02019R2015 — SL — 01.09.2021 — 004.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2015

z dne 11. marca 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem svetlobnih virov z energijskimi nalepkami ter o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 874/2012

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 315 5.12.2019, str. 68)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/340 z dne 17. decembra 2020

  L 68

62

26.2.2021




▼B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2019/2015

z dne 11. marca 2019

o dopolnitvi Uredbe (EU) 2017/1369 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z označevanjem svetlobnih virov z energijskimi nalepkami ter o razveljavitvi Delegirane uredbe Komisije (EU) št. 874/2012

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Predmet urejanja in področje uporabe

1.  
Ta uredba določa zahteve glede označevanja svetlobnih virov z vgrajeno krmilno napravo ali brez nje in zagotavljanja dodatnih informacij o njih. Zahteve se uporabljajo tudi za svetlobne vire, dane na trg v vsebujočem izdelku.
2.  
Ta uredba se ne uporablja za svetlobne vire, opredeljene v točkah 1 in 2 Priloge IV.
3.  
Svetlobni viri, opredeljeni v točki 3 Priloge IV, morajo izpolnjevati le zahteve iz točke 4 Priloge V.

Člen 2

Opredelitve pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„svetlobni vir“ pomeni električni izdelek, namenjen oddajanju svetlobe ali, če gre za nežareč svetlobni vir, morebitni nastavitvi za oddajanje svetlobe ali obojemu, pri čemer ima vse naslednje optične značilnosti:

(a) 

kromatski koordinati x in y v razponu:

0,270 < x < 0,530 ter

– 2,3172 x2 + 2,3653 x – 0,2199 < y < – 2,3172 x2 + 2,3653 x – 0,1595 ;

(b) 

svetlobni tok < 500 lumnov na mm2 projicirane svetleče površine, kakor je opredeljena v Prilogi I;

(c) 

svetlobni tok med 60 in 82 000 lumni;

(d) 

indeks barvne reprodukcije (CRI) > 0;

ki kot svetlobno tehniko uporablja žarenje, fluorescenco, visokointenzivnostno razelektritev, anorganske svetleče diode (LED) ali organske svetleče diode (OLED) ali kombinacijo teh in ki se lahko preveri kot svetlobni vir po postopku iz Priloge IX.

Visokotlačni natrijevi (HPS) svetlobni viri, ki ne izpolnjujejo pogoja (a), se za namene te uredbe štejejo za svetlobne vire.

Svetlobni viri ne zajemajo:

(a) 

LED-čipov;

(b) 

paketov LED;

(c) 

izdelkov, ki vsebujejo svetlobne vire, iz katerih se lahko navedeni svetlobni viri odstranijo za preverjanje;

(d) 

svetlečih delov, vsebovanih v svetlobnem viru, ki jih iz njega ni mogoče odstraniti za preverjanje svetlobnega vira;

(2) 

„krmilna naprava“ pomeni eno ali več naprav, ki so lahko fizično vgrajene v svetlobni vir in so namenjene za pripravo omrežnega napajanja za električno obliko, ki jo zahteva eden ali več posebnih svetlobnih virov v okviru mejnih pogojev, določenih z električno varnostjo in elektromagnetno združljivostjo. Zajema lahko spremembo napajalne in vžigne napetosti, omejevanje obratovalnega toka in toka predogrevanja, preprečevanje hladnega vžiga, popravek faktorja moči in/ali zmanjšanje radijskih motenj.

Izraz „krmilna naprava“ ne zajema napajalnikov, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 278/2009 ( 1 ). Izraz tudi ne zajema delov za upravljanje razsvetljave in delov, ki niso namenjeni razsvetljavi (kakor so opredeljeni v Prilogi I), čeprav so lahko taki deli fizično vgrajeni v krmilno napravo ali so skupaj z njo dani na trg kot en izdelek.

Stikalo za napajanje prek eterneta (PoE) ni krmilna naprava v smislu te uredbe. „Stikalo za napajanje prek eterneta“ ali „PoE-stikalo“ pomeni opremo za napajanje in obdelavo podatkov, ki je nameščena med električnim napajanjem ter pisarniško opremo in/ali svetlobnimi viri za prenos podatkov in napajanje;

▼M1

(3) 

„vsebujoči izdelek“ pomeni izdelek, ki vsebuje enega ali več svetlobnih virov ali ločenih krmilnih naprav ali obojega, vključno s svetilkami, ki se lahko razstavijo, da je mogoče ločeno preverjanje vsebovanih svetlobnih virov, gospodinjskimi aparati, ki vsebujejo svetlobne vire, pohištvom (police, ogledala, vitrine), ki vsebuje svetlobne vire;

▼B

(4) 

„svetloba“ pomeni elektromagnetno sevanje z valovno dolžino med 380 nm in 780 nm;

(5) 

„omrežno napajanje“ ali „omrežna napetost“ (ON) pomeni oskrbo z električno energijo z napetostjo 230 (±10 %) voltov, izmeničnim tokom in frekvenco 50 Hz;

(6) 

„LED-čip“ pomeni majhen blok svetlečega polprevodniškega materiala, na katerem je izdelano funkcionalno LED-vezje;

(7) 

„paket LED“ pomeni posamezen električni del, ki je v glavnem sestavljen iz vsaj enega LED-čipa. Ne vključuje krmilne naprave ali njenih delov, vznožka ali aktivnih elektronskih komponent in ni neposredno priključen na omrežno napetost. Vključuje lahko enega ali več optičnih elementov, pretvornikov svetlobe (fosfor), toplotnih, mehanskih in električnih vmesnikov ali delov za odpravo težav z elektrostatično razelektritvijo. Vse podobne svetleče naprave, namenjene neposredni uporabi v LED-svetilki, se štejejo za svetlobne vire;

(8) 

„kromatičnost“ pomeni lastnost barvnega dražljaja, ki ga opredeljujeta njegovi kromatski koordinati (x in y);

(9) 

„svetlobni tok“ (Φ), izražen v lumnih (lm), pomeni količino, izvedeno iz sevalnega toka (moč sevanja) z vrednotenjem elektromagnetnega sevanja glede na spektralno občutljivost človeškega očesa. Nanaša se na celotni svetlobni tok, ki ga svetlobni vir odda v prostorskem kotu 4π steradianov v pogojih (na primer električni tok, napetost, temperatura), opredeljenih v veljavnih standardih. Nanaša se na začetni svetlobni tok pri nezatemnjenem svetlobnem viru po kratkem času delovanja, razen če je jasno navedeno, da se navezuje na svetlobni tok v pogojih zatemnitve ali svetlobni tok po določenem času delovanja. Pri svetlobnih virih, ki se lahko nastavijo tako, da oddajajo različne svetlobne spektre in/ali različne največje svetilnosti, se nanaša na svetlobni tok v „referenčnih krmilnih nastavitvah“, kakor so opredeljene v Prilogi I;

(10) 

„indeks barvne reprodukcije“ (CRI) pomeni merilo za učinek svetila na barvni videz predmetov z zavestno ali podzavestno primerjavo z njihovim barvnim videzom pod referenčnim svetilom in je povprečni Ra barvne reprodukcije za prvih 8 preizkusnih barv (R1–R8), opredeljenih v standardih;

(11) 

„žarenje“ pomeni pojav, pri katerem toplota ustvari svetlobo, ki se v svetlobnih virih običajno ustvari z nitkastim prevodnikom („žarilno nitko“), ki se pri pretoku električnega toka segreje;

(12) 

„halogenski svetlobni vir“ pomeni žareč svetlobni vir z nitkastim prevodnikom iz volframa, obkroženim s plinom, ki vsebuje halogene ali halogenske spojine;

(13) 

„fluorescenca“ ali „fluorescenčni svetlobni vir“ (FL) pomeni pojav ali svetlobni vir, ki uporablja vrsto razelektritve v živosrebrnem plinu pri nizkem tlaku, pri čemer večino svetlobe oddajajo ena ali več plasti fosforja, ki jih vzbuja ultravijolično sevanje, ki nastane pri razelektritvi. Za oskrbo z električno energijo imajo lahko fluorescenčni svetlobni viri en priključek („vznožek“), tj. priključek z enim vznožkom, ali dva priključka, tj. priključek z dvojnim vznožkom. V tej uredbi se za fluorescenčne svetlobne vire štejejo tudi svetlobni viri z magnetno indukcijo:

(14) 

„visokointenzivnostna razelektritev“ pomeni razelektritev v plinu, v kateri se svetlobni oblok stabilizira s temperaturo stene, v obločni komori pa je obremenitev stene balona večja od 3 wattov na kvadratni centimeter. Svetlobni viri z visokointenzivnostno razelektritvijo so omejeni na vrste kovinskih halogenidov, natrija pod visokim tlakom in živega srebra pod visokim tlakom, kakor so opredeljene v Prilogi I;

(15) 

„razelektritev v plinu“ pomeni pojav, pri katerem se svetloba neposredno ali posredno ustvari z razelektritvijo v plinu, plazmi, kovinski pari ali zmesi plinov in hlapov;

(16) 

„anorganska svetleča dioda“ (LED) pomeni tehnologijo, pri kateri svetlobo ustvarja polprevodniška naprava, ki vključuje pn-spoj iz anorganskih snovi. Spoj ob prevajanju električnega toka oddaja optično sevanje;

(17) 

„organska svetleča dioda“ (OLED) pomeni tehnologijo, pri kateri svetlobo ustvarja polprevodniška naprava, ki vključuje pn-spoj iz organskih snovi. Spoj ob prevajanju električnega toka oddaja optično sevanje;

(18) 

„visokotlačni natrijev svetlobni vir“ (HPS) pomeni svetlobni vir, ki deluje z visokointenzivnostno razelektritvijo in v katerem večji del svetlobe neposredno ali posredno nastane s sevanjem natrijeve pare pri parcialnem tlaku velikosti 10 kilopascalov. Za oskrbo z električno energijo imajo visokotlačni natrijevi svetlobni viri lahko en priključek, tj. „enojni“ priključek, ali dva priključka, tj. „dvojni“ priključek;

(19) 

„prodajno mesto“ pomeni fizično lokacijo, kjer je izdelek razstavljen ali stranki ponujen v nakup, najem ali najemni nakup.

Priloga I vsebuje dodatne opredelitve pojmov za priloge.

Člen 3

Obveznosti dobaviteljev

1.  

Dobavitelji svetlobnih virov zagotovijo, da:

(a) 

se vsak svetlobni vir, ki se da na trg kot samostojen izdelek (tj. ne kot del vsebujočega izdelka) in v embalaži, dobavi z nalepko, natisnjeno na embalaži, v obliki iz Priloge III;

▼M1

(b) 

se vrednosti parametrov, vključenih v informacijski list izdelka, kot je določeno v Prilogi V, vnesejo v javni del zbirke podatkov o izdelkih;

▼B

(c) 

se na izrecno zahtevo trgovca da na voljo informacijski list izdelka v tiskani obliki;

(d) 

se vsebina tehnične dokumentacije, določene v Prilogi VI, vnese v zbirko podatkov o izdelkih;

(e) 

sta v vseh vizualnih oglasih za določen model svetlobnega vira v skladu s Prilogo VII in Prilogo VIII navedena razred energijske učinkovitosti tega modela in razpon razredov energijske učinkovitosti, ki so na voljo na nalepki;

(f) 

sta v vsem tehničnem promocijskem gradivu, ki se nanaša na določen model svetlobnega vira, vključno s tehničnim promocijskim gradivom na internetu, in ki opisuje njegove posebne tehnične parametre, v skladu s Prilogo VII navedena razred energijske učinkovitosti tega modela in razpon razredov energijske učinkovitosti, ki so na voljo na nalepki;

(g) 

se trgovcem za vsak model svetlobnega vira da na voljo elektronska nalepka v obliki in z informacijami iz Priloge III;

(h) 

se trgovcem za vsak model svetlobnega vira da na voljo elektronski informacijski list izdelka iz Priloge V;

▼M1

(i) 

z odstopanjem od člena 11(13)(b) Uredbe (EU) 2017/1369 se na zahtevo trgovcev in v skladu s členom 4(e) natisnjene oznake za prevrednotenje izdelkov zagotovijo kot nalepke enake velikosti, kot jo imajo obstoječe.

▼M1

1a.  
Z odstopanjem od člena 11(13)(a) Uredbe (EU) 2017/1369 dobavitelj pri dajanju na trg svetlobni vir opremi z obstoječo nalepko do 31. avgusta 2021 in s prevrednoteno nalepko od 1. septembra 2021. Dobavitelj se lahko odloči za opremljanje svetlobnih virov, ki jih daje na trg, s prevrednoteno nalepko že v obdobju od 1. julija do 31. avgusta 2021, če svetlobni viri, ki pripadajo istemu ali enakovrednemu modelu, niso bili dani na trg pred 1. julijem 2021. V tem primeru trgovec teh svetlobnih virov ne sme dati v prodajo pred 1. septembrom 2021. O tej posledici dobavitelj čim prej obvesti zadevnega trgovca, tudi kadar take svetlobne vire vključi v svojo ponudbo trgovcem.

▼B

2.  

Dobavitelji vsebujočih izdelkov:

(a) 

zagotovijo informacije o vsebujočih svetlobnih virih, kakor so opredeljene v točki 2 Priloge V;

(b) 

na zahtevo organov za nadzor trga zagotovijo informacije o tem, kako se lahko svetlobni viri odstranijo za preverjanje, ne da bi se pri tem trajno poškodovali.

3.  
Razred energijske učinkovitosti se izračuna v skladu s Prilogo II.

Člen 4

Obveznosti trgovcev

Trgovci zagotovijo, da:

(a) 

ima na prodajnem mestu vsak svetlobni vir, ki ni vsebujoči izdelek, nalepko, ki jo zagotovi dobavitelj v skladu s točko 1(a) člena 3, pri čemer je nalepka ali oznaka razreda energijske učinkovitosti prikazana tako, da je jasno vidna v skladu s Prilogo III;

(b) 

sta pri prodaji na daljavo nalepka in informacijski list izdelka zagotovljena v skladu s prilogama VII in VIII;

(c) 

sta v vseh vizualnih oglasih za določen model svetlobnega vira, vključno s takimi oglasi na internetu, v skladu s Prilogo VII navedena razred energijske učinkovitosti tega modela in razpon razredov energijske učinkovitosti, ki so na voljo na nalepki;

(d) 

sta v vsem tehničnem promocijskem gradivu, ki se nanaša na določen model svetlobnega vira, vključno s tehničnim promocijskim gradivom na internetu, in ki opisuje njegove posebne tehnične parametre, v skladu s Prilogo VII navedena razred energijske učinkovitosti tega modela in razpon razredov energijske učinkovitosti, ki so na voljo na nalepki;

▼M1

(e) 

z odstopanjem od člena 11(13) Uredbe (EU) 2017/1369 se obstoječe nalepke na svetlobnih virih na prodajnih mestih nadomestijo s prevrednotenimi nalepkami tako, da se obstoječe nalepke prekrijejo, tudi kadar so natisnjene na embalaži ali pritrjene nanjo, v osemnajstih mesecih po datumu začetka uporabe te uredbe, prevrednotene nalepke pa pred tem datumom niso vidne.

▼B

Člen 5

Obveznosti internetnih platform za gostovanje

Če ponudnik storitev gostovanja iz člena 14 Direktive 2000/31/ES omogoča prodajo svetlobnih virov prek svojega internetnega mesta, omogoči prikaz elektronske nalepke in elektronskega informacijskega lista izdelka, ki ju zagotovi trgovec, na prikazovalnem mehanizmu v skladu z določbami Priloge VIII ter obvesti trgovca o obveznosti njunega prikaza.

Člen 6

Merilne metode

Informacije, ki jih je treba zagotoviti v skladu s členoma 3 in 4, se pridobijo z zanesljivimi, natančnimi in ponovljivimi merilnimi in računskimi metodami, pri katerih se upošteva najsodobnejša splošno priznana merilna in računska metoda, kot jo določa Priloga II.

Člen 7

Postopek preverjanja za namene tržnega nadzora

Države članice pri izvajanju preverjanj za tržni nadzor iz odstavka 3 člena 8 Uredbe (EU) 2017/1369 uporabljajo postopek preverjanja iz Priloge IX.

Člen 8

Pregled

Komisija pregleda to uredbo z vidika tehnološkega napredka in rezultate tega pregleda, če je ustrezno vključno z osnutkom predloga revizije, predstavi posvetovalnemu forumu najpozneje do 25. decembra 2024. V tem pregledu se med drugim ocenijo razredi energijske učinkovitosti, metode za upoštevanje energijske učinkovitosti svetlobnih virov v vsebujočih izdelkih in možnost za obravnavo vidikov krožnega gospodarstva.

Člen 9

Razveljavitev

Delegirana Uredba (EU) št. 874/2012 se razveljavi z učinkom od 1. septembra 2021, razen odstavka 2 člena 3 in odstavka 2 člena 4, ki se razveljavita z učinkom od 25. decembra 2019.

Člen 10

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M1

Uporablja se od 1. septembra 2021. Vendar se točka (b) člena 3(1) uporablja od 1. maja 2021, točka (a) člena 3(2) pa od 1. marca 2022.

▼B

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

Opredelitve pojmov, ki se uporabljajo za priloge

Uporabljajo se naslednje opredelitve pojmov:

(1) 

„omrežni svetlobni vir“ (MLS) pomeni svetlobni vir, ki lahko deluje neposredno prek omrežne oskrbe z električno energijo. Svetlobni viri, ki delujejo neposredno prek omrežnega napajanja in ki lahko delujejo tudi posredno prek omrežnega napajanja z uporabo ločene krmilne naprave, se štejejo za omrežne svetlobne vire;

(2) 

„neomrežni svetlobni vir“ (NMLS) pomeni svetlobni vir, ki za delovanje s priključitvijo na električno omrežje potrebuje ločeno krmilno napravo;

(3) 

„ločena krmilna naprava“ pomeni krmilno napravo, ki ni fizično vgrajena v svetlobni vir in se na trg daje kot ločen izdelek ali kot del vsebujočega izdelka;

(4) 

„usmerjeni svetlobni vir“ (DLS) pomeni svetlobni vir, ki ima najmanj 80 % celotnega svetlobnega toka v prostorskem kotu π sr (kar ustreza stožcu s kotom 120°);

(5) 

„neusmerjeni svetlobni vir“ (NDLS) pomeni svetlobni vir, ki ni usmerjeni svetlobni vir;

(6) 

„povezani svetlobni vir“ (CLS) pomeni svetlobni vir, vključno z deli za podatkovno povezavo, ki jih ni mogoče fizično ali funkcionalno ločiti od svetlečih delov za ohranjanje „referenčnih krmilnih nastavitev“. Svetlobni vir ima lahko fizično vgrajene dele za podatkovno povezavo v enem neločljivem ohišju, lahko pa se kombinira s fizično ločljivimi deli za podatkovno povezavo, ki se na trg dajejo skupaj s svetlobnim virom kot en izdelek;

(7) 

„deli za podatkovno povezavo“ pomeni dele, ki opravljajo katero koli od naslednjih funkcij:

(a) 

sprejem ali prenos žičnih ali brezžičnih podatkovnih signalov in njihova obdelava (za krmiljenje funkcije oddajanja svetlobe in morda kaj drugega);

(b) 

zaznavanje in obdelava zaznanih signalov (za krmiljenje funkcije oddajanja svetlobe in morda kaj drugega);

(c) 

kombinacija naštetega;

(8) 

„barvno nastavljivi svetlobni vir“ (CTLS) pomeni svetlobni vir, ki se lahko nastavi tako, da oddaja svetlobo z veliko različnimi barvami zunaj razpona, opredeljenega v členu 2, lahko pa se nastavi tudi tako, da oddaja belo svetlobo v razponu, opredeljenem v členu 2, za katerega svetlobni vir spada na področje uporabe te uredbe.

Svetlobni viri z nastavljivo belo barvo, ki se lahko nastavijo le za oddajanje svetlobe z različnimi najbližjimi barvnimi temperaturami v razponu, opredeljenem v členu 2, in svetlobni viri z zatemnitvijo v toplejši barvi, ki pri zatemnitvi oddano belo svetlobo spremenijo v najbližjo nižjo barvno temperaturo, s čimer simulirajo vedenje žarečih svetlobnih virov, se ne štejejo za CTLS;

(9) 

„čistost vzbujanja“ pomeni odstotek, izračunan za CTLS, nastavljen za oddajanje svetlobe določene barve, z uporabo postopka, podrobneje opredeljenega v standardih, z zarisom ravne črte na grafu barvnega prostora (z osema x in y) od točke z barvnima koordinatama x = 0,333 in y = 0,333 (akromatični dražljaj; točka 1), ki gre skozi točko, ki predstavlja barvni koordinati (x in y) svetlobnega vira (točka 2), in se konča na zunanjem robu barvnega prostora (krivulja; točka 3). Čistost vzbujanja se izračuna tako, da se razdalja med točkama 1 in 2 deli z razdaljo med točkama 1 in 3. Celotna dolžina črte predstavlja stoodstotno barvno čistost (točka na krivulji). Točka akromatičnega dražljaja predstavlja ničodstotno barvno čistost (bela svetloba);

(10) 

„visokosvetilnostni svetlobni vir“ (HLLS) pomeni svetlobni vir LED, katerega povprečna svetilnost je večja od 30 cd/mm2 v smeri vršne svetilnosti;

(11) 

„svetilnost“ (v dani smeri in v dani točki na dejanski ali imaginarni površini) pomeni svetlobni tok, ki ga odda elementarni svetlobni snop, ki poteka skozi dano točko in se širi v prostorskem kotu v dani smeri, deljen s ploščino preseka tega snopa, ki vsebuje tudi dano točko (cd/m2);

(12) 

„povprečna svetilnost“ (svetilnost HLLS) svetlobnega vira LED pomeni povprečno svetilnost svetleče površine, kjer je svetilnost večja od 50 % največje svetilnosti (cd/mm2);

(13) 

„deli za upravljanje razsvetljave“ pomeni dele, ki so vgrajeni v svetlobni vir ali fizično ločeni od njega, vendar se dajejo na trg skupaj z njim kot en izdelek, in ki niso nujno potrebni za to, da bi svetlobni vir oddajal svetlobo pri polni obremenitvi, ki pa omogočajo ročno ali samodejno, neposredno ali daljinsko krmiljenje svetilnosti, kromatičnosti, najbližje barvne temperature, svetlobnega spektra in/ali kota svetlobnega snopa. Za dele za upravljanje razsvetljave se štejejo tudi zatemnilniki.

Izraz prav tako zajema dele za podatkovno povezavo, ne zajema pa naprav, ki spadajo na področje uporabe Uredbe Komisije (ES) št. 1275/2008 ( 2 );

(14) 

„deli, ki niso namenjeni razsvetljavi“, pomeni dele, ki so vgrajeni v svetlobni vir ali fizično ločeni, vendar se dajejo na trg skupaj s svetlobnim virom kot en izdelek, ter ki niso potrebni za to, da bi svetlobni vir oddajal svetlobo pri polni obremenitvi, in niso „deli za upravljanje razsvetljave“. Primeri med drugim vključujejo: zvočnike, kamere, ponavljalnike za komunikacijske signale, ki širijo domet (na primer Wi-Fi), dele, ki podpirajo ravnotežje v elektroenergetskem omrežju (s preklopom na lastne notranje baterije po potrebi), polnjenje baterij, vidno sporočanje dogodkov (prispetje pošte, zvonjenje zvonca pri vratih, alarm), uporabo Li-Fi (dvosmerne, popolnoma omrežne brezžične komunikacijske tehnologije visoke hitrosti).

Izraz vključuje tudi dele za podatkovno povezavo, ki se uporabljajo za funkcije, ki niso povezane s krmiljenjem oddajanja svetlobe;

(15) 

„koristni svetlobni tok“ (Φuse) pomeni del svetlobnega toka svetlobnega vira, upoštevan pri določitvi njegove energijske učinkovitosti:

— 
pri neusmerjenih svetlobnih virih je celotni svetlobni tok, oddan v prostorskem kotu 4π sr (kar ustreza kotu 360°, tj. krogli);
— 
pri usmerjenih svetlobnih virih s kotom svetlobnega snopa ≥ 90° je to svetlobni tok, oddan v prostorskem kotu π sr (kar ustreza stožcu s kotom 120°);
— 
pri usmerjenih svetlobnih virih s kotom svetlobnega snopa < 90° je to svetlobni tok, oddan v prostorskem kotu 0,586 π sr (kar ustreza stožcu s kotom 90°);
(16) 

„kot svetlobnega snopa“ usmerjenega svetlobnega vira pomeni kot med navideznima črtama v ravnini skozi optično os snopa, tako da črti potekata skozi središče sprednjega dela svetlobnega vira in skozi točke, v katerih je svetilnost enaka 50 % svetilnosti v središču snopa, pri čemer je svetilnost v središču snopa enaka svetilnosti, merjeni na optični osi snopa.

Pri svetlobnih virih, ki imajo različne kote svetlobnega snopa v različnih ravninah, se upošteva največji kot svetlobnega snopa.

Pri svetlobnih virih, pri katerih lahko uporabnik upravlja kot svetlobnega snopa, se upošteva kot svetlobnega snopa, ki ustreza „referenčni krmilni nastavitvi“;

(17) 

„polna obremenitev“ pomeni stanje svetlobnega vira v deklariranih pogojih delovanja, v katerem oddaja največji (nezatemnjen) svetlobni tok;

(18) 

„stanje pripravljenosti“ pomeni stanje svetlobnega vira, v katerem je ta priključen na napajanje, vendar namenoma ne oddaja svetlobe ter čaka krmilni signal za vrnitev v stanje oddajanja svetlobe. Deli za upravljanje razsvetljave, ki omogočajo funkcijo pripravljenosti, so v krmilnem načinu. Deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, se odklopijo ali izklopijo ali pa se njihova zahtevana moč čim bolj zmanjša v skladu z navodili proizvajalca;

(19) 

„omrežno stanje pripravljenosti“ pomeni stanje CLS, pri katerem je ta priključen na napajanje, vendar svetlobni vir namenoma ne oddaja svetlobe in čaka sprožilo, sproženo na daljavo, za vrnitev v stanje oddajanja svetlobe. Deli za upravljanje razsvetljave so v krmilnem načinu. Deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, se odklopijo ali izklopijo ali pa se njihova zahtevana moč čim bolj zmanjša v skladu z navodili proizvajalca;

(20) 

„krmilni način“ pomeni stanje delov za upravljanje razsvetljave, pri katerem so ti priključeni na svetlobni vir ter svoje funkcije opravljajo tako, da se lahko notranje proizvede krmilni signal ali da se žično ali brezžično prejme sprožilo, sproženo na daljavo, in obdela tako, da pride do spremenjenega oddajanja svetlobe svetlobnega vira;

(21) 

„sprožilo, sproženo na daljavo“, pomeni signal, ki se prenese po mreži in izvira zunaj svetlobnega vira;

(22) 

„krmilni signal“ pomeni analogni ali digitalni signal, ki se v svetlobni vir prenese brezžično ali žično z modulacijo napetosti v ločenih krmilnih kablih ali z moduliranim signalom v napajalni napetosti. Prenos signala se ne opravi po mreži, temveč iz notranjega vira ali daljinskega upravljalnika, dobavljenega z izdelkom;

(23) 

„mreža“ pomeni komunikacijsko infrastrukturo, sestavljeno iz povezav in arhitekture, vključno s fizičnimi komponentami, organizacijskimi načeli ter komunikacijskimi postopki in formati (protokoli);

(24) 

„moč v stanju delovanja“ (Pon), izražena v wattih, pomeni moč, ki jo svetlobni vir zahteva pri polni obremenitvi, pri čemer so vsi deli za upravljanje razsvetljave in deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, odklopljeni. Če teh delov ni mogoče odklopiti, se izklopijo ali pa se njihova zahtevana moč čim bolj zmanjša v skladu z navodili proizvajalca. Če gre za NMLS, ki za delovanje potrebuje ločeno krmilno napravo, se Pon lahko izmeri neposredno pri dovodu energije v svetlobni vir ali pa se določi z uporabo krmilne naprave z znanim izkoristkom, katere zahtevana moč se nato odšteje od izmerjene vrednosti vhodne omrežne moči;

(25) 

„moč v stanju pripravljenosti“ (Psb), izražena v wattih, je moč, ki jo svetlobni vir zahteva v stanju pripravljenosti;

(26) 

„moč v omrežnem stanju pripravljenosti“ (Pnet), izražena v wattih, je moč, ki jo CLS zahteva v omrežnem stanju pripravljenosti;

(27) 

„referenčne krmilne nastavitve“ (RCS) pomeni krmilno nastavitev ali kombinacijo krmilnih nastavitev, ki se uporablja za preverjanje skladnosti svetlobnega vira s to uredbo. Te nastavitve so pomembne pri svetlobnih virih, ki končnemu uporabniku omogočajo, da ročno ali samodejno, neposredno ali na daljavo upravlja svetilnost, barvo, najbližjo barvno temperaturo, spekter in/ali kot svetlobnega snopa oddajane svetlobe.

Načeloma so referenčne krmilne nastavitve tiste, ki jih proizvajalec vnaprej določi kot tovarniške privzete vrednosti in s katerimi se uporabnik sreča ob prvi namestitvi (vrednosti „iz škatle“). Če namestitveni postopek med prvo namestitvijo predvideva samodejno posodobitev programske opreme ali če ima uporabnik možnost opraviti tako posodobitev, se upošteva (morebitna) nastala sprememba nastavitev.

Če so vrednosti „iz škatle“ namenoma nastavljene drugače kot referenčna krmilna nastavitev (na primer če je zaradi varnosti nastavljena manjša moč), proizvajalec v tehnični dokumentaciji navede, kako ponastaviti referenčne krmilne nastavitve za preverjanje skladnosti, ter poda tehnično utemeljitev, zakaj so vrednosti „iz škatle“ drugačne od referenčnih krmilnih nastavitev.

Proizvajalec svetlobnega vira referenčne krmilne nastavitve opredeli tako, da:

— 
svetlobni vir spada na področje uporabe te uredbe v skladu s členom 1 in da ne veljajo nobeni pogoji za izjemo;
— 
so deli za upravljanje razsvetljave in deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, odklopljeni ali izklopljeni ali, če to ni mogoče, da je zahtevana moč teh delov kar najmanjša;
— 
se doseže stanje s polno obremenitvijo;
— 
se dosežejo referenčne krmilne nastavitve, kadar končni uporabnik izbere ponastavitev na tovarniške privzete vrednosti.

Pri svetlobnih virih, ki proizvajalcu vsebujočega izdelka omogočajo izvedbene izbire, ki vplivajo na značilnosti svetlobnega vira (na primer opredelitev obratovalnih tokov; toplotna zasnova), in ki jih končni uporabnik ne more upravljati, referenčnih krmilnih nastavitev ni treba opredeliti. V takem primeru se uporabljajo nazivni preizkusni pogoji, kakor jih opredeli proizvajalec svetlobnega vira;

(28) 

„visokotlačni živosrebrni svetlobni vir“ pomeni visokointenzivnosten svetlobni vir, v katerem večji del svetlobe neposredno ali posredno nastane s sevanjem večinoma uparjenega živega srebra pri parcialnem tlaku nad 100 kilopascali;

(29) 

„kovinskohalogenidni svetlobni vir“ (MH) pomeni visokointenzivnosten svetlobni vir, pri katerem svetloba nastane s sevanjem zmesi kovinske pare, kovinskih halogenidov in razpadnih produktov kovinskih halogenidov. Za oskrbo z električno energijo imajo kovinskohalogenidni svetlobni viri lahko en priključek, tj. „enojni“ priključek, ali dva priključka, tj. „dvojni“ priključek. Material za obločno cevko svetlobnih virov MH je lahko kremen (QMH) ali keramika (CMH);

(30) 

„kompaktni fluorescenčni svetlobni vir“ (CFL) pomeni fluorescenčni svetlobni vir z enim vznožkom, ki je izdelan v obliki zvite cevi in zasnovan za namestitev v majhnih prostorih. CFL je lahko primarno spiralno oblikovan (tj. lahko je vijakaste oblike), lahko pa je tudi primarno oblikovan kot več povezanih vzporednih cevi z drugim žarnici podobnim ovojem ali brez njega. CFL so na voljo s fizično vgrajeno krmilno napravo (CFLi) ali brez nje (CFLni);

(31) 

„T2“, „T5“, „T8“, „T9“ in „T12“ pomeni cevasti svetlobni vir s premeri približno 7, 16, 26, 29 oziroma 38 mm, kakor je opredeljeno v standardih. Cev je lahko ravna (linearna) ali zvita (na primer v obliki črke U, krožna);

(32) 

„LFL T5-HE“ je visokoučinkovit linearen fluorescenčni svetlobni vir T5 z gonilnim tokom, manjšim od 0,2 A;

(33) 

„LFL T5-HO“ je visokoučinkovit linearen fluorescenčni svetlobni vir T5 z gonilnim tokom, enakim ali večjim od 0,2 A;

(34) 

„HL R7s“ pomeni linearen halogenski svetlobni vir z dvojnim vznožkom za napajanje z omrežno napetostjo s premerom vznožka 7 mm;

(35) 

„baterijski“ pomeni izdelek, ki deluje le z enosmernim tokom (DC), ki ga dovaja vir, vsebovan v istem izdelku, brez neposredne ali posredne priključitve na omrežno napajanje;

(36) 

„drugi ovoj“ pomeni drugi zunanji ovoj pri svetlobnem viru z visokointenzivnostno razelektritvijo (HID), ki ni potreben za proizvodnjo svetlobe, kakršen je zunanji ovoj, ki ob zlomu sijalke prepreči izpust živega srebra in stekla v okolje. Pri ugotavljanju drugega ovoja se obločne cevke za visokointenzivnostno razelektritev ne štejejo za ovoj;

(37) 

„neprozorni ovoj“ za svetlobni vir z visokointenzivnostno razelektritvijo pomeni neprozoren zunanji ovoj ali zunanjo cev, pri kateri obločna cevka, v kateri nastaja svetloba, ni vidna;

(38) 

„zaslonka proti bleščanju“ pomeni mehansko ali optično odsevno ali neodsevno neprepustno zaščito za blokiranje neposrednega vidnega sevanja, ki ga oddaja svetlobno sevalo v usmerjenem svetlobnem viru, da se prepreči začasna delna slepota (zaslepitev) pri opazovalcu, ki gleda neposredno vanj. Ne vključuje površinskega premaza svetlobnega sevala v usmerjenem svetlobnem viru;

(39) 

„fliker“ pomeni zaznavo vidne nestalnosti, ki jo sproža svetlobni dražljaj, katerega svetilnost ali spektralna porazdelitev s časom niha, za statičnega opazovalca v statičnem okolju. Nihanja so lahko periodična ali neperiodična, sproži pa jih lahko sam svetlobni vir, vir napajanja ali drugi vplivni dejavniki.

Mera za fliker, uporabljena v tej uredbi, je parameter „Pst LM“, pri čemer „st“ pomeni kratkointervalno, „LM“ pa metodo svetlobnega flikermetra, kakor je opredeljeno v standardih. Vrednost Pst LM = 1 pomeni 50-odstotno verjetnost, da bo povprečni opazovalec zaznal fliker;

(40) 

„stroboskopski efekt“ pomeni spremembo zaznave gibanja, ki jo sproža svetlobni dražljaj, katerega svetilnost ali spektralna porazdelitev s časom niha, za statičnega opazovalca v nestatičnem okolju. Nihanja so lahko periodična ali neperiodična, sproži pa jih lahko sam svetlobni vir, vir napajanja ali drugi vplivni dejavniki.

Mera za stroboskopski efekt, uporabljena v tej uredbi, je „SVM“ (mera vidnosti stroboskopskega efekta), kakor je opredeljeno v standardih. SVM = 1 predstavlja prag vidnosti za povprečnega opazovalca;

(41) 

„R9“ pomeni indeks barvne reprodukcije za rdeče obarvan predmet, kakor je opredeljeno v standardih;

▼M1

(42) 

„deklarirane vrednosti“ pomenijo vrednosti, ki jih dobavitelj predloži za navedene, izračunane ali izmerjene tehnične parametre na podlagi člena 3(3) Uredbe (EU) 2017/1369 ter v skladu s členom 3(1)(d) in Prilogo VI te uredbe za preverjanje skladnosti s strani organov držav članic;

▼B

(43) 

„svetilnost“ (kandela ali cd) pomeni količnik med svetlobnim tokom, ki zapusti vir in se razširi v elementu prostorskega kota v dani smeri, in elementom prostorskega kota;

(44) 

„najbližja barvna temperatura“ (CCT [K]) pomeni temperaturo Planckovega sevala (črnega telesa), katerega zaznana barva je najbolj podobna danemu dražljaju pri enaki svetlobi in pod določenimi pogoji opazovanja;

(45) 

„skladnost barv“ pomeni največje odstopanje prvotnih (po kratkem obdobju), prostorsko povprečenih kromatskih koordinat (x in y) posameznega svetlobnega vira od kromatske središčne točke (cx in cy), ki jo navede proizvajalec ali uvoznik, izraženo z velikostjo (v stopinjah) MacAdamove elipse, ki se oblikuje okrog kromatske središčne točke (cx in cy);

(46) 

„fazni faktor (cos φ1)“ pomeni kosinus faznega kota φ1 med osnovnim harmonikom omrežne napetosti in osnovnim harmonikom omrežnega toka. Uporablja se za omrežne svetlobne vire na osnovi tehnologije LED ali OLED. Fazni faktor se meri pri polni obremenitvi za referenčne krmilne nastavitve, kjer je primerno, z morebitnimi deli za upravljanje razsvetljave v krmilnem načinu, pri čemer so deli, ki niso namenjeni razsvetljavi, odklopljeni ali izklopljeni ali nastavljeni na najmanjšo zahtevano moč v skladu z navodili proizvajalca;

(47) 

„faktor vzdrževanja svetlobnega toka“ (XLMF) pomeni razmerje med svetlobnim tokom, ki ga svetlobni vir odda v določenem času svoje življenjske dobe, in začetnim svetlobnim tokom;

(48) 

„preživetveni faktor“ (SF) pomeni določeni del skupnega števila svetlobnih virov, ki še delujejo v danem trenutku pod določenimi pogoji in pri določeni frekvenci vklapljanja;

(49) 

„življenjska doba“ svetlobnih virov LED in OLED pomeni v urah izraženi čas od začetka njihove uporabe do trenutka, ko pri 50 % populacije svetlobnih virov oddana svetloba pade na vrednost pod 70 % začetnega svetlobnega toka. To se imenuje tudi življenjska doba L70B50;

(50) 

„prikazovalni mehanizem“ pomeni vsak zaslon, vključno z zaslonom na dotik, ali drugo vizualno tehnologijo, ki se uporablja za prikaz internetnih vsebin uporabnikom;

(51) 

„zaslon na dotik“ pomeni zaslon, ki se odziva na dotik, na primer zaslon tabličnega računalnika, preklopnega tabličnega računalnika ali pametnega telefona;

(52) 

„gnezdni prikaz“ pomeni vizualni vmesnik, pri katerem se do slike ali nabora podatkov dostopa s pritiskom na miškin gumb, pomikom miškinega kazalca čez sliko ali povečavo druge slike ali nabora podatkov na zaslonu na dotik;

(53) 

„nadomestno besedilo“ pomeni besedilo, ki je ponujeno namesto grafičnega prikaza in omogoča predstavitev podatkov v negrafični obliki, kadar prikazovalniki ne omogočajo grafičnega prikaza, ali kot pripomoček za dostopnost, kot so vhodni podatki za aplikacije za sintezo govora;

(54) 

„projicirana svetleča površina“ (A) je v mm2 (kvadratnih milimetrih) izražena površina pogleda v ortografski projekciji svetleče površine iz smeri z najvišjo svetilnostjo, pri čemer je svetleča površina površina svetlobnega vira, ki oddaja svetlobo z deklariranimi optičnimi značilnostmi, kot so približno kroglasta površina obloka (a), valjasta površina navitja žarilne nitke (b) ali sijalka z razelektritvijo v plinu (c, d), ploski ali polkroglasti ovoj svetleče diode (e).

Pri svetlobnih virih z neprozornim ovojem ali zaslonko proti bleščanju je svetleča površina celotna površina, skozi katero svetloba zapusti svetlobni vir.

Pri svetlobnih virih z več kot enim svetlobnim sevalom se za svetlečo površino šteje projekcija najmanjše bruto prostornine okoli vseh seval.

Pri svetlobnih virih HID se uporablja opredelitev (a), razen če pri merah, opredeljenih v (d), velja L > D, pri čemer je L razdalja med konicama elektrod, D pa notranji premer obločne cevke.

image

(55) 

„koda za hiter odgovor“ (QR) pomeni matrično črtno kodo, vključeno na energijsko nalepko modela izdelka s povezavo na informacije o modelu v javnem delu zbirke podatkov o izdelkih.




PRILOGA II

Razredi energijske učinkovitosti in računska metoda

Razred energijske učinkovitosti svetlobnih virov se določi v skladu s preglednico 1, in sicer na podlagi skupnega omrežnega izkoristka ηTM, ki se izračuna tako, da se deklarirani koristni svetlobni tok Φuse (izražen v lm) deli z deklarirano zahtevano močjo v stanju delovanja Pon (izraženo v W) in pomnoži z ustreznim faktorjem FTM iz preglednice 2, kot sledi:

ηTM = (Φuse / Pon) × FTM (lm/W).



Preglednica 1

Razredi energijske učinkovitosti svetlobnih virov

Razred energijske učinkovitosti

Skupni omrežni izkoristek TM (lm/W)

A

210 ≤ TM

B

185 ≤ TM < 210

C

160 ≤ TM < 185

D

135 ≤ TM < 160

E

110 ≤ TM < 135

F

85 ≤ TM < 110

G

TM < 85



Preglednica 2

Faktorji FTM po vrstah svetlobnih virov

Vrsta svetlobnega vira

Faktor FTM

Neusmerjeni (NDLS), ki deluje na omrežno napajanje (MLS)

1,000

Neusmerjeni (NDLS), ki ne deluje na omrežno napajanje (NMLS)

0,926

Usmerjeni (DLS), ki deluje na omrežno napajanje (MLS)

1,176

Usmerjeni (DLS), ki ne deluje na omrežno napajanje (NMLS)

1,089




PRILOGA III

Nalepka za svetlobne vire

1.   NALEPKA

Če je svetlobni vir namenjen za dajanje na trg prek prodajnega mesta, se nalepka, izdelana v obliki in z informacijami iz te priloge, natisne na posamezno embalažo.

Dobavitelji izberejo obliko nalepke iz točke 1.1 ali 1.2 te priloge.

▼M1

Nalepka je:

— 
v standardni velikosti široka najmanj 36 mm in visoka najmanj 72 mm,
— 
v manjši velikosti (širine manj kot 36 mm) široka najmanj 20 mm in visoka najmanj 54 mm.

▼B

Embalaža je široka najmanj 20 mm in visoka najmanj 54 mm.

Če je natisnjena nalepka večja, je njena vsebina vseeno sorazmerna z zgornjimi specifikacijami. Nalepka manjše velikosti se ne uporablja na embalaži širine 36 mm ali več.

Nalepka in puščica, ki označuje razred energijske učinkovitosti, se lahko natisneta enobarvno, kot je opredeljeno v točkah 1.1 in 1.2, samo če so na embalaži enobarvno natisnjene tudi vse druge informacije, vključno z grafičnimi elementi.

Če nalepka ni natisnjena na delu embalaže, ki naj bi bil obrnjen proti morebitnemu kupcu, se puščica, ki vsebuje črko razreda energijske učinkovitosti, prikaže, kot sledi, pri čemer barva puščice ustreza črki in barvi energijskega razreda. Nalepka je dovolj velika, da je jasno vidna in berljiva. Črka v puščici razreda energijske učinkovitosti je v pisavi Calibri krepko in umeščena v središče pravokotnega dela puščice; puščica in črka razreda energijske učinkovitosti sta obrobljeni z obrobo v 100-odstotno črni barvi debeline 0,5 pt.

Slika 1

Barvna/enobarvna leva/desna puščica na delu embalaže, ki naj bi bil obrnjen proti morebitnemu kupcu

image

V primeru iz točke (e) člena 4 je prevrednotena nalepka take oblike in velikosti, da lahko prekrije in se prilepi preko stare nalepke.

1.1   Nalepka standardne velikosti

Nalepka je:

image

1.2   Nalepka manjše velikosti

Nalepka je:

image

1.3   Na nalepki za svetlobne vire se navedejo naslednje informacije:

I. 

dobaviteljevo ime ali blagovna znamka;

II. 

dobaviteljeva identifikacijska oznaka modela;

III. 

lestvica razredov energijske učinkovitosti od A do G;

IV. 

poraba energije, izražena v kWh električne energije, ki jo svetlobni vir v stanju delovanja porabi na 1 000 ur;

V. 

koda QR;

VI. 

razred energijske učinkovitosti v skladu s Prilogo II;

VII. 

številka te uredbe, to je „2019/2015“.

2.   OBLIKE NALEPKE

2.1   Nalepka standardne velikosti