02017R2400 — SL — 01.09.2020 — 002.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjena z:

▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/2400

z dne 12. decembra 2017

o izvajanju Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede določitve emisij CO2 in porabe goriva pri težkih vozilih ter o spremembi Direktive 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Uredbe Komisije (EU) št. 582/2011

(Besedilo velja za EGP)

POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba dopolnjuje pravni okvir za homologacijo motornih vozil in motorjev glede na emisije ter informacije o popravilu in vzdrževanju vozila, ki ga vzpostavlja Uredba (EU) št. 582/2011, in sicer z določitvijo pravil za izdajo licenc za uporabo simulacijskega orodja zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri novih vozilih, ki se bodo prodajala, registrirala ali dala v promet v Uniji, ter za uporabo navedenega simulacijskega orodja in navedbo emisij CO2 in porabe goriva, ki se z njim določijo.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se ob upoštevanju drugega odstavka člena 4 uporablja za vozila kategorije N2, kot je opredeljena v Prilogi II k Direktivi 2007/46/ES, katerih največja tehnično dovoljena masa obremenjenega vozila presega 7 500  kg, in za vsa vozila kategorije N3, kot je opredeljena v navedeni prilogi.

▼M1

2.  Pri večstopenjskih homologacijah ali posamičnih odobritvah vozil iz odstavka 1 se ta uredba uporablja le za osnovna vozila, ki so opremljena vsaj s šasijo, motorjem, menjalnikom, osmi in pnevmatikami.

▼B

3.  Ta uredba se ne uporablja za terenska vozila, vozila za posebne namene in terenska vozila za posebne namene, kakor so opredeljena v točki 2.1, 2.2 oziroma 2.3 dela A Priloge II k Direktivi 2007/46/ES.

Člen 3

Opredelitev pojmov

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M1

▼B

▼M1

▼B

▼M1

Kar zadeva hibridna električna težka vozila, se členi 5(3), 9(1) in 12(1) uporabljajo samo za hibridna električna težka vozila, pri katerih je druga največja neto moč vseh pretvornikov energije manjša od 10 % največje neto moči vseh pretvornikov energije. Pretvorniki energije, ki se uporabljajo samo za zagon vozila, se pri tem ne upoštevajo.

▼B

Člen 4

Skupine vozil

Za namene te uredbe so motorna vozila razvrščena v skupine vozil v skladu s preglednico 1 iz Priloge I.

Členi 5 do 22 se ne uporabljajo za motorna vozila skupin 0, 6, 7, 8, 13, 14, 15 in 17.

Člen 5

Elektronska orodja

1.  Komisija brezplačno zagotovi naslednja elektronska orodja v obliki prenosljive in izvršljive programske opreme:

Komisija navedena elektronska orodja vzdržuje, jih spreminja in posodablja.

2.  Komisija elektronska orodja iz odstavka 1 da na voljo prek javno dostopne namenske elektronske distribucijske platforme.

▼M1

3.  Simulacijsko orodje se uporablja za določitev emisij CO2 in porabe goriva pri novih vozilih ali določitev, ali so zadevna vozila brezemisijska težka vozila, hibridna električna težka vozila ali vozila na kombinirano gorivo. Zasnovano je tako, da deluje na podlagi vhodnih informacij, kot so opredeljene v Prilogi III, in vhodnih podatkov iz člena 12(1).

▼B

4.  Orodja za predobdelavo se uporabljajo za preverjanje in zbiranje rezultatov preskusov ter izvajanje dodatnih izračunov v zvezi z lastnostmi nekaterih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva, ter njihovo pretvorbo v obliko, ki jo uporablja simulacijsko orodje. Proizvajalec orodja za predobdelavo uporabi po izvedbi preskusov iz točke 4 Priloge V za motorje in točke 3 Priloge VIII za zračni upor.

▼M1

5.  Orodja za zgoščevanje se uporabljajo za vzpostavitev nedvoumne povezave med potrjenimi lastnostmi sestavnega dela, samostojne tehnične enote ali sistema, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva, in potrdilom, izdanim za ta del, enoto ali sistem, ter za vzpostavitev nedvoumne povezave med vozilom in datoteko proizvajalca s podatki o vozilu ter opisno mapo za stranke iz Priloge IV.

▼B

POGLAVJE 2

LICENCA ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA ZARADI HOMOLOGACIJE GLEDE NA EMISIJE TER INFORMACIJE O POPRAVILU IN VZDRŽEVANJU VOZILA

Člen 6

Vloga za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri novih vozilih

1.  Proizvajalec vozil homologacijskemu organu predloži vlogo za izdajo licence za uporabo simulacijskega orodja iz člena 5(3) zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri novih vozilih, ki spadajo v eno skupino vozil ali več (v nadaljnjem besedilu: licenca).

2.  Vloga za izdajo licence je v obliki opisnega lista, ki se sestavi v skladu z vzorcem iz Dodatka 1 k Prilogi II.

3.  Vlogi za izdajo licence se priloži ustrezen opis postopkov, ki jih je proizvajalec vzpostavil zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri vseh zadevnih skupinah vozil, kot je določeno v točki 1 Priloge II.

Vlogi se priloži tudi poročilo o oceni, ki ga je homologacijski organ pripravil po izvedbi ocene v skladu s točko 2 Priloge II.

4.  Proizvajalec vozil vlogo za izdajo licence, sestavljeno v skladu z odstavkoma 2 in 3, homologacijskemu organu predloži najpozneje skupaj z vlogo za podelitev ES-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil v skladu s členom 7 Uredbe (EU) št. 582/2011 ali skupaj z vlogo za podelitev ES-homologacije za vozilo s homologiranim sistemom motorja glede na emisije ter dostop do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil v skladu s členom 9 navedene uredbe. Vloga za izdajo licence se mora nanašati na skupino vozil, ki vključuje tip vozila, na katerega se nanaša vloga za podelitev ES-homologacije.

Člen 7

Upravne določbe za izdajo licence

1.  Homologacijski organ izda licenco, če proizvajalec predloži vlogo v skladu s členom 6 in dokaže, da so v zvezi z zadevnimi skupinami vozil izpolnjene zahteve iz Priloge II.

Kadar so zahteve iz Priloge II izpolnjene le v zvezi z nekaterimi skupinami vozil, navedenimi v vlogi za izdajo licence, se licenca izda le za navedene skupine vozil.

2.  Licenca se izda v skladu z vzorcem iz Dodatka 2 k Prilogi II.

Člen 8

Naknadne spremembe postopkov, vzpostavljenih zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri vozilih

1.  Licenca se razširi na skupine vozil, ki niso tiste skupine, za katere je bila odobrena vloga za izdajo licence, kot je navedena v členu 7(1), če proizvajalec vozil dokaže, da postopki, ki jih je vzpostavil zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri skupinah vozil, zajetih v licenci, v celoti izpolnjujejo zahteve iz Priloge II tudi v zvezi z drugimi skupinami vozil.

2.  Proizvajalec vozil za razširitev licence zaprosi v skladu s členom 6(1), (2) in (3).

3.  Proizvajalec vozil po pridobitvi licence homologacijski organ takoj obvesti o vsaki spremembi postopkov, ki jih je vzpostavil zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri skupinah vozil, zajetih v licenci, ki bi lahko vplivala na točnost, zanesljivost in stabilnost navedenih postopkov.

4.  Homologacijski organ po prejemu obvestila iz odstavka 3 proizvajalca vozil obvesti, ali so postopki, na katere so vplivale spremembe, še naprej zajeti v izdani licenci, ali je treba licenco razširiti v skladu z odstavkoma 1 in 2 oziroma ali bi bilo treba zaprositi za novo licenco v skladu s členom 6.

5.  Kadar spremembe niso zajete v zadevni licenci, proizvajalec v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 4 zaprosi za razširitev licence ali novo licenco. Če proizvajalec za razširitev licence ali novo licenco ne zaprosi v navedenem roku ali se vloga zavrne, se licenca prekliče.

POGLAVJE 3

UPORABA SIMULACIJSKEGA ORODJA ZARADI DOLOČITVE EMISIJ CO2 IN PORABE GORIVA ZARADI REGISTRACIJE, PRODAJE ALI ZAČETKA UPORABE NOVIH VOZIL

Člen 9

Obveznost določitve in navedbe emisij CO2 in porabe goriva pri novih vozilih

▼M1

1.  Proizvajalec vozil emisije CO2 in porabo goriva pri vsakem novem vozilu, ki se bo prodajalo, registriralo ali dalo v promet v Uniji, razen pri brezemisijskih težkih vozilih, hibridnih električnih težkih vozilih ali vozilih na kombinirano gorivo, določi z uporabo najnovejše razpoložljive različice simulacijskega orodja iz člena 5(3). Kar zadeva brezemisijska težka vozila, hibridna električna težka vozila ali vozila s kombiniranim gorivom, ki se bodo prodajala, registrirala ali dala v promet v Uniji, proizvajalec vozil določi samo informacije, ki so opredeljene za navedena vozila v vzorcih iz dela I in dela II Priloge IV, z uporabo najnovejše razpoložljive različice simulacijskega orodja iz člena 5(3).

▼B

Proizvajalec vozil lahko simulacijsko orodje za namene tega člena uporablja le, če ima licenco, ki je bila izdana za zadevno skupino vozil v skladu s členom 7 ali razširjena na zadevno skupino vozil v skladu s členom 8(1).

2.  Proizvajalec vozil rezultate simulacije, opravljene v skladu s prvim pododstavkom odstavka 1, zabeleži v svoji datoteki s podatki, ki jo sestavi v skladu z vzorcem iz dela I Priloge IV.

Razen v primerih iz drugega pododstavka člena 21(3) in člena 23(6) je vsako naknadno spreminjanje datoteke proizvajalca s podatki prepovedano.

▼M1

3.  Proizvajalec vozil ustvari kriptografske zgoščene vrednosti svoje datoteke s podatki in opisne mape za stranke, pri čemer uporabi orodje za zgoščevanje iz člena 5(5).

▼B

4.  Vsakemu vozilu, ki se bo registriralo, prodajalo ali dalo v promet, se priloži opisna mapa za stranke, ki jo proizvajalec sestavi v skladu z vzorcem iz dela II Priloge IV.

Vsaka opisna mapa za stranke vključuje odtis kriptografske zgoščene vrednosti datoteke proizvajalca s podatki iz odstavka 3.

▼M1

5.  Vsakemu vozilu ki se bo registriralo, prodajalo ali dalo v promet, se priloži izjava o skladnosti ali, če so vozila homologirana v skladu členom 24 Direktive 2007/46/ES, certifikat o posamični odobritvi, vključno z odtisom kriptografske zgoščene vrednosti datoteke proizvajalca s podatki in opisne mape za stranke iz odstavka 3.

▼B

Člen 10

Spremembe, posodobitve in nepravilno delovanje elektronskih orodij

1.  V primeru sprememb ali posodobitev simulacijskega orodja začne proizvajalec vozil uporabljati spremenjeno ali posodobljeno simulacijsko orodje najpozneje tri mesece po tem, ko so bile spremembe in posodobitve dane na voljo na namenski elektronski distribucijski platformi.

2.  Če emisij CO2 in porabe goriva pri novih vozilih ni mogoče določiti v skladu s členom 9(1) zaradi nepravilnega delovanja simulacijskega orodja, proizvajalec vozil o tem takoj obvesti Komisijo prek namenske elektronske distribucijske platforme.

3.  Če emisij CO2 in porabe goriva pri novih vozilih ni mogoče določiti v skladu s členom 9(1) zaradi nepravilnega delovanja simulacijskega orodja, proizvajalec vozil simulacijo za zadevna vozila opravi najpozneje sedem koledarskih dni po datumu iz točke 1. Do takrat se obveznosti iz člena 9 za vozila, za katera ni mogoče določiti porabe goriva in emisij CO2, začasno opustijo.

Člen 11

Dostopnost vhodnih in izhodnih informacij simulacijskega orodja

1.  Proizvajalec vozil datoteko proizvajalca s podatki in potrdila o lastnostih sestavnih delov, sistemov in samostojnih tehničnih enot, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, hrani vsaj 20 let po proizvodnji vozila in jih na zahtevo da na voljo homologacijskemu organu in Komisiji.

2.  Proizvajalec vozil na zahtevo pooblaščenega subjekta države članice ali Komisije v 15 delovnih dneh predloži datoteko proizvajalca s podatki.

3.  Homologacijski organ, ki je izdal licenco v skladu s členom 7 ali potrdil lastnosti sestavnega dela, samostojne tehnične enote ali sistema, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, v skladu s členom 17, na zahtevo pooblaščenega subjekta države članice ali Komisije v 15 delovnih dneh predloži opisni list iz člena 6(2) oziroma 16(2).

POGLAVJE 4

LASTNOSTI SESTAVNIH DELOV, SAMOSTOJNIH TEHNIČNIH ENOT IN SISTEMOV, POVEZANE Z EMISIJAMI CO2 IN PORABO GORIVA

Člen 12

Sestavni deli, samostojne tehnične enote in sistemi, pomembni za določanje emisij CO2 in porabe goriva

1.  Vhodni podatki simulacijskega orodja iz člena 5(3) vključujejo informacije v zvezi z lastnostmi naslednjih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva:

2.  Lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov iz točk (b) do (g) in točke (i) odstavka 1, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, temeljijo na vrednostih, ki so za vsako družino sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov določene v skladu s členom 14 in potrjene v skladu s členom 17 (v nadaljnjem besedilu: potrjene vrednosti), kadar potrjene vrednosti niso na voljo, pa na standardnih vrednostih, določenih v skladu s členom 13.

3.  Lastnosti motorjev, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, temeljijo na vrednostih, ki so za vsako družino motorjev določene v skladu s členom 14 in potrjene v skladu s členom 17.

4.  Lastnosti dodatne opreme, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, temeljijo na standardnih vrednostih, določenih v skladu s členom 13.

5.  V primeru osnovnega vozila iz člena 2(2) lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov iz točk (g) in (h) odstavka 1, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, ki jih ni mogoče določiti za osnovno vozilo, temeljijo na standardnih vrednostih. Pri sestavnih delih, samostojnih tehničnih enotah in sistemih iz točke (h) proizvajalec vozil izbere tehnologijo z največjo izgubo moči.

▼M1

6.  V primeru brezemisijskih težkih vozil, hibridnih električnih težkih vozil in vozil na kombinirano gorivo vhodni podatki za simulacijsko orodje vključujejo informacije iz preglednice 5 Priloge III.

7.  Če se bo vozilo registriralo, prodajalo ali dalo v promet z zimskimi pnevmatikami in standardnimi pnevmatikami, lahko proizvajalec vozil izbere, katere pnevmatike bo uporabil za določitev emisij CO2.

▼B

Člen 13

Standardne vrednosti

1.  Standardne vrednosti za menjalnike se določijo v skladu z Dodatkom 8 k Prilogi VI.

2.  Standardne vrednosti za pretvornike navora se določijo v skladu z Dodatkom 9 k Prilogi VI.

3.  Standardne vrednosti za druge sestavne dele za prenos navora se določijo v skladu z Dodatkom 10 k Prilogi VI.

4.  Standardne vrednosti za dodatne sestavne dele sistema za prenos moči se določijo v skladu z Dodatkom 11 k Prilogi VI.

5.  Standardne vrednosti za osi se določijo v skladu z Dodatkom 3 k Prilogi VII.

6.  Standardne vrednosti za zračni upor karoserije ali priklopnega vozila se določijo v skladu z Dodatkom 7 k Prilogi VIII.

7.  Standardne vrednosti za dodatno opremo se določijo v skladu s Prilogo IX.

▼M1

8.  Standardna vrednost za pnevmatike je vrednost za zimske pnevmatike C3, kot je določena v preglednici 2 dela B Priloge II k Uredbi (ES) št. 661/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

▼B

Člen 14

Potrjene vrednosti

1.  Vrednosti, določene v skladu z odstavki 2 do 9, lahko proizvajalec vozil uporabi kot vhodne podatke za simulacijsko orodje, če so potrjene v skladu s členom 17.

2.  Potrjene vrednosti za motorje se določijo v skladu s točko 4 Priloge V.

3.  Potrjene vrednosti za menjalnike se določijo v skladu s točko 3 Priloge VI.

4.  Potrjene vrednosti za pretvornike navora se določijo v skladu s točko 4 Priloge VI.

5.  Potrjene vrednosti za druge sestavne dele za prenos navora se določijo v skladu s točko 5 Priloge VI.

6.  Potrjene vrednosti za dodatne sestavne dele sistema za prenos moči se določijo v skladu s točko 6 Priloge VI.

7.  Potrjene vrednosti za osi se določijo v skladu s točko 4 Priloge VII.

8.  Potrjene vrednosti za zračni upor karoserije ali priklopnega vozila se določijo v skladu s točko 3 Priloge VIII.

9.  Potrjene vrednosti za pnevmatike se določijo v skladu s Prilogo X.

Člen 15

Pojem družine v zvezi s sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami in sistemi na podlagi potrjenih vrednosti

1.  Potrjene vrednosti, določene za osnovni sestavni del, osnovno samostojno tehnično enoto ali osnovni sistem, ob upoštevanju odstavkov 3 do 6 brez dodatnega preskušanja veljajo za celotno družino v skladu z opredelitvijo družine iz:

2.  Ne glede na odstavek 1 se pri motorjih potrjene vrednosti za celotno družino motorjev, oblikovano v skladu z opredelitvijo družine iz Dodatka 3 k Prilogi V, določijo v skladu z odstavki 4, 5 in 6 Priloge V.

Pri pnevmatikah družina obsega le en tip pnevmatik.

3.  Lastnosti osnovnega sestavnega dela, osnovne samostojne tehnične enote ali osnovnega sistema, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, niso boljše od lastnosti nobenega drugega člana iste družine.

4.  Proizvajalec homologacijskemu organu predloži dokaze, da osnovni sestavni del, samostojna tehnična enota ali sistem predstavlja celotno družino sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov.

Če homologacijski organ v okviru preskušanja za namene drugega pododstavka člena 16(3) ugotovi, da izbrani osnovni sestavni del, osnovna samostojna tehnična enota ali osnovni sistem ne predstavlja celotne družine sestavnih delov, samostojnih enot ali sistemov, lahko izbere nadomestni referenčni sestavni del, samostojno tehnično enoto ali sistem, ki po preskusu postane osnovni sestavni del, osnovna samostojna tehnična enota ali osnovni sistem.

5.  Na zahtevo proizvajalca in ob soglasju homologacijskega organa se lahko lastnosti posebnega sestavnega dela, samostojne tehnične enote ali sistema, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, ki ni osnovni sestavni del, samostojna tehnična enota oziroma sistem, navede v potrdilu o lastnostih družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva.

Lastnosti navedenega posebnega sestavnega dela, samostojne tehnične enote ali sistema, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, se določijo v skladu s členom 14.

6.  Kadar ima posebni sestavni del, samostojna tehnična enota ali sistem, kar zadeva lastnosti, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, kot so določene v skladu z odstavkom 5, zaradi svojih značilnosti višje vrednosti emisij CO2 in porabe goriva kot osnovni sestavni del, osnovna samostojna tehnična enota oziroma osnovni sistem, ga proizvajalec izključi iz obstoječe družine, dodeli novi družini in opredeli kot nov osnovni sestavni del, osnovno samostojno tehnično enoto ali osnovni sistem za navedeno družino ali zaprosi za razširitev potrditve v skladu s členom 18.

Člen 16

Vloga za potrditev lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva

1.  Vloga za potrditev lastnosti družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, se predloži homologacijskemu organu.

2.  Vlogo za potrditev se predloži v obliki opisnega lista, ki se sestavi v skladu z vzorcem iz:

3.  Vlogi za potrditev se priloži pojasnilo konstrukcijskih elementov zadevne družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, ki nezanemarljivo vplivajo na lastnosti zadevnih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva.

Vlogi se priložijo tudi ustrezna poročila o preskusih, ki jih izda homologacijski organ, rezultati preskusa in izjava o skladnosti, ki jo homologacijski organ izda v skladu s točko 1 Priloge X k Direktivi 2007/46/ES.

Člen 17

Upravne določbe za potrditev lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva

1.  Če so vse veljavne zahteve izpolnjene, homologacijski organ potrdi vrednosti v zvezi z lastnostmi zadevne družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva.

2.  Homologacijski organ v primeru iz odstavka 1 izda potrdilo o lastnostih, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, pri čemer uporabi vzorec iz:

3.  Homologacijski organ dodeli številko potrditve v skladu s sistemom številčenja iz:

Homologacijski organ ne dodeli iste številke drugi družini sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov. Številka potrditve se uporabi kot identifikacijska števila poročila o preskusu.

4.  Homologacijski organ z orodjem za zgoščevanje iz člena 5(5) ustvari kriptografsko zgoščeno vrednost datoteke z rezultati preskusa, ki jo sestavlja številka potrditve. To zgoščevanje se izvede takoj po pridobitvi rezultatov preskusa. Homologacijski organ navedeno zgoščeno vrednost skupaj s številko potrditve odtisne na potrdilo o lastnostih, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva.

Člen 18

Razširitev, s katero se v družino sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov vključi nov sestavni del, samostojna tehnična enota ali sistem

1.  Na zahtevo proizvajalca in po odobritvi homologacijskega organa se lahko kot član potrjene družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov vključi nov sestavni del, samostojna tehnična enota ali sistem, če v celoti izpolnjuje merila za opredelitev družine iz:

V teh primerih homologacijski organ izda spremenjeno potrdilo, označeno s številko razširitve.

Proizvajalec spremeni opisni list iz člena 16(2) in ga predloži homologacijskemu organu.

2.  Kadar ima določen sestavni del, samostojna tehnična enota ali sistem, kar zadeva lastnosti, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, kot so določene v skladu z odstavkom 1, zaradi svojih značilnosti višje vrednosti emisij CO2 in porabe goriva kot osnovni sestavni del, osnovna samostojna tehnična enota oziroma osnovni sistem, zadevni novi sestavni del, samostojna tehnična enota ali sistem postane novi osnovni sestavni del, samostojna tehnična enota ali sistem.

Člen 19

Naknadne spremembe, pomembne za potrditev lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva

1.  Proizvajalec homologacijski organ obvesti o vseh spremembah zasnove ali postopka izdelave zadevnih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, ki nastanejo po potrditvi vrednosti v zvezi z lastnostmi zadevne družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva, v skladu s členom 17 in ki lahko nezanemarljivo vplivajo na lastnosti navedenih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva.

2.  Homologacijski organ po prejemu obvestila iz odstavka 1 proizvajalca obvesti, ali so sestavni deli, samostojne tehnične enote ali sistemi, na katere so vplivale spremembe, še naprej zajeti v izdanem potrdilu oziroma ali je potrebno dodatno preskušanje v skladu s členom 14, da bi se preveril vpliv sprememb na lastnosti zadevnih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva.

3.  Kadar sestavni deli, samostojne tehnične enote ali sistemi, na katere so vplivale spremembe, niso zajeti v zadevnem potrdilu, proizvajalec v enem mesecu po tem, ko od homologacijskega organa prejme navedene informacije, zaprosi za novo potrditev ali razširitev v skladu s členom 18. Če proizvajalec za novo potrditev ali razširitev ne zaprosi v navedenem roku ali če je vloga zavrnjena, se potrdilo prekliče.

POGLAVJE 5

SKLADNOST UPORABE SIMULACIJSKEGA ORODJA, VHODNE INFORMACIJE IN VHODNI PODATKI

Člen 20

▼M1

Odgovornosti, ki jih imajo proizvajalec vozil, homologacijski organ in Komisija glede skladnosti delovanja simulacijskega orodja

▼B

1.  Proizvajalec vozil sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje, da postopki, vzpostavljeni zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri vseh skupinah vozil, ki so zajete v licenci, izdani v skladu s členom 7, ali razširitvi licence v skladu s členom 8(1), še vedno ustrezajo navedenemu namenu.

▼M1

Proizvajalec vozil enkrat letno opravi postopek preskušanja za preverjanje skladnosti, določen v Prilogi Xa, vsaj na najmanjšem številu vozil v skladu s točko 3 navedene priloge. Proizvajalec vozil vsako leto do 31. decembra v skladu s točko 8 Priloge Xa homologacijskemu organu predloži poročilo o preskušanju za vsako preskušeno vozilo, hrani poročila o preskušanju vsaj 10 let ter jih na zahtevo da na voljo Komisiji in homologacijskim organom drugih držav članic.

▼B

2.  Homologacijski organ štirikrat letno izvede oceno iz točke 2 Priloge II, da bi preveril, ali so postopki, ki jih je proizvajalec vzpostavil zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva za vse skupine vozil, ki so zajete v licenci, še vedno ustrezni. Navedena ocena vključuje tudi preverjanje izbora vhodnih informacij in vhodnih podatkov ter ponovitev simulacij, ki jih izvede proizvajalec.

▼M1

Če vozilo ne opravi uspešno postopka preskušanja za preverjanje skladnosti iz Priloge Xa, homologacijski organ v skladu s Prilogo Xa začne preiskavo, da določi vzrok za to. Ko homologacijski organ ugotovi vzrok za neuspešen postopek preskusa, o njem obvesti homologacijske organe drugih držav članic.

Če je vzrok za neuspešen postopek povezan z delovanjem simulacijskega orodja, se uporablja člen 21. Če je vzrok za neuspešen postopek povezan s potrjenimi lastnostmi sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanimi z emisijami CO2 in porabo goriva, se uporablja člen 23.

Če pri potrjevanju sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov in delovanju simulacijskega orodja ni bilo mogoče ugotoviti nepravilnosti, homologacijski organ Komisiji sporoči, da vozilo ni opravilo preskusa. Komisija razišče, ali sta vzrok za to, da vozilo ni opravilo preskusa, simulacijsko orodje ali postopek preskušanja za preverjanje skladnosti iz Priloge Xa, in ali je potrebno izboljšanje simulacijskega orodja ali postopka preskušanja za preverjanje skladnosti.

▼B

Člen 21

Popravni ukrepi za skladnost uporabe simulacijskega orodja

1.  Kadar homologacijski organ v skladu s členom 20(2) ugotovi, da postopki, ki jih je proizvajalec vozil vzpostavil zaradi določitve emisij CO2 in porabe goriva pri zadevnih skupinah vozil, niso v skladu z licenco ali s to uredbo ali da bi se lahko z njimi nepravilno določile emisije CO2 in poraba goriva pri zadevnih vozilih, od proizvajalca zahteva, naj predloži načrt popravnih ukrepov najpozneje 30 koledarskih dni po prejemu te zahteve homologacijskega organa.

Kadar proizvajalec vozil dokaže, da za predložitev načrta popravnih ukrepov potrebuje več časa, mu lahko homologacijski organ odobri podaljšanje za največ 30 koledarskih dni.

2.  Načrt popravnih ukrepov se uporablja za vse skupine vozil, ki jih je homologacijski organ navedel v svoji zahtevi.

3.  Homologacijski organ načrt popravnih ukrepov odobri ali zavrne v 30 dneh po prejemu načrta. Proizvajalca in vse druge države članice obvesti o odločitvi, da odobri ali zavrne načrt popravnih ukrepov.

Homologacijski organ lahko od proizvajalca vozil zahteva, naj na podlagi nove določitve emisij CO2 in porabe goriva, ki izraža spremembe, izvedene v skladu z odobrenim načrtom popravnih ukrepov, izda novo datoteko proizvajalca s podatki, opisno mapo za stranke in izjavo o skladnosti.

4.  Proizvajalec je odgovoren za izvajanje odobrenega načrta popravnih ukrepov.

5.  Kadar homologacijski organ zavrne načrt popravnih ukrepov ali ugotovi, da se popravni ukrepi ne izvajajo pravilno, sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti uporabe simulacijskega orodja ali prekliče licenco.

Člen 22

Odgovornosti, ki jih imata proizvajalec in homologacijski organ glede skladnosti lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva

1.  Proizvajalec sprejme potrebne ukrepe v skladu s Prilogo X k Direktivi 2007/46/ES, s katerimi zagotovi, da lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov iz člena 12(1), ki so povezane z emisijami CO2 in porabo goriva ter so bile potrjene v skladu s členom 17, ne odstopajo od potrjenih vrednosti.

Navedeni ukrepi vključujejo tudi:

Kadar so lastnosti člana družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, potrjene v skladu s členom 15(5), je referenčna vrednost za preverjanje lastnosti, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, tista vrednost, ki je potrjena za tega člana družine.

Kadar se ugotovi, da je odstopanje od potrjenih vrednosti posledica ukrepov iz prvega in drugega pododstavka, proizvajalec o tem takoj obvesti homologacijski organ.

2.  Proizvajalec homologacijskemu organu, ki je potrdil lastnosti zadevne družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, vsako leto predloži poročila o preskusih, ki vsebujejo rezultate postopkov iz drugega pododstavka odstavka 1. Proizvajalec da Komisiji na zahtevo na voljo poročila o preskusih.

3.  Proizvajalec zagotovi, da vsaj enega na 25 postopkov iz drugega pododstavka odstavka 1 ali, razen pri pnevmatikah, vsaj en postopek v zvezi z družino sestavnih delov, samostojnih ločenih enot ali sistemov letno nadzoruje drug homologacijski organ kot tisti, ki je sodeloval pri potrditvi lastnosti zadevne družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, v skladu s členom 16.

4.  Vsak homologacijski organ lahko v zvezi s sestavnimi deli, samostojnimi tehničnimi enotami in sistemi kadar koli opravi preverjanja v katerem koli objektu proizvajalca in proizvajalca vozil, da bi preveril, ali lastnosti navedenih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezane z emisijami CO2 in porabo goriva, odstopajo od potrjenih vrednosti.

Proizvajalec in proizvajalec vozil homologacijskemu organu v 15 delovnih dneh od prejema njegove zahteve predložita vse ustrezne dokumente, vzorce in druga gradiva v svoji lasti, ki so potrebni za opravljanje preverjanj v zvezi s sestavnim delom, samostojno tehnično enoto ali sistemom.

Člen 23

Popravni ukrepi za skladnost lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva

▼M1

1.  Kadar homologacijski organ v skladu s členoma 20 in 22 ugotovi, da ukrepi, ki jih je proizvajalec sprejel za zagotavljanje, da lastnosti sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov iz člena 12(1), ki so povezane z emisijami CO2 in porabo goriva ter so bile potrjene v skladu s členom 17, ne odstopajo od potrjenih vrednosti, niso ustrezni, od proizvajalca zahteva, naj predloži načrt popravnih ukrepov najpozneje 30 koledarskih dni po prejemu te zahteve homologacijskega organa.

▼B

Kadar proizvajalec dokaže, da za predložitev načrta popravnih ukrepov potrebuje več časa, mu lahko homologacijski organ odobri podaljšanje za največ 30 koledarskih dni.

2.  Načrt popravnih ukrepov se uporablja za vse družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot ali sistemov, ki jih je homologacijski organ navedel v svoji zahtevi.

3.  Homologacijski organ načrt popravnih ukrepov odobri ali zavrne v 30 dneh po prejemu načrta. Proizvajalca in vse druge države članice obvesti o odločitvi, da odobri ali zavrne načrt popravnih ukrepov.

Homologacijski organ lahko od proizvajalcev vozil, ki so v svoja vozila namestili zadevne sestavne dele, samostojne tehnične enote in sisteme, zahteva, naj na podlagi lastnosti navedenih sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, ki so povezane z emisijami CO2 in porabo goriva ter so bile pridobljene z ukrepi iz člena 22(1), izdajo novo datoteko proizvajalca s podatki, opisno mapo za stranke in izjavo o skladnosti.

4.  Proizvajalec je odgovoren za izvajanje odobrenega načrta popravnih ukrepov.

5.  Proizvajalec vodi evidenco o vsakem sestavnem delu, samostojni tehnični enoti ali sistemu, ki je bil odpoklican in popravljen ali spremenjen, ter o delavnici, ki je izvedla popravilo. Homologacijski organ ima na zahtevo dostop do navedenih evidenc med izvajanjem načrta popravnih ukrepov in pet let po njegovi končani izvedbi.

6.  Kadar homologacijski organ zavrne načrt popravnih ukrepov ali ugotovi, da se popravni ukrepi ne izvajajo pravilno, sprejme potrebne ukrepe za zagotavljanje skladnosti lastnosti zadevne družine sestavnih delov, samostojnih tehničnih enot in sistemov, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, ali prekliče potrdilo o lastnostih, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva.

POGLAVJE 6

KONČNE DOLOČBE

Člen 24

Prehodne določbe

1.  Kadar obveznosti iz člena 9 niso izpolnjene, države članice brez poseganja v člen 10(3) prepovejo registracijo, prodajo ali začetek uporabe:

▼M1

▼B

2.  Ne glede na odstavek 1(a) obveznosti iz člena 9 veljajo od 1. januarja 2019 za vsa vozila iz skupin 4, 5, 9 in 10 z datumom proizvodnje 1. januarja 2019 ali poznejšim datumom proizvodnje. ►M1  Za vozila iz podskupine „v“ katere koli od navedenih skupin vozil se obveznost iz člena 9 uporablja od začetka veljavnosti te uredbe. ◄

▼M1

V prvem pododstavku datum proizvodnje pomeni:

3.  Drugi pododstavek člena 20(1) ter drugi, tretji in četrti pododstavek člena 20(2) se uporabljajo od 1. julija 2020. Popravni ukrepi iz člena 21(5) in člena 23(6) se v skladu s preiskavo vzrokov, zakaj vozilo ni uspešno opravilo postopka preskušanje za preverjanje skladnosti iz Priloge Xa, uporabljajo od 1. julija 2023.

▼B

Člen 25

Sprememba Direktive 2007/46/ES

Priloge I, III, IV, IX in XV k Direktivi 2007/46/ES se spremenijo v skladu s Prilogo XI k tej uredbi.

Člen 26

Sprememba Uredbe (EU) št. 582/2011

Uredba (EU) št. 582/2011 se spremeni:

Člen 27

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

RAZVRSTITEV VOZIL V SKUPINE VOZIL

1.   Razvrstitev vozil v tej uredbi:

1.1   Razvrstitev vozil kategorije N

▼M1

▼B

PRILOGA II

ZAHTEVE IN POSTOPKI, POVEZANI Z UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA

1.   Postopki, ki jih proizvajalec vozil vzpostavi zaradi uporabe simulacijskega orodja

2.   Ocena, ki jo izvede homologacijski organ

Homologacijski organ preveri tudi:

Za namene točke (a) drugega odstavka preverjanje vključuje določitev emisij CO2 in porabe vozila pri vsaj enem vozilu iz vsake skupine vozil, za katere se zahteva licenca.

Dodatek 1

VZOREC OPISNEGA LISTA ZA UPORABO PRI SIMULACIJSKEM ORODJU ZARADI DOLOČITVE EMISIJ CO2 IN PORABE GORIVA PRI NOVIH VOZILIH

ODDELEK I

ODDELEK II

1.   Dodatne informacije

Dodatek 2

VZOREC LICENCE ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA ZARADI DOLOČITVE EMISIJ CO2 IN PORABE GORIVA PRI NOVIH VOZILIH

Največji format: A4 (210 × 297 mm)

LICENCA ZA UPORABO SIMULACIJSKEGA ORODJA ZARADI DOLOČITVE EMISIJ CO2 IN PORABE GORIVA PRI NOVIH VOZILIH

licence za uporabo simulacijskega orodja glede na Uredbo (ES) št. 595/2009, kot se izvaja z Uredbo (EU) 2017/2400.

Številka licence:

Razlog za razširitev: …

ODDELEK I

ODDELEK II

1.   Dodatne informacije

PRILOGA III

VHODNE INFORMACIJE V ZVEZI Z ZNAČILNOSTMI VOZILA

1.   Uvod

V tej prilogi je opisan seznam parametrov, ki jih mora proizvajalec vozil navesti kot vhodne vrednosti za simulacijsko orodje. Ustrezna shema XML in vzorčni podatki so na voljo na namenski elektronski distribucijski platformi.

2.   Opredelitev pojmov

▼M1

▼B

3.   Sklop vhodnih parametrov

▼M1

▼B

▼M1

▼B

4.   Masa vozila

5.   Hidravlično in mehansko gnane osi

Pri vozilih, opremljenih s:

6.   Omejitve navora motorja, ki so določene s sistemom za upravljanje vozila in odvisne od prestav

Proizvajalec vozil lahko za zgornjo polovico prestav (npr. za prestave od 7 do 12 pri 12-stopenjskem menjalniku) predpiše najvišjo omejitev navora motorja, odvisno od prestav, ki ne presega 95 % največjega navora motorja.

7.   Vrtilna frekvenca prostega teka za posamezno vozilo

▼M1

8.   Napredni sistemi za pomoč voznikom

▼B

PRILOGA IV

VZOREC DATOTEKE PROIZVAJALCA S PODATKI IN OPISNEGA LISTA ZA STRANKE

DEL I

Emisije CO2 in poraba goriva pri vozilu – datoteka proizvajalca s podatki

Datoteka proizvajalca s podatki se proizvede s simulacijskim orodjem, vsebuje pa vsaj naslednje informacije:

1.   Podatki o vozilu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti in sistemih

1.1   Podatki o vozilu

▼M1

▼B

1.2   Glavne specifikacije motorja

▼M1

▼B

1.3   Glavne specifikacije menjalnika

▼M1

▼B

1.4   Specifikacije retarderja

▼M1

▼B

1.5   Specifikacija pretvornika navora

▼M1

▼B

1.6   Specifikacije kotnega gonila

▼M1

▼B

1.7   Specifikacije osi

▼M1

▼B

1.8   Aerodinamika

▼M1

▼B

1.9   Glavne specifikacije pnevmatik

▼M1

▼B

▼M1

▼B

▼M1

▼B

▼M1

▼B

1.10   Glavne specifikacije pomožnih sistemov

1.11   Omejitve navora motorja

▼M1

1.12   Napredni sistemi za pomoč voznikom (ADAS)

▼B

2   Profil namembnosti in vrednosti, odvisne od obremenitve

2.1   Parametri simulacije (za vsako kombinacijo profila namembnosti/obremenitve/goriva)

▼M1

▼B

2.2   Vozne zmogljivosti vozila in informacije za preverjanje kakovosti simulacije

2.3   Rezultati glede goriva in CO2

3   Informacije o programski opremi in uporabniku

3.1   Informacije o programski opremi in uporabniku

▼M1

▼B

DEL II

Emisije CO2 in poraba goriva pri vozilu – opisni list za stranke

1   Podatki o vozilu, sestavnem delu, samostojni tehnični enoti in sistemih

1.1   Podatki o vozilu

▼M1

▼B

▼M1

▼B

1.2   Podatki o sestavnem delu, samostojni tehnični enoti in sistemih

▼M1

▼B

▼M1

▼M1

2   Emisije CO2 in poraba goriva pri vozilu (za vsak tovor/profil namembnosti)

2.1   Najmanjši tovor [kg]:

2.2   Reprezentativni tovor [kg]:

▼M1 —————

▼B

PRILOGA V

PREVERJANJE PODATKOV O MOTORJU

1.   Uvod

S postopkom preskusa motorja, opisanim v tej prilogi, se pridobijo vhodni podatki v zvezi z motorji.

2.   Opredelitev pojmov

V tej prilogi se uporabljajo opredelitve pojmov v skladu s Pravilnikom UN/ECE št. 49, revizija 6, in naslednje opredelitve pojmov:

Opredelitve pojmov iz odstavkov 3.1.5 in 3.1.6 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6, se ne uporabljajo.

3.   Splošne zahteve

Kalibracijski laboratoriji izpolnjujejo zahteve iz standardov ISO/TS 16949, serije ISO 9000 ali ISO/IEC 17025. Vsa laboratorijska referenčna merilna oprema, ki se uporablja za kalibriranje in/ali preverjanje, je sledljiva po nacionalnih ali mednarodnih standardih.

Motorji se razvrstijo v družine motorjev glede na CO2, ki so opredeljene v skladu z Dodatkom 3. V odstavku 4.1 je pojasnjeno, kateri preskusi se izvedejo zaradi potrditve ene določene družine motorjev glede na CO2.

3.1   Preskusni pogoji

Vsi preskusi, ki se izvedejo zaradi potrditve ene določene družine motorjev glede na CO2, opredeljene v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi, se opravijo na istem dejanskem motorju ter brez sprememb nastavitev dinamometra in sistema motorja, razen izjem iz odstavka 4.2 in Dodatka 3.

3.1.1   Laboratorijski preskusni pogoji

Preskusi se izvedejo v okoljskih pogojih, ki v celotnem preskusu izpolnjujejo naslednje pogoje:

Če se preskusi izvajajo v preskusnih komorah, v katerih je mogoče simulirati zračne tlake, drugačne od tistih, ki so v ozračju na določenem preskusnem poligonu, se ustrezna vrednost fa določi z vrednostmi atmosferskega tlaka, simuliranimi s sistemom za klimatizacijo. Ista referenčna vrednost za simulirani atmosferski tlak se uporabi za vstopni zrak in pot izpušnih plinov ter vse druge ustrezne sisteme motorja. Dejanska vrednost simuliranega atmosferskega tlaka za vstopni zrak in pot izpušnih plinov ter vse druge ustrezne sisteme motorja mora biti v mejnih vrednostih, določenih v podtočki (3).

Kadar tlak zunanjega zraka na določenem preskusnem poligonu presega zgornjo mejno vrednost 102 kPa, se lahko preskusi v skladu s to prilogo še vedno izvedejo. V tem primeru se preskusi izvedejo z določenim tlakom zunanjega zraka.

Kadar se lahko v preskusni komori uravnavajo temperatura, tlak in/ali vlažnost vstopnega zraka motorja ne glede na atmosferske pogoje, se iste nastavitve navedenih parametrov uporabijo pri vseh preskusih, ki se izvedejo zaradi potrditve ene določene družine motorjev glede na CO2, opredeljene v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi.

3.1.2   Vgradnja motorja

Preskusni motor se vgradi v skladu z odstavki od 6.3 do 6.6 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Če dodatna oprema/oprema, ki je potrebna za delovanje sistema motorja, ni vgrajena v skladu z odstavkom 6.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6, se vse izmerjene vrednosti navora motorja popravijo za moč, ki je potrebna za delovanje teh sestavnih delov za namene te priloge v skladu z odstavkom 6.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Poraba moči naslednjih sestavnih delov motorja, ki omogoča navor motorja, potreben za delovanje teh sestavnih delov motorja, se določi v skladu z Dodatkom 5 k tej prilogi:

3.1.3   Emisije plinov iz okrova ročične gredi

V primeru zaprtega okrova ročične gredi proizvajalec zagotovi, da prezračevalni sistem motorja ne dovoljuje emisije nobenega plina iz okrova ročične gredi v ozračje. Če je okrov ročične gredi odprtega tipa, se emisije merijo in prištejejo k emisijam iz izpušne cevi v skladu z določbami iz odstavka 6.10 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

3.1.4   Motorji s hlajenjem polnilnega zraka

Sistem hlajenja polnilnega zraka, ki se uporabi na preskuševalni napravi, v vseh preskusih deluje v pogojih, ki so reprezentativni za uporabo v vozilih pri referenčnih okoljskih pogojih. Referenčni okoljski pogoji so opredeljeni kot 293 K za temperaturo zraka in 101,3 kPa za tlak.

Hlajenje polnilnega zraka v laboratoriju v skladu s to uredbo bi moralo biti v skladu z določbami iz odstavka 6.2 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

3.1.5   Hladilni sistem motorja

▼M1

▼B

3.2   Goriva

Ustrezno referenčno gorivo za sisteme motorjev pri preskusu se izbere s seznama vrst goriva iz preglednice 1. Lastnosti referenčnih goriv iz preglednice 1 so navedene v Prilogi IX k Uredbi Komisije (EU) št. 582/2011.

Da se zagotovi uporaba istega goriva pri vseh preskusih, ki se izvedejo zaradi potrditve ene določene družine glede na CO2, se posoda za gorivo ne sme ponovno napolniti ali priklopiti druga posoda za gorivo, ki oskrbuje sistem motorja. Izjemoma se ponovno polnjenje ali priklop druge posode lahko dovoli, če se lahko zagotovi, da ima nadomestno gorivo povsem enake lastnosti kot gorivo, uporabljeno prej (ista proizvodna serija).

Kurilnost uporabljenega goriva se določi z dvema ločenima meritvama v skladu z ustreznimi standardi za posamezno vrsto goriva iz preglednice 1. Ti ločeni meritvi izvedeta različna laboratorija, neodvisna od proizvajalca, ki je predložil vlogo za izdajo potrdila. Laboratorij, ki izvaja meritve, izpolnjuje zahteve standarda ISO/IEC 17025. Homologacijski organ zagotovi, da se vzorec goriva, ki se bo uporabil za določitev kurilnosti, vzame iz serije goriva, uporabljenega pri vseh preskusih.

Če zadevni ločeni vrednosti za kurilnost odstopata za več kot 440 J/g goriva, sta ti vrednosti neveljavni in sklop meritev se ponovi.

▼M1

Srednja vrednost obeh ločenih vrednosti za kurilnost, ki ne odstopata za več kot 440 J/g goriva, se zabeleži v MJ/kg, zaokrožena na dve decimalni mesti v skladu z metodo ASTM E 29-06.

▼B

Pri plinastih gorivih standardi za določitev kurilnosti v skladu s preglednico 1 vključujejo izračun zgorevalne toplote na podlagi sestave goriva. Sestava plinastih goriv za določitev kurilnosti se vzame iz analize serije referenčnega plinastega goriva, uporabljene za preskuse za potrjevanje. Da se določi sestava plinastega goriva, uporabljenega za določitev kurilnosti, laboratorij, neodvisen od proizvajalca, ki je predložil vlogo za izdajo potrdila, izvede eno samo analizo. Pri plinastih gorivih se kurilnost ne določi na podlagi srednje vrednosti dveh ločenih meritev, ampak na podlagi omenjene ene analize.

▼M1

Pri plinastih gorivih so preklopi med različnimi posodami za gorivo ali različnimi proizvodnimi serijami goriva izjemoma dovoljeni; v takem primeru bi bilo treba izračunati kurilnost vsake serije goriva posebej in zabeležiti najvišjo med njimi.

▼B

3.3   Maziva

Mazalno olje za vse preskuse, ki se izvedejo v skladu s to prilogo, je olje v prosti prodaji, ki ga proizvajalec odobri brez omejitev pod običajnimi pogoji v prometu v skladu z odstavkom 4.2 Priloge 8 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6. Maziva, pri katerih je uporaba omejena na določene posebne pogoje delovanja sistema motorja ali ki imajo neobičajno kratek interval menjave olja, se ne uporabijo za preskuse v skladu s to prilogo. Olja v prosti prodaji nikakor ni dovoljeno spreminjati in mu dodajati dodatke.

Vsi preskusi, ki se izvedejo zaradi potrditve lastnosti ene določene družine motorjev glede na CO2, povezanih z emisijami CO2 in porabo goriva, se izvedejo z isto vrsto mazalnega olja.

3.4   Sistem za merjenje pretoka goriva

Vsi pretoki goriva skozi celotni sistem motorja so zajeti v sistemu za merjenje pretoka goriva. Dodatni pretoki goriva, ki ne napajajo neposredno postopka zgorevanja v valjih motorja, se vključijo v signal pretoka goriva pri vseh izvedenih preskusih. Dodatne vbrizgalne šobe za gorivo (npr. naprave za hladni zagon), ki niso potrebne za delovanje sistema motorja, se med vsemi izvedenimi preskusi odklopijo od cevi za dovod goriva.

3.5   Specifikacije merilne opreme

Merilna oprema izpolnjuje zahteve iz odstavka 9 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Ne glede na zahteve iz odstavka 9 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6, sistemi za merjenje iz preglednice 2 dosegajo mejne vrednosti iz preglednice 2.

„xmin“, uporabljen za izračun vrednosti odseka v preglednici 2, je 0,9-krat večji od najnižje predvidene vrednosti, ki se med vsemi preskusi pričakuje za zadevni merilni sistem.

Stopnja dovajanja signala merilnih sistemov iz preglednice 2, razen pri sistemu za merjenje masnega pretoka zraka, je vsaj 5 Hz (priporočeno je ≥ 10 Hz). Stopnja dovajanja signala sistema za merjenje masnega pretoka zraka je vsaj 2 Hz.

Vsi podatki o meritvah se beležijo s frekvenco vzorčenja vsaj 5 Hz (priporočeno je ≥ 10 Hz).

3.5.1   Preverjanje merilne opreme

Preverjanje zahtev iz preglednice 2, ki jih je treba izpolniti, se izvede za vsak merilni sistem. V merilni sistem se vnese vsaj 10 referenčnih vrednosti med xmin in „najvišjo vrednostjo kalibracije“ v skladu z odstavkom 3.5, odziv merilnega sistema pa se zabeleži kot izmerjena vrednost.

Pri preverjanju linearnosti se izmerjene vrednosti primerjajo z referenčnimi vrednostmi z uporabo linearne regresije najmanjših kvadratov v skladu z odstavkom A.3.2 Dodatka 3 k Prilogi 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

4   Preskuševalni postopek

Če v tej prilogi ni navedeno drugače, se vsi podatki o meritvah določijo v skladu s Prilogo 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

4.1   Pregled preskusov, ki jih je treba izvesti

V preglednici 3 je naveden pregled vseh preskusov, ki jih je treba izvesti zaradi potrditve ene določene družine motorjev glede na CO2, opredeljene v skladu z Dodatkom 3.

Cikel določanja karakterističnega diagrama porabe goriva v skladu z odstavkom 4.3.5 in beleženje krivulje delovanja motorja v skladu z odstavkom 4.3.2 se izpustita pri vseh motorjih, razen pri osnovnem motorju iz družine motorjev glede na CO2.

Kadar se na zahtevo proizvajalca uporabijo določbe iz člena 15(5) te uredbe, se za ta določen motor dodatno izvedeta cikel določanja karakterističnega diagrama porabe goriva v skladu z odstavkom 4.3.5 in beleženje krivulje delovanja motorja v skladu z odstavkom 4.3.2.

4.2   Dovoljeno spreminjanje sistema motorja

Sprememba ciljne vrednosti za krmilnik motorja v prostem teku na nižjo vrednost v elektronski krmilni enoti motorja je dovoljena pri vseh preskusih, pri katerih pride do prostega teka, da se preprečijo motnje med krmilnikom motorja v prostem teku in krmilnikom števila vrtljajev na preskuševalni napravi.

4.3   Preskusi

4.3.1   Krivulja polne obremenitve motorja

Krivulja polne obremenitve se zabeleži v skladu z odstavki od 7.4.1 do 7.4.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

4.3.2   Krivulja delovanja motorja

Beleženje krivulje delovanja motorja v skladu s tem odstavkom se izpusti pri vseh motorjih, razen pri osnovnem motorju iz družine motorjev glede na CO2, opredeljene v skladu z Dodatkom 3. V skladu z odstavkom 6.1.3 krivulja delovanja motorja, ki se zabeleži za osnovni motor iz družine motorjev glede na CO2, velja tudi za vse motorje iz iste družine motorjev glede na CO2.

Kadar se na zahtevo proizvajalca uporabijo določbe iz člena 15(5) te uredbe, se za ta določen motor dodatno izvede beleženje krivulje delovanja motorja.

Krivulja delovanja motorja se zabeleži v skladu z možnostjo (b) odstavka 7.4.7 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6. S tem preskusom se določi negativni navor, ki je potreben za delovanje motorja z najmanjšo zahtevo upravljavca od najvišje do najnižje vrtilne frekvence za določitev karakterističnega diagrama.

Preskus se nadaljuje neposredno po določitvi karakterističnega diagrama krivulje polne obremenitve v skladu z odstavkom 4.3.1. Na zahtevo proizvajalca se lahko krivulja delovanja zabeleži ločeno. V tem primeru se zabeleži temperatura motornega olja ob koncu preskusa krivulje polne obremenitve, izvedene v skladu z odstavkom 4.3.1, proizvajalec pa homologacijskemu organu zadovoljivo dokaže, da je bila temperatura motornega olja na začetku krivulje delovanja enaka prej navedeni temperaturi ± 2 K.

Na začetku preskusa za krivuljo delovanja motorja motor deluje z najmanjšo zahtevo upravljavca pri najvišji vrtilni frekvenci za določitev karakterističnega diagrama iz odstavka 7.4.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6. Takoj ko se vrednost navora pri delovanju stabilizira na ± 5 % njegove srednje vrednosti za vsaj 10 sekund, se začne beleženje podatkov, vrtilna frekvenca motorja pa se zniža s povprečno hitrostjo 8 ± 1 min– 1/s od največjega do najmanjšega števila vrtljajev za določitev karakterističnega diagrama iz odstavka 7.4.3 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

4.3.3   Preskus WHTC

Preskus WHTC se izvede v skladu s Prilogo 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6. Tehtani rezultati preskusa emisij izpolnjujejo ustrezne mejne vrednosti iz Uredbe (ES) št. 595/2009.

Krivulja polne obremenitve motorja, zabeležena v skladu z odstavkom 4.3.1, se uporabi za denormalizacijo referenčnega cikla in vseh izračunov referenčnih vrednosti, izvedenih v skladu z odstavki od 7.4.6 do 7.4.8 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

4.3.3.1   Merilni signali in beleženje podatkov

Poleg določb iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6, se zabeleži dejanski masni pretok goriva, ki ga porabi motor, v skladu z odstavkom 3.4.

4.3.4   Preskus WHSC

Preskus WHSC se izvede v skladu s Prilogo 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6. Rezultati preskusa emisij izpolnjujejo ustrezne mejne vrednosti iz Uredbe (ES) št. 595/2009.

Krivulja polne obremenitve motorja, zabeležena v skladu z odstavkom 4.3.1, se uporabi za denormalizacijo referenčnega cikla in vseh izračunov referenčnih vrednosti, izvedenih v skladu z odstavki od 7.4.6 do 7.4.8 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

4.3.4.1   Merilni signali in beleženje podatkov

Poleg določb iz Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6, se zabeleži dejanski masni pretok goriva, ki ga porabi motor, v skladu z odstavkom 3.4.

4.3.5   Cikel določanja karakterističnega diagrama porabe goriva (FCMC)

Cikel določanja karakterističnega diagrama porabe goriva v skladu s tem odstavkom se izpusti pri vseh motorjih, razen pri osnovnem motorju iz družine motorjev glede na CO2. Podatki iz karakterističnega diagrama porabe goriva, ki se zabeleži za osnovni motor iz družine motorjev glede na CO2, velja tudi za vse motorje iz iste družine motorjev glede na CO2.

Kadar se na zahtevo proizvajalca uporabijo določbe iz člena 15(5) te uredbe, se za ta določen motor dodatno izvede cikel določanja karakterističnega diagrama porabe goriva.

Karakteristični diagram porabe goriva se izmeri v seriji točk delovanja motorja v ustaljenem stanju v skladu z odstavkom 4.3.5.2. Merski enoti tega karakterističnega diagrama sta poraba goriva v g/h, ki je odvisna od vrtilne frekvence motorja v min– 1, in navor motorja v Nm.

4.3.5.1   Odpravljanje motenj med ciklom določanja karakterističnega diagrama porabe goriva

Če se med ciklom določanja karakterističnega diagrama porabe goriva pri motorjih, opremljenih s sistemi za naknadno obdelavo izpušnih plinov s periodično regeneracijo iz odstavka 6.6 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6, začne regeneracija po naknadni obdelavi, so vse meritve v tistem načinu vrtilne frekvence motorja neveljavne. Regeneracija se izvede do konca, nato pa se postopek nadaljuje v skladu z odstavkom 4.3.5.1.1.

Če med ciklom določanja karakterističnega diagrama porabe goriva pride do nepričakovane prekinitve, nepravilnega delovanja ali napake, so vse meritve v tistem načinu vrtilne frekvence motorja neveljavne, proizvajalec pa za nadaljevanje izbere eno od naslednjih možnosti:

4.3.5.1.1   Določbe za nadaljevanje cikla določanja karakterističnega diagrama porabe goriva

Motor se zažene in ogreje v skladu z odstavkom 7.4.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6. Po ogrevanju se motor predkondicionira z delovanjem 20 minut v načinu 9, kot je opredeljen v preglednici 1 odstavka 7.2.2 Priloge 4 k Pravilniku št. 49, revizija 6.

Krivulja polne obremenitve motorja, zabeležena v skladu z odstavkom 4.3.1, se uporabi za denormalizacijo referenčnih vrednosti v načinu 9, ki se izvede v skladu z odstavki od 7.4.6 do 7.4.8 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Takoj po končanem predkondicioniranju se ciljni vrednosti za vrtilno frekvenco in navor motorja v 20–46 sekundah linearno spremenita na najvišjo ciljno nastavitveno točko navora pri naslednji ciljni nastavitveni točki vrtilne frekvence motorja, višji od tiste, pri kateri je prišlo do prekinitve cikla določanja karakterističnega diagrama porabe goriva. Če se ciljna nastavitvena točka doseže v manj kot 46 sekundah, se preostali čas do 46 sekund izkoristi za stabilizacijo.

Pri stabilizaciji se delovanje motorja nato od te točke nadaljuje v skladu s preskusnim zaporedjem iz odstavka 4.3.5.5 brez beleženja izmerjenih vrednosti.

Ko se doseže najvišja ciljna nastavitvena točka navora pri določeni ciljni nastavitveni točki vrtilne frekvence, pri kateri je prišlo do prekinitve, se beleženje izmerjenih vrednosti od te točke nadaljuje v skladu s preskusnim zaporedjem iz odstavka 4.3.5.5.

4.3.5.2   Mreža ciljnih nastavitvenih točk

Mreža ciljnih nastavitvenih vrednosti je stalna in normalizirana ter zajema 10 ciljnih nastavitvenih točk vrtilne frekvence motorja in 11 ciljnih nastavitvenih točk navora. Pretvorba normalizirane opredelitve nastavitvenih točk v dejanske ciljne vrednosti nastavitvenih točk vrtilne frekvence in navora motorja pri posameznem preskušanem motorju temelji na krivulji polne obremenitve osnovnega motorja iz družine motorjev glede na CO2, opredeljene v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi, zabeleži pa se v skladu z odstavkom 4.3.1.

4.3.5.2.1   Opredelitev ciljnih nastavitvenih točk vrtilne frekvence motorja

Deset ciljnih nastavitvenih točk vrtilne frekvence motorja je opredeljenih s štirimi osnovnimi ciljnimi nastavitvenimi točkami vrtilne frekvence motorja in šestimi dodatnimi ciljnimi nastavitvenimi točkami vrtilne frekvence motorja.

Vrtilne frekvence motorja nidle, nlo, npref, n95h in nhi se določijo na podlagi krivulje polne obremenitve osnovnega motorja iz družine motorjev glede na CO2, opredeljene v skladu z Dodatkom 3 k tej prilogi, in zabeležijo v skladu z odstavkom 4.3.1 z uporabo opredelitev značilnih vrtilnih frekvenc motorja v skladu z odstavkom 7.4.6 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Vrtilna frekvenca n57 se določi po naslednji enačbi:

n57 = 0,565 × (0,45 × nlo + 0,45 × npref + 0,1 × nhi – nidle) × 2,0327 + nidle

Štiri ciljne nastavitvene točke vrtilne frekvence motorja so opredeljene, kot sledi:

Morebitne razdalje med nastavitvenimi točkami vrtilne frekvence se določijo po naslednjih enačbah:

Absolutne vrednosti morebitnih odstopanj med dvema odsekoma se določijo po naslednjih enačbah:

▼M1

Šest dodatnih ciljnih nastavitvenih točk vrtilne frekvence motorja se določi v skladu z naslednjimi določbami:

▼B

Na sliki 1 je kot primer prikazana opredelitev ciljnih nastavitvenih točk vrtilne frekvence motorja v skladu s podtočko (1).

Slika 1

Opredelitev nastavitvenih točk vrtilne frekvence

4.3.5.2.2   Opredelitev ciljnih nastavitvenih točk navora

Enajst ciljnih nastavitvenih točk navora je opredeljenih z dvema osnovnima ciljnima nastavitvenima točkama navora in devetimi dodatnimi ciljnimi nastavitvenimi točkami navora. Dve osnovni nastavitveni točki navora sta opredeljeni z ničelnim navorom motorja in največjo polno obremenitvijo osnovnega motorja glede na CO2, določenega v skladu z odstavkom 4.3.1 (največji skupni navor Tmax_overall). Devet dodatnih ciljnih nastavitvenih točk navora se določi tako, da se razpon od ničelnega navora do največjega skupnega navora, Tmax_overall, razdeli na deset enako oddaljenih odsekov.

▼M1

Vse nastavitvene točke navora pri določeni ciljni nastavitveni točki vrtilne frekvence motorja, ki presegajo mejno vrednost, opredeljeno z vrednostjo navora pri polni obremenitvi pri tej določeni ciljni nastavitveni točki vrtilne frekvence motorja minus 5 % Tmax_overall, se nadomestijo z eno samo ciljno nastavitveno točko navora pri polni obremenitvi pri tej določeni ciljni nastavitveni točki vrtilne frekvence motorja. Vsaka od teh nadomestnih nastavitvenih točk se izmeri samo enkrat med zaporedjem preskusov cikla določanja karakterističnega diagrama porabe goriva v skladu z odstavkom 4.3.5.5. Na sliki 2 je kot primer prikazana opredelitev ciljnih nastavitvenih točk navora.

▼B

Slika 2

Opredelitev nastavitvenih točk navora

4.3.5.3   Merilni signali in beleženje podatkov

Beležijo se naslednji podatki o meritvah:

Meritve plinastih onesnaževal se izvedejo v skladu z odstavki 7.5.1, 7.5.2, 7.5.3, 7.5.5, 7.7.4, 7.8.1, 7.8.2, 7.8.4 in 7.8.5 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Za namene odstavka 7.8.4 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6, izraz „preskusni cikel“ iz navedenega odstavka zajema celotno zaporedje od predkondicioniranja v skladu z odstavkom 4.3.5.4 do zaključka preskusnega zaporedja v skladu z odstavkom 4.3.5.5.

4.3.5.4   Predkondicioniranje sistema motorja

Sistem redčenja, če je potrebno, in motor se zaženeta in ogrejeta v skladu z odstavkom 7.4.1 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Po končanem ogrevanju se sistem za vzorčenje in motor predkondicionirata z delovanjem motorja 20 minut v načinu 9, kot je opredeljen v preglednici 1 odstavka 7.2.2 Priloge 4 k Pravilniku št. 49, revizija 6, pri čemer hkrati deluje sistem redčenja.

Krivulja polne obremenitve motorja osnovnega motorja iz družine motorjev glede na CO2, zabeležena v skladu z odstavkom 4.3.1, se uporabi za denormalizacijo referenčnih vrednosti v načinu 9, ki se izvede v skladu z odstavki od 7.4.6 do 7.4.8 Priloge 4 k Pravilniku UN/ECE št. 49, revizija 6.

Takoj po končanem predkondicioniranju se ciljni vrednosti za vrtilno frekvenco in navor motorja linearno spremenita v 20–46 sekundah, tako da se ujemata s prvo ciljno nastavitveno točko preskusnega zaporedja v skladu z odstavkom 4.3.5.5. Če se prva ciljna nastavitvena točka doseže v manj kot 46 sekundah, se preostali čas do 46 sekund izkoristi za stabilizacijo.

4.3.5.5   Preskusno zaporedje

Preskusno zaporedje zajema ciljne nastavitvene točke v ustaljenem stanju z opredeljeno vrtilno frekvenco in navorom motorja v vsaki ciljni nastavitveni točki v skladu z odstavkom 4.3.5.2 in opredeljenimi rampami za premikanje od ene ciljne nastavitvene točke do druge.

Najvišja ciljna nastavitvena točka navora pri posamezni ciljni vrtilni frekvenci motorja se doseže na podlagi največje zahteve upravljavca.

Prva ciljna nastavitvena točka je opredeljena pri najvišji nastavitveni točki vrtilne frekvence motorja in najvišji ciljni nastavitveni točki navora.

Naslednji koraki se izvedejo, da se zajamejo vse ciljne nastavitvene točke:

Na sliki 3 so prikazani trije različni koraki, ki jih je treba izvesti pri vsaki merilni nastavitveni točki pri preskusu v skladu s podtočko (1).

Slika 3

Koraki, ki jih je treba izvesti pri vsaki merilni nastavitveni točki