02019R0817 — SL — 03.08.2021 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

UREDBA (EU) 2019/817 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. maja 2019

o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ

(UL L 135 22.5.2019, str. 27)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2021/1152 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. julija 2021	L 249	15	14.7.2021

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 010, 15.1.2020, str. 4 (2019/817)

▼B

UREDBA (EU) 2019/817 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 20. maja 2019

POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba skupaj z Uredbo (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) vzpostavlja okvir za zagotovitev interoperabilnosti sistema vstopa/izstopa (SVI), vizumskega informacijskega sistema (VIS), evropskega sistema za potovalne informacije in odobritve (ETIAS), sistema Eurodac, schengenskega informacijskega sistema (SIS) in evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc za državljane tretjih držav (v nadaljnjem besedilu: sistem ECRIS-TCN).

Okvir vsebuje naslednje sestavne dele interoperabilnosti:

(a)

evropski iskalni portal (ESP);

(b)

skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: skupna BMS);

(c)

skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR);

(d)

detektor več identitet (MID).

Ta uredba vsebuje tudi določbe o zahtevah glede kakovosti podatkov, univerzalnem formatu sporočil (UMF) in centralnem registru za poročanje in statistične podatke (CRRS) ter o pristojnostih držav članic in Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (eu-LISA) v zvezi z zasnovo, razvojem in delovanjem sestavnih delov interoperabilnosti.

Ta uredba tudi prilagaja postopke in pogoje za dostop imenovanih organov in Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju kazenskega pregona (Europol) do SVI, VIS, ETIAS in sistema Eurodac za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj.

Ta uredba določa tudi okvir za preverjanje identitete oseb in za identifikacijo oseb.

Člen 2

Cilji

Cilji te uredbe so z zagotavljanjem interoperabilnosti:

(a)

izboljšati učinkovitost in uspešnost mejnih kontrol na zunanjih mejah;

(b)

prispevati k preprečevanju nezakonitega priseljevanja in boju proti njemu;

(c)

prispevati k visoki ravni varnosti na območju svobode, varnosti in pravice v Uniji, vključno z vzdrževanjem javne varnosti in javnega reda ter zagotavljanjem varnosti na ozemljih držav članic;

(d)

izboljšati izvajanje skupne vizumske politike;

(e)

pomagati pri obravnavi prošenj za mednarodno zaščito;

(f)

prispevati k preprečevanju, odkrivanju in preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj;

(g)

olajšati identifikacijo neznanih oseb, ki se ne morejo same identificirati, ali neidentificiranih človeških ostankov v primeru naravne nesreče, nezgode ali terorističnega napada.

Cilji iz odstavka 1 se dosežejo z:

(a)

zagotavljanjem pravilne identifikacije oseb;

(b)

prispevanjem k boju proti identitetnim prevaram;

(c)

izboljšanjem kakovosti podatkov in uskladitvijo zahtev glede kakovosti podatkov, hranjenih v informacijskih sistemih EU, ob spoštovanju zahtev pravnih instrumentov, ki urejajo posamezne sisteme, glede obdelovanja podatkov ter standardov in načel za varstvo podatkov;

(d)

olajšanjem in podpiranjem tehničnega in operativnega izvajanja informacijskih sistemov EU s strani držav članic;

(e)

krepitvijo, poenostavitvijo in uskladitvijo pogojev za varnost in varstvo podatkov, ki urejajo zadevne informacijske sisteme EU, brez vpliva na posebne zaščitne in varnostne ukrepe, ki se uporabljajo za nekatere kategorije podatkov;

(f)

racionalizacijo pogojev za dostop imenovanih organov do SVI, VIS, ETIAS in sistema Eurodac ob hkratnem zagotavljanju potrebnih in sorazmernih pogojev za ta dostop;

(g)

podpiranjem namenov SVI, VIS, ETIAS, sistema Eurodac, SIS in sistema ECRIS-TCN.

Člen 3

Področje uporabe

Ta uredba se uporablja za SVI, VIS, ETIAS in SIS.

Ta uredba se uporablja za osebe, katerih osebni podatki se lahko obdelujejo v informacijskih sistemih EU iz odstavka 1 tega člena in katerih podatki se zbirajo za namene, opredeljene v členih 1 in 2 Uredbe (ES) št. 767/2008, členu 1 Uredbe (EU) 2017/2226, členih 1 in 4 Uredbe (EU) 2018/1240, členu 1 Uredbe (EU) 2018/1860 in členu 1 Uredbe (EU) 2018/1861.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„zunanje meje“ pomeni zunanje meje, kakor so opredeljene v točki 2 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(2)

„mejna kontrola“ pomeni mejno kontrolo, kakor je opredeljena v točki 11 člena 2 Uredbe (EU) 2016/399;

(3)

„mejni organ“ pomeni mejnega policista, ki v skladu z nacionalno zakonodajo izvaja mejno kontrolo;

(4)

„nadzorni organi“ pomeni nadzorni organ iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679, in nadzorni organ iz člena 41(1) Direktive (EU) 2016/680;

(5)

„preverjanje“ pomeni postopek primerjave nizov podatkov zaradi potrjevanja zatrjevane identitete (preverjanje s primerjanjem z enim vzorcem);

(6)

„identifikacija“ pomeni postopek ugotavljanja identitete osebe s primerjanjem več nizov podatkov v podatkovni zbirki (preverjanje s primerjanjem z več vzorci);

(7)

„alfanumerični podatki“ pomeni podatke, ki so predstavljeni s črkami, številkami, posebnimi znaki, razmiki med znaki in ločili;

(8)

„podatki o identiteti“ pomeni podatke iz člena 27(3)(a) do (e);

(9)

„podatki o prstnih odtisih“ pomeni slike prstnih odtisov in sledi prstnih odtisov, ki zaradi svojih edinstvenih značilnosti in vsebovanih referenčnih točk omogočajo točno in jasno primerjavo identitete osebe;

(10)

„podoba obraza“ pomeni digitalne slike obraza;

(11)

„biometrični podatki“ pomeni podatke o prstnih odtisih ali podobe obraza ali oboje;

(12)

„biometrična predloga“ pomeni matematično predstavitev, ki je pridobljena z ekstrakcijo značilnosti iz biometričnih podatkov in omejena na značilnosti, potrebne za identifikacijo in preverjanje;

(13)

„potna listina“ pomeni potni list ali drug enakovreden dokument, s katerim je imetnik upravičen do prehoda zunanjih meja in v katerega se lahko pritrdi vizum;

(14)

„podatki o potni listini“ pomeni vrsto, številko in državo izdajateljico potne listine, datum izteka njene veljavnosti in tričrkovno oznako države izdajateljice;

(15)

„informacijski sistemi EU“ pomeni SVI, VIS, ETIAS, sistem Eurodac, SIS in sistem ECRIS-TCN;

(16)

„podatki Europola“ pomeni osebne podatke, ki jih obdela Europol za namen iz člena 18(2)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) 2016/794;

(17)

„Interpolovi podatkovni zbirki“ pomeni Interpolovo podatkovno zbirko o ukradenih in izgubljenih potovalnih dokumentih (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka SLTD) ter Interpolovo zbirko potovalnih dokumentov, povezanih z razpisi ukrepov (v nadaljnjem besedilu: podatkovna zbirka TDAWN);

(18)

„ujemanje“ pomeni obstoj povezave, ugotovljene s samodejno primerjavo osebnih podatkov, ki so evidentirani ali se evidentirajo v informacijskem sistemu ali podatkovni zbirki;

(19)

„policijski organ“ pomeni pristojni organ, kakor je opredeljen v točki 7 člena 3 Direktive (EU) 2016/680;

(20)

„imenovani organi“ pomeni imenovane organe držav članic, kot so opredeljeni v točki 26 člena 3 Uredbe (EU) 2017/2226, točki (e) člena 2(1) Sklepa 2008/633/PNZ in točki 21 člena 3(1) Uredbe (EU) 2018/1240;

(21)

„teroristično kaznivo dejanje“ pomeni kaznivo dejanje po nacionalnem pravu, ki ustreza ali je enakovredno enemu izmed kaznivih dejanj iz Direktive (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(22)

„hudo kaznivo dejanje“ pomeni kaznivo dejanje, ki ustreza ali je enakovredno enemu izmed kaznivih dejanj iz člena 2(2) Okvirnega Sklepa Sveta 2002/584/PNZ ( 3 ), če se po nacionalnem pravu kaznuje z zaporno kaznijo ali ukrepom odvzema prostosti z najvišjo zagroženo kaznijo najmanj treh let;

(23)

„sistem vstopa/izstopa“ ali „SVI“ pomeni sistem vstopa/izstopa, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2017/2226;

(24)

„vizumski informacijski sistem“ ali „VIS“ pomeni vizumski informacijski sistem, vzpostavljen z Uredbo (ES) št. 767/2008;

(25)

„evropski sistem za potovalne informacije in odobritve“ ali „ETIAS“ pomeni evropski sistem za potovalne informacije in odobritve, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2018/1240;

(26)

„sistem Eurodac“ pomeni sistem Eurodac, vzpostavljen z Uredbo (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

(27)

„schengenski informacijski sistem“ ali „SIS“ pomeni schengenski informacijski sistem, vzpostavljen z uredbami (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1862 in (EU) 2018/1862;

(28)

„sistem ECRIS-TCN“ pomeni centralizirani sistem za določitev držav članic, ki hranijo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva, vzpostavljen z Uredbo (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).

Člen 5

Nediskriminacija in temeljne pravice

Obdelava osebnih podatkov za namene te uredbe ne sme povzročiti diskriminacije oseb na kakršni koli podlagi, kot so spol, rasa, barva kože, etnično ali družbeno poreklo, genetske značilnosti, jezik, vera ali prepričanje, politično ali kakršno koli drugo stališče, pripadnost narodni manjšini, premoženje, rojstvo, invalidnost, starost ali spolna usmerjenost. V celoti mora spoštovati človekovo dostojanstvo in integriteto ter temeljne pravice, vključno s pravico do spoštovanja zasebnega življenja in pravico do varstva osebnih podatkov. Posebna pozornost se nameni otrokom, starejšim osebam, invalidom ter osebam, ki potrebujejo mednarodno zaščito. Največja korist otroka je najpomembnejše vodilo.

POGLAVJE II

Evropski iskalni portal

Člen 6

Evropski iskalni portal

Evropski iskalni portal (ESP) se vzpostavi za namene spodbujanja hitrega, nemotenega, učinkovitega, sistematičnega in nadzorovanega dostopa organov držav članic in agencij Unije do informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in Interpolovih podatkovnih zbirk za opravljanje njihovih nalog in v skladu s pravicami do dostopa ter cilji in nameni SVI, VIS, ETIAS, sistema Eurodac, SIS in sistema ECRIS-TCN.

ESP sestavljajo:

(a)

centralna infrastruktura, vključno z iskalnim portalom, ki omogoča sočasno iskanje v SVI, VIS, ETIAS, sistemu Eurodac, SIS, sistemu ECRIS-TCN, po podatkih Europola in v Interpolovih podatkovnih zbirkah;

(b)

varen komunikacijski kanal med ESP, državami članicami in agencijami Unije, ki so upravičene do uporabe ESP;

(c)

varna komunikacijska infrastruktura med ESP in SVI, VIS, ETIAS, sistemom Eurodac, centralnim SIS, sistemom ECRIS-TCN, podatki Europola in Interpolovima podatkovnima zbirkama ter med ESP in centralno infrastrukturo CIR in MID.

ESP razvija in tehnično upravlja eu-LISA.

Člen 7

Uporaba evropskega iskalnega portala

Uporaba ESP je omejena na organe držav članic in agencije Unije, ki imajo dostop vsaj do enega od informacijskih sistemov EU v skladu s pravnimi instrumenti, ki urejajo te informacijske sisteme EU, do CIR in MID v skladu s to uredbo ter do podatkov Europola v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 ali do Interpolovih podatkovnih zbirk v skladu s pravom Unije ali nacionalnim pravom, ki ureja tak dostop.

Ti organi držav članic in agencije Unije lahko uporabljajo ESP in podatke, ki jih zagotavlja, le za cilje in namene, določene v pravnih instrumentih, ki urejajo te informacijske sisteme EU, v Uredbi (EU) 2016/794 in v tej uredbi.

Organi držav članic in agencije Unije iz odstavka 1 uporabljajo ESP za iskanje podatkov, ki se nanašajo na osebe ali njihove potne listine, v centralnih sistemih SVI, VIS in ETIAS v skladu s pravicami dostopa, določenimi v pravnih instrumentih, ki urejajo te informacijske sisteme EU, in v nacionalnem pravu. Uporabljajo ga tudi za poizvedovanje v CIR v skladu s pravicami dostopa po tej uredbi za namene iz členov 20, 21 in 22.

Organi držav članic iz odstavka 1 lahko uporabljajo ESP za iskanje podatkov, ki se nanašajo na osebe ali njihove potne listine, v centralnem SIS iz uredb (EU) 2018/1860 in (EU) 2018/1861.

Kadar tako določa pravo Unije, agencije Unije iz odstavka 1 uporabljajo ESP za iskanje podatkov, ki se nanašajo na osebe ali njihove potne listine, v centralnem SIS.

Organi držav članic in agencije Unije iz odstavka 1 lahko uporabljajo ESP za iskanje podatkov, ki se nanašajo na potne listine, v Interpolovih podatkovnih zbirkah, kadar je to možno in v skladu s pravicami dostopa po pravu Unije in nacionalnem pravu.

Člen 8

Profili uporabnikov evropskega iskalnega portala

Da se omogoči uporaba ESP, eu-LISA v sodelovanju z državami članicami ustvari profil na podlagi vsake kategorije uporabnika ESP in namenov poizvedb v skladu s tehničnimi podrobnostmi in pravicami dostopa iz odstavka 2. Vsak profil v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom vsebuje naslednje informacije:

(a)

podatkovna polja, ki se uporabljajo za poizvedovanje;

(b)

informacijske sisteme EU, podatke Europola in Interpolovi podatkovni zbirki, v katerih se in se lahko poizveduje ter tiste, ki morajo zagotoviti odgovor uporabniku;

(c)

konkretne podatke v informacijskih sistemih EU, podatkih Europola in Interpolovih podatkovnih zbirkah, v katerih se lahko poizveduje;

(d)

kategorije podatkov, ki se lahko navedejo v posameznem odgovoru.

Komisija sprejme izvedbene akte za določitev tehničnih podrobnosti profilov iz odstavka 1 v skladu s pravicami dostopa uporabnikov ESP na podlagi pravnih instrumentov, ki urejajo informacijske sisteme EU, in na podlagi nacionalnega prava. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

eu-LISA v sodelovanju redno, najmanj pa enkrat letno, pregleduje profile iz odstavka 1 in jih po potrebi posodobi.

Člen 9

Poizvedbe

Uporabniki ESP sprožijo poizvedbo z vnosom alfanumeričnih in/ali biometričnih podatkov v ESP. Kadar je sprožena poizvedba, ESP s podatki, ki jih vnese uporabnik ESP, v skladu z uporabniškim profilom sočasno poizveduje v SVI, ETIAS, VIS, SIS, sistemu Eurodac, sistemu ECRIS-TCN, CIR, po podatkih Europola in v Interpolovih podatkovnih zbirkah.

Kategorije podatkov, ki se uporabijo za sprožitev poizvedbe prek ESP, ustrezajo kategorijam podatkov, ki se nanašajo na osebe ali potne listine in se lahko uporabijo za poizvedovanje v različnih informacijskih sistemih EU, po podatkih Europola in v Interpolovih podatkovnih zbirkah v skladu s pravnimi instrumenti, ki jih urejajo.

eu-LISA v sodelovanju z državami članicami za ESP uvede kontrolni dokument vmesnika, ki temelji na UMF iz člena 38.

Kadar uporabnik ESP sproži poizvedbo, se v odgovor na poizvedbo zagotovijo podatki, ki jih vsebujejo SVI, ETIAS, VIS, SIS, sistem Eurodac, sistem ECRIS-TCN, CIR, MID, podatki Europola in Interpolovi podatkovni zbirki.

Brez poseganja v člen 20 se v odgovoru, ki ga zagotovi ESP, navede, kateremu informacijskemu sistemu ali podatkovni zbirki EU podatki pripadajo.

ESP ne zagotovi informacij o podatkih iz informacijskih sistemov EU, podatkov Europola in Interpolovih podatkovnih zbirk do katerih uporabnik na podlagi veljavnega prava Unije in nacionalnega prava nima dostopa.

Vsako poizvedovanje v Interpolovih podatkovnih zbirkah sproženo prek ESP se izvede tako, da se lastniku razpisa ukrepa Interpola ne razkrijejo nobene informacije.

ESP odgovor uporabniku zagotovi takoj, ko so na voljo podatki iz enega od informacijskih sistemov EU, podatkov Europola ali Interpolovih podatkovnih zbirk. Ti odgovori vsebujejo samo podatke, do katerih ima uporabnik dostop na podlagi prava Unije in nacionalnega prava.

Komisija sprejme izvedbeni akt, v katerem določi tehnični postopek, po katerem ESP poizveduje v informacijskih sistemih EU, podatkih Europola in Interpolovih podatkovnih zbirkah, ter format odgovorov prek ESP. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Člen 10

Vodenje dnevnikov

Brez poseganja v člen 46 Uredbe (EU) 2017/2226, člen 34 Uredbe (ES) št. 767/2008, člen 69 Uredbe (EU) 2018/1240 ter člena 12 in 18 Uredbe (EU) 2018/1861 eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v ESP. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

organ države članice ali agencijo Unije, ki sproži poizvedbo, in uporabljeni profil ESP;

(b)

datum in čas poizvedbe;

(c)

informacijske sisteme EU in Interpolovi podatkovni zbirki, v katerih se je poizvedovalo.

Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravijo njeni organi in osebje teh organov, ki je pooblaščeno za uporabo ESP. Vsaka agencija Unije vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njeno pooblaščeno osebje.

Dnevniki iz odstavkov 1 in 2 se lahko uporabljajo izključno za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, in za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov. Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po enem letu od njihovega nastanka. Če so dnevniki potrebni za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko niso več potrebni za postopke spremljanja.

Člen 11

Nadomestni postopki v primeru tehnične nezmožnosti uporabe evropskega iskalnega portala

Kadar je zaradi izpada delovanja ESP slednjega tehnično nemogoče uporabiti za poizvedovanje v enem ali več informacijskih sistemih EU ali CIR, eu-LISA o tem samodejno obvesti uporabnike ESP.

Kadar je zaradi izpada delovanja nacionalne infrastrukture v državi članici ESP tehnično nemogoče uporabiti za poizvedovanje v enem ali več informacijskih sistemih EU ali CIR, ta država članica o tem samodejno obvesti eu-LISA in Komisijo.

V primerih iz odstavka 1 ali 2 tega člena in do odprave tehnične okvare obveznosti iz člena 7(2) in (4) ne veljajo in države članice dostopajo do informacijskih sistemov EU ali CIR neposredno, kadar se to od njih zahteva na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

Kadar je zaradi izpada delovanja infrastrukture agencije Unije tehnično nemogoče uporabiti ESP za poizvedovanje v enem ali več informacijskih sistemih EU ali CIR, ta agencija o tem samodejno obvesti eu-LISA in Komisijo.

POGLAVJE III

Skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov

Člen 12

Skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov

Za namene podpiranja CIR in MID ter ciljev SVI, VIS, sistema Eurodac, SIS in sistema ECRIS-TCN se vzpostavi skupna storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov (v nadaljnjem besedilu: skupna BMS), ki hrani biometrične predloge, pridobljene iz biometričnih podatkov iz člena 13, ki se hranijo v CIR in SIS, in omogoča poizvedovanje v več informacijskih sistemih EU na podlagi biometričnih podatkov.

Skupno BMS sestavljajo:

(a)

centralna infrastruktura, ki nadomesti centralne sisteme SVI, VIS, SIS, sistema Eurodac oziroma sistema ECRIS-TCN, kolikor hrani biometrične predloge in omogoča iskanje z biometričnimi podatki;

(b)

varna komunikacijska infrastruktura med skupno BMS, centralnim SIS in CIR.

Skupno BMS razvija in tehnično upravlja eu-LISA.

Člen 13

Hramba biometričnih predlog v skupni storitvi za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov

Skupna BMS hrani biometrične predloge, ki jih pridobi iz naslednjih biometričnih podatkov:

(a)

podatkov iz člena 16(1)(d), člena 17(1)(b) in (c) ter člena 18(2)(a), (b) in (c) Uredbe (EU) 2017/2226;

(b)

podatkov iz točke 6 člena 9 Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)

podatkov iz člena 20(2)(w) in (x), razen podatkov o odtisih dlani, Uredbe (EU) 2018/1861;

(d)

podatkov iz člena 4(1)(u) in (v), razen podatkov o odtisih dlani, Uredbe (EU) 2018/1860.

Biometrične predloge se v skupni BMS hranijo smiselno ločeno glede na informacijski sistem EU, iz katerega podatki izvirajo.

Za vsak niz podatkov iz odstavka 1 skupna BMS v vsako biometrično predlogo vključi sklic na informacijske sisteme EU, v katerih se hranijo zadevni biometrični podatki, in sklic na dejanske evidence v teh informacijskih sistemih EU.

Biometrične predloge se vnesejo v skupno BMS šele po samodejnem pregledu kakovosti biometričnih podatkov, ki so bili dodani enemu od informacijskih sistemov EU, s katerim skupna BMS preveri, ali so izpolnjeni minimalni standardi kakovosti podatkov.

Pri hrambi podatkov iz odstavka 1 morajo biti izpolnjeni standardi kakovosti iz člena 37(2).

Komisija z izvedbenim aktom določi zahteve glede učinkovitosti delovanja in praktične ureditve za spremljanje učinkovitosti delovanja skupne BMS, s čimer zagotovi, da je učinkovitost biometričnih iskanj primerna za postopke, pri katerih je čas bistvenega pomena, kot so mejni pregledi in identifikacije. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Člen 14

Iskanje biometričnih podatkov prek skupne storitve za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov

Za iskanje biometričnih podatkov, ki se hranijo v CIR in SIS, CIR in SIS uporabljata biometrične predloge, ki se hranijo v skupni BMS. Poizvedbe na podlagi biometričnih podatkov se opravljajo v skladu z nameni iz te uredbe ter uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861, (EU) 2018/1862 in (EU) 2019/816.

Člen 15

Hramba podatkov v skupni storitvi za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov

Podatki iz člena 13(1) in (2) se hranijo v skupni BMS le, dokler se zadevni biometrični podatki hranijo v CIR ali SIS. Podatki se samodejno izbrišejo iz skupne BMS.

Člen 16

Vodenje dnevnikov

Brez poseganja v člen 46 Uredbe (EU) 2017/2226, člen 34 Uredbe (ES) št. 767/2008 ter člena 12 in 18 Uredbe (EU) 2018/1861 eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v skupni BMS. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

državo članico ali agencijo Unije, ki sproži poizvedbo;

(b)

zgodovino nastanka in hrambe biometričnih predlog;

(c)

informacijske sisteme EU, v katerih se je poizvedovalo na podlagi biometričnih predlog, ki se hranijo v skupni BMS;

(d)

datum in čas poizvedbe;

(e)

vrsto biometričnih podatkov, uporabljenih za sprožitev poizvedbe;

(f)

rezultate poizvedbe ter datum in čas rezultata.

Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravijo njeni organi in osebje teh organov, ki je pooblaščeno za uporabo skupne BMS. Vsaka agencija Unije vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njeno pooblaščeno osebje.

POGLAVJE IV

Skupno odložišče podatkov o identiteti

Člen 17

Skupno odložišče podatkov o identiteti

Skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), ki ustvari individualno dokumentacijo za vsako osebo, ki je evidentirana v SVI, VIS, ETIAS, sistemu Eurodac ali sistemu ECRIS-TCN, in vsebuje podatke iz člena 18, se vzpostavi z namenom, da se olajša in pomaga pri pravilni identifikaciji oseb, registriranih v SVI, VIS, ETIAS, sistemu Eurodac in sistemu ECRIS-TCN v skladu s členom 20, podpre delovanje MID v skladu s členom 21 ter olajša in racionalizira dostop imenovanih organov in Europola do EES, VIS, ETIAS in sistema Eurodac, kadar je to potrebno za preprečevanje, odkrivanje ali preiskovanje terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v skladu s členom 22.

CIR sestavljajo:

(a)

centralna infrastruktura, ki nadomesti centralne sisteme SVI, VIS, ETIAS, sistema Eurodac in sistema ECRIS-TCN, kolikor hrani podatke iz člena 18;

(b)

varen komunikacijski kanal med CIR, državami članicami in agencijami Unije, ki so upravičene do uporabe CIR v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom;

(c)

varna komunikacijska infrastruktura med CIR, SVI, VIS, ETIAS, sistemom Eurodac, sistemom ECRIS-TCN ter centralno infrastrukturo ESP, skupne BMS in MID.

CIR razvija in tehnično upravlja eu-LISA.

Kadar je zaradi izpada delovanja CIR tehnično nemogoče poizvedovati v CIR za namene identifikacije osebe v skladu s členom 20, za odkrivanje več identitet v skladu s členom 21 ali za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj v skladu s členom 22, eu-LISA o tem samodejno obvesti uporabnike CIR.

eu-LISA za CIR v sodelovanju z državami članicami uvede kontrolni dokument vmesnika, ki temelji na UMF iz člena 38.

Člen 18

Podatki v skupnem odložišču podatkov o identiteti

CIR hrani naslednje podatke, ki so logično ločeni glede na informacijski sistem, iz katerega izvirajo:

(a)

podatke iz člena 16(1)(a) do (d), člena 17(1)(a), (b) in (c) ter člena 18(1) in (2) Uredbe (EU) 2017/2226;

(b)

podatke iz točk 4(a) do (c), 5 in 6 člena 9 Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)

podatke iz člena 17(2)(a) do (e) Uredbe (EU) 2018/1240;

Za vsak niz podatkov iz odstavka 1 CIR vključi sklic na informacijske sisteme EU, katerim podatki pripadajo.

Organi, ki dostopajo do CIR, to storijo v skladu s svojimi pravicami dostopa na podlagi pravnih instrumentov, ki urejajo informacijske sisteme EU, in v nacionalnega prava, ter v skladu s svojimi pravicami dostopa v skladu s to uredbo za namene iz členov 20, 21 in 22.

Za vsak niz podatkov iz odstavka 1 CIR vključi sklic na dejansko evidenco v informacijskih sistemih EU, kateri podatki pripadajo.

Pri hrambi podatkov iz odstavka 1 morajo biti izpolnjeni standardi kakovosti iz člena 37(2).

Člen 19

Dodajanje, spreminjanje in brisanje podatkov v skupnem odložišču podatkov o identiteti

Kadar se podatki v SVI, VIS in ETIAS dodajo, spremenijo ali izbrišejo, se podatki iz člena 18, ki se hranijo v individualni dokumentaciji v CIR, ustrezno samodejno dodajo, spremenijo ali izbrišejo.

Kadar se v MID v skladu s členom 32 ali 33 vzpostavi bela ali rdeča povezava med podatki iz dveh ali več informacijskih sistemov EU, ki jih zajema CIR, namesto da ustvari novo individualno dokumentacijo, CIR doda nove podatke individualni dokumentaciji, ki vsebuje povezane podatke.

Člen 20

Dostop do skupnega odložišča podatkov o identiteti za namene identifikacije

Poizvedbe v CIR opravi policijski organ v skladu z odstavkoma 2 in 5 le v naslednjih okoliščinah:

(a)

kadar policijski organ ne more identificirati osebe, ker nima potne listine ali drugega verodostojnega dokumenta, ki navaja identiteto te osebe;

(b)

kadar obstajajo dvomi glede podatkov o identiteti, ki jih je navedla oseba;

(c)

kadar obstaja dvom o verodostojnosti potne listine ali drugega verodostojnega dokumenta, ki ga je oseba predložila;

(d)

kadar obstaja dvom glede identitete imetnika potne listine ali drugega verodostojnega dokumenta, ali

(e)

kadar oseba ne more ali noče sodelovati.

Take poizvedbe niso dovoljene za mladoletnike, mlajše od 12 let, razen če je to v največjo korist otroka.

Kadar gre za katero od okoliščin iz odstavka 1 in je policijski organ za to pooblaščen z nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi iz odstavka 5, lahko izključno za namene identifikacije osebe poizveduje v CIR na podlagi biometričnih podatkov te osebe, pridobljenih na kraju samem med ugotavljanjem identitete, pod pogojem, da je bil postopek pričet v prisotnosti te osebe.

Kadar poizvedba pokaže, da se podatki o tej osebi hranijo v CIR, ima policijski organ dostop za vpogled v podatke iz člena 18(1).

Kadar biometričnih podatkov osebe ni mogoče uporabiti ali kadar je poizvedba na podlagi teh podatkov neuspešna, se poizvedba opravi na podlagi podatkov o identiteti osebe in podatkov o potni listini ali podatkov o identiteti, ki jih navede ta oseba.

Kadar je policijski organ z nacionalnimi zakonodajnimi ukrepi iz odstavka 6 za to pooblaščen, lahko v primeru naravne nesreče, nezgode ali terorističnega napada in izključno za namen identifikacije neznanih oseb, ki se ne morejo same identificirati, ali neidentificiranih človeških ostankov poizveduje v CIR na podlagi biometričnih podatkov teh oseb.

Države članice, ki želijo uporabiti možnost iz odstavka 2, sprejmejo nacionalne zakonodajne ukrepe. Pri tem upoštevajo potrebo po preprečevanju vsakršne diskriminacije državljanov tretjih držav. V takih zakonodajnih ukrepih se določijo natančni nameni identifikacije v okviru namenov iz člena 2(1)(b) in (c). Določijo tudi pristojne policijske organe ter postopke, pogoje in merila za ugotavljanje identitete.

Države članice, ki želijo izkoristiti možnost iz odstavka 4, sprejmejo nacionalne zakonodajne ukrepe za določitev zadevnih postopkov, pogojev in meril.

Člen 21

Dostop do skupnega odložišča podatkov o identiteti za namene odkrivanja več identitet

Kadar poizvedba v CIR privede do rumene povezave v skladu s členom 28(4), ima organ iz člena 29, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, izključno za namene preverjanja dostop do podatkov iz člena 18(1) in (2), ki se hranijo v CIR, povezane z rumeno povezavo.

Kadar poizvedba v CIR privede do rdeče povezave v skladu s členom 32, imajo organi iz člena 26(2) izključno za namene boja proti identitetnim prevaram dostop do podatkov iz člena 18(1) in (2), ki se hranijo v CIR, povezane z rdečo povezavo.

Člen 22

Poizvedovanje v skupnem odložišču podatkov o identiteti za namene preprečevanja, odkrivanj ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj

V posebnih primerih, kadar obstajajo utemeljeni razlogi za domnevo, da bo iskanje po informacijskih sistemih EU prispevalo k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj, zlasti kadar obstaja sum, da je osumljenec, storilec ali žrtev terorističnega kaznivega dejanja ali drugega hudega kaznivega dejanja oseba, katere podatki se hranijo v SVI, VIS ali ETIAS, lahko imenovani organi in Europol uporabijo CIR za pridobitev informacij o obstoju podatkov o določeni osebi v SVI, VIS ali ETIAS.

Kadar v odgovor na poizvedbo CIR pokaže, da so podatki o zadevni osebi v SVI, VIS ali ETIAS, CIR imenovanim organom in Europolu pošlje odgovor v obliki sklica iz člena 18(2), kateri od informacijskih sistemov EU vsebujejo ujemajoče se podatke. Odgovor CIR mora biti takšen, da ne ogroža varnosti podatkov.

Odgovor, ki pokaže, da so podatki o tej osebi v katerem koli od informacijskih sistemov EU iz odstavka 1, se uporabi le za predložitev zahteve za popoln dostop ob upoštevanju pogojev in postopkov, določenih v ustreznih pravnih instrumentih, ki urejajo tak dostop.

V primeru ujemanja ali več ujemanj imenovani organ ali Europol zahteva popoln dostop do vsaj enega od informacijskih sistemov, v katerem je prišlo do ujemanja.

Kadar se takšen popolni dostop izjemoma ne zahteva, imenovani organi zabeležijo obrazložitev, zakaj niso podali take zahteve, ki jo je mogoče povezati z nacionalno dokumentacijo. Europol obrazložitev vpiše v ustrezno dokumentacijo.

Za popoln dostop do podatkov v EES, VIS ali ETIAS za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj še naprej veljajo pogoji in postopki iz ustreznih pravnih instrumentov, ki urejajo tak dostop.

Člen 23

Hramba podatkov v skupnem odložišču podatkov o identiteti

Podatki iz člena 18(1), (2) in (4) se samodejno izbrišejo iz CIR v skladu z določbami o hrambi podatkov iz uredb (EU) 2017/2226, (EC) št. 767/2008 oziroma (EU) 2018/1240.

Individualna dokumentacija se hrani v CIR le, dokler se ustrezni podatki, ki jih vsebuje CIR, hranijo vsaj v enem od informacijskih sistemov EU. Vzpostavitev povezave ne vpliva na obdobje hrambe posameznih povezanih podatkov.

Člen 24

Vodenje dnevnikov

Brez poseganja v člen 46 Uredbe (EU) 2017/2226, člen 34 Uredbe (ES) št. 767/2008 in člen 69 Uredbe (EU) 2018/1240 eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v CIR v skladu z odstavki 2, 3 in 4 tega člena.

eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v skladu s členom 20 v CIR. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

državo članico ali agencijo Unije, ki sproži poizvedbo;

(b)

namen dostopa uporabnika, ki poizveduje prek CIR;

(c)

datum in čas poizvedbe;

(d)

vrsto podatkov, uporabljenih za sprožitev poizvedbe;

(e)

rezultate poizvedbe.

eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v skladu s členom 21 v CIR. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

državo članico ali agencijo Unije, ki sproži poizvedbo;

(b)

namen dostopa uporabnika, ki poizveduje prek CIR;

(c)

datum in čas poizvedbe;

(d)

kadar se vzpostavi povezava – podatke, uporabljene za sprožitev poizvedbe in rezultate poizvedbe z navedbo informacijskega sistema EU, iz katerega so bili podatki prejeti.

eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v skladu s členom 22 v CIR. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

datum in čas poizvedbe;

(b)

podatke, uporabljene za sprožitev poizvedbe;

(c)

rezultate poizvedbe;

(d)

državo članico ali agencijo Unije, ki poizveduje v CIR.

Dnevnike takega dostopa redno preverja pristojni nadzorni organ v skladu s členom 41 Direktive (EU) 2016/680 ali Evropski nadzornik za varstvo podatkov v skladu s členom 43 Uredbe (EU) 2016/794, in sicer v časovnih presledkih, ki niso daljši od šest mesecev, da preveri, ali so izpolnjeni postopki in pogoji iz člena 22(1) in (2) te uredbe.

Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravijo njeni organi in osebje teh organov, ki je pooblaščeno za uporabo CIR v skladu s členi 20, 21 in 22. Vsaka agencija Unije vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njeno ustrezno pooblaščeno osebje v skladu s členoma 21 in 22.

Poleg tega vsaka država članica za vsak dostop do CIR v skladu s členom 22 vodi naslednje dnevnike:

(a)

sklic na nacionalno dokumentacijo;

(b)

namen dostopa;

(c)

edinstveno uporabniško identiteto uradnika, ki je opravil poizvedbo, in uradnika, ki je dal nalog za poizvedbo, v skladu z nacionalnimi pravili.

Europol v skladu z Uredbo (EU) 2016/794 za vsak dostop do CIR v skladu s členom 22 te uredbe vodi dnevnike o edinstveni uporabniški identiteti uradnika, ki je opravil poizvedbo, in uradniku, ki je dal nalog za poizvedbo.

Dnevniki iz odstavkov 2 do 6 se lahko uporabljajo izključno za spremljanje varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, in za zagotavljanje varnosti in celovitosti podatkov. Ti dnevniki se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in izbrišejo po enem letu od njihovega nastanka. Če so dnevniki potrebni za že začete postopke spremljanja, se izbrišejo, ko niso več potrebni za postopke spremljanja.

eu-LISA v individualni dokumentaciji hrani dnevnike v zvezi z zgodovino podatkov. eu-LISA take dnevnike samodejno izbriše, ko se izbrišejo podatki.

POGLAVJE V

Detektor več identitet

Člen 25

Detektor več identitet

Za namene podpiranja delovanja CIR ter ciljev SVI, VIS, ETIAS, sistema Eurodac, SIS in sistema ECRIS-TCN se vzpostavi detektor več identitet (MID), ki vzpostavlja in hrani dokumentacijo o potrditvi identitete iz člena 34, ki vsebuje povezave med podatki v informacijskih sistemih EU, ki jih zajema CIR, in SIS ter omogoča odkrivanje več identitet z namenom lažjega ugotavljanja identitete in boja proti identitetnim prevaram.

MID sestavljajo:

(a)

centralna infrastruktura, ki hrani povezave in sklice na informacijske sisteme EU;

(b)

varna komunikacijska infrastruktura za povezavo MID s SIS ter centralnima infrastrukturama ESP in CIR.

MID razvija in tehnično upravlja eu-LISA.

Člen 26

Dostop do detektorja več identitet

Za namene ročnega preverjanja različnih identitet iz člena 29 se dostop do podatkov iz člena 34, ki se hranijo v MID, odobri:

(a)

pristojnim organom, imenovanim v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2017/2226 pri pripravi ali posodobitvi individualne dokumentacije v SVI v skladu s členom 14 navedene uredbe;

(b)

vizumskim organom iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 pri pripravi ali posodobitvi dosjeja v VIS v skladu z navedeno uredbo;

(c)

centralni enoti ETIAS in nacionalnim enotam ETIAS pri obdelavi iz členov 22 in 26 Uredbe (EU) 2018/1240;

(d)

uradu SIRENE države članice, ki izda ali posodobi razpis ukrepa v SIS v skladu z uredbama (EU) 2018/1860 in (EU) 2018/1861.

Organi držav članic in agencije Unije, ki imajo dostop do vsaj enega informacijskega sistema EU, ki ga zajema CIR, ali do SIS, imajo dostop do podatkov iz člena 34(a) in (b) v zvezi z rdečimi povezavami iz člena 32.

Organi držav članic in agencije Unije imajo dostop do belih povezav iz člena 33, če imajo dostop do obeh informacijskih sistemov EU, ki vsebujeta podatke med katerimi je bila vzpostavljena bela povezava.

Organi držav članic in agencije Unije imajo dostop do zelenih povezav iz člena 31, če imajo dostop do obeh informacijskih sistemov EU, ki vsebujejo podatke med katerimi je bila vzpostavljena zelena povezava, poizvedba v teh informacijskih sistemih pa je razkrila ujemanja z obema nizoma povezanih podatkov.

Člen 27

Odkrivanje več identitet

Odkrivanje več identitet v CIR in SIS se sproži pri:

(a)

pripravi ali posodobitvi individualne dokumentacije v SVI v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2017/2226;

(b)

pripravi ali posodobitvi dosjeja v VIS v skladu z Uredbo (ES) št. 767/2008;

(c)

pripravi ali posodobitvi dosjeja v ETIAS v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2018/1240;

(d)

izdaji ali posodobitvi razpisa ukrepa za osebo v SIS v skladu s členom 3 Uredbe (EU) 2018/1860 in poglavjem V Uredbe (EU) 2018/1861.

Kadar podatki v informacijskem sistemu EU iz odstavka 1 vsebujejo biometrične podatke, CIR in centralni SIS opravita odkrivanje več identitet prek skupne BMS. Skupna BMS primerja biometrične predloge, pridobljene iz novih biometričnih podatkov, z biometričnimi predlogami, ki jih že vsebuje, da preveri, ali se podatki, ki se nanašajo na isto osebo, že hranijo v CIR ali centralnem SIS.

Poleg postopka iz odstavka 2 CIR in centralni SIS prek ESP iščeta podatke, ki se hranijo v centralnem SIS oziroma CIR, z uporabo naslednjih podatkov:

(a)

priimka; ime ali imena; datuma rojstva, državljanstva ali državljanstev, in spola kakor so navedeni v členih 16(1)(a), 17(1) in 18(1) Uredbe (EU) 2017/2226;

(b)

priimka, imena ali imen, datuma rojstva, spola, kraja in države rojstva ter državljanstev, kakor so navedeni v točki 4(a) in (aa) člena 9 Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)

priimka, imena oziroma imen, priimka ob rojstvu;, psevdonima oziroma psevdonimov; datuma rojstva, kraja rojstva, spola in sedanjega državljanstva, kakor so navedeni v členu 17(2) Uredbe (EU) 2018/1240;

(d)

priimkov, imen, imen in priimkov ob rojstvu, prej uporabljanih imen in privzetih imen; kraja rojstva, datuma rojstva, spola in vseh državljanstev, kakor so navedeni v členu 20(2) Uredbe (EU) 2018/1861;

(e)

priimkov, imen, imen in priimkov ob rojstvu, prej uporabljanih imen in privzetih imen, kraja rojstva, datuma rojstva, spola in vseh državljanstev, kakor so navedeni v členu 4 Uredbe (EU) 2018/1860.

Poleg postopka iz odstavkov 2 in 3 CIR in centralni SIS prek ESP iščeta podatke, ki se hranijo v centralnem SIS in CIR z uporabo podatkov o potni listini.

Odkrivanje več identitet se sproži le za primerjavo podatkov iz enega informacijskega sistema EU s podatki iz drugih informacijskih sistemov EU.

Člen 28

Rezultati odkrivanja več identitet

Kadar poizvedbe iz člena 27(2), (3) in (4) ne privedejo do ujemanja, se postopki iz člena 27(1) nadaljujejo v skladu s pravnimi instrumenti, ki jih urejajo.

Kadar poizvedba iz člena 27(2), (3) in (4) privede do enega ali več ujemanj, CIR in, kadar je to primerno, SIS vzpostavita povezavo med podatki, uporabljenimi za sprožitev poizvedbe, in podatki, ki so privedli do ujemanja.

V primeru več ujemanj se povezava vzpostavi med vsemi podatki, ki so privedli do ujemanja. Kadar so bili podatki že povezani, se obstoječa povezava razširi na podatke, uporabljene za sprožitev poizvedbe.

Kadar poizvedba iz člena 27(2), (3) in (4) privede do enega ali več ujemanj in so podatki o identiteti iz povezanih dokumentacij enaki ali podobni, se vzpostavi bela povezava v skladu s členom 33.

Kadar poizvedba iz člena 27(2), (3) in (4) privede do enega ali več ujemanj in podatkov o identiteti iz povezanih dokumentacij ni mogoče šteti za podobne, se vzpostavi rumena povezava v skladu s členom 30 in uporabi se postopek iz člena 29.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 73, s katerimi določi postopke za opredelitev primerov, v katerih se lahko podatki o identiteti štejejo za enake ali podobne.

Povezave se hranijo v dokumentaciji o potrditvi identitete iz člena 34.

Komisija v sodelovanju z eu-LISA z izvedbenimi akti določi tehnična pravila o vzpostavljanju povezav med podatki iz različnih informacijskih sistemov EU. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Člen 29

Ročno preverjanje različnih identitet in pristojni organi

Brez poseganja v odstavek 2 organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pomeni:

(a)

pristojni organ, imenovan v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2017/2226 za ujemanja, do katerih je prišlo pri vnosu ali posodobitvi individualne dokumentacije v SVI v skladu z navedeno uredbo;

(b)

vizumske organe iz člena 6(1) Uredbe (ES) št. 767/2008 za ujemanja, do katerih je prišlo pri pripravi ali posodobitvi dosjeja v VIS v skladu z navedeno uredbo;

(c)

centralno enoto ETIAS in nacionalne enote ETIAS za ujemanja, do katerih je prišlo pri izdaji ali posodobitvi dosjeja v skladu z Uredbo (EU) 2018/1240;

(d)

urad SIRENE države članice za ujemanja, do katerih je prišlo pri izdaji ali posodobitvi razpisa ukrepa v SIS v skladu z uredbama (EU) 2018/1861 in (EU) 2018/1861.

MID navede organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet v dokumentaciji o potrditvi identitete.

Organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet v dokumentaciji o potrditvi identitete, je urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, kadar se vzpostavi povezava do podatkov v razpisu ukrepa:

(a)

za osebe, za katere se zahteva prijetje zaradi predaje ali izročitve iz člena 26 Uredbe (EU) 2018/1862;

(b)

za pogrešane ali ranljive osebe iz člena 32 Uredbe (EU) 2018/1862;

(c)

za osebe, iskane zaradi sodelovanja v sodnem postopku iz člena 34 Uredbe (EU) 2018/1862;

(d)

za osebe zaradi prikrite kontrole, poizvedovalne kontrole ali namenske kontrole iz člena 36 Uredbe (EU) 2018/1862.

Brez poseganja v odstavek 4 tega člena ima organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, dostop do povezanih podatkov v zadevni dokumentaciji o potrditvi identitete in povezanih podatkov o identiteti v CIR in, kadar je to primerno, v SIS. Organ brez odlašanja oceni različne identitete. Ko je ta ocena zaključena, organ posodobi povezavo v skladu s členi 31, 32 in 33 ter jo brez odlašanja doda dokumentaciji o potrditvi identitete.

Kadar je organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet v dokumentaciji o potrditvi identitete, pristojni organ, imenovan v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) 2017/2226, ki pripravlja ali posodablja individualno dokumentacijo v SVI v skladu s členom 14 navedene uredbe, in če je vzpostavljena rumena povezava, ta organ izvede dodatna preverjanja. Le v ta namen ima ta organ dostop do povezanih podatkov v zadevni dokumentaciji o potrditvi identitete. Organ oceni različne identitete, posodobi povezavo v skladu s členi 31, 32 in 33 te uredbe ter jo brez odlašanja doda dokumentaciji o potrditvi identitete.

Tako ročno preverjanje različnih identitet se prične ob navzočnosti zadevne osebe, ki ji je treba dati možnost, da okoliščine pojasni pristojnemu organu, ki ta pojasnila upošteva.

V primerih, ko se ročno preverjanje različnih identitet opravi na meji, se opravi v 12 urah od vzpostavitve rumene povezave v skladu s členom 28(4), kadar je to mogoče.

Kadar je vzpostavljenih več povezav, organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, oceni vsako povezavo posebej.

Kadar so podatki, ki so privedli do ujemanja, že bili povezani, organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, upošteva obstoječe povezave pri oceni novih povezav.

Člen 30

Rumena povezava

Kadar ročno preverjene različnih identitet še ni bilo opravljeno, se povezava med podatki iz dveh ali več informacijskih sistemov EU razvrsti kot rumena v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

povezani podatki vključujejo enake biometrične podatke, vendar podobne ali različne podatke o identiteti;

(b)

povezani podatki vključujejo različne podatke o identiteti, vendar enake podatke o potni listini, in vsaj eden od informacijskih sistemov EU ne vsebuje biometričnih podatkov o zadevni osebi;

(c)

povezani podatki vključujejo enake podatke o identiteti, vendar različne biometrične podatke;

(d)

povezani podatki vključujejo podobne ali različne podatke o identiteti in enake podatke o potni listini, vendar različne biometrične podatke.

Kadar se povezava razvrsti kot rumena v skladu z odstavkom 1, se uporabi postopek iz člena 29.

Člen 31

Zelena povezava

Povezava med podatki iz dveh ali več informacijskih sistemov EU se razvrsti kot zelena, kadar:

(a)

povezani podatki vključujejo različne biometrične podatke, vendar enake podatke o identiteti, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se povezani podatki nanašajo na različni osebi;

(b)

povezani podatki vključujejo različne biometrične podatke, vendar podobne ali različne podatke o identiteti ter enake podatke o potni listini, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se povezani podatki nanašajo na različni osebi;

(c)

povezani podatki vključujejo različne podatke o identiteti, vendar enake podatke o potni listini, in vsaj eden od informacijskih sistemov EU ne vsebuje biometričnih podatkov o osebi, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se povezani podatki nanašajo na dve različni osebi.

Kadar se poizveduje v CIR ali SIS in kadar med podatki v dveh ali več informacijskih sistemih EU obstaja zelena povezava, MID navede, da se podatki o identiteti v povezanih podatkih ne nanašajo na isto osebo.

Če ima organ države članice dokaze, ki kažejo, da je bila zelena povezava nepravilno zabeležena v MID, ni posodobljena ali da je bila obdelava podatkov v MID ali informacijskih sistemih EU v nasprotju s to uredbo, preveri zadevne podatke, ki se hranijo v CIR in SIS, ter po potrebi brez odlašanja popravi ali izbriše povezavo v MID. Ta organ države članice brez odlašanja obvesti državo članico, pristojno za ročno preverjanje različnih identitet.

Člen 32

Rdeča povezava

Povezava med podatki iz dveh ali več informacijskih sistemov EU se razvrsti kot rdeča v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

povezani podatki vključujejo enake biometrične podatke, vendar podobne ali različne podatke o identiteti, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se neupravičeno nanašajo na isto osebo;

(b)

povezani podatki vključujejo enake, podobne ali različne podatke o identiteti in enake podatke o potni listini, vendar različne biometrične podatke, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se povezani podatki nanašajo na dve različni osebi, od katerih vsaj ena neupravičeno uporablja isto potno listino;

(c)

povezani podatki vključujejo enake podatke o identiteti, vendar različne biometrične podatke in različne ali nobenih podatkov o potni listini, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se povezani podatki neupravičeno nanašajo na dve različni osebi;

(d)

povezani podatki vključujejo različne podatke o identiteti, vendar enake podatke o potni listini, pri čemer vsaj eden od informacijskih sistemov EU ne vsebuje biometričnih podatkov o zadevni osebi, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se povezani podatki neupravičeno nanašajo na isto osebo.

Kadar se poizveduje v CIR ali SIS in kadar med dvema ali več informacijskimi sistemi EU obstaja rdeča povezava, MID navede podatke iz člena 34. Po rdeči povezavi se nadalje ukrepa v skladu s pravom Unije in nacionalnim pravom, vse pravne posledice za zadevno osebo pa morajo temeljiti le na ustreznih podatkih o tej osebi. Zadevna oseba zgolj zaradi obstoja rdeče povezave ne sme utrpeti pravnih posledic.

Kadar se vzpostavi rdeča povezava med podatki iz SVI, VIS, ETIAS, sistema Eurodac ali sistema ECRIS-TCN, se individualna dokumentacija, ki se hrani v CIR, posodobi v skladu s členom 19(2).

Brez poseganja v določbe v zvezi z obdelavo razpisov ukrepov v SIS, vsebovane v uredbah (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861 in (EU) 2018/1862, ter brez poseganja v omejitve, potrebne za zaščito varnosti in javnega reda, preprečevanje kaznivih dejanj in zagotavljanje, da ne bo ogrožena nobena nacionalna preiskava, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, v primeru rdeče povezave zadevno osebo obvesti o obstoju več nezakonitih podatkov o identiteti ter ji zagotovi enotno identifikacijsko številko iz člena 34(c) te uredbe, sklic na organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, iz člena 34(d) te uredbe, in spletni naslov portala, vzpostavljenega v skladu s členom 49 te uredbe.

Informacije iz odstavka 4 v pisni obliki na standardnem obrazcu zagotovi organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet. Komisija z izvedbenimi akti določi vsebino in obliko tega obrazca. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Kadar se vzpostavi rdeča povezava, MID samodejno obvesti organe, pristojne za povezane podatke.

Če ima organ države članice ali agencija Unije, ki ima dostop do CIR ali SIS, dokaze, ki kažejo, da je bila rdeča povezava nepravilno zabeležena v MID, ali da so bili podatki, obdelani v MID, CIR ali SIS, obdelani v nasprotju s to uredbo, ta organ ali agencija preveri zadevne podatke, hranjene v CIR in SIS, ter:

(a)

kadar povezava zadeva enega od razpisov ukrepov v SIS iz člena 29(2), o tem takoj obvesti ustrezni urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa v SIS;

(b)

v vseh drugih primerih takoj popravi ali izbriše povezavo iz MID.

Če se z uradom SIRENE stopi v stik v skladu s točko (a) prvega pododstavka, preveri dokaze, ki jih je predložil organ države članice ali agencija Unije, in po potrebi takoj popravi ali izbriše povezavo v MID.

Organ države članice, ki pridobi dokaze, državo članico, pristojno za ročno preverjanje različnih identitet, brez odlašanja obvesti o vsakem ustreznem popravku ali izbrisu rdeče povezave.

Člen 33

Bela povezava

Povezava med podatki iz dveh ali več informacijskih sistemov EU se razvrsti kot bela v katerem koli od naslednjih primerov:

(a)

povezani podatki vključujejo enake biometrične podatke in enake ali podobne podatke o identiteti;

(b)

povezani podatki vključujejo enake ali podobne podatke o identiteti, enake podatke o potni listini, vsaj eden od informacijskih sistemov EU pa ne vsebuje biometričnih podatkov o zadevni osebi;

(c)

povezani podatki vključujejo enake biometrične podatke, enake podatke o potni listini, vendar podobne podatke o identiteti;

(d)

povezani podatki vključujejo enake biometrične podatke, vendar podobne ali različne podatke o identiteti, organ, ki je pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, pa je sklenil, da se povezani podatki upravičeno nanašajo na isto osebo.

Kadar se poizveduje v CIR ali SIS in kadar med dvema ali več informacijskimi sistemi EU obstaja bela povezava, MID navede, da se podatki o identiteti v povezanih podatkih nanašajo na isto osebo. V odgovoru poizvedovanih informacijskih sistemov EU se, kadar je to primerno, navedejo vsi povezani podatki osebe, kar privede do ujemanja na podlagi podatkov, ki so povezani z belo povezavo, če ima organ, ki je sprožil poizvedbo, dostop do povezanih podatkov na podlagi prava Unije ali nacionalnega prava.

Kadar se vzpostavi bela povezava med podatki iz SVI, VIS, ETIAS, sistema Eurodac ali sistema ECRIS-TCN, se individualna dokumentacija, ki se hrani v CIR, posodobi v skladu s členom 19(2).

Brez poseganja v določbe v zvezi z obdelavo razpisov ukrepov v SIS, vsebovane v uredbah (EU) 2018/1860, (EU) 2018/1861 in (EU) 2018/1862, ter brez poseganja v omejitve, potrebne za zaščito varnosti in javnega reda, preprečevanje kaznivih dejanj in zagotavljanje varnosti nacionalnih preiskav, organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, v primeru bele povezave po ročnem preverjanju različnih identitet zadevno osebo obvesti o obstoju podobnih ali različnih podatkov o identiteti ter ji zagotovi enotno identifikacijsko številko iz člena 34(c) te uredbe, sklic na organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, iz člena 34(d) te uredbe, in spletni naslov portala, vzpostavljenega v skladu s členom 49 te uredbe.

Če ima organ države članice dokaze, ki kažejo, da je bila bela povezava nepravilno evidentirana v MID, ni posodobljena ali da je bila obdelava podatkov v MID ali informacijskih sistemih EU v nasprotju s to uredbo, preveri zadevne podatke, ki se hranijo v CIR in SIS, ter po potrebi brez odlašanja popravi ali izbriše povezavo v MID. Ta organ države članice brez odlašanja obvesti državo članico, pristojno za ročno preverjanje različnih identitet.

Člen 34

Dokumentacija o potrditvi identitete

Dokumentacija o potrditvi identitete vsebuje naslednje podatke:

(a)

povezave iz členov od 30 do 33;

(b)

sklic na informacijske sisteme EU, ki vsebujejo povezane podatke;

(c)

enotno identifikacijsko številko, ki omogoča pridobivanje povezanih podatkov iz zadevnih informacijskih sistemov EU;

(d)

organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet;

(e)

datum vzpostavitve povezave ali morebitne njene posodobitve.

Člen 35

Hramba podatkov v detektorju več identitet

Dokumentacije o potrditvi identitete in podatki v njih, vključno s povezavami, se hranijo v MID le, dokler se povezani podatki hranijo v dveh ali več informacijskih sistemih EU. Podatki se samodejno izbrišejo iz MID.

Člen 36

Vodenje dnevnikov

eu-LISA vodi dnevnike o vseh postopkih obdelave podatkov v MID. Ti dnevniki vključujejo naslednje:

(a)

državo članico, ki sproži poizvedbo;

(b)

namen dostopa uporabnika;

(c)

datum in čas poizvedbe;

(d)

vrsto podatkov, uporabljenih za sprožitev poizvedbe;

(e)

sklic na povezane podatke;

(f)

zgodovino dokumentacije o potrditvi identitete.

Vsaka država članica vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravijo njeni organi in osebje teh organov, ki je pooblaščeno za uporabo MID. Vsaka agencija Unije vodi dnevnike o poizvedbah, ki jih opravi njeno pooblaščeno osebje.

POGLAVJE VI

Ukrepi za podporo interoperabilnosti

Člen 37

Kakovost podatkov

Brez poseganja v odgovornosti držav članic glede kakovosti podatkov, vnesenih v sisteme, eu-LISA vzpostavi samodejne mehanizme in postopke za nadzor kakovosti podatkov, shranjenih v SVI, VIS, ETIAS, SIS, skupni BMS in CIR.

eu-LISA izvaja mehanizme za ocenjevanje točnosti skupne BMS, skupne kazalnike kakovosti podatkov ter minimalne standarde kakovosti za hrambo podatkov v SVI, VIS, ETIAS, SIS, skupni BMS in CIR.

V SVI, VIS, ETIAS, SIS, skupno BMS, CIR in MID se lahko vnesejo le podatki, ki izpolnjujejo minimalne standarde kakovosti.

eu-LISA državam članicam redno poroča o samodejnih mehanizmih in postopkih za nadzor kakovosti podatkov ter o skupnih kazalnikih kakovosti podatkov. eu-LISA tudi redno poroča Komisiji o težavah, ki se pojavijo, in državah članicah, ki jih težave zadevajo. eu-LISA to poročilo na zahtevo predloži tudi Evropskemu parlamentu in Svetu. Poročila iz tega odstavka ne vsebujejo osebnih podatkov.

Podrobnosti glede samodejnih mehanizmov in postopkov za nadzor kakovosti podatkov ter glede skupnih kazalnikov kakovosti podatkov in minimalnih standardov kakovosti za hrambo podatkov v SVI, VIS, ETIAS, SIS, skupni BMS in CIR, zlasti v zvezi z biometričnimi podatki, se določijo v izvedbenih aktih. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Komisija eno leto po vzpostavitvi samodejnih mehanizmov in postopkov za nadzor kakovosti podatkov, skupnih kazalnikov kakovosti podatkov ter minimalnih standardov kakovosti podatkov, nato pa vsako leto, oceni, kako države članice izvajajo zahteve glede kakovosti podatkov, in poda morebitna potrebna priporočila. Države članice Komisiji predložijo akcijski načrt za odpravo morebitnih pomanjkljivosti, ugotovljenih v poročilu o oceni, zlasti težav s kakovostjo podatkov, ki izhajajo iz napačnih podatkov v informacijskih sistemih EU. Države članice Komisiji redno poročajo o napredku glede akcijskega načrta do njegove izvedbe v celoti.

Komisija poročilo o oceni posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov, Evropskemu odboru za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice, ustanovljeni z Uredbo Sveta (ES) št. 168/2007 ( 6 ).

Člen 38

Univerzalni format sporočil

Vzpostavi se standard univerzalnega formata sporočil (UMF). UMF opredeljuje standarde za določene elemente vsebin čezmejne izmenjave informacij med informacijskimi sistemi, organi ali organizacijami na področju pravosodja in notranjih zadev.

Standard UMF se uporablja pri razvoju SVI, ETIAS, ESP, CIR in MID ter, po potrebi, pri razvoju novih modelov za izmenjavo informacij in informacijskih sistemov na področju pravosodja in notranjih zadev s strani eu-LISA ali druge agencije Unije.

Komisija sprejme izvedbeni akt za določitev in razvoj standarda UMF iz odstavka 1 tega člena. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Člen 39

Centralni register za poročanje in statistične podatke

Vzpostavi se centralni register za poročanje in statistične podatke (CRRS) za namene podpiranja ciljev SVI, VIS, ETIAS in SIS v skladu z zadevnimi pravnimi instrumenti, ki urejajo te sisteme, ter za zagotavljanje medsistemskih statističnih podatkov in analitičnega poročanja za namene politike ter operativne namene ter namene kakovosti podatkov.

eu-LISA logično ločeno z informacijskim sistemom EU vzpostavi, izvaja in na svojih tehničnih lokacijah gosti CRRS, ki vsebuje podatke, vključno s statističnimi podatki, iz člena 63 Uredbe (EU) 2017/2226, člena 17 Uredbe (ES) št. 767/2008, člena 84 Uredbe (EU) 2018/1240, člena 60 Uredbe (EU) 2018/1861 ter člena 16 Uredbe (EU) 2018/1860. Dostop do CRRS se izključno za namene poročanja in statistične namene dovoli organom iz člena 63 Uredbe (EU) 2017/2226, člena 17 Uredbe (ES) št. 767/2008, člena 84 Uredbe (EU) 2018/1240 ter člena 60 Uredbe (EU) 2018/1861, in sicer z prek nadzorovanega, varnega dostopa in posebnih uporabniških profilov.

eu-LISA podatke anonimizira in take anonimizirane podatke evidentira v CRRS. Postopek anonimizacije podatkov je samodejen.

Podatki v CRRS ne smejo omogočati identifikacije posameznikov.

CRRS sestavljajo:

(a)

orodja, potrebna za anonimizacijo podatkov;

(b)

centralna infrastruktura, ki jo sestavlja register anonimiziranih podatkov;

(c)

varna komunikacijska infrastruktura za povezavo CRRS s SVI, VIS, ETIAS in SIS ter s centralnimi infrastrukturami skupne BMS, CIR in MID.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 73 za določitev podrobnih pravil o delovanju CRRS, vključno s posebnimi zaščitnimi ukrepi za obdelavo osebnih podatkov na podlagi odstavkov 2 in 3 tega člena, ter pravila o varnosti, ki se uporabljajo za register.

POGLAVJE VII

Varstvo podatkov

Člen 40

Upravljavec podatkov

V zvezi z obdelavo podatkov v skupni BMS so organi držav članic, ki so upravljavci za SVI, VIS oziroma SIS, tudi upravljavci v skladu s točko 7 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 ali točko 8 člena 3 Direktive (EU) 2016/680 v zvezi z biometričnimi predlogami, pridobljenimi iz podatkov iz člena 13 te uredbe, ki jih vnesejo v osnovne sisteme, odgovorni pa so tudi za obdelavo biometričnih predlog v skupni BMS.

V zvezi z obdelavo podatkov v CIR so organi držav članic, ki so upravljavci za SVI, VIS oziroma ETIAS, tudi upravljavci v skladu s točko 7 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 v zvezi s podatki iz člena 18 te uredbe, ki jih vnesejo v osnovne sisteme, odgovorni pa so tudi za obdelavo teh osebnih podatkov v CIR.

V zvezi z obdelavo podatkov v MID:

(a)

je Evropska agencija za mejno in obalno stražo upravljavec podatkov v smislu točke 8 člena 3 Uredbe (EU) 2018/1725 v zvezi z obdelavo osebnih podatkov s strani centralne enote ETIAS;

(b)

so organi držav članic, ki dodajajo ali spreminjajo podatke v dokumentaciji o potrditvi identitete, upravljavci v skladu s točko 7 člena 4 Uredbe (EU) 2016/679 ali točko 8 člena 3 Direktive (EU) 2016/680 in so odgovorni za obdelavo osebnih podatkov v MID.

Za namene spremljanja varstva podatkov, vključno s preverjanjem dopustnosti poizvedbe in zakonitosti obdelave podatkov, imajo upravljavci podatkov dostop do dnevnikov iz členov 10, 16, 24 in 36 za notranje spremljanje iz člena 44.

Člen 41

Obdelovalec podatkov

V zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skupni BMS, CIR in MID je eu-LISA obdelovalec podatkov v smislu točke 12(a) člena 3 Uredbe (EU) 2018/1725.

Člen 42

Varnost obdelave

eu-LISA, centralna enota ETIAS, Europol in organi držav članic zagotovijo varnost obdelave osebnih podatkov, ki se opravi na podlagi te uredbe. eu-LISA, centralna enota ETIAS, Europol in organi držav članic sodelujejo pri nalogah, povezanih z varnostjo.

Brez poseganja v člen 33 Uredbe (EU) št. 2018/1725 eu-LISA sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti sestavnih delov interoperabilnosti in z njimi povezane komunikacijske infrastrukture.

eu-LISA zlasti sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, načrtom neprekinjenega delovanja in sanacijskim načrtom po nesreči, za:

(a)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)

zavrnitev dostopa nepooblaščenim osebam do opreme in objektov za obdelavo podatkov;

(c)

preprečevanje nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali odstranjevanja nosilcev podatkov;

(d)

preprečevanje nepooblaščenega vnosa podatkov in nedovoljenega preverjanja, spreminjanja ali brisanja zabeleženih osebnih podatkov;

(e)

preprečevanje nepooblaščene obdelave podatkov in kakršnega koli nepooblaščenega prepisovanja, spreminjanja ali brisanja podatkov;

(f)

preprečevanje, da bi nepooblaščene osebe prek opreme za prenos podatkov uporabljale sisteme za samodejno obdelavo podatkov;

(g)

zagotovitev, da imajo osebe, pooblaščene za dostop do sestavnih delov interoperabilnosti, dostop le do podatkov, na katere se nanaša njihovo pooblastilo za dostop, na podlagi individualne uporabniške identitete ter zaupnega načina dostopa;

(h)

zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, katerim organom se lahko z uporabo opreme za prenos podatkov posredujejo osebni podatki;

(i)

zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v sestavnih delih interoperabilnosti ter kdo jih je obdeloval, kdaj in za kateri namen;

(j)

preprečevanje nepooblaščenega branja, prepisovanja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med njihovim prenosom v sestavne dele interoperabilnosti ali iz njih ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja;

(k)

zagotovitev, da je v primeru prekinitve mogoče ponovno vzpostaviti normalno delovanje nameščenih sistemov;

(l)

zagotovitev zanesljivosti z ustreznim poročanjem o morebitni napaki v delovanju sestavnih delov interoperabilnosti;

(m)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejetje potrebnih organizacijskih ukrepov v zvezi z notranjim spremljanjem, da se zagotovi skladnost s to uredbo in da se ti varnostni ukrepi ocenijo ob upoštevanju novega tehnološkega razvoja.

Države članice, Europol in centralna enota ETIAS v zvezi z varnostjo glede obdelave osebnih podatkov, ki jo izvajajo organi, ki imajo pravico do dostopa do katerega koli sestavnega dela interoperabilnosti, sprejmejo ukrepe, enakovredne tistim iz odstavka 3.

Člen 43

Varnostni incidenti

Kot varnostni incident se šteje vsak dogodek, ki vpliva ali bi lahko vplival na varnost sestavnih delov interoperabilnosti in bi lahko povzročil poškodovanje ali izgubo v njih shranjenih podatkov, zlasti v primeru morebitnega nepooblaščenega dostopa do podatkov ali kadar so bile ali bi lahko bile ogrožene razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov.

Varnostni incidenti se obvladujejo tako, da se zagotovi hiter, učinkovit in ustrezen odziv.

Brez poseganja v uradna obvestila in sporočila o kršitvi varstva osebnih podatkov v skladu s členom 33 Uredbe (EU) 2016/679, členom 30 Direktive (EU) 2016/680 ali obema države članice o morebitnih varnostnih incidentih brez odlašanja obvestijo Komisijo, eu-LISA, pristojne nadzorne organe in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Brez poseganja v člena 34 in 35 Uredbe (EU) 2016/1725 ter člen 34 Uredbe (EU) 2016/794 centralna enota ETIAS in Europol o morebitnih varnostnih incidentih brez odlašanja uradno obvestita Komisijo, eu-LISA in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

V primeru varnostnega incidenta, povezanega s centralno infrastrukturo sestavnih delov interoperabilnosti, eu-LISA brez odlašanja uradno obvesti Komisijo in Evropskega nadzornika za varstvo podatkov.

Informacije o varnostnem incidentu, ki vpliva ali bi lahko vplival na delovanje sestavnih delov interoperabilnosti ali na razpoložljivost, celovitost in zaupnost podatkov, se brez odlašanja zagotovijo državam članicam, centralni enoti ETIAS in Europolu ter se o njih poroča v skladu z načrtom za obvladovanje incidentov, ki ga zagotovi eu-LISA.

Države članice, ki jih incident zadeva, ter centralna enota ETIAS, Europol in eu-LISA v primeru varnostnega incidenta sodelujejo. Komisija z izvedbenimi akti določi podrobnosti tega postopka sodelovanja. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Člen 44

Notranje spremljanje

Države članice in ustrezne agencije Unije zagotovijo, da vsak organ s pravico dostopa do sestavnih delov interoperabilnosti sprejme ukrepe, potrebne za spremljanje njegove skladnosti s to uredbo, in da po potrebi sodeluje z nadzornim organom.

Upravljavci podatkov, kakor so navedeni v členu 40, sprejmejo potrebne ukrepe za nadzor nad skladnostjo obdelave podatkov s to uredbo, vključno s pogostim preverjanjem dnevnikov iz členov 10, 16, 24 in 36, ter po potrebi sodelujejo z nadzornimi organi in z Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov.

Člen 45

Kazni

Države članice zagotovijo, da se vsaka zloraba podatkov, obdelava podatkov ali izmenjava podatkov, ki je v nasprotju s to uredbo, kaznuje v skladu z nacionalnim pravom. Kazni, ki se določijo, morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 46

Odgovornost

Brez poseganja v pravico do pridobitve odškodnine od upravljavca ali obdelovalca in v njuno odgovornost na podlagi Uredbe (EU) 2016/679, Direktive (EU) 2016/680 in Uredbe (EU) 2018/1725:

(a)

je vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela premoženjsko ali nepremoženjsko škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave osebnih podatkov, ki ga je izvedla država članica, ali katerega koli drugega dejanja države članice, ki je v neskladju s to uredbo, upravičena do odškodnine od te države članice;

(b)

je vsaka oseba ali država članica, ki je utrpela premoženjsko ali nepremoženjsko škodo zaradi katerega koli dejanja Europola, Evropske agencije za mejno in obalno stražo ali eu-LISA, ki je v neskladju s to uredbo, upravičena do odškodnine od zadevne agencije.

Zadevna država članica, Europol, Evropska agencija za mejno in obalno stražo ali eu-LISA so v celoti ali delno oproščeni odgovornosti iz prvega pododstavka, če dokažejo, da niso odgovorni za dogodek, ki je povzročil škodo.

Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti države članice iz te uredbe povzroči škodo sestavnim delom interoperabilnosti, je ta država članica odgovorna za tako škodo, razen če in kolikor eu-LISA ali druga država članica, ki jo zavezuje ta uredba, ni sprejela razumih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Odškodninske zahtevke, naslovljene na državo članico zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, ureja nacionalno pravo tožene države članice. Za odškodninske zahtevke, naslovljene na upravljavca ali eu-LISA zaradi škode iz odstavkov 1 in 2, veljajo pogoji iz Pogodb.

Člen 47

Pravica do obveščenosti

Organ, ki zbira osebne podatke, ki se shranijo v skupni BMS, CIR ali MID, osebam, katerih podatki se zbirajo, zagotovi informacije, zahtevane v skladu s členoma 13 in 14 Uredbe (EU) 2016/679, členoma 12 in 13 Direktive (EU) 2016/680 ter členoma 15 in 16 Uredbe (EU) 2016/1725. Organ informacije zagotovi takrat, ko se zbirajo podatki o njih.

Vse informacije se zagotovijo v jasnem in preprostem jeziku v jezikovni različici, ki jo zadevna oseba razume ali za katero se lahko upravičeno pričakuje, da jo razume. Prav tako se osebam, na katere se nanašajo podatki in so mladoletne, informacije zagotovijo na način, ki je primeren njihovi starosti.

Osebe, katerih podatki so evidentirani v SVI, VIS ali ETIAS, se obvestijo o obdelavi osebnih podatkov za namene te uredbe v skladu z odstavkom 1 ob:

(a)

pripravi ali posodobitvi individualne dokumentacije v SVI v skladu s členom 14 Uredbe (EU) 2017/2226;

(b)

pripravi ali posodobitvi dosjeja v VIS v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 767/2008;

(c)

pripravi ali posodobitvi dosjeja v ETIAS v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2018/1240;

Člen 48

Pravica do dostopa, popravka in izbrisa osebnih podatkov, shranjenih v MID, ter omejitve njihove obdelave

Za uresničevanje pravic iz členov 15 do 18 Uredbe (ES) št. 2016/679, členov 17 do 20 Uredbe (EU) 2018/1725 ter členov 14, 15 in 16 Direktive (EU) 2016/680 ima vsaka oseba pravico, da se obrne na pristojni organ katere koli države članice, ki prouči zahtevo in nanjo odgovori.

Država članica, ki je prouči tako zahtevo, odgovori brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 45 dneh od prejema zahteve. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za 15 dni ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. Država članica, ki je prouči zahtevo, obvesti posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, o vsakem takem podaljšanju v 45 dneh po prejemu zahteve skupaj z razlogi za zamudo. Države članice se lahko odločijo, da morajo te odgovore podati centralni uradi.

Če je zahteva za popravek ali izbris osebnih podatkov vložena pri državi članici, ki ni država članica, pristojna za ročno preverjanje različnih identitet, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, v sedmih dneh vzpostavi stik z organi države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet. Država članica, pristojna za ročno preverjanje različnih identitet, brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 dneh od takega stika preveri točnost podatkov in zakonitost obdelave podatkov. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za 15 dni ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. Država članica, pristojna za ročno preverjanje različnih identitet, obvesti državo članico, ki je vzpostavila stik, o vsakem takem podaljšanju skupaj z razlogi za zamudo. Država članica, ki je vzpostavila stik z organom države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet, zadevno osebo obvesti o nadaljnjem postopku.

Če je zahteva za popravek ali izbris osebnih podatkov vložena pri državi članici, kjer je bila za ročno preverjanje različnih identitet pristojna centralna enota ETIAS, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, v sedmih dneh vzpostavi stik s centralno enoto ETIAS in jo prosi za mnenje. Centralna enota ETIAS poda mnenje brez nepotrebnega odlašanja, v vsakem primeru pa v 30 dneh od stika. Ta rok se lahko po potrebi podaljša za 15 dni ob upoštevanju kompleksnosti in števila zahtev. Država članica, ki je obvestila centralno enoto ETIAS, zadevno osebo obvesti o nadaljnjem postopku.

Kadar se po pregledu ugotovi, da so podatki, shranjeni v MID, netočni ali da so bili evidentirani nezakonito, država članica, pristojna za ročno preverjanje različnih identitet, ali kadar za ročno preverjanje različnih identitet ni bila pristojna nobena država članica oziroma je bila za ročno preverjanje različnih identitet pristojna centralna enota ETIAS, država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, brez nepotrebnega odlašanja popravi ali izbriše podatke. Zadevna oseba se pisno obvesti, da so bili njeni podatki popravljeni ali izbrisani.

Kadar država članica podatke, ki so shranjeni v MID, spremeni med njihovim obdobjem veljavnosti, izvede obdelavo iz člena 27 in, kadar je ustrezno, člena 29, da se ugotovi, ali naj se spremenjeni podatki povežejo. Če obdelava ne privede do ujemanja, ta država članica podatke izbriše iz dokumentacije o potrditvi identitete. Kadar samodejna obdelava privede do enega ali več ujemanj, ta država članica ustvari ali posodobi ustrezno povezavo v skladu z ustreznimi določbami te uredbe.

Kadar se država članica, pristojna za ročno preverjanje različnih identitet, ali po potrebi država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, ne strinja, da so podatki, shranjeni v MID, netočni ali da so bili evidentirani nezakonito, ta država članica sprejme upravno odločbo, v kateri zadevni osebi brez odlašanja pisno pojasni razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se nanašajo nanjo.

Odločba iz odstavka 7 zadevni osebi zagotovi tudi informacije o možnosti izpodbijanja odločitve, sprejete v zvezi z zahtevo za dostop do popravek, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov, ter po potrebi informacije o tem, kako vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnih organih ali sodiščih, in o vsakršni pomoči, vključno s pomočjo nadzornih organov.

Vsaka zahteva za dostop do popravek, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov vsebuje potrebne informacije za identifikacijo zadevne osebe. Te informacije se uporabijo izključno zaradi uresničevanja pravic iz tega člena in se takoj po uporabi izbrišejo.

10.

Država članica, odgovorna za ročno preverjanje različnih identitet, ali po potrebi država članica, pri kateri je bila zahteva vložena, vodi pisno evidenco o tem, da je bila podana zahteva za dostop do popravek, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov in kako je bila obravnavana, ter to evidenco brez odlašanja da na voljo nadzornim organom.

11.

Ta člen ne posega v omejitve pravic iz tega člena v skladu z Uredbo (EU) 2016/679 in Direktivi (EU) 2016/680.

Člen 49

Spletni portal

Za olajšanje uveljavljanja pravice do dostopa do popravka, izbrisa ali omejitve obdelave osebnih podatkov se vzpostavi spletni portal.

Spletni portal vsebuje informacije o pravicah in postopkih iz členov 47 in 48 ter uporabniški vmesnik, ki osebam, katerih podatki se obdelujejo v MID in so bile obveščene o obstoju rdeče povezave v skladu s členom 32(4), omogoča prejemanje kontaktnih podatkov pristojnega organa države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet.

Za pridobitev kontaktnih podatkov pristojnega organa države članice, pristojnega za ročno preverjanje različnih identitet, bi morala oseba, katere podatki se obdelujejo v MID, vnesti sklic na organ, pristojen za ročno preverjanje različnih identitet, iz člena 34(d). Spletni portal uporabi ta sklic za pridobitev kontaktnih podatkov pristojnega organa države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet. Spletni portal vsebuje tudi vzorec elektronskega sporočila za lažjo komunikacijo med uporabnikom portala in pristojnim organom države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet. Takšno elektronsko sporočilo vključuje polje za enotno identifikacijsko številko iz člena 34(c), kar pristojnemu organu države članice, pristojne za ročno preverjanje različnih identitet, omogoči identifikacijo zadevnih podatkov.

Države članice eu-LISA zagotovijo kontaktne podatke vseh organov, pristojnih za preučitev in odgovor na katero koli zahtevo iz členov 47 in 48, ter redno pregledujejo, ali so ti kontaktni podatki posodobljeni.

Spletni portal razvija in tehnično upravlja eu-LISA.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 73 za določitev podrobnih pravil o delovanju spletnega portala, vključno z uporabniškim vmesnikom, jeziki, v katerih je na voljo spletni portal, ter z vzorcem elektronskega sporočila.

Člen 50

Pošiljanje osebnih podatkov tretjim državam, mednarodnim organizacijam in zasebnim subjektom

Brez poseganja v člen 65 Uredbe (EU) 2018/1240, člena 25 in 26 Uredbe (EU) 2016/794, člen 41 Uredbe (EU) 2017/2226 in člen 31 Uredbe (ES) št. 767/2008 ter poizvedovanje v Interpolovih podatkovnih zbirkah prek ESP v skladu s členom 9(5) te uredbe, ki so skladne z določbami Poglavja V Uredbe (EU) 2018/1725 in Poglavja V Uredbe (EU) 2016/679, se osebni podatki, ki so v sestavnih delih interoperabilnosti shranjeni ali jih ti obdelujejo ali do njih dostopajo, ne smejo posredovati ali dajati na voljo tretjim državam, mednarodnim organizacijam ali zasebnim subjektom.

Člen 51

Nadzor, ki ga izvajajo nadzorni organi

Vsaka država članica zagotovi, da nadzorni organi neodvisno spremljajo zakonitost obdelave osebnih podatkov na podlagi te uredbe, ki jo izvaja zadevna država članica, vključno s prenosom podatkov v sestavne dele interoperabilnosti in iz njih.

Vsaka država članica zagotovi, da se nacionalni zakoni in drugi predpisi, sprejeti na podlagi Direktive (EU) 2016/680, kadar je to ustrezno, uporabljajo tudi za dostop policijskih organov in imenovanih organov do sestavnih delov interoperabilnosti, tudi glede pravic oseb, do podatkov katerih se dostopa.

Nadzorni organi zagotovijo, da se vsaj vsaka štiri leta za namene te uredbe izvede revizija postopkov obdelave osebnih podatkov s strani odgovornih nacionalnih organov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

Nadzorni organi letno objavijo število zahtev za popravek, izbris ali omejitev obdelave osebnih podatkov, ukrepov, ki so temu sledili, in število popravkov, izbrisov in omejitev obdelave, izvedenih na podlagi zahtev zadevnih oseb.

Države članice svojim nadzornim organom zagotovijo zadostna sredstva in strokovno znanje za opravljanje nalog, ki so jim poverjene v skladu s to uredbo.

Države članice nadzornemu organu iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 zagotovijo vse informacije, ki jih ta zahteva, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu z njihovimi odgovornostmi na podlagi te uredbe. Države članice nadzornim organom iz člena 51(1) Uredbe (EU) 2016/679 omogočijo dostop do svojih dnevnikov iz členov 10, 16, 24 in 36 te uredbe, do utemeljitev iz člena 22(2) te uredbe, in jim kadar koli dovolijo vstop v vse svoje prostore, ki se uporabljajo za namene interoperabilnosti.

Člen 52

Revizije, ki jih izvaja Evropski nadzornik za varstvo podatkov

Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta za namene te uredbe izvede revizija operacij eu-LISA, centralne enote ETIAS in Europola v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o tej reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, eu-LISA, Komisiji, državam članicam in zadevni agenciji Unije. eu-LISA, centralna enota ETIAS in Europol imajo možnost, da pred sprejetjem poročil podajo pripombe.

eu-LISA, centralna enota ETIAS in Europol Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotovijo zahtevane informacije, mu omogočita dostop do vseh dokumentov, ki jih zahteva, in svojih dnevnikov iz členov 10, 16, 24 in 36, ter mu kadar koli dovolijo vstop v vse svoje prostore.

Člen 53

Sodelovanje med nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

Nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov na področju svojih pristojnosti aktivno sodelujejo pri opravljanju svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad uporabo sestavnih delov interoperabilnosti ter izvajanjem drugih določb te uredbe, zlasti če Evropski nadzornik za varstvo podatkov ali nadzorni organ ugotovi večja neskladja med praksami držav članic ali morebitne nezakonite prenose z uporabo komunikacijskih kanalov sestavnih delov interoperabilnosti.

V primerih iz odstavka 1 tega člena se zagotovi usklajen nadzor v skladu s členom 62 Uredbe (EU) 2018/1725.

Evropski odbor za varstvo podatkov v skladu s tem členom do 12. junija 2021 in nato vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Europolu, Evropski agenciji za mejno in obalno stražo ter eu-LISA pošlje skupno poročilo o svojih dejavnostih na podlagi tega člena. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nadzorni organ zadevne države članice.

POGLAVJE VIII

Pristojnosti

Člen 54

Pristojnosti eu-LISA med fazo zasnove in razvoja

eu-LISA zagotovi, da centralne infrastrukture sestavnih delov interoperabilnosti delujejo v skladu s to uredbo.

Sestavne dele interoperabilnosti gosti eu-LISA na svojih tehničnih lokacijah in zagotavljajo funkcionalnosti iz te uredbe v skladu s pogoji glede varnosti, razpoložljivosti, kakovosti in učinkovitosti, navedenimi v členu 55(1).

eu-LISA je odgovorna za oblikovanje in razvoj sestavnih delov interoperabilnosti in za vsakršne prilagoditve, potrebne za vzpostavitev interoperabilnosti centralnih sistemov SVI, VIS, ETIAS, SIS, sistema Eurodac ter sistema ECRIS-TCN in ESP, skupne BMS, CIR, MID ter CRRS.

Brez poseganja v člen 66 eu-LISA nima dostopa do osebnih podatkov, ki se obdelujejo prek ESP, skupne BMS, CIR ali MID.

eu-LISA določi zasnovo fizične arhitekture sestavnih delov interoperabilnosti, vključno z njihovo komunikacijsko infrastrukturo, ter tehnične specifikacije in njihov razvoj glede centralne infrastrukture ter varne komunikacijske infrastrukture, ki jih sprejme upravni odbor na podlagi pozitivnega mnenja Komisije. eu-LISA izvede tudi morebitne prilagoditve SVI, VIS, ETIAS ali SIS, ki so potrebne zaradi vzpostavitve interoperabilnosti in določene s to uredbo.

eu-LISA razvije in vzpostavi sestavne dele interoperabilnosti čim prej po začetku veljavnosti te uredbe in sprejetju ukrepov iz členov 8(2), 9(7), 28(5) in (7), 37(4), 38(3), 39(5), 43(5) ter 78(10) s strani Komisije.

Razvoj zajema pripravo in izvajanje tehničnih specifikacij, preskušanje ter splošno vodenje in usklajevanje projektov.

Med fazo zasnove in razvoja se ustanovi Odbor za upravljanje programa z največ desetimi člani. Sestavlja ga sedem članov, ki jih izmed svojih članov ali nadomestnih članov imenuje upravni odbor eu-LISA, predsednik svetovalne skupine za interoperabilnost iz člena 75, en član, ki zastopa eu-LISA in ga imenuje njen izvršni direktor, in en član, ki ga imenuje Komisija. Člani, ki jih imenuje upravni odbor eu-LISA, se izberejo med tistimi državami članicami, za katere so po pravu Unije pravni instrumenti, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo vseh informacijskih sistemov EU, v celoti zavezujoči in ki bodo sodelovale pri sestavnih delih interoperabilnosti.

Odbor za upravljanje programa se sestaja redno in vsaj trikrat v četrtletju. Zagotovi ustrezno upravljanje faze zasnove in razvoja sestavnih delov interoperabilnosti.

Odbor za upravljanje programa upravnemu odboru eu-LISA vsak mesec predloži pisna poročila o napredku pri projektu. Odbor za upravljanje programa nima nobene pristojnosti za sprejemanje odločitev ali pooblastil za zastopanje članov upravnega odbora eu-LISA.

Upravni odbor eu-LISA določi poslovnik Odbora za upravljanje programa, ki vključuje zlasti pravila o:

(a)

predsedovanju;

(b)

krajih sej;

(c)

pripravi sej;

(d)

sprejemu strokovnjakov na seje;

(e)

komunikacijskih načrtih, ki zagotavljajo popolno obveščenost držav članic, ki ne sodelujejo v upravnem odboru.

Predseduje država članica, za katero so po pravu Unije pravni instrumenti, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo vseh informacijskih sistemov EU, v celoti zavezujoči, in ki sodelujejo v sestavnih delih interoperabilnosti.

Vse potne stroške in dnevnice članov Odbora za upravljanje programa krije eu-LISA, pri čemer se smiselno uporablja člen 10 Poslovnika eu-LISA. Sekretariat Odboru za upravljanje programa zagotovi eu-LISA.

Svetovalna skupina za interoperabilnost iz člena 75 se redno sestaja do začetka delovanja sestavnih delov interoperabilnosti. Po vsakem sestanku poroča Odboru za upravljanje programa. Zagotavlja tehnično strokovno znanje za pomoč pri nalogah Odbora za upravljanje programa in spremlja pripravljenost držav članic.

Člen 55

Pristojnosti eu-LISA po začetku delovanja

Po začetku delovanja vsakega posameznega sestavnega dela interoperabilnosti je eu-LISA pristojna za tehnično upravljanje centralne infrastrukture sestavnih delov interoperabilnosti, vključno z njihovim vzdrževanjem in tehnološkim razvojem. V sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija na podlagi analize stroškov in koristi. eu-LISA je pristojna tudi za tehnično upravljanje komunikacijske infrastrukture iz členov 6, 12, 17, 25 in 39.

Tehnično upravljanje sestavnih delov interoperabilnosti v skladu s to uredbo obsega vse naloge in tehnične rešitve, ki so potrebne za delovanje sestavnih delov interoperabilnosti in zagotavljanje neprekinjenih storitev državam članicam in agencijam Unije 24 ur na dan in 7 dni v tednu. Vključuje vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni tehnične kakovosti delovanja sestavnih delov, predvsem glede odzivnega časa, ki je potreben za iskanje po centralnih infrastrukturah, v skladu s tehničnimi specifikacijami.

Vsi sestavni deli interoperabilnosti se razvijejo in upravljajo tako, da zagotavljajo hiter, nemoten, učinkovit in nadzorovan dostop, popolno in neprekinjeno razpoložljivost sestavnih delov in podatkov, shranjenih v MID, skupni BMS in CIR, in odzivni čas, ki ustreza operativnim potrebam organov držav članic.

Ne glede na člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije eu-LISA za svoje osebje, ki dela s podatki, shranjenimi v sestavnih delih interoperabilnosti, uporablja ustrezna pravila glede poklicne skrivnosti ali druge enakovredne obveznosti glede zaupnosti. Ta obveznost velja tudi po tem, ko navedene osebe zapustijo delovno mesto ali prekinejo delovno razmerje, ali po prenehanju njihovih dejavnosti.

Brez poseganja v člen 66 eu-LISA nima dostopa do osebnih podatkov, ki se obdelujejo prek ESP, skupne BMS, CIR in MID.

eu-LISA razvije in vzdržuje mehanizem in postopke za preverjanje kakovosti podatkov, shranjenih v skupni BMS in CIR, v skladu s členom 37.

eu-LISA izvaja tudi naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi sestavnih delov interoperabilnosti.

Člen 56

Pristojnosti držav članic

Vsaka država članica je pristojna za:

(a)

povezavo s komunikacijsko infrastrukturo ESP in CIR;

(b)

povezovanje obstoječih nacionalnih sistemov in infrastruktur z ESP, CIR ter MID;

(c)

organizacijo, upravljanje, delovanje in vzdrževanje svoje obstoječe nacionalne infrastrukture in njene povezave s sestavnimi deli interoperabilnosti;

(d)

upravljanje in ureditev dostopa ustrezno pooblaščenega osebja pristojnih nacionalnih organov do ESP, CIR in MID v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njegovih profilov;

(e)

sprejetje zakonodajnih ukrepov iz člena 20(5) in (6) za dostopanje do CIR za namene identifikacije;

(f)

ročno preverjanje različnih identitet iz člena 29;

(g)

skladnost z zahtevami glede kakovosti podatkov, določenih v pravu Unije;

(h)

skladnost s pravili posameznih informacijskih sistemov EU v celoti glede varnosti in celovitosti osebnih podatkov;

(i)

odpravo vseh pomanjkljivosti, ugotovljenih v poročilu Komisije o oceni v zvezi s kakovostjo podatkov iz člena 37(5).

Vse države članice povežejo svoje imenovane organe s CIR.

Člen 57

Pristojnosti centralne enote ETIAS

Centralna enota ETIAS je pristojna za:

(a)

ročno preverjanje različnih identitet v skladu s členom 29;

(b)

odkrivanje več identitet med podatki, ki so shranjeni v SVI, VIS, sistemu Eurodac in SIS, iz člena 69.

POGLAVJE IX

Spremembe drugih instrumentov Unije

Člen 58

Spremembe Uredbe (ES) št. 767/2008

Uredba (ES) št. 767/2008 se spremeni:

(1)

v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„VIS s shranjevanjem podatkov o identiteti, podatkov o potni listini in biometričnih podatkov v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( *1 ), prispeva k olajševanju in pomoči pri pravilni identifikaciji oseb, ki so evidentirane v VIS, pod pogoji in za namene člena 20 navedene uredbe.

(2)

v členu 4 se dodajo naslednje točke:

„(12)

‚podatki iz VIS‘ pomeni vse podatke, shranjene v centralnem sistemu VIS in v CIR v skladu s členi 9 do 14;

(13)

‚podatki o identiteti‘ pomeni podatke iz člena 9(4)(a) in (aa);

(14)

‚podatki o prstnih odtisih‘ pomeni podatke, povezane s petimi prstnimi odtisi, in sicer kazalca, sredinca, prstanca, mezinca in palca na desni roki, ter kadar obstajajo, na levi roki;“

(3)

v členu 5 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

CIR vsebuje podatke iz člena 9(4)(a) do (c) ter (5) in (6). Preostali podatki iz VIS pa se hranijo v centralnem sistemu VIS.“;

(4)

v členu 6 se odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

Dostop do VIS za namene iskanja podatkov je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posamezne države članice, ki so pristojni za namene iz členov 15 do 22, ter na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posamezne države članice in agencij Unije, ki so pristojni za namene iz členov 20 in 21 Uredbe (EU) 2019/817. Tak dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog za te namene, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.“;

(5)

v točki 4 člena 9 se točke (a) do (c) nadomestijo z naslednjim:

„(a)

priimek, ime ali imena, datum rojstva, spol;

(aa)

priimek ob rojstvu (prejšnji priimek(-ki)), kraj in država rojstva, sedanje državljanstvo in državljanstvo ob rojstvu;

(b)

vrsta in številka potne listine ali potnih listin ter tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine ali potnih listin;

(c)

datum izteka veljavnosti potne listine ali potnih listin;

(ca)

organ, ki je izdal potno listino, in datum njene izdaje;“.

Člen 59

Spremembe Uredbe (EU) 2016/399

V členu 8 se vstavi naslednji odstavek:

„4a.

Kadar pri vstopu ali izstopu preverjanje podatkov v ustreznih zbirkah podatkov, vključno z detektorjem več identitet, prek evropskega iskalnega portala, vzpostavljenim s členom 25(1) oziroma členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( *2 ), privede do rumene povezave ali odkrije rdečo povezavo, mejni policist preveri podatke v skupnem odložišču podatkov o identiteti, vzpostavljenem s členom 17(1) navedene uredbe, ali v SIS oziroma v obojem, da oceni razlike v povezanih podatkih o identiteti ali podatke o potni listini. Mejni policist opravi vsa dodatna preverjanja, potrebna za odločitev o statusu in barvi povezave.

V skladu s členom 69(1) Uredbe (EU) 2019/817 se ta odstavek uporablja od začetka delovanja detektorja več identitet v skladu s členom 72(4) navedene uredbe.

Člen 60

Spremembe Uredbe (EU) 2017/2226

Uredba (EU) 2017/2226 se spremeni:

(1)

v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„3.

SVI s shranjevanjem podatkov o identiteti, podatkov o potni listini in biometričnih podatkov v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( *3 ), prispeva k olajševanju in pomoči pri pravilni identifikaciji oseb, ki so evidentirane v SVI, pod pogoji in za namene člena 20 navedene uredbe.

(2)

v členu 3 se odstavek 1 spremeni:

(a)

točka 22 se nadomesti z naslednjim:

„(22)

‚podatki iz SVI‘ pomeni vse podatke, shranjene v centralnem sistemu SVI in v CIR v skladu s členi 15 do 20;“;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(22a)

„‚podatki o identiteti‘ pomeni podatke iz točke (a) člena 16(1) ter ustrezne podatke iz členov 17(1) in 18(1);“;

(c)

dodata se naslednji točki:

„(32)

‚ESP‘ pomeni evropski iskalni portal, vzpostavljen s členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/817;

(33)

‚CIR‘ pomeni skupno odložišče podatkov o identiteti, vzpostavljeno s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817.“;

(3)

v členu 6(1) se doda naslednja točka:

„(j) zagotovi pravilna identifikacija oseb.“;

(4)

člen 7 se spremeni:

„(a)

odstavek 1 se spremeni:

(i)

vstavi se naslednja točka:

„(aa) centralna infrastruktura CIR iz točke (a) člena 17(2) Uredbe (EU) 2019/817.“

(ii)

točka (f) se nadomesti z naslednjim:

„(f) varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom SVI ter centralnima infrastrukturama ESP in CIR.“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„1a.

CIR vsebuje podatke iz točk (a) do (d) člena 16(1), točk (a), (b) in (c) člena 17(1) ter člena 18(1) in (2). Preostali podatki iz SVI se hranijo v centralnem sistemu SVI.“;

(5)

v členu 9 se doda naslednji odstavek:

„4.

Dostop do podatkov iz SVI, shranjenih v CIR, je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov posameznih držav članic in na ustrezno pooblaščeno osebje agencij Unije, ki so pristojni za namene iz člena 20 in člena 21 Uredbe (EU) 2019/817. Tak dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog, za te namene, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.“;

(6)

člen 21 se spremeni:

(a)

odstavek 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

Kadar je tehnično nemogoče vnesti podatke v centralni sistem SVI ali CIR ali v primeru izpada delovanja centralnega sistema SVI ali CIR, se podatki iz členov 16 do 20 začasno shranijo na nacionalnem enotnem vmesniku. Kadar to ni mogoče, se podatki začasno shranijo lokalno v elektronski obliki. V obeh primerih se podatki v centralni sistem SVI ali CIR vnesejo, takoj ko to ni več tehnično nemogoče oziroma po odpravi izpada delovanja. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe in uporabijo potrebno infrastrukturo, opremo in vire za zagotovitev, da se lahko takšna začasna lokalna hramba izvede kadar koli in za kateri koli njihov mejni prehod.“;

(b)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.

Brez poseganja v obveznost izvajanja mejne kontrole v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, v izjemnih razmerah, ko je tehnično nemogoče vnesti podatke bodisi v centralni sistem SVI in CIR bodisi v nacionalni enotni vmesnik ter je tehnično nemogoče začasno shraniti podatke lokalno v elektronski obliki, mejni organ ročno shrani podatke iz členov 16 do 20 te uredbe, razen biometričnih podatkov, ter odtisne vstopni ali izstopni žig v potno listino državljana tretje države. Navedeni podatki se vnesejo v centralni sistem SVI in CIR, takoj ko je to tehnično mogoče.“;

(7)

člen 23 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.

Mejni organ za namene preverjanj v skladu z odstavkom 1 tega člena sproži poizvedbo z uporabo ESP za primerjavo podatkov o državljanu tretje države z ustreznimi podatki v SVI in VIS.“;

(b)

v odstavku 4 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„4.

Kadar se pri iskanju z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 2 tega člena izkaže, da v SVI niso evidentirani podatki o državljanu tretje države, kadar preverjanje državljana tretje države v skladu z odstavkom 2 tega člena ni uspešno ali če obstajajo dvomi glede identitete državljana tretje države, imajo mejni organi dostop do podatkov za ugotavljanje identitete v skladu s členom 27, da lahko pripravijo ali posodobijo individualno dokumentacijo v skladu s členom 14.“;

(8)

v členu 32 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

V primerih, ko so imenovani organi sprožili poizvedbo v CIR v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817, lahko dostopajo do SVI za namene vpogleda, kadar so izpolnjeni pogoji iz tega člena in kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2019/817 razkrije, da so podatki shranjeni v SVI.“;

(9)

v členu 33 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

V primerih, ko je Europol sprožil poizvedbo v CIR v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817, lahko dostopa do SVI za namene vpogleda, kadar so izpolnjeni pogoji iz tega člena in kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2019/817 razkrije, da so podatki shranjeni v SVI.“;

(10)

člen 34 se spremeni:

(a)

v odstavkih 1 in 2 se besedilo „v centralnem sistemu SVI“ nadomesti z besedilom „v CIR oziroma v centralnem sistemu SVI“;

(b)

v odstavku 5 se besedilo „iz centralnega sistema SVI“ nadomesti z besedilom „iz centralnega sistema SVI in iz CIR“;

(11)

v členu 35 se odstavek 7 nadomesti z naslednjim:

„7.

Centralni sistem SVI in CIR nemudoma obvestita vse države članice o izbrisu podatkov iz SVI ali iz CIR in, kadar je primerno, s seznama identificiranih oseb iz člena 12(3).“;

(12)

v členu 36 se besedilo „centralnega sistema SVI“ nadomesti z besedilom „centralnega sistema SVI in CIR“;

(13)

člen 37 se spremeni:

(a)

prvi pododstavek odstavka 1 se nadomesti z naslednjim:

„1.

eu-LISA je pristojna za razvoj centralnega sistema SVI in CIR, nacionalnih enotnih vmesnikov, komunikacijske infrastrukture in varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS. eu-LISA je pristojna tudi za razvoj spletne storitve iz člena 13 v skladu s podrobnimi pravili iz člena 13(7) ter specifikacijami in pogoji, sprejetimi na podlagi točke (h) prvega odstavka člena 36, in repozitorija podatkov iz člena 63(2).“;

(b)

prvi pododstavek odstavka 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

eu-LISA je pristojna za operativno upravljanje centralnega sistema SVI in CIR, varnega komunikacijskega kanala med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS. V sodelovanju z državami članicami zagotavlja, da se v skladu z analizo stroškov in koristi vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija za centralni sistem SVI in CIR, enotne nacionalne vmesnike, komunikacijsko infrastrukturo, varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim sistemom VIS ter za spletno storitev iz člena 13 in repozitorij podatkov iz člena 63(2). eu-LISA je odgovorna tudi za operativno upravljanje komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom SVI in nacionalnimi enotnimi vmesniki ter za spletno storitev iz člena 13 in repozitorij podatkov iz člena 63(2).“;

(14)

v členu 46(1) se doda naslednja točka:

„(f) sklic na uporabo ESP za poizvedovanje v SVI, kakor je navedena v členu 7(2) Uredbe (EU) 2019/817.“;

(15)

člen 63(2) se spremeni:

(a)

odstavek 2 se nadomesti z naslednjim:

„2.

eu-LISA za namen odstavka 1 tega člena hrani podatke iz navedenega odstavka v centralnem registru za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/817.“;

(b)

v odstavku 4 se doda naslednji pododstavek:

„Dnevni statistični podatki se hranijo v centralnem registru za poročanje in statistične podatke.“.

Člen 61

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1240

Uredba (EU) 2018/1240 se spremeni:

(1)

v členu 1 se doda naslednji odstavek:

„3.

ETIAS s shranjevanjem podatkov o identiteti in podatkov o potni listini v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( *4 ), prispeva k olajševanju in pomoči pri pravilni identifikaciji oseb, ki so evidentirane v ETIAS, pod pogoji in za namene člena 20 navedene uredbe.

(2)

v členu 3(1) se dodajo naslednje točke:

„(23)

‚CIR‘ pomeni skupno odložišče podatkov o identiteti, vzpostavljeno s členom17(1) Uredbe (EU) 2019/817;

(24)

‚ESP‘ pomeni evropski iskalni portal, vzpostavljen s členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/817;

(25)

‚centralni sistem ETIAS‘ pomeni centralni sistem iz točke (a) člena 6(2) skupaj s CIR, če CIR vsebuje podatke iz člena 6(2a);

(26)

‚podatki o identiteti‘ pomeni podatke iz točk (a), (b) in (c) člena 17(2);

(27)

‚podatki o potni listini‘ pomeni podatke iz točk (d) in (e) člena 17(2) ter tričrkovno oznako države izdajateljice, kakor je navedeno v točki (c) člena 19(3).“;

(3)

v členu 4 se doda naslednja točka:

„(g) prispeval k pravilni identifikaciji oseb.“;

(4)

člen 6 se spremeni:

(a)

odstavek 2 se spremeni:

(i)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) centralni sistem, vključno z nadzornim seznamom ETIAS iz člena 34;“;

(ii)

vstavi se naslednja točka:

„(aa) CIR;“;

(iii)

točka d se nadomesti z naslednjim:

„(d) varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom ter centralnima infrastrukturama ESP in CIR;“;

(b)

vstavi se naslednji odstavek:

„2a.

CIR vsebuje podatke o identiteti in podatke o potni listini. Preostali podatki so hranjeni v centralnem sistemu.“;

(5)

člen 13 se spremeni:

(a)

vstavi se naslednji odstavek:

„4a.

Dostop do podatkov o identiteti in podatkov o potni listini iz ETIAS, shranjenih v CIR, je prav tako omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih organov vsake države članice in na ustrezno pooblaščeno osebje agencij Unije, ki so pristojni za namene iz člena 20 in člena 21 Uredbe (EU) 2019/817. Tak dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje njihovih nalog za te namene, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.“;

(b)

odstavek 5 se nadomesti z naslednjim:

„5.

Vsaka država članica imenuje pristojne nacionalne organe iz odstavkov 1, 2, 4 in 4a tega člena ter brez odlašanja posreduje seznam teh organov eu-LISA v skladu v skladu s členom 87(2). Na tem seznamu se podrobno navede, za kateri namen ima ustrezno pooblaščeno osebje posameznega organa dostop do podatkov v ETIAS v skladu z odstavki 1, 2, 4 in 4a tega člena.“;

(6)

v členu 17 se odstavek 2 spremeni:

(a)

točka (a) se nadomesti z naslednjim:

„(a) priimek, ime ali imena, priimek ob rojstvu; datum rojstva, kraj rojstva, spol, sedanje državljanstvo;“;

(b)

vstavi se naslednja točka:

„(aa) državo rojstva, imeni staršev;“;

(7)

v členu 19(4) se besede „točka (a) člena 17(2)“ v vseh sklonih nadomestijo z besedami „točki (a) in (aa) člena 17(2)“ v ustreznem sklonu;

(8)

člen 20 se spremeni:

(a)

v odstavku 2 se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.

Centralni sistem ETIAS sproži poizvedbo prek ESP, da primerja ustrezne podatke iz točk (a), (aa), (b), (c), (d), (f), (g), (j), (k) in (m) člena 17(2) ter iz člena 17(8) s podatki v zapisu, dosjeju ali razpisu ukrepa v dosjeju prosilca, v centralnem sistemu ETIAS, SIS, SVI, VIS, sistemu Eurodac, med podatki Europola ter v Interpolovih podatkovnih zbirkah SLTD in TDAWN.“;

(b)

v odstavku 4 se besede „točke (a), (b), (c), (d), (f), (g), (j), (k) in (m) člena 17(2)“ v vseh sklonih nadomestijo z besedami „točke (a), (aa), (b), (c), (d), (f), (g), (j), (k) in (m) člena 17(2)“ v ustreznem sklonu;

(c)

v odstavku 5 se besede „točke (a), (c), (f), (h) in (i) člena 17(2)“ v vseh sklonih nadomestijo z besedami „točke (a), (aa), (c), (f), (h) in (i) člena 17(2)“ v ustreznem sklonu;

(9)

v členu 23 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

Centralni sistem ETIAS sproži poizvedbo prek ESP, da primerja ustrezne podatke iz točk (a), (aa), (b) in (d) člena 17(2) s podatki v SIS ter ugotovi, ali za prosilca velja kateri od naslednjih razpisov ukrepov:

(a)

razpis ukrepa za pogrešane osebe;

(b)

razpis ukrepa za osebe, iskane zaradi sodelovanja v sodnem postopku;

(c)

razpis ukrepa za osebe zaradi prikrite ali namenske kontrole.“;

(10)

v členu 52 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

V primerih, ko so imenovani organi sprožili poizvedbo v CIR v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817, lahko dostopajo do dosjejev prosilcev, shranjenih v centralnem sistemu ETIAS, v skladu s tem členom za namene vpogleda, kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2019/817 razkrije, da so podatki shranjeni v dosjejih prosilcev, shranjenih v centralnem sistemu ETIAS.“;

(11)

v členu 53 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

V primerih, ko je Europol sprožil poizvedbo v CIR v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817, lahko dostopa do dosjejev prosilcev, shranjenih v centralnem sistemu ETIAS, v skladu s tem členom za namene vpogleda, kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) Uredbe (EU) 2019/817 razkrije, da so podatki shranjeni v dosjejih prosilcev, shranjenih v centralnem sistemu ETIAS.“;

(12)

v petem pododstavku člena 65(3) se besede „točke (a), (b), (c), (d), (e) in (f) člena 17(2)“ v vseh sklonih nadomestijo z besedami „točke (a), (aa), (b), (c), (d), (e) in (f) člena 17(2)“ v ustreznem sklonu;

(13)

v členu 69(1) se vstavi naslednja točka:

„(ca) kadar je ustrezno, sklic na uporabo ESP za poizvedovanje v centralnem sistemu ETIAS, kakor je navedena v členu 7(2) Uredbe (EU) 2019/817;“;

(14)

v členu 73(2) se besede „centralni podatkovni repozitorij“ v vseh sklonih nadomestijo z besedami „centralni register za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/817, kolikor vsebuje podatke, pridobljene iz centralnega sistema ETIAS v skladu s členom 84 te uredbe“ v ustreznem sklonu;

(15)

v členu 74(1) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„1.

eu-LISA je po začetku delovanja ETIAS odgovorna za tehnično upravljanje centralnega sistema ETIAS in nacionalnih enotnih vmesnikov. Odgovorna je tudi za morebitno tehnično preskušanje, potrebno za vzpostavitev in posodobitev pravil ETIAS za varnostno preverjanje. V sodelovanju z državami članicami zagotavlja, da se v skladu z analizo stroškov in koristi vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija. Odgovorna je tudi za tehnično upravljanje komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom ETIAS in nacionalnimi enotnimi vmesniki ter za javno spletno mesto, aplikacijo za mobilne naprave, storitev elektronske pošte, storitev varnega računa, orodje za preverjanje, namenjeno prosilcem, orodje za privolitev, namenjeno prosilcem, orodje za ocenjevanje za nadzorni seznam ETIAS, portal za prevoznike, spletno storitev ter programsko opremo za obdelavo prošenj.“;

(16)

v členu 84(2) se prvi pododstavek nadomesti z naslednjim:

„2.

eu-LISA za namen odstavka 1 tega člena hrani podatke iz odstavka 1 v centralnem registru za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/817. V skladu s členom 39(1) navedene uredbe medsistemski statistični podatki in analitično poročanje organom iz odstavka 1 tega člena omogočajo, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke, podpirajo izvajanje pravil ETIAS za varnostno preverjanje iz člena 33, izboljšajo oceno tveganja za varnost in nezakonito priseljevanje ter velikega tveganja za epidemijo, okrepijo učinkovitost mejnih kontrol ter pomagajo centralni enoti ETIAS in nacionalnim enot ETIAS pri obravnavi vlog za odobritev potovanja.“;

(17)

v členu 84(4) se doda naslednji pododstavek:

„Dnevni statistični podatki se hranijo v centralnem registru za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/817.“.

Člen 62

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1726

Uredba (EU) 2018/1726 se spremeni:

(1)

člen 12 se nadomesti z naslednjim:

„Člen 12

Kakovost podatkov

Brez poseganja v odgovornosti držav članic glede podatkov, vnesenih v sisteme, ki spadajo pod operativno odgovornost Agencije, Agencija v tesnem sodelovanju s svojimi svetovalnimi skupinami za vse sisteme pod njenim operativnim upravljanjem vzpostavi samodejne mehanizme in postopke za nadzor kakovosti podatkov, skupne kazalnike kakovosti podatkov in minimalne standarde kakovosti za shranjevanje podatkov v skladu z ustreznimi določbami pravnih instrumentov, ki urejajo navedene informacijske sisteme, in določbami člena 37 uredb (EU) 2019/817 ( *5 ) in (EU) 2019/818 ( *6 ) Evropskega parlamenta in Sveta.

Agencija vzpostavi centralni register, ki vsebuje le anonimizirane podatke, za poročanje in statistične podatke v skladu s členom 39 uredb (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818, za katerega veljajo posebne določbe v pravnih instrumentih, ki urejajo razvoj, vzpostavitev, delovanje in uporabo obsežnih informacijskih sistemov, ki jih upravlja Agencija.

(2)

v členu 19 se odstavek 1 spremeni:

(a)

vstavi se naslednja točka:

„(eea) sprejme poročila o trenutnem stanju razvoja sestavnih delov interoperabilnosti v skladu s členom 78(2) Uredbe (EU) 2019/817 in členom 74(2) Uredbe (EU) 2019/818;“;

(b)

točka (ff) se nadomesti z naslednjim:

„(ff) sprejme poročila o tehničnem delovanju SIS v skladu s členom 60(7) Uredbe (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ( *7 ) in členom 74(8) Uredbe 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta ( *8 ), VIS v skladu s členom 50(3) Uredbe (ES) št. 767/2008 in členom 17(3) Sklepa 2008/633/PNZ, SVI v skladu s členom 72(4) Uredbe (EU) 2017/2226, ETIAS v skladu s členom 92(4) Uredbe (EU) 2018/1240 o sistemu ECRIS-TCN, referenčne programske opreme sistema ECRIS v skladu s členom 36(8) Uredbe (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta ( *9 ) ter sestavnih delov interoperabilnosti v skladu s členom 78(3) Uredbe (EU) 2019/817 in členom 74(3) Uredbe (EU) 2019/818“;

(c)

točka (hh) se nadomesti z naslednjim:

„(hh) sprejme formalne pripombe na poročila Evropskega nadzornika za varstvo podatkov o njegovih revizijah, ki se izvajajo na podlagi člena 56(2) Uredbe (EU) 2018/1861, člena 42(2) Uredbe (ES) št. 767/2008, člena 31(2) Uredbe (EU) št. 603/2013, člena 56(2) Uredbe (EU) 2017/2226, člena 67 Uredbe (EU) 2018/1240, člena 29(2) Uredbe (EU) 2019/816 ter člena 52 uredb (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818, ter zagotovi ustrezno nadaljnje ukrepanje po teh revizijah;“;

(d)

točka (mm) se nadomesti z naslednjim:

„(mm) zagotovi, da se vsako leto objavi seznam pristojnih organov, ki so pooblaščeni za neposredno iskanje podatkov, shranjenih v SIS, v skladu s členom 41(8) Uredbe (EU) 2018/1861 in členom 56(7) Uredbe (EU) 2018/1862, skupaj s seznamom uradov nacionalnih sistemov SIS (N. SIS) in uradov SIRENE, v skladu s členom 7(3) Uredbe (EU) 2018/1861 oziroma členu 7(3) Uredbe (EU) 2018/1862, kakor tudi seznam pristojnih organov s skladu s členom 65(2) Uredbe (EU) 2017/2226, seznam pristojnih organov s skladu s členom 87(2) Uredbe (EU) 2018/1240, seznam centralnih organov s skladu s členom 34(2) Uredbe (EU) 2019/816 in seznam organov s skladu s členom 71(1) Uredbe (EU) 2019/817 ter člena 67(1) Uredbe (EU) 2019/818;“;

(3)

v členu 22 se odstavek 4 nadomesti z naslednjim:

„4.

Europol in Eurojust se lahko udeležujeta sej upravnega odbora kot opazovalca, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS II v povezavi z uporabo Sklepa 2007/533/PNZ.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo se lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalka, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2016/1624.

Europol se prav tako lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede VIS v povezavi z uporabo Sklepa 2008/633/PNZ ali vprašanje glede sistema Eurodac v povezavi z uporabo Uredbe (EU) št. 603/2013.

Europol se prav tako lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalec, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SVI v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2017/2226 ali vprašanje glede ETIAS v povezavi z Uredbo (EU) 2018/1240.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo se lahko udeležuje sej upravnega odbora kot opazovalka, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede SIS v povezavi z uporabo Uredbe (EU) 2018/1240.

Eurojust, Europol in Evropsko javno tožilstvo se lahko udeležujejo sej upravnega odbora kot opazovalci, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede Uredbe (EU) 2019/816.

Eurojust, Europol in Evropska agencija za mejno in obalno stražo se prav tako lahko udeležujejo sej upravnega odbora kot opazovalci, kadar je na dnevnem redu vprašanje glede uredb (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818.

Upravni odbor lahko povabi na seje kot opazovalca kogar koli, čigar mnenje bi bilo lahko pomembno.“;

(4)

v členu 24(3) se točka (p) nadomesti z naslednjim:

„(p) brez poseganja v člen 17 kadrovskih predpisov za uradnike, določitev zahtev glede zaupnosti zaradi skladnosti s členom 17 Uredbe (ES) št. 1987/2006, členom 17 Sklepa 2007/533/PNZ, členom 26(9) Uredbe (ES) št. 767/2008, členom 4(4) Uredbe (EU) št. 603/2013, členom 37(4) Uredbe (EU) 2017/2226, členom 74(2) Uredbe (EU) 2018/1240, členom 11(16) Uredbe (EU) 2019/816 in členom 55(2) uredb (EU) 2019/817 in (EU) 2019/818;“;

(6)

člen 27 se spremeni:

▼C1

(a)

v odstavku 1 se vstavi naslednja točka:

„(db) svetovalna skupina za interoperabilnost;“;

▼B

(b)

odstavek 3 se nadomesti z naslednjim:

„3.

Europol, Eurojust in Evropska agencija za mejno in obalno stražo lahko imenujejo vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za SIS II.

Europol lahko imenuje svojega predstavnika v svetovalne skupine za VIS in sistem Eurodac ter SVI/ETIAS.

Evropska agencija za mejno in obalno stražo lahko imenuje svojega predstavnika tudi v svetovalno skupino za SVI/ETIAS.

Predstavnika v svetovalno skupino za sistem ECRIS-TCN lahko imenujejo tudi Eurojust, Europol ter Evropsko javno tožilstvo.

Europol, Eurojust in Evropska agencija za mejno in obalno stražo lahko imenujejo vsak svojega predstavnika v svetovalno skupino za interoperabilnost.“

Člen 63

Spremembe Uredbe (EU) 2018/1861

Uredba (EU) 2018/1861 se spremeni:

(1)

v členu 3 se dodajo naslednje točke:

„(22)

‚ESP‘ pomeni evropski iskalni portal, vzpostavljen s členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( *10 );

(23)

‚skupna BMS‘ pomeni skupno storitev za ugotavljanje ujemanja biometričnih podatkov, vzpostavljeno s členom 12(1) Uredbe (EU) 2019/817;

(24)

‚CIR‘ pomeni skupno odložišče podatkov o identiteti, vzpostavljeno s členom17(1) Uredbe (EU) 2019/817;

(25)

‚MID‘ pomeni detektor več identitet, vzpostavljen s členom 25(1) Uredbe (EU) 2019/817.

(2)

člen 4 se spremeni:

(a)

v odstavku 1 se točki (b) in (c) nadomestita z naslednjim:

„(b)

nacionalnega sistema (N.SIS) v vsaki državi članici, ki je sestavljen iz nacionalnih podatkovnih sistemov, ki komunicirajo s centralnim SIS, vključno z vsaj enim nacionalnim ali deljenim rezervnim N.SIS;

(c)

komunikacijske infrastrukture med CS-SIS, rezervnim CS-SIS in NI-SIS (v nadaljnjem besedilu: komunikacijska infrastruktura), ki zagotavlja šifrirano navidezno omrežje, namenjeno podatkom SIS in izmenjavi podatkov med uradi SIRENE iz člena 7(2), in

(d)

varne komunikacijske infrastrukture med CS-SIS ter centralnimi infrastrukturami ESP, skupne BMS in MID.“;

(b)

dodata se naslednja odstavka:

„8.

Brez poseganja v odstavke 1 do 5 se lahko podatki SIS iščejo tudi prek ESP.

Brez poseganja v odstavke 1 do 5 se lahko podatki SIS prenesejo tudi prek varne komunikacijske infrastrukture iz točke (d) odstavka 1. Ti prenosi so omejeni na obseg, ki je potreben za namene Uredbe (EU) 2019/817.“;

(3)

v členu 7 se vstavi naslednji odstavek:

„2a.

Uradi SIRENE zagotovijo tudi ročno preverjanje različnih identitet v skladu s členom 29 Uredbe (EU) 2019/817. Uradi SIRENE imajo v obsegu, ki je potreben za opravljanje te naloge, dostop do podatkov, shranjenih v CIR in MID, za namene iz členov 21 in 26 Uredbe (EU) 2019/817.“;

(4)

v členu 12 se odstavek 1 nadomesti z naslednjim:

„1.

Države članice zagotovijo, da se zaradi preverjanja zakonitosti poizvedb, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja, zagotavljanja pravilnega delovanja N.SIS, kot tudi celovitosti in varstva podatkov vsak dostop do osebnih podatkov in izmenjava teh podatkov v okviru CS-SIS zabeleži v njihovem N.SIS. Ta zahteva se ne velja za samodejne postopke iz točk (a), (b) in (c) člena 4(6).

Države članice zagotovijo, da se zaradi preverjanja zakonitosti poizvedb, spremljanja zakonitosti obdelave podatkov, notranjega spremljanja ter celovitosti in varstva podatkov zabeleži tudi vsak dostop do osebnih podatkov prek ESP.“;

(5)

v členu 34(1) se doda naslednja točka:

„(g) preverjanja različnih identitet in boja proti identitetnim prevaram v skladu s poglavjem V Uredbe (EU) 2019/817.“;

(6)

v členu 60 se odstavek 6 nadomesti z naslednjim:

„6.

Za namene člena 15(4) ter odstavkov 3, 4 in 5 tega člena eu-LISA hrani podatke iz člena 15(4) in odstavka 3 tega člena, ki ne smejo omogočati identifikacije posameznikov v centralnem registru za poročanje in statistične podatke iz člena 39 Uredbe (EU) 2019/817.

eu-LISA omogoči Komisiji in organom iz odstavka 5 tega člena pridobitev prilagojenih poročil in statističnih podatkov. eu-LISA državam članicam, Komisiji, Europolu in Evropski agenciji za mejno in obalno stražo na zahtevo omogoči dostop do centralnega registra za poročanje in statistične podatke v skladu s členom 39 Uredbe (EU) 2019/817.“

Člen 64

Spremembe Odločbe 2004/512/ES

V členu 1 odločbe 2004/512/ES se odstavek 2 nadomesti z naslednjim:

„2.

Vizumski informacijski sistem temelji na centralizirani arhitekturi in ga sestavljajo:

(a)

skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR) iz člena 17(2)(a) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( *11 );

(b)

centralni informacijski sistem, v nadaljnjem besedilu: ‚centralni vizumski informacijski sistem‘ (CS-VIS);

(c)

vmesnik v vsaki državi članici, v nadaljnjem besedilu: ‚nacionalni vmesnik‘ (NI-VIS), za zagotovitev povezave do pristojnega centralnega nacionalnega organa zadevne države članice;

(d)

komunikacijska infrastruktura med centralnim vizumskim informacijskim sistemom in nacionalnimi vmesniki;

(e)

varni komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in CS-VIS;

(f)

varna komunikacijska infrastruktura med centralnim sistemom VIS ter centralnima infrastrukturama evropskega iskalnega portala, vzpostavljenega s členom 6(1) Uredbe (EU) 2019/817, in skupnega odložišča podatkov o identiteti, vzpostavljenega s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817.

Člen 65

Spremembe Sklepa 2008/633/PNZ

Sklep 2008/633/PNZ se spremeni:

(1)

v členu 5 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

V primerih, ko so imenovani organi sprožili poizvedbo v skupnem odložišču podatkov o identiteti (CIR) v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( *12 ) in so izpolnjeni pogoji za dostop iz tega člena, lahko dostopajo do VIS za namene vpogleda, kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) navedene uredbe razkrije, da so podatki shranjeni v VIS.

(2)

v členu 7 se vstavi naslednji odstavek:

„1a.

V primerih, ko je Europol sprožil poizvedbo v CIR v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2019/817 (*) in so izpolnjeni pogoji za dostop iz tega člena, lahko Europol dostopa do VIS za namene vpogleda, kadar prejeti odgovor iz člena 22(2) navedene uredbe razkrije, da so podatki shranjeni v VIS.“

POGLAVE X

Končne določbe

Člen 66

Poročanje in statistični podatki

Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije in eu-LISA ima, izključno za pripravo poročil in statistične namene, dostop do naslednjih podatkov, povezanih z ESP:

(a)

število poizvedb na uporabnika profila ESP;

(b)

število poizvedb v vsaki posamezni Interpolovi podatkovni zbirki.

Iz podatkov ni mogoče identificirati posameznikov.

Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije in eu-LISA ima, izključno za pripravo poročil in statistične namene, dostop do naslednjih podatkov, povezanih s CIR:

(a)

število poizvedb za namene členov 20, 21 in 22;

(b)

državljanstvo, spol in leto rojstva osebe;

(c)

vrsta potne listine in tričrkovna oznaka države izdajateljice;

(d)

število iskanj, opravljenih z biometričnimi podatki in brez njih.

Iz podatkov ni mogoče identificirati posameznikov.

Ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov držav članic, Komisije in eu-LISA ima, izključno za pripravo poročil in statistične namene, dostop do naslednjih podatkov, povezanih z MID:

(a)

število iskanj, opravljenih z biometričnimi podatki in brez njih;

(b)

število posameznih vrst povezave in informacijski sistemi EU, ki vsebujejo povezane podatke;

(c)

obdobje, v katerem so posamezne rumene in rdeče povezave ostale v sistemu.

Iz podatkov ni mogoče identificirati posameznikov.

Ustrezno pooblaščeno osebje Evropske agencije za mejno in obalno stražo ima pravico do vpogleda v podatke iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena za namene izvajanja analiz tveganj in ocen ranljivosti iz členov 11 in 13 Uredbe (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ).

Ustrezno pooblaščeno osebje Europola ima pravico do vpogleda v podatke iz odstavkov 2 in 3 tega člena za namene izvajanja strateških, tematskih in operativnih analiz, kot je določeno v členu 18(2)(b) in (c) Uredbe (EU) 2016/794.

eu-LISA za namene odstavkov 1, 2 in 3 hrani podatke iz teh odstavkov v CRRS. Iz podatkov, vključenih v CRRS, ni mogoče identificirati posameznikov, podatki pa organom iz odstavkov 1, 2 in 3 omogočajo, da pridobijo prilagodljiva poročila in statistične podatke za izboljšanje učinkovitosti mejnih kontrol, pomoč konzulatom pri obdelavi vlog za izdajo vizuma ter podporo oblikovanju migracijske in varnostne politike Unije na podlagi dokazov.

Komisija Agenciji Evropske unije za temeljne pravice na zahtevo zagotovi ustrezne informacije za oceno učinka te uredbe na temeljne pravice.

Člen 67

Prehodno obdobje za uporabo evropskega iskalnega portala

Obveznosti iz člena 7(2) in (4) se v obdobju dveh let po začetku delovanja ESP ne uporabljajo in uporaba ESP v tem obdobju ni obvezna.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 73 sprejeme delegirani akt, s katerim spremeni to uredbo, tako da enkrat podaljša obdobje iz odstavka 1 tega člena za največ eno leto, če je ocena praktičnega izvajanja ESP pokazala, da je takšno podaljšanje potrebno še posebej zaradi učinka, ki bi ga začetek delovanja ESP imel na organizacijo in trajanje mejnih kontrol.

Člen 68

Prehodno obdobje za določbe o dostopu do skupnega odložišča podatkov o identiteti za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj

Člen 22, točke 8 in 9 člena 60, točki 10 in 11 člena 61 ter člen 65 se uporabljajo od datuma začetka delovanja CIR iz člena 72(3).

Člen 69

Prehodno obdobje za odkrivanje več identitet

V obdobju enega leta po tem, ko eu-LISA pošlje uradno obvestilo o zaključku preskusa MID iz člena 72(4)(b), in pred začetkom delovanja MID je za odkrivanje več identitet med podatki, shranjenimi v SVI, VIS, sistemu Eurodac in SIS, pristojna centralna enota ETIAS. Odkrivanje več identitet se opravlja samo z uporabo biometričnih podatkov.

Kadar poizvedba privede do enega ali več ujemanj in so podatki o identiteti iz povezanih dokumentacij enaki ali podobni, se vzpostavi bela povezava v skladu s členom 33.

Kadar poizvedba privede do enega ali več ujemanj in podatkov o identiteti iz povezanih dokumentacij ni mogoče šteti za podobne, se vzpostavi rumena povezava v skladu s členom 30 in se uporablja postopek iz člena 29.

V primeru več ujemanj se vzpostavi povezava med vsakim podatkom, ki je privedel do ujemanja.

Kadar se vzpostavi rumena povezava, MID centralni enoti ETIAS dovoli dostop do podatkov o identiteti, ki se nahajajo v različnih informacijskih sistemih EU.

Kadar se vzpostavi povezava na razpis ukrepa v SIS, ki ni razpis ukrepa na podlagi člena 3 Uredbe (EU) 2018/1860, členov 24 in 25 Uredbe (EU) 2018/1861 ali člena 38 Uredbe (EU) 2018/1862, MID uradu SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, dovoli dostop do podatkov o identiteti, ki se nahajajo v različnih informacijskih sistemih.

Centralna enota ETIAS ali, v primerih iz odstavka 4 tega člena, urad SIRENE države članice, ki je izdala razpis ukrepa, ima dostop do podatkov v dokumentaciji o potrditvi identitete in oceni različne identitete, posodobi povezavo v skladu s členi 31, 32 in 33 ter jo doda dokumentaciji o potrditvi identitete.

Centralna enota ETIAS obvesti Komisijo v skladu s členom 71(3) šele, ko so bile vse rumene povezave ročno preverjene in spremenjene bodisi v zelene, bele ali rdeče povezave.

Centralni enoti ETIAS pri odkrivanju več identitet na podlagi tega člena po potrebi pomagajo države članice.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranega akta v skladu s členom 73 za podaljšanje obdobja iz odstavka 1 tega člena za šest mesecev, ki se lahko obnovi še dvakrat za šest mesecev. Takšno podaljšanje se odobri le po oceni predvidenega časa za izvedbo odkrivanja več identitet na podlagi tega člena, ki pokaže, da odkrivanja več identitet ne da dokončati pred iztekom preostanka roka iz odstavka 1 tega člena ali kakršnih koli tekočih podaljšanj, in da ni mogoče izvesti nobenih popravnih ukrepov. Ocena se izvede najpozneje tri mesece pred iztekom takega roka ali tekočega podaljšanja.

Člen 70

Stroški

Stroški, ki nastanejo v zvezi z uvedbo in delovanjem ESP, skupne BMS, CIR in MID, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Stroški, ki nastanejo v zvezi s povezovanjem obstoječih nacionalnih infrastruktur in njihovo povezavo z nacionalnimi enotnimi vmesniki ter v zvezi z gostitvijo nacionalnih enotnih vmesnikov, se krijejo iz splošnega proračuna Unije.

Izključeni so naslednji stroški:

(a)

pisarna države članice za projektno vodenje (srečanja, misije, uradi);

(b)

gostitev nacionalnih sistemov IT (prostor, izvajanje, električna energija, hlajenje);

(c)

delovanje nacionalnih sistemov IT (operaterji in pogodbe za izvajanje podpornih storitev);

(d)

zasnova, razvoj, izvajanje, delovanje in vzdrževanje nacionalnih komunikacijskih omrežij.

Brez poseganja v nadaljnje financiranje v ta namen iz drugih virov splošnega proračuna Evropske unije se iz sredstev v višini 791 000 000 EUR, predvidenih v členu 5(5)(b) Uredbe (EU) št. 515/2014 za kritje stroškov izvajanja te uredbe, kakor je predvideno v odstavkih 1 in 2 tega člena, uporabi znesek 32 077 000 EUR.

Iz sredstev iz odstavka 3 bo 22 861 000 EUR dodeljenih eu-LISA, 9 072 000 EUR bo dodeljenih Europolu, 144 000 EUR pa bo dodeljenih Agenciji Evropske unije za usposabljanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Cepol) za podporo tem agencijam pri izvajanju nalog v skladu na podlagi te uredbe. To financiranje se izvaja v okviru posrednega upravljanja.

Stroške imenovanih organov krijejo države članice, ki so imenovale te organe. Stroške povezave vsakega imenovanega organa s CIR krije vsaka država članica.

Stroške Europola, vključno s povezavo s CIR, krije Europol.

Člen 71

Uradna obvestila

Države članice eu-LISA uradno obvestijo o organih iz členov 7, 20, 21 in 26, ki lahko uporabljajo ESP, CIR oziroma MID ali imajo do njih dostop.

V treh mesecih po začetku delovanja vsakega posameznega sestavnega dela interoperabilnosti v skladu s členom 72 se v Uradnem listu Evropske unije objavi zbirni seznam teh organov. V primeru sprememb tega seznama eu-LISA enkrat letno objavi posodobljen zbirni seznam.

eu-LISA Komisijo uradno obvesti o uspešnem dokončanju preskusa iz člena 72(1)(b), (2)(b), (3)(b), (4)(b), (5)(b) in (6)(b).

Centralna enota ETIAS Komisijo uradno obvesti o uspešnem dokončanju prehodnega obdobja iz člena 69.

Komisija informacije, o katerih je uradno obveščena v skladu z odstavkom 1, državam članicam in javnosti da na voljo prek javnega spletnega mesta, ki se stalno posodablja.

Člen 72

Začetek delovanja

Komisija z izvedbenim aktom določi datum začetka delovanja ESP, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sprejeti so ukrepi iz členov 8(2), 9(7) ter 43(5);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa ESP, ki ga je izvedla skupaj z organi država članic in agencijami Unije, ki lahko uporabljajo ESP;

(c)

eu-LISA potrdi tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in prenos podatkov iz člena 8(1) ter o njih uradno obvesti Komisijo.

ESP opravi poizvedbo v Interpolovih podatkovnih zbirkah le, ko tehnična ureditev omogoča skladnost s členom 9(5). Vsaka neskladnost s členom 9(5) ima za posledico, da ESP ne poizveduje v Interpolovih podatkovnih zbirkah, vendar to ne odloži začetka delovanja ESP.

Komisija datum iz prvega pododstavka določi v 30 dneh od sprejetja izvedbenega akta.

▼M1

1b.

Brez poseganja v odstavek 1 tega člena začne ESP delovati za namene avtomatskega preverjanja na podlagi člena 20, člena 23, točke (c)(ii) člena 24(6), člena 41 in točke (b) člena 54(1) Uredbe (EU) 2018/1240, ko so izpolnjeni pogoji iz člena 88 navedene uredbe.

▼B

Komisija z izvedbenim aktom določi datum začetka delovanja skupne BMS, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sprejeti so ukrepi iz členov 13(5) ter 43(5);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa skupne BMS, ki ga je izvedla skupaj z organi držav članic;

(c)

eu-LISA potrdi tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in prenos podatkov iz člena 13 ter o njih uradno obvesti Komisijo;

(d)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje preskusa iz odstavka 5(b).

Komisija datum iz prvega pododstavka določi v 30 dneh od sprejetja izvedbenega akta.

Komisija z izvedbenim aktom določi datum začetka delovanja CIR, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sprejeti so ukrepi iz členov 43(5) ter 78(10);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa CIR, ki ga je izvedla skupaj z organi držav članic;

(c)

eu-LISA potrdi tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in prenos podatkov iz člena 18 ter o njih uradno obvesti Komisijo;

(d)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje preskusa iz odstavka 5(b).

Komisija datum iz prvega pododstavka določi v 30 dneh od sprejetja izvedbenega akta.

Komisija z izvedbenim aktom določi datum začetka delovanja MID, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sprejeti so ukrepi iz členov 28(5) in (7), 32(5), 33(6), 43(5) ter 49(6);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa MID, ki ga je izvedla skupaj z organi držav članic in centralno enoto ETIAS;

(c)

eu-LISA potrdi tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in prenos podatkov iz člena 34 ter o njih uradno obvesti Komisijo;

(d)

centralna enota ETIAS uradno obvesti Komisijo v skladu s členom 71(3);

(e)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje preskusov iz odstavkov 1(b), 2(b), 3(b) in 5(b).

Komisija datum iz prvega pododstavka določi v 30 dneh od sprejetja izvedbenega akta.

Komisija z izvedbenimi akti določi datum, od katerega se uporabljajo samodejni mehanizmi in postopki za nadzor kakovosti podatkov, skupni kazalniki kakovosti podatkov in minimalni standardi kakovosti, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sprejeti so ukrepi iz člena 37(4);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa samodejnih mehanizmov in postopkov za nadzor kakovosti podatkov, skupnih kazalnikov kakovosti podatkov in minimalnih standardov kakovosti, ki ga je izvedla skupaj z organi držav članic.

Komisija datum iz prvega pododstavka določi v 30 dneh od sprejetja izvedbenega akta.

Komisija z izvedbenim aktom določi datum začetka delovanja CRRS, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a)

sprejeti so ukrepi iz členov 39(5) ter 43(5);

(b)

eu-LISA objavi uspešno dokončanje celovitega preskusa CRRS, ki ga je izvedla skupaj z organi držav članic;

(c)

eu-LISA potrdi tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in prenos podatkov iz člena 39 ter o njih uradno obvesti Komisijo.

Komisija datum iz prvega pododstavka določi v 30 dneh od sprejetja izvedbenega akta.

Komisija obvesti Evropski parlament in Svet o rezultatih preskusov, opravljenih v skladu z odstavki 1(b), 2(b), 3(b), 4(b), 5(b) in 6(b).

Države članice, centralna enota ETIAS in Europol začnejo uporabljati vsakega od sestavnih delov interoperabilnosti od datuma, ki ga Komisija določi v skladu z odstavki 1, 2, 3 oziroma 4.

Člen 73

Izvajanje prenosa pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 28(5), 39(5), 49(6), 67(2) in 69(8) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 11. junija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz členov 28(5), 39(5), 49(6), 67(2) in 69(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi členov 28(5), 39(5), 49(6), 67(2) in 69(8), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 74

Postopek v odboru

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne da mnenja, Komisija osnutka izvedbenega akta ne sprejme in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 75

Svetovalna skupina

eu-LISA ustanovi svetovalno skupino. V fazi zasnove in razvoja sestavnih delov interoperabilnosti se uporablja člen 54(4), (5) in (6).

Člen 76

Usposabljanje

eu-LISA izvaja naloge, povezane z zagotavljanjem usposabljanja o tehnični uporabi sestavnih delov interoperabilnosti, v skladu z Uredbo (EU) 2018/1726.

Organi držav članic in agencije Unije za svoje osebje, ki je pooblaščeno za obdelavo podatkov z uporabo sestavnih delov interoperabilnosti, zagotovijo ustrezen program usposabljanja o varnosti podatkov, kakovosti podatkov, pravilih varstva podatkov, postopkih, ki se uporabljajo za obdelavo podatkov, in obveznostih obveščanja na podlagi členov 32(4), 33(4) in 47.

Kadar je primerno, se organizirajo skupna usposabljanja o teh temah na ravni Unije, da se izboljša sodelovanje in izmenjava primerov dobrih praks med osebjem organov držav članic in agencij Unije, pooblaščenim za obdelavo podatkov z uporabo sestavnih delov interoperabilnosti. Posebna pozornost se nameni postopku odkrivanja več identitet, vključno z ročnim preverjanjem različnih identitet in spremljajočo potrebo, da se ohranjajo ustrezni zaščitni ukrepi v zvezi s temeljnimi pravicami.

Člen 77

Praktični priročnik

Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami, eu-LISA in drugimi zadevnimi agencijami Unije pripravi praktični priročnik za izvajanje in upravljanje sestavnih delov interoperabilnosti. Praktični priročnik določa tehnične in operativne smernice, priporočila in dobre prakse. Komisija sprejme praktični priročnik v obliki priporočila.

Člen 78

Spremljanje in ocenjevanje

eu-LISA zagotovi, da so vzpostavljeni postopki za spremljanje razvoja sestavnih delov interoperabilnosti in njihovega povezovanja z enotnim nacionalnim vmesnikom ob upoštevanju ciljev v zvezi z načrtovanjem in stroški ter spremljanje delovanja sestavnih delov interoperabilnosti ob upoštevanju ciljev v zvezi s tehničnimi rezultati, stroškovno učinkovitostjo, varnostjo in kakovostjo storitev.

eu-LISA do 12. decembra 2019 in nato vsakih šest mesecev med razvojno fazo sestavnih delov predloži Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o stanju razvoja posameznih sestavnih delov ter o njihovem povezovanju z enotnim nacionalnim vmesnikom. Po končanem razvoju se Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo, ki podrobno pojasnjuje, kako so bili izpolnjeni zlasti cilji, povezani z načrtovanjem in stroški, ter utemeljuje morebitna odstopanja.

eu-LISA štiri leta po začetku delovanja vsakega posameznega sestavnega dela interoperabilnosti v skladu s členom 72 in nato vsaka štiri leta Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju sestavnih delov interoperabilnosti, vključno z njihovo varnostjo.

Poleg tega Komisija eno leto po vsakem poročilu eu-LISA izdela splošno oceno sestavnih delov interoperabilnosti, ki vključuje:

(a)

oceno uporabe te uredbe;

(b)

pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje te uredbe in njenih učinkov na temeljne pravice, zlasti oceno učinkov sestavnih delov interoperabilnosti na pravico do nediskriminacije;

(c)

oceno delovanja spletnega portala, vključno s podatki o uporabi spletnega portala in številom zahtevkov, ki so bili rešeni;

(d)

oceno nadaljnje ustreznosti temeljnih razlogov za sestavne dele interoperabilnosti;

(e)

oceno varnosti sestavnih delov interoperabilnosti;

(f)

oceno uporabe CIR za identifikacijo;

(g)

oceno uporabe CIR za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(h)

oceno morebitnih posledic, vključno s kakršnimi koli nesorazmernimi vplivi na pretok prometa na mejnih prehodih in posledicami s proračunskim vplivom na splošni proračun Unije;

(i)

oceno iskanja po Interpolovih podatkovnih zbirkah prek ESP, vključno z informacijami o številu ujemanj v Interpolovih podatkovnih zbirkah in informacijami o vseh nastalih težavah;

Splošna ocena na podlagi prvega pododstavka tega odstavka vključuje morebitna potrebna priporočila. Komisija poročilo o oceni posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov in Agenciji Evropske unije za temeljne pravice.

Komisija do 12. junija 2020 in nato vsako leto, dokler ne sprejme izvedbenih aktov iz člena 72, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o stanju priprav na celovito izvajanje te uredbe. To poročilo vsebuje tudi podrobne informacije o nastalih stroških in o morebitnih tveganjih, ki bi lahko vplivala na skupne stroške.

Komisija dve leti po začetku delovanja MID v skladu s členom 72(4) izvede pregled učinka MID na pravico do nediskriminacije. Po tem prvem poročilu je pregled učinka MID na pravico do nediskriminacije del pregleda iz odstavka 4(b) tega člena.

Države članice in Europol eu-LISA in Komisiji predložijo informacije, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3 do 6. Te informacije ne smejo ogroziti delovnih metod ali vključevati informacij, ki razkrivajo vire, člane osebja ali preiskave imenovanih organov.

eu-LISA Komisiji predloži informacije, potrebne za pripravo skupne ocene iz odstavka 4.

V skladu s predpisi nacionalnega prava o objavi občutljivih informacij in brez poseganja v omejitve, potrebne za zaščito varnosti in javnega reda, preprečevanje kriminala in zagotavljanje, da nobena nacionalna preiskava ne bo ogrožena, vse države članice in Europol za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj pripravijo letna poročila o učinkovitosti dostopa do podatkov, shranjenih v CIR, ki morajo zajemati informacije in statistične podatke o:

(a)

natančnih namenih vpogledov, vključno z vrstami terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(b)

razumnih razlogih za utemeljen sum, da je osumljenec, storilec ali žrtev zajet z Uredbo (EU) 2017/2226, Uredbo (ES) št. 767/2008 ali Uredbo (EU) 2018/1240;

(c)

številu zahtev za dostop do CIR za namene preprečevanja, odkrivanja ali preiskovanja terorističnih kaznivih dejanj ali drugih hudih kaznivih dejanj;

(d)

številu in vrsti zadev, ki so vodile do uspešne identifikacije;

(e)

potrebi in uporabi izjem za nujne primere, vključno s tistimi primeri, pri katerih se po naknadnem preverjanju, ki ga je opravila centralna točka dostopa, ta nujnost ni sprejela.

Letna poročila držav članic in Europola se pošljejo Komisiji do 30. junija naslednjega leta.

10.

Državam članicam se da na voljo tehnična rešitev za upravljanje zahtev za dostop uporabnikov iz člena 22 in olajšanje zbiranja informacij iz odstavkov 7 in 9 tega člena, za namene generiranja poročil in statističnih podatkov iz navedenih odstavkov. Komisija z izvedbenimi akti sprejme specifikacije te tehnične rešitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 74(2).

Člen 79

Začetek veljavnosti in uporaba

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Določbe te uredbe v zvezi z ESP se uporabljajo od datuma, ki ga določi Komisija v skladu s členom 72(1).

Določbe te uredbe v zvezi s skupno BMS se uporabljajo od datuma, ki ga določi Komisija v skladu s členom 72(2).

Določbe te uredbe v zvezi s CIR se uporabljajo od datuma, ki ga določi Komisija v skladu s členom 72(3).

Določbe te uredbe v zvezi z MID se uporabljajo od datuma, ki ga določi Komisija v skladu s členom 72(4).

Določbe te uredbe v zvezi s samodejnimi mehanizmi in postopki za nadzor kakovosti podatkov, skupnimi kazalniki kakovosti podatkov ter minimalnimi standardi kakovosti podatkov se uporabljajo od datuma, ki ga določi Komisija v skladu s členom 72(5).

Določbe te uredbe v zvezi s CRRS se uporabljajo od datuma, ki ga določi Komisija v skladu s členom 72(6).

Členi 6, 12, 17, 25, 38, 42, 54, 56, 57, 70, 71, 73, 74, 75, 77 in 78(1) se uporabljajo od 11. junija 2019.

Ta uredba se uporablja v zvezi s sistemom Eurodac od datuma, ko se začne uporabljati prenovitev Uredbe (EU) št. 603/2013.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbama.

( 1 ) Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (glej stran 85 tega Uradnega lista).

( 2 ) Direktiva (EU) 2017/541 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o boju proti terorizmu in nadomestitvi Okvirnega sklepa Sveta 2002/475/PNZ ter o spremembi Sklepa Sveta 2005/671/PNZ (UL L 88, 31.3.2017, str. 6).

( 3 ) Okvirni sklep Sveta 2002/584/PNZ z dne 13. junija 2002 o Evropskem nalogu za prijetje in postopkih predaje med državami članicami (UL L 190, 18.7.2002, str. 1).

( 4 ) Uredba (EU) št. 603/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi sistema Eurodac za primerjavo prstnih odtisov zaradi učinkovite uporabe Uredbe (EU) št. 604/2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, in o zahtevah za primerjavo s podatki iz sistema Eurodac, ki jih vložijo organi kazenskega pregona držav članic in Europol za namene kazenskega pregona, ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1077/2011 o ustanovitvi Evropske agencije za operativno upravljanje obsežnih informacijskih sistemov s področja svobode, varnosti in pravice (UL L 180, 29.6.2013, str. 1).

( 5 ) Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (glej stran 1 tega Uradnega lista).

( 6 ) Uredba Sveta (ES) št. 168/2007 z dne 15. februarja 2007 o ustanovitvi Agencije Evropske unije za temeljne pravice (UL L 53, 22.2.2007, str. 1).

( *1 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).“;

( *2 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).“

( *3 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).“;

( *4 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).“;

( *5 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

( *6 ) Uredba (EU) 2019/818 Evropskega parlamenta in Sveta 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju policijskega in pravosodnega sodelovanja, azila ter migracij in spremembi uredb (EU) 2018/1726, (EU) 2018/1862 ter (EU) 2019/816 (UL L 135, 22.5.2019, str. 85).“;

( *7 ) Uredba (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju mejnih kontrol, o spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma ter o spremembi in razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1987/2006 (UL L 312, 7.12.2018, str. 14).

( *8 ) Uredba (EU) 2018/1862 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. novembra 2018 o vzpostavitvi, delovanju in uporabi schengenskega informacijskega sistema (SIS) na področju policijskega sodelovanja in pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, o spremembi in razveljavitvi Sklepa Sveta 2007/533/PNZ ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1986/2006 Evropskega parlamenta in Sveta in Sklepa Komisije 2010/261/EU (UL L 312, 7.12.2018, str. 56).

( *9 ) Uredba (EU) 2019/816 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. aprila 2019 o vzpostavitvi centraliziranega sistema za določitev držav članic, ki imajo informacije o obsodbah državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva (sistem ECRIS-TCN), z namenom dopolnitve evropskega informacijskega sistema kazenskih evidenc ter o spremembi Uredbe (EU) 2018/1726 (UL L 135, 22.5.2019, str. 1).“;

( *10 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).“;

( *11 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).“

( *12 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).“;

( 7 ) Uredba (EU) 2016/1624 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. septembra 2016 o evropski mejni in obalni straži ter spremembi Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Uredbe (ES) št. 863/2007 Evropskega parlamenta in Sveta, Uredbe Sveta (ES) št. 2007/2004 in Odločbe Sveta 2005/267/ES (UL L 251, 16.9.2016, str. 1).