki izda identifikacijski dokument;

datum izdaje identifikacijskega dokumenta.

se roki za identifikacijo enoprstih kopitarjev, rojenih v Uniji, iz člena 12(1) in (2) Uredbe (EU) 2015/262 še naprej uporabljajo do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429;

se pravila o enoprstih kopitarjih, namenjenih za zakol za prehrano ljudi, in podatki o prejemanju zdravil iz člena 37 Uredbe (EU) 2015/262 še naprej uporabljajo do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 109(1) Uredbe (EU) 2019/6;

se pravila o obliki in vsebini identifikacijskih dokumentov, izdanih za enoprste kopitarje, rojene v Uniji, iz Priloge I k Uredbi (EU) 2015/262 še naprej uporabljajo do datuma, ki ga Komisija določi v izvedbenem aktu, sprejetem v skladu s členom 120(2) Uredbe (EU) 2016/429.

na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev kopitarjev;

obrat lahko v danem trenutku sprejme le isto kategorijo kopitarjev iste vrste in z istim zdravstvenim statusom;

vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode;

območja, na katerih so kopitarji nastanjeni, ter vse prehode, materiale in opremo, s katerimi so v stiku, je treba po odstranitvi vsake skupine kopitarjev in po potrebi pred prihodom vsake nove skupine kopitarjev očistiti in razkužiti v skladu z ustaljenimi operativnimi postopki;

po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine kopitarjev je treba v objektih, v katerih so nastanjeni kopitarji, izvesti ustrezne sanitarne premore.

na voljo morajo biti ustrezna oprema in objekti za namene natovarjanja in raztovarjanja kopitarjev;

zagotoviti je treba ustrezno nastanitev s primernim standardom za kopitarje, ki mora biti zgrajena tako, da se preprečita stik z živino iz okolice in neposredna povezava z objekti za osamitev ter da se lahko enostavno izvajajo inšpekcijski pregledi in morebitno potrebno zdravljenje;

zagotoviti je treba primeren prostor za shranjevanje materiala za steljo, krme, stelje in gnoja;

območja, na katerih so živali nastanjene, ter prehodi, tla, stene, klančine in vsi drugi materiali ali oprema, s katerimi so v stiku, se lahko čistijo in razkužujejo;

na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev za kopitarje.

imeti mora ustrezne sposobnosti in znanje ter je opravilo posebno usposabljanje ali pridobilo enakovredne praktične izkušnje v zvezi z:

izvajalec dejavnosti mora zagotoviti uradnega veterinarja in omogočiti uporabo pisarne za:

izvajalec dejavnosti mora poskrbeti, da se na zahtevo uradnega veterinarja zagotovi pomoč pri opravljanju nadzornih nalog iz točke 4(a)(i).

na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev perutnine;

obrat lahko v danem trenutku sprejme le isto kategorijo perutnine iste vrste in z istim zdravstvenim statusom;

vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode;

območja, na katerih je perutnina nastanjena, ter vse prehode, materiale in opremo, s katerimi je v stiku, je treba po odstranitvi vsake skupine perutnine in po potrebi pred prihodom vsake nove skupine perutnine očistiti in razkužiti v skladu z ustaljenimi operativnimi postopki;

po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine perutnine je treba v objektih, v katerih je nastanjena perutnina, izvesti ustrezne sanitarne premore;

obiskovalci morajo nositi zaščitna oblačila, osebje pa mora nositi ustrezna delovna oblačila in upoštevati higienska pravila, ki jih je določil izvajalec dejavnosti.

v obratu mora biti nastanjena le perutnina;

zagotoviti je treba primeren prostor za shranjevanje materiala za steljo, krme, stelje in gnoja;

perutnina ne sme priti v stik z glodavci in pticami zunaj obrata;

območja, na katerih so živali nastanjene, ter prehodi, tla, stene, klančine in vsi drugi materiali ali oprema, s katerimi so v stiku, se lahko čistijo in razkužujejo;

na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev za perutnino;

obrat mora imeti dobre higienske pogoje ter omogočati spremljanje zdravstvenega stanja živali.

ima ustrezne sposobnosti in znanje ter je opravilo posebno usposabljanje ali pridobilo enakovredne praktične izkušnje v zvezi z:

izvajalec dejavnosti mora zagotoviti uradnega veterinarja in omogočiti uporabo pisarne za:

izvajalec dejavnosti mora poskrbeti, da se na zahtevo uradnega veterinarja zagotovi pomoč pri opravljanju nadzornih nalog iz točke 4(a)(i).

valilna jajca perutnine morajo prihajati bodisi iz odobrenih obratov, ki gojijo matično perutnino, bodisi iz drugih odobrenih valilnic perutnine;

jajca je treba med časom njihovega prihoda v valilnico in postopkom inkubacije ali ob njihovi odpremi očistiti in razkužiti, razen če so že bila razkužena v obratu izvora;

očistiti in razkužiti je treba:

vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode;

obiskovalcem se zagotovijo zaščitna oblačila;

osebju je treba zagotoviti primerna delovna oblačila in kodeks ravnanja, ki vključuje higienska pravila.

izvajalec dejavnosti mora izvajati program nadzora mikrobiološke kakovosti v skladu z delom 1 Priloge II;

izvajalec dejavnosti v valilnici mora zagotoviti, da so vzpostavljene ureditve z izvajalcem dejavnosti v obratu, ki goji perutnino in iz katerega izvirajo valilna jajca, za vzorčenje, opravljeno v valilnici z namenom testiranja na povzročitelje bolezni, vključenih v program nadzora bolezni iz dela 2 Priloge II, da bi se ta program dokončal.

valilnice morajo biti fizično in operativno ločene od objektov, ki gojijo perutnino ali katere koli druge ptice;

ločene morajo biti naslednje funkcionalne enote in oprema:

enodnevni piščanci ali valilna jajca, ki so v valilnici, ne smejo priti v stik z glodavci in pticami zunaj valilnice;

delovni postopek mora temeljiti na enosmernem kroženju valilnih jajc, premični opremi in osebju;

na voljo morajo biti primerna naravna ali umetna razsvetljava ter sistemi za pretok zraka in temperaturo;

omogočati je treba, da se tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema v valilnici lahko čistijo in razkužujejo;

na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev za enodnevne piščance in valilna jajca.

osebje mora imeti ustrezne sposobnosti in znanje ter je v ta namen opravilo posebno usposabljanje ali pridobilo enakovredne praktične izkušnje v zvezi z izvajanjem tehnik razkuževanja in higienskih tehnik za preprečevanje širjenja prenosljivih bolezni.

izvajalec dejavnosti mora zagotoviti uradnega veterinarja in omogočiti uporabo pisarne za:

izvajalec dejavnosti mora poskrbeti, da se na zahtevo uradnega veterinarja zagotovi pomoč pri opravljanju nadzornih nalog iz točke 5(a)(i).

valilna jajca je treba:

če sta v obratu istočasno nastanjeni vrsti perutnine iz redov Galliformes in Anseriformes, ju je treba jasno ločiti;

po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove jate perutnine je treba v objektih, v katerih je nastanjena perutnina, izvesti ustrezne sanitarne premore;

obiskovalci morajo nositi zaščitna oblačila, osebje pa mora nositi ustrezna delovna oblačila in upoštevati higienska pravila, ki jih je določil izvajalec dejavnosti;

vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

izvajalec dejavnosti mora uporabljati in upoštevati program nadzora bolezni iz dela 2 Priloge II;

izvajalec dejavnosti v obratu mora zagotoviti, da so vzpostavljene ureditve z izvajalcem dejavnosti v valilnici, v katero so valilna jajca namenjena, za vzorčenje, opravljeno v valilnici z namenom testiranja na povzročitelje bolezni, vključenih v program nadzora bolezni iz dela 2 Priloge II, da bi se ta program dokončal.

lokacija in razpored morata biti združljiva z vrsto proizvodnje;

v obratu je lahko nastanjena le perutnina:

ali

ali

ali

preprečiti je treba stik perutnine z glodavci in pticami zunaj obrata;

objekti morajo imeti dobre higienske pogoje in omogočati spremljanje zdravstvenega stanja živali;

omogočati je treba, da se tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema v valilnici lahko čistijo in razkužujejo;

obrat mora imeti primerno opremo, ki je združljiva z vrsto proizvodnje ter na voljo za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev na najprimernejšem mestu v obratu.

sprejmejo lahko le pse, mačke in bele dihurje iz registriranih obratov, v katerih so navedene živali nastanjene;

na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev psov, mačk in belih dihurjev;

po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine psov, mačk in belih dihurjev je treba v objektih, v katerih so navedene živali nastanjene, izvesti ustrezne sanitarne premore;

vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

na voljo morajo biti primerni objekti za osamitev psov, mačk in belih dihurjev;

območja, na katerih so psi, mačke in beli dihurji nastanjeni, ter vse prehode, materiale in opremo, s katerimi so v stiku, je treba po odstranitvi vsake skupine navedenih živali in po potrebi pred prihodom vsake nove skupine takih živali očistiti in razkužiti v skladu z ustaljenimi operativnimi postopki;

po dejavnostih čiščenja in razkuževanja ter pred prihodom vsake nove skupine psov, mačk in belih dihurjev je treba v objektih, v katerih so navedene živali nastanjene, izvesti ustrezne sanitarne premore;

vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

zagotoviti je treba ustrezno nastanitev s primernim standardom za navedene živali, ki mora biti zgrajena tako, da se preprečita stik z živalmi iz okolice in neposredna povezava s prostori za osamitev ter da se lahko enostavno izvajajo inšpekcijski pregledi in morebitno potrebno zdravljenje;

območja, na katerih so živali nastanjene, ter prehodi, tla, stene in vsi drugi materiali ali oprema, s katerimi so v stiku, se lahko čistijo in razkužujejo;

zagotoviti je treba primerne prostore za shranjevanje materiala za steljo, stelje, gnoja in hrane za hišne živali;

na voljo mora biti primerna oprema za čiščenje in razkuževanje objektov, opreme in prevoznih sredstev.

kontrolne točke se morajo locirati, zasnovati in zgraditi ter morajo delovati tako, da se zagotovi zadostna biološka zaščita za preprečitev širjenja bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni v druge obrate in med zaporednimi pošiljkami živali, ki prehajajo skozi te prostore;

kontrolne točke morajo biti zgrajene in opremljene ter morajo delovati tako, da se zagotovi enostavno izvajanje postopkov čiščenja in razkuževanja; na kraju samem je treba zagotoviti možnost čiščenja prevoznega sredstva;

kontrolne točke morajo imeti ustrezne prostore za ločeno osamitev živali, za katere obstaja sum, da so okužene z boleznijo živali;

med dvema zaporednima pošiljkama živali je treba izvesti ustrezne sanitarne premore, ki se po potrebi prilagodijo glede na to, ali živali prihajajo iz podobne regije, območja ali kompartmenta z enakim zdravstvenim statusom; zlasti velja, da v kontrolni točki po največ šestdnevni uporabi ter opravljenih dejavnostih čiščenja in razkuževanja ne sme biti nobene živali najmanj 24 ur pred prihodom vsake nove pošiljke živali;

izvajalci dejavnosti v kontrolnih točkah morajo pred sprejetjem živali:

treba jih je očistiti in razkužiti pred vsako uporabo in po njej, kot zahteva uradni veterinar;

oprema, ki je v stiku z živalmi, prisotnimi v kontrolni točki, je namenjena izključno zadevnim prostorom, razen če se po tem, ko je bila v stiku z živalmi, njihovimi iztrebki ali urinom, očisti in razkuži; izvajalec dejavnosti v kontrolni točki mora zlasti zagotoviti čisto opremo in zaščitna oblačila, namenjena izključno vsaki osebi, ki vstopi v kontrolno točko, zagotoviti pa je treba tudi ustrezno opremo za čiščenje in razkuževanje navedene opreme in oblačil;

po odstranitvi pošiljke živali iz obore je treba odstraniti steljo ter jo po dejavnostih čiščenja in razkuževanja nadomestiti z novo;

krma, stelja, iztrebki in urin se ne smejo odvažati iz prostorov, če niso bili ustrezno obdelani tako, da se prepreči širjenje bolezni živali;

imeti morajo ustrezne prostore za zadržanje, inšpekcijo in pregled živali, kadar koli je to potrebno;

zagotoviti je treba primeren prostor za shranjevanje materiala za steljo, krme, stelje in gnoja;

vzpostavljen mora biti ustrezen sistem za zagotovitev zbiranja odpadne vode.

izvajalec dejavnosti mora na podlagi notranjih kontrol zagotoviti, preverjati in beležiti, da je vstop malega panjskega hrošča v obrat preprečen ter da se lahko odkrije njegova prisotnost v obratu.

proizvodnja čmrljev mora biti ločena od vseh povezanih dejavnosti v obratu in mora potekati v objektih, zaščitenih pred letečimi žuželkami;

čmrlji morajo biti v zadevnem objektu ločeni med celotno proizvodnjo;

prostori v objektih za shranjevanje peloda in ravnanje z njim morajo biti ločeni od čmrljev med celotno proizvodnjo čmrljev, dokler se ne začnejo hraniti z njim.

za vsako enoto karantenskega obrata velja, da:

po odstranitvi pošiljke živali iz obore je treba odstraniti steljo ter jo po opravljenih dejavnostih čiščenja in razkuževanja nadomestiti z novo;

krma, stelja, iztrebki in urin se ne smejo odvažati iz prostorov, če niso bili ustrezno obdelani tako, da se prepreči širjenje bolezni živali;

izvajati je treba previdnostne ukrepe za preprečevanje navzkrižne kontaminacije med vhodnimi in izhodnimi pošiljkami živali;

živali, izpuščene iz karantenskega obrata, morajo izpolnjevati zahteve Unije za premike gojenih kopenskih živali med državami članicami.

načrt nadzorovanja bolezni živali mora vključevati ustrezen nadzor zoonoz pri živalih ter ga je treba izvajati in posodabljati glede na število in vrste živali v obratu ter epidemiološke razmere v obratu in njegovi okolici, kar zadeva bolezni s seznama in porajajoče se bolezni;

na živalih, za katere obstaja sum okužbe ali kontaminacije s povzročitelji bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni, je treba opraviti klinično in laboratorijsko testiranje ter testiranje po smrti;

ustrezno je treba izvesti cepljenje dovzetnih živali proti prenosljivim boleznim živali in zdravljenje teh bolezni;

če tako odredi pristojni organ, je treba za zgodnje odkrivanje morebitnih bolezni uporabiti kontrolne živali.

obrate je treba jasno razmejiti in nadzirati je treba dostop živali in ljudi do objektov za živali;

osebju, ki je odgovorno za opravljanje veterinarskih pregledov, je treba dati na voljo dovolj velike prostore, vključno z garderobami, prhami in stranišči;

na voljo morajo biti ustrezna sredstva za lovljenje in zaprtje ter po potrebi omejitev gibanja in osamitev živali;

na voljo morajo biti oprema in objekti za čiščenje in razkuževanje;

del obrata, v katerem so nastanjene živali, mora izpolnjevati naslednje zahteve:

sprejmejo lahko le gojene kopenske živali, ki so prestale ustrezno obdobje karantene glede na bolezni, pomembne za zadevne vrste, če navedene živali ne prihajajo iz zaprtega obrata;

sprejmejo lahko le primate, ki izpolnjujejo tako stroga pravila, kot so pravila iz člena 6.12.4 Zoosanitarnega kodeksa za kopenske živali Svetovne organizacije za zdravje živali (OIE), in sicer iz izdaje iz leta 2018;

po potrebi morajo biti na voljo ustrezni objekti za karanteno gojenih kopenskih živali iz drugih obratov.

načrt nadzorovanja bolezni živali mora vključevati ustrezen nadzor zoonoz pri gojenih kopenskih živalih ter ga je treba izvajati in posodabljati glede na število in vrste gojenih kopenskih živali v obratu ter epidemiološke razmere v obratu in njegovi okolici, kar zadeva bolezni s seznama in porajajoče se bolezni;

na gojenih kopenskih živalih, za katere obstaja sum okužbe ali kontaminacije s povzročitelji bolezni s seznama ali porajajočih se bolezni, je treba opraviti klinično in laboratorijsko testiranje ter testiranje po smrti;

ustrezno je treba izvesti cepljenje dovzetnih gojenih kopenskih živali proti prenosljivim boleznim živali in zdravljenje teh bolezni.

obrate je treba jasno razmejiti ter nadzirati dostop živali in ljudi do objektov za živali;

na voljo so ustrezna sredstva za lovljenje in zaprtje ter po potrebi omejitev gibanja in osamitev živali;

območja za nastanitev živali izpolnjujejo ustrezne standarde in so zgrajena tako, da:

zbrati je treba vzorce iz okolja in v zvezi z njimi opraviti bakteriološko testiranje;

vzorce je treba zbrati vsaj vsakih šest tednov, vsako vzorčenje pa mora zajemati 60 vzorcev.

Prepoznavanje okužbe s povzročitelji:

Ciljne vrste perutnine:

Pregledi:

Vzorčna matrica:

Okvir in pogostost vzorčenja:

Obdelava vzorcev in testne metode:

Rezultati:

Jata se obravnava kot pozitivna, če je po pozitivnih rezultatih testiranja, opravljenega v skladu s točkami 2.3 do 2.6, z drugim ustreznim testom potrjena okužba s povzročitelji bolezni.

Prepoznavanje okužbe z naslednjimi povzročitelji:

Ciljne vrste:

Pregledi:

Vsako jato je treba klinično pregledati v vsakem nesnem ali plodnem obdobju ob najboljšem času za odkrivanje zadevne bolezni.

Vzorčna matrica:

Pri vsaki jati v obratu, ki goji perutnino, se odvzamejo naslednji vzorci, kot je ustrezno:

Okvir in pogostost vzorčenja:

Pregledi, vzorčenje in testne metode:

Testiranje za prisotnost okužbe s serološkimi, bakteriološkimi in molekularnimi testi je treba opraviti na podlagi validiranih metod, ki jih je priznal pristojni organ.

Rezultati:

Jata se obravnava kot pozitivna, če je po pozitivnih rezultatih testiranja, opravljenega v skladu s točkami 3.3 do 3.6, z drugim ustreznim testom potrjena okužba s povzročitelji bolezni.

običajna ušesna znamka;

običajni biceljni trak;

elektronska ušesna znamka;

bolus;

injicirni transponder;

elektronski biceljni trak;

tetovirano znamenje;

nožni obroček.