To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

1. Ta uredba določa pravila za sklade denarnega trga, ki so vzpostavljeni, se upravljajo ali tržijo v Uniji, glede finančnih instrumentov, ki so upravičeni za naložbe sklada denarnega trga, portfelja sklada denarnega trga, vrednotenja sredstev sklada denarnega trga ter obveznosti poročanja v zvezi s skladom denarnega trga.

(a) potrebujejo ali imajo dovoljenje kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali so AIS v skladu z Direktivo 2011/61/EU;

(c) imajo različne ali kumulativne cilje, ki ponujajo donose v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu ali ohranjajo vrednost naložbe.

2. Države članice na področju, ki ga ureja ta uredba, ne dodajajo dodatnih zahtev.

(1) „kratkoročna sredstva“ pomenijo finančna sredstva, katerih preostala zapadlost ne preseže dveh let;

(2) „instrumenti denarnega trga“ pomenijo instrumente denarnega trga, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(o) Direktive 2009/65/ES, in instrumente iz člena 3 Direktive Komisije 2007/16/ES ( 1 );

(3) „prenosljivi vrednostni papirji“ pomenijo prenosljive vrednostne papirje, kakor so opredeljeni v členu 2(1)(n) Direktive 2009/65/ES, in instrumente iz člena 2(1) Direktive 2007/16/ES;

(4) „pogodba o začasni prodaji“ pomeni vsako pogodbo, pri kateri ena stranka prenese vrednostne papirje ali z njimi povezane pravice nasprotni stranki, ta pa se zaveže, da jih bo odkupila po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je že ali še bo določen;

(5) „pogodba o začasnem odkupu“ pomeni vsako pogodbo, pri kateri ena stranka pridobi vrednostne papirje ali z njimi povezane pravice od nasprotne stranke, ta pa se zaveže, da jih bo prodala nazaj po določeni ceni na datum v prihodnosti, ki je že ali še bo določen;

(6) „posojanje vrednostnih papirjev“ in „izposojanje vrednostnih papirjev“ pomeni vsako transakcijo, pri kateri institucija ali njena nasprotna stranka prenese vrednostne papirje, pri kateri se izposojevalec zaveže vrniti enakovredne vrednostne papirje na nek datum v prihodnosti ali kadar to od njega zahteva prenosnik, pri čemer je ta transakcija znana kot „posojanje vrednostnih papirjev“ v primeru institucije, ki vrednostne papirje prenese, in kot „izposojanje vrednostnih papirjev“ v primeru institucije, na katero se prenesejo;

(7) „listinjenje“ pomeni listinjenje, kakor je opredeljeno v točki 61 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(8) „vrednotenje po tržnih cenah“ pomeni vrednotenje pozicij po dostopnih realiziranih cenah, pridobljenih od neodvisnih virov, vključno z borznimi cenami, elektronskimi kotacijami ali kotacijami več neodvisnih uglednih borznih posrednikov;

(9) „vrednotenje z uporabo notranjega modela“ pomeni vsako vrednotenje, ki je opravljeno na podlagi primerjave, ekstrapolirano ali drugače izračunano na podlagi enega ali več vhodnih tržnih podatkov;

(10) „metoda odplačne vrednosti“ pomeni metodo vrednotenja, ki upošteva nabavno vrednost sredstva in to vrednost prilagodi odplačilu premij ali popustov do zapadlosti;

(11) „sklad denarnega trga s konstantno neto vrednostjo sredstev za naložbe v instrumente javnega dolga“ ali „sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga“ pomeni sklad denarnega trga:

(b) pri katerem se prihodek sklada obračunava dnevno in se lahko izplača investitorju ali uporabi za nakup dodatnih enot ali deležev sklada;

(c) pri katerem so sredstva običajno ovrednotena glede na metodo odplačne vrednosti in pri katerem je NVS zaokrožena na najbližjo odstotno točko ali enakovredno vrednost v valuti, in

(d) ki vloži vsaj 99,5 % svojih sredstev v instrumente iz člena 17(7), pogodbe o začasnem odkupu, zavarovane z instrumenti javnega dolga iz člena 17(7), in v denarna sredstva;

(12) „sklad denarnega trga z manjšim nihanjem neto vrednosti sredstev“ ali „sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS“ pomeni sklad denarnega trga, ki izpolnjuje posebne zahteve iz členov 29, 30 in 32 ter člena 33(2)(b);

(13) „sklad denarnega trga s spremenljivo neto vrednostjo sredstev“ ali „sklad denarnega trga s spremenljivo NVS“ pomeni sklad denarnega trga, ki izpolnjuje posebne zahteve iz členov 29 in 30 ter člena 33(1);

(14) „kratkoročni sklad denarnega trga“ pomeni sklad denarnega trga, ki vlaga v upravičene instrumente denarnega trga iz člena 10(1) in zanj veljajo pravila portfelja iz člena 24;

(15) „standardni sklad denarnega trga“ pomeni sklad denarnega trga, ki vlaga v upravičene instrumente denarnega trga iz člena 10(1) in (2) ter zanj veljajo pravila portfelja iz člena 25;

(16) „kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(a) za KNPVP pristojni organ matične države članice KNPVP, določen v skladu s členom 97 Direktive 2009/65/ES;

(b) za EU AIS pristojni organ matične države članice AIS, kakor je opredeljen v členu 4(1)(p) Direktive 2011/61/EU;

(i) pristojni organ države članice, v kateri je ne-EU AIS tržen v Uniji brez dovoljenja za čezmejno opravljanje storitev;

(ii) pristojni organ EU UAIS, ki upravlja ne-EU AIS, kadar je ne-EU AIS tržen v Uniji z dovoljenjem za čezmejno opravljanje storitev ali ni tržen v Uniji;

(iii) pristojni organ referenčne države članice, če ne-EU AIS ne upravlja EU UAIS in je tržen v Uniji z dovoljenjem za čezmejno opravljanje storitev;

(18) „zakonski rok zapadlosti“ pomeni datum, ko mora biti v celoti vrnjena glavnica vrednostnega papirja, in za katerega ne velja opcionalnost;

(19) „tehtana povprečna zapadlost“ ali „WAM“ pomeni povprečno časovno obdobje do zakonskega roka zapadlosti vseh temeljnih sredstev sklada denarnega trga, ki izraža relativne deleže posameznih sredstev, ali, če je to krajše, obdobje do naslednje uskladitve obrestne mere z obrestno mero na denarnem trgu;

(20) „tehtano povprečno trajanje“ ali „WAL“ pomeni povprečno časovno obdobje do zakonskega roka zapadlosti vseh temeljnih sredstev sklada denarnega trga, ki izraža relativne deleže posameznih sredstev;

(22) „prodaja na kratko“ pomeni vsako prodajo instrumenta s strani sklada denarnega trga, ki ga sklad denarnega trga v času sklenitve dogovora o prodaji ne poseduje, vključno s tako prodajo instrumenta za izročitev ob poravnavi, kjer si ga je sklad denarnega trga ob sklenitvi dogovora o prodaji izposodil ali se o tem dogovoril, kar ne zajema:

(a) prodaje s strani ene ali druge stranke v okviru pogodbe o začasni prodaji, pri kateri ena stranka privoli, da bo drugi prodala vrednostni papir po določeni ceni, in se druga zaveže, da ga bo prodala nazaj na poznejši datum po drugačni določeni ceni, ali

(b) sklenitve standardizirane terminske pogodbe ali druge pogodbe o izvedenem finančnem instrumentu, pri kateri je dogovorjeno, da bodo vrednostni papirji prodani po določeni ceni na datum v prihodnosti;

(23) „upravitelj sklada denarnega trga“ pomeni v primeru sklada denarnega trga, ki je KNPVP, družbo za upravljanje KNPVP oziroma investicijsko družbo KNPVP v primeru KNPVP, ki se upravlja sam, in v primeru sklada denarnega trga, ki je AIS, pomeni UAIS ali AIS z notranjim upravljanjem.

2. Pri izdaji dovoljenja skladu denarnega trga je izrecno navedena vrsta sklada denarnega trga, in sicer ena tistih, ki so naštete v odstavku 1.

1. Noben kolektivni naložbeni podjem ni ustanovljen, tržen ali upravljan v Uniji kot sklad denarnega trga, če ni pridobil dovoljenja v skladu s to uredbo.

2. Kolektivni naložbeni podjem, ki prvič potrebuje dovoljenje kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES in kot sklad denarnega trga v skladu s to uredbo, pridobi dovoljenje kot sklad denarnega trga v postopku pridobitve dovoljenja kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

Kadar je kolektivni naložbeni podjem že pridobil dovoljenje kot KNPVP v skladu z Direktivo 2009/65/ES, lahko zaprosi za dovoljenje kot sklad denarnega trga v skladu s postopkom iz odstavkov 4 in 5 tega člena.

3. Kolektivni naložbeni podjem, ki je AIS in ki potrebuje dovoljenje kot sklad denarnega trga v skladu s to uredbo, pridobi dovoljenje kot sklad denarnega trga v skladu s postopkom pridobitve dovoljenja iz člena 5.

4. Kolektivni naložbeni podjem pridobi dovoljenje kot sklad denarnega trga le, če je pristojni organ sklada denarnega trga prepričan, da bo sklad denarnega trga zmožen izpolnjevati vse zahteve iz te uredbe.

5. Za pridobitev dovoljenja kot sklad denarnega trga kolektivni naložbeni podjem svojemu pristojnemu organu predloži vse naslednje dokumente:

(a) pravila upravljanja sklada ali akte o ustanovitvi sklada denarnega trga, vključno z navedbo, katere vrste sklad denarnega trga iz člena 3(1) je;

(e) opis ali vse informacije o ureditvah in postopkih, potrebnih za izpolnjevanje zahtev iz poglavij II do VII;

(f) vse druge informacije ali dokumente, ki jih zahteva pristojni organ sklada denarnega trga za preverjanje skladnosti z zahtevami iz te uredbe.

6. Pristojni organi vsako četrtletje ESMA obvestijo o odobrenih ali odvzetih dovoljenjih v skladu s to uredbo.

7. ESMA vodi osrednji javni register, v katerem je naveden vsak sklad denarnega trga, ki ima dovoljenje v skladu s to uredbo, njegova vrsta v skladu s členom 3(1), ali je kratkoročni ali standardni sklad denarnega trga, upravitelj in pristojni organ sklada denarnega trga. Register je na voljo v elektronski obliki.

1. AIS dobi dovoljenje kot sklad denarnega trga le, če pristojni organ sklada denarnega trga potrdi zahtevo UAIS, ki v skladu z Direktivo 2011/61/EU že ima dovoljenje za upravljanje sklada denarnega trga, ki je AIS, ter potrdi pravila upravljanja sklada in izbiro depozitarja.

2. Ob oddaji zahteve za upravljanje sklada denarnega trga, ki je AIS, UAIS, ki ima dovoljenje, pristojnemu organu sklada denarnega trga posreduje:

(c) informacije o naložbenih strategijah, profilu tveganja in drugih značilnostih skladov denarnega trga, ki so AIS, katere upravlja UAIS ali jih namerava upravljati.

Pristojni organ sklada denarnega trga lahko od pristojnega organa UAIS zahteva pojasnilo in informacije glede dokumentacije iz prvega podpoglavja ali potrdilo o tem, ali skladi denarnega trga spadajo na področje uporabe dovoljenja za upravljanje, izdanega UAIS. Pristojni organ UAIS odgovori v desetih delovnih dneh od take zahteve.

3. UAIS pristojnemu organu sklada denarnega trga nemudoma sporoči vsako naknadno spremembo dokumentacije iz odstavka 2.

4. Pristojni organ sklada denarnega trga zavrne zahtevo UAIS le v primeru, da velja kar koli od naslednjega:

Preden pristojni organ sklada denarnega trga zahtevo zavrne, se posvetuje s pristojnim organom UAIS.

5. Dovoljenje AIS kot sklad denarnega trga ne sme biti pogojeno z zahtevo, da AIS upravlja UAIS, ki je dovoljenje pridobil v matični državi članici AIS, ali da UAIS izvaja ali prenese kakršne koli dejavnosti v matično državo članico AIS.

6. UAIS je o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja AIS kot sklada denarnega trga obveščen v dveh mesecih po predložitvi popolne zahteve.

7. Pristojni organ sklada denarnega trga ne izda dovoljenja, če AIS kot sklad denarnega trga ne sme zakonito tržiti enot ali deležev v matični državi članici.

1. KNPVP ali AIS uporablja poimenovanje „sklad denarnega trga“ v zvezi s samim sabo ali z enotami ali deleži, ki jih izda, le, kadar KNPVP ali AIS pridobi dovoljenje v skladu s to uredbo.

KNPVP ali AIS ne uporablja zavajajočega ali nenatančnega poimenovanja, ki bi nakazovalo, da gre za sklad denarnega trga, če ni pridobil dovoljenja v skladu s to uredbo.

KNPVP ali AIS nima značilnosti, ki so zelo podobne tistim iz člena 1(1), če ni pridobil dovoljenja kot sklad denarnega trga v skladu s to uredbo.

2. Uporaba poimenovanja „sklad denarnega trga“ ali drugega poimenovanja, ki nakazuje, da je KNPVP ali AIS sklad denarnega trga, pomeni uporabo v vseh zunanjih dokumentih, prospektih, poročilih, izjavah, oglaševanjih, sporočilih, dopisih in vsem drugem materialu, ki je naslovljen na potencialne vlagatelje, imetnike enot, delničarje ali pristojne organe ali namenjen distribuciji med njimi v tiskani, govorjeni, elektronski ali v kakršni koli drugi obliki.

2. Sklad denarnega trga, ki je KNPVP, in njegov upravitelj vedno izpolnjujeta zahteve iz Direktive 2009/65/ES, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

3. Sklad denarnega trga, ki je AIS, in njegov upravitelj vedno izpolnjujeta zahteve iz Direktive 2011/61/EU, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

4. Upravitelj sklada denarnega trga je odgovoren za zagotavljanje skladnosti s to uredbo in je odgovoren za vsakršno izgubo ali škodo, nastalo zaradi nespoštovanja te uredbe.

5. Ta uredba skladu denarnega trga ne preprečuje uporabe naložbenih omejitev, ki so strožje od tistih, ki se zahtevajo s to uredbo.

1. Kadar sklad denarnega trga obsega več kot en naložbeni razdelek, se za namene poglavij II do VII vsak naložbeni razdelek obravnava kot ločen sklad denarnega trga.

2. Za sklade denarnega trga, ki pridobijo dovoljenje kot KNPVP, ne veljajo obveznosti v zvezi z naložbenimi politikami KNPVP iz členov 49 do 50a, člena 51(2) in členov 52 do 57 Direktive 2009/65/ES, razen če je izrecno drugače določeno v tej uredbi.

1. Sklad denarnega trga vlaga le v eno ali več naslednjih kategorij finančnih sredstev in le pod pogoji, določenimi v tej uredbi:

(a) instrumente denarnega trga, vključno s finančnimi instrumenti, ki jih izdajo ali zanje ločeno ali skupaj jamčijo Unija, nacionalni, regionalni in lokalni upravni organi držav članic ali njihove centralne banke, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropski instrument za finančno stabilnost, centralni organ ali centralna banka tretje države, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Razvojna banka Sveta Evrope, Evropska banka za obnovo in razvoj, Banka za mednarodne poravnave ali katera koli druga ustrezna mednarodna finančna institucija ali organizacija, v katero so včlanjene ena ali več držav članic;

(b) prodaje na kratko katerega od naslednjih instrumentov: instrumentov denarnega trga, listinjenj, komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem in enot ali deležev drugih skladov denarnega trga;

(c) prevzemanja neposredne ali posredne izpostavljenosti lastniškemu kapitalu ali borznemu blagu, vključno prek izvedenih finančnih instrumentov, potrdil, ki ju predstavljajo, indeksov, ki temeljijo na njiju, ali drugih sredstev ali instrumentov, ki bi povzročili izpostavljenost;

(d) sklepanja pogodb o posojilu vrednostnih papirjev ali katere koli druge pogodbe, ki bi obremenila sredstva sklada denarnega trga;

3. Sklad denarnega trga ima lahko dodatna likvidna sredstva v skladu s členom 50(2) Direktive 2009/65/ES.

1. Instrument denarnega trga je upravičen za naložbe sklada denarnega trga, če izpolnjuje vse naslednje zahteve:

(a) sodi v eno od kategorij instrumentov denarnega trga iz točke (a), (b), (c) ali (h) člena 50(1) Direktive 2009/65/ES;

(c) izdajatelj instrumenta denarnega trga in kakovost instrumenta denarnega trga sta na podlagi členov 19 do 22 prejela ugodno oceno;

(d) kadar sklad denarnega trga vlaga v listinjenje ali komercialni zapis s premoženjskim kritjem, zanj veljajo zahteve iz člena 11.

2. Ne glede na točko (b) odstavka 1 tudi standardni skladi denarnega trga lahko vlagajo v instrumente denarnega trga s preostalo zapadlostjo dveh let ali manj do datuma rednega odkupa, če je do datuma naslednje uskladitve obrestne mere 397 dni ali manj. V ta namen se instrumenti denarnega trga s spremenljivo obrestno mero in instrumenti denarnega trga s fiksno obrestno mero, ki so zavarovani z valutno zamenjavo, uskladijo z obrestno mero ali indeksom na denarnem trgu.

3. Točka (c) odstavka 1 ne velja za instrumente denarnega trga, ki jih izda ali za katere jamči Unija, centralni organ ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropski instrument za finančno stabilnost.

1. Listinjenje in komercialni zapis s premoženjskim kritjem se štejeta za upravičena za naložbe sklada denarnega trga, če je listinjenje ali komercialni zapis s premoženjskim kritjem dovolj likviden, če je prejel ugodno oceno na podlagi členov 19 do 22 in če je kar koli od naslednjega:

(b) komercialni zapis s premoženjskim kritjem, ki ga je izdal program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem in ki:

(i) ga v celoti podpira regulirana kreditna institucija, ki pokriva vsa likvidnostna in kreditna tveganja ter tveganja razvodenitve olistinjenih izpostavljenosti, pa tudi tekoče stroške transakcij in tekoče stroške na ravni celotnega programa v zvezi s komercialnim zapisom s premoženjskim kritjem, da vlagatelju po potrebi zagotovi izplačilo celotnega zneska v okviru komercialnega zapisa s premoženjskim kritjem;

(ii) ni relistinjenje, izpostavljenost, na kateri temelji listinjenje na ravni vsake transakcije komercialnega zapisa s premoženjskim kritjem, pa ne zajema pozicije v listinjenju;

(iii) ne zajema sintetičnega listinjenja, kot je opredeljeno v točki 11 člena 242 Uredbe (EU) št. 575/2013;

(c) preprosto, pregledno in standardizirano (STS) listinjenje, kot je določeno v skladu z merili in pogoji iz členov 20, 21 in 22 Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), ali STS ABCP, kot je določen v skladu z merili in pogoji iz členov 24, 25 in 26 navedene uredbe.

2. Kratkoročni sklad denarnega trga lahko vlaga v listinjenja ali komercialne zapise s premoženjskim kritjem iz odstavka 1, če je, odvisno od primera, izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

(a) zakonski rok zapadlosti ob izdaji listinjenj iz točke (a) odstavka 1 je dve leti ali manj, preostali čas do datuma naslednje uskladitve obrestne mere pa je 397 dni ali manj;

(b) zakonski rok zapadlosti ob izdaji ali preostala zapadlost listinjenj ali komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem iz točk (b) in (c) odstavka 1 znaša 397 dni ali manj;

3. Standardni sklad denarnega trga lahko vlaga v listinjenja ali komercialne zapise s premoženjskim kritjem iz odstavka 1, če je, odvisno od primera, izpolnjen kateri od naslednjih pogojev:

(a) zakonski rok zapadlosti ob izdaji ali preostala zapadlost listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 je dve leti ali manj, preostali čas do datuma naslednje uskladitve obrestne mere pa je 397 dni ali manj;

(b) listinjenja iz točk (a) in (c) odstavka 1 so instrumenti, ki se odplačajo, in imajo WAL dveh let ali manj.

4. Komisija šest mesecev od dneva začetka veljavnosti predlagane uredbe o STS listinjenjih sprejme delegirani akt v skladu s členom 45 za spremembo tega člena z uvedbo sklicevanja na merila za opredelitev STS listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem v ustreznih določbah navedene uredbe. Sprememba začne veljati najkasneje šest mesecev po dnevu začetka veljavnosti navedenega delegiranega akta ali od datuma začetka uporabe ustreznih določb v predlagani uredbi o STS listinjenjih, če slednje nastopi pozneje.

Za namene prvega pododstavka merila za določanje STS listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem zajemajo najmanj naslednje:

(a) zahteve v zvezi s preprostostjo listinjenja, vključno z njegovim značajem prave prodaje in spoštovanjem standardov v zvezi z zavarovanjem izpostavljenosti;

(d) za komercialne zapise s premoženjskim kritjem, poleg točk (a), (b) in (c), zahteve v zvezi s sponzorjem in podporo sponzorjev za program komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem.

Depozit pri kreditni instituciji je upravičen za naložbe sklada denarnega trga, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(c) registrirani sedež kreditne institucije je v državi članici ali, če je registrirani sedež kreditne institucije v tretji državi, zanj veljajo pravila skrbnega in varnega poslovanja, ki se štejejo za enakovredna tistim iz prava Unije v skladu s postopkom iz člena 107(4) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Izvedeni finančni instrument je upravičen za naložbe sklada denarnega trga, če se z njim trguje na reguliranem trgu iz točke (a), (b) ali (c) člena 50(1) Direktive 2009/65/ES ali OTC in če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) osnovo izvedenega finančnega instrumenta sestavljajo obrestne mere, devizni tečaji, valute ali indeksi, ki predstavljajo eno od teh kategorij;

(b) edini namen izvedenega instrumenta je varovanje pred obrestnim ali valutnim tveganjem, povezanim z drugimi naložbami sklada denarnega trga;

(c) nasprotne stranke v poslih z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC so institucije, ki so predmet pravil skrbnega in varnega poslovanja ter nadzora in sodijo v kategorije, ki jih odobri pristojni organ sklada denarnega trga;

(d) izvedeni finančni instrumenti OTC so predmet vsakodnevnega zanesljivega in preverljivega vrednotenja in jih je mogoče ob vsakem času prodati, odprodati ali kako drugače likvidirati ali zapreti z nasprotno izravnalno transakcijo po njihovi pošteni vrednosti na pobudo sklada denarnega trga.

Sklad denarnega trga lahko sklene pogodbo o začasni prodaji le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) se uporablja začasno, največ za sedem delovnih dni, in je namenjena le upravljanju likvidnosti in ne naložbam, razen tistih iz točke (c);

(b) nasprotna stranka, ki v okviru pogodbe o začasni prodaji prejme sredstva sklada denarnega trga kot zavarovanje, jih ne sme prodati, vložiti, zastaviti ali drugače prenesti brez predhodnega soglasja sklada denarnega trga;

(ii) vloži v sredstva iz člena 15(6), ne sme pa se jih vložiti v upravičena sredstva iz člena 9, prenesti ali ponovno uporabiti kako drugače;

(d) denarna sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasni prodaji, ne presegajo 10 % njegovega premoženja;

(e) sklad denarnega trga lahko kadar koli prekine pogodbo po predhodnem obvestilu, poslanem največ dva delovna dneva pred prekinitvijo.

1. Sklad denarnega trga lahko sklene pogodbo o začasnem odkupu le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) sklad denarnega trga lahko kadar koli prekine pogodbo po predhodnem obvestilu, poslanem največ dva delovna dneva pred prekinitvijo;

(b) tržna vrednost sredstev, prejetih v okviru pogodbe o začasnem odkupu, je vedno vsaj enaka vrednosti denarnih sredstev, ki je izplačana.

2. Sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasnem odkupu, so instrumenti denarnega trga, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10.

Sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasnem odkupu, se ne prodajo, reinvestirajo, zastavijo ali kako drugače prenesejo.

3. Sklad denarnega trga kot del pogodbe o začasnem odkupu ne sprejme listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem.

4. Sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasnem odkupu, so dovolj diverzificirana, pri čemer izpostavljenost do določenega izdajatelja znaša največ 15 % NVS sklada denarnega trga, razen če imajo ta sredstva obliko instrumentov denarnega trga, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 17(7). Poleg tega sredstva, ki jih sklad denarnega trga prejme v okviru pogodbe o začasnem odkupu, izda subjekt, ki je neodvisen od nasprotne stranke in za katerega se pričakuje, da ne bo izkazoval visoke korelacije z uspešnostjo nasprotne stranke.

5. Sklad denarnega trga, ki sklene pogodbo o začasnem odkupu, zagotovi, da ima kadar koli dostop do celotnih denarnih sredstev na podlagi poslovnega dogodka ali vrednotenja po tržnih cenah. Če so denarna sredstva ob vsakem času dostopna na podlagi vrednotenja po tržnih cenah, se za izračun NVS sklada denarnega trga uporabi tržna vrednost pogodbe o začasnem odkupu.

6. Z odstopanjem od odstavka 2 tega člena lahko sklad denarnega trga kot del pogodbe o začasnem odkupu prejme likvidne prenosljive vrednostne papirje ali instrumente denarnega trga, razen tistih, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 10, če ta sredstva izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev:

(a) izda jih ali za njih jamči Unija, centralni organ ali centralna banka države članice, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski mehanizem za stabilnost ali Evropski instrument za finančno stabilnost, če so prejela ugodno oceno v skladu s členi 19 do 22;

(b) izda jih ali za njih jamči centralni organ ali centralna banka tretje države, če so prejela ugodno oceno v skladu s členi 19 do 22.

Sredstva, prejeta v okviru pogodbe o začasnem odkupu v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, se razkrijejo investitorjem v sklad denarnega trga v skladu s členom 13 Uredbe (EU) 2015/2365 Evropskega parlament in Sveta ( 4 ).

Za sredstva, prejeta v okviru pogodbe o začasnem odkupu v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, veljajo zahteve iz člena 17(7).

7. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 45 za dopolnitev te uredbe z opredelitvijo kvantitativnih in kvalitativnih zahtev glede likvidnosti za sredstva iz odstavka 6 ter kvantitativnih in kvalitativnih zahtev glede kreditne kakovosti za sredstva iz točke (a) odstavka 6 tega člena.

V ta namen Komisija upošteva poročilo iz člena 509(3) Uredbe (EU) št. 575/2013.

Komisija sprejme delegirani akt iz prvega pododstavka najpozneje do 21. januarja 2018.

1. Sklad denarnega trga lahko pridobi enote ali deleže katerega koli drugega sklada denarnega trga (v nadaljnjem besedilu: ciljni sklad denarnega trga), če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) v skladu s pravili upravljanja sklada denarnega trga ali akti o ustanovitvi v enote ali deleže drugih skladov denarnega trga ni mogoče vložiti skupaj več kot 10 % sredstev ciljnega sklada denarnega trga;

Sklad denarnega trga, katerega enote ali deleži so bili pridobljeni, ne vlaga v sklad denarnega trga pridobitelja v času, ko ima ta njegove enote ali deleže.

2. Sklad denarnega trga lahko pridobi enote ali deleže drugih skladov denarnega trga pod pogojem, da v enote ali deleže enega sklada denarnega trga ne vloži več kot 5 % svojih sredstev.

3. Sklad denarnega trga lahko skupaj do 17,5 % svojih sredstev vloži v enote ali deleže drugih skladov denarnega trga.

4. Enote ali deleži drugih skladov denarnega trga so upravičeni za naložbe sklada denarnega trga, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoje:

(b) kadar ciljni sklad denarnega trga upravlja, neposredno ali s prenosom pooblastila, isti upravitelj kot sklad denarnega trga pridobitelja ali druga družba, s katero je upravitelj sklada denarnega trga pridobitelja povezan prek skupne uprave ali nadzora ali znatnega neposrednega ali posrednega deleža, upravitelj ciljnega sklada denarnega trga ali druga družba ne sme zaračunati vpisnine ali provizije za odkup za naložbo sklada denarnega trga pridobitelja v enote ali deleže ciljnega sklada denarnega trga;

(i) v prospektu tega sklada denarnega trga navede najvišji znesek provizij za upravljanje, ki se lahko zaračunajo samemu skladu denarnega trga in drugim skladom denarnega trga, v katere vlaga, in

(ii) v letnem poročilu navede največji delež provizij za upravljanje, ki se zaračunajo samemu skladu denarnega trga in drugim skladom denarnega trga, v katere vlaga.

5. Odstavka 2 in 3 tega člena se ne uporabljata za sklad denarnega trga, ki je AIS in ki mu je izdano dovoljenje v skladu s členom 5, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) sklad denarnega trga se trži izključno prek varčevalne sheme za zaposlene, ki jo ureja nacionalno pravo in katere vlagatelji so samo fizične osebe;

(b) varčevalna shema za zaposlene iz točke (a) omogoča vlagateljem le, da zahtevajo odkup svojih naložb, če so izpolnjeni strogi odkupni pogoji, ki so določeni v nacionalnem pravu, po katerih je odkup možen le v določenih okoliščinah, ki niso povezane z dogajanjem na trgu.

Z odstopanjem od odstavkov 2 in 3 tega člena lahko sklad denarnega trga, ki je KNPVP in ki mu je izdano dovoljenje v skladu s členom 4(2), pridobi enote ali deleže drugih skladov denarnega trga v skladu s členom 55 ali 58 Direktive 2009/65/ES pod naslednjimi pogoji:

(a) sklad denarnega trga se trži izključno prek varčevalne sheme za zaposlene, ki jo ureja nacionalno pravo in katere vlagatelji so samo fizične osebe;

(b) varčevalna shema za zaposlene iz točke (a) vlagateljem omogoča, da zahtevajo odkup svojih naložb samo, če so izpolnjeni strogi odkupni pogoji, ki so določeni v nacionalnem pravu, po katerih je odkup možen le pod določenimi okoliščinami, ki niso povezane z dogajanjem na trgu.

6. Kratkoročni skladi denarnega trga lahko vlagajo samo v enote ali deleže drugih kratkoročnih skladov denarnega trga.

7. Standardni skladi denarnega trga lahko vlagajo v enote ali deleže kratkoročnih skladov denarnega trga in standardnih skladov denarnega trga.

(a) 5 % svojih sredstev v instrumente denarnega trga, listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, ki jih je izdal isti subjekt;

(b) 10 % svojih sredstev v depozite, sklenjene pri isti kreditni instituciji, razen če je struktura bančnega sektorja v državi članici, v kateri ima sklad denarnega trga sedež, takšna, da ni dovolj trdnih kreditnih institucij, ki izpolnjujejo to zahtevo o diverzifikaciji, in če za sklad denarnega trga ni ekonomsko izvedljivo sklepati depozitov v drugi državi članici; v tem primeru lahko do 15 % svojih sredstev vloži pri isti kreditni instituciji.

2. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 lahko sklad denarnega trga s spremenljivo NVS do 10 % svojih sredstev vloži v instrumente denarnega trga, listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem istega izdajatelja, če skupna vrednost teh instrumentov denarnega trga, listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem, ki jih ima sklad denarnega trga s spremenljivo NVS pri vsakem izdajatelju, v katerega vloži več kot 5 % svojih sredstev, ne presega 40 % vrednosti njegovih sredstev.

3. Do datuma začetka uporabe delegiranega akta iz člena 11(4) skupna vrednost vseh izpostavljenosti sklada denarnega trga do listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ne presega 15 % sredstev sklada denarnega trga.

Od datuma začetka uporabe delegiranega akta iz člena 11(4) vse izpostavljenosti sklada denarnega trga do listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem ne presegajo 20 % sredstev sklada denarnega trga, pri čemer se lahko do 15 % sredstev sklada denarnega trga vloži v listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, ki ne izpolnjujejo meril za identifikacijo STS listinjenj ter komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem.

4. Skupna izpostavljenost tveganju sklada denarnega trga do iste nasprotne stranke, ki izhaja iz poslov z izvedenimi finančnimi instrumenti OTC, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 13, ne presega 5 % sredstev sklada denarnega trga.

5. Skupni znesek denarnih sredstev za isto nasprotno stranko sklada denarnega trga pri pogodbi o začasnem odkupu ne presega 15 % sredstev sklada denarnega trga.

6. Ne glede na posamezne omejitve iz odstavkov 1 in 4 sklad denarnega trga ne kombinira ničesar od naslednjega, če bi to vodilo do tega, da bi vložil več kot 15 % svojih sredstev v en sam subjekt:

(a) naložb v instrumente denarnega trga, listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, ki jih izda ta subjekt;

Z odstopanjem od zahteve o diverzifikaciji iz prvega pododstavka, kadar je struktura finančnega trga v državi članici, v kateri ima sklad denarnega trga sedež, takšna, da ni dovolj trdnih finančnih institucij, ki izpolnjujejo zahtevo o diverzifikaciji, in če za sklad denarnega trga ni ekonomsko izvedljivo uporabiti finančne institucije v drugi državi članici, lahko sklad denarnega trga združi vrste naložb iz točk (a) do (c) do največ 20 % svojih sredstev v en sam subjekt.

7. Z odstopanjem od točke (a) odstavka 1 lahko pristojni organ sklada denarnega trga le-temu dovoli, da v skladu z načelom razpršitve tveganja vloži do 100 % svojih sredstev v različne instrumente denarnega trga, ki jih izdajo ali zanje ločeno ali skupaj jamčijo Unija, nacionalni, regionalni in lokalni upravni organi držav članic ali njihove centralne banke, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropski instrument za finančno stabilnost, centralni organ ali centralna banka tretje države, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo in razvoj, Razvojna banka Sveta Evrope, Evropska banka za obnovo in razvoj, Banka za mednarodne poravnave ali katera koli druga ustrezna mednarodna finančna institucija ali organizacija, v katero so včlanjene ena ali več držav članic.

(a) sklad denarnega trga ima instrumente denarnega trga vsaj šestih različnih izdaj zadevnega izdajatelja;

(b) sklad denarnega trga omejuje naložbe v instrumente denarnega trga iz iste izdaje na največ 30 % svojih sredstev;

(c) sklad denarnega trga v svojih pravilih upravljanja sklada ali aktih o ustanovitvi izrecno navede vse upravne organe, institucije ali organizacije iz prvega pododstavka, ki izdajo ali ločeno ali skupaj jamčijo za instrumente denarnega trga, v katere namerava vložiti več kot 5 % svojih sredstev;

(d) sklad denarnega trga v prospekt in tržne komunikacije vključi poudarjeno izjavo, ki opozarja na uporabo tega odstopanja in navaja vse upravne organe, institucije ali organizacije iz prvega pododstavka, ki izdajo ali ločeno ali skupaj jamčijo za instrumente denarnega trga, v katere namerava vložiti več kot 5 % svojih sredstev.

8. Ne glede na posamezne omejitve iz odstavka 1 lahko sklad denarnega trga vloži največ 10 % svojih sredstev v obveznice, ki jih izda ena sama kreditna institucija, ki ima svoj registrirani sedež v državi članici in je po zakonu predmet posebnega javnega nadzora, namenjenega zaščiti imetnikov obveznic. Zlasti se zneski, ki izhajajo iz izdaje teh obveznic, v skladu z zakonom vložijo v sredstva, ki so v celotnem obdobju do dospelosti obveznice zmožna kriti terjatve, ki izhajajo iz teh obveznic, in ki bi se v primeru propada izdajatelja prednostno uporabila za poplačilo glavnice in plačilo obračunanih in še ne izplačanih obresti.

Če sklad denarnega trga več kakor 5 % svojih sredstev vloži v obveznice enega samega izdajatelja iz prvega pododstavka, skupna vrednost teh naložb ne presega 40 % vrednosti sredstev sklada denarnega trga.

9. Ne glede na posamezne omejitve iz odstavka 1 lahko sklad denarnega trga vloži največ 20 % svojih sredstev v obveznice, ki jih izda ena sama kreditna institucija, kadar so izpolnjene zahteve iz točke (f) člena 10(1) ali točke (c) člena 11(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/61, vključno z morebitnimi naložbami v sredstva iz odstavka 8 tega člena.

Kadar sklad denarnega trga več kakor 5 % svojih sredstev vloži v obveznice enega samega izdajatelja, ki so navedene v prvem pododstavku, skupna vrednost teh naložb ne presega 60 % vrednosti sredstev sklada denarnega trga, vključno z morebitnimi naložbami v sredstva iz odstavka 8 ob spoštovanju tam navedenih omejitev.

10. Podjetja, ki so vključena v isto skupino za namene konsolidiranih računovodskih izkazov iz Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) ali v skladu s priznanimi mednarodnimi računovodskimi standardi, se za namene izračunavanja omejitev iz odstavkov 1 do 6 tega člena obravnavajo kot en sam subjekt.

1. Sklad denarnega trga ne sme imeti več kot 10 % instrumentov denarnega trga, listinjenj ali komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem enega samega izdajatelja.

2. Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za deleže instrumentov denarnega trga, ki jih izda ali zanje jamčijo Unija, nacionalni, regionalni in lokalni upravni organi držav članic ali njihove centralne banke, Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, Evropski mehanizem za stabilnost, Evropski instrument za finančno stabilnost, centralni organ ali centralna banka tretje države, Mednarodni denarni sklad, Mednarodna banka za obnovo ali razvoj, Razvojna banka Sveta Evrope, Evropska banka za obnovo ali razvoj, Banka za mednarodne poravnave ali katera koli druga ustrezna mednarodna finančna institucija ali organizacija, v katero so včlanjene ena ali več držav članic.

Kreditna kakovost instrumentov denarnega trga, listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem

1. Upravitelj sklada denarnega trga vzpostavi, izvaja in dosledno uporablja preudaren postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti za določanje kreditne kakovosti instrumentov denarnega trga, listinjenj in komercialnih zapisov s premoženjskim kritjem, pri čemer upošteva izdajatelja instrumenta in značilnosti instrumenta samega.

2. Upravitelj sklada denarnega trga zagotovi, da so informacije, ki se uporabijo pri izvajanju notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti, dovolj kakovostne, posodobljene in da prihajajo iz zanesljivih virov.

3. Postopek notranjega ocenjevanja temelji na preudarnih, sistematičnih in ustaljenih metodologijah ocenjevanja. Uporabljene metodologije mora potrditi upravitelj sklada denarnega trga glede na pretekle izkušnje in empirične dokaze, vključno s testiranjem za nazaj.

4. Upravitelj sklada denarnega trga zagotovi, da je postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti v skladu z vsemi naslednjimi splošnimi načeli:

(a) vzpostavi se učinkovit postopek za pridobivanje in posodabljanje pomembnih informacij o izdajatelju in značilnostih instrumenta;

(b) sprejmejo in izvajajo se ustrezni ukrepi za zagotovitev, da notranje ocenjevanje kreditne kakovosti temelji na poglobljeni analizi informacij, ki so na voljo in so primerne ter vključujejo vse pomembne dejavnike, ki vplivajo na kreditno sposobnost izdajatelja in kreditno kakovost instrumenta;

(c) redno se spremlja postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in vsaj enkrat na leto se pregledajo vse ocene kreditne kakovost;

(d) čeprav v skladu s členom 5a Uredbe (ES) št. 1060/2009 ni dovoljeno preveliko mehanično opiranje na zunanje ocene, upravitelj sklada denarnega trga izvede novo ocenjevanje kreditne kakovosti za instrument denarnega trga, listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem, če pride do pomembne spremembe, ki bi lahko vplivala na obstoječo oceno instrumenta;

(e) upravitelj sklada denarnega trga z letnimi pregledi metodologij ocenjevanja kreditne kakovosti ugotavlja, ali so še naprej primerne za trenutni portfelj in zunanje pogoje, pregled pa se posreduje pristojnemu organu upravitelja sklada denarnega trga. Kadar upravitelj sklada denarnega trga odkrije napake v metodologiji ocenjevanja kreditne kakovosti ali pri njeni uporabi, jih nemudoma odpravi;

(f) kadar se metodologije, modeli ali ključne predpostavke, uporabljene pri postopku notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti, spremenijo, upravitelj sklada denarnega trga čim prej pregleda vse notranje ocene kreditne kakovosti, na katere je sprememba vplivala.

1. Upravitelj sklada denarnega trga uporabi postopek iz člena 19, da ugotovi, ali kreditna kakovost instrumenta denarnega trga, listinjenja ali komercialnega zapisa s premoženjskim kritjem prejme ugodno oceno. Kadar bonitetna agencija, ki je registrirana in certificirana v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009, oceni ta instrument denarnega trga, lahko upravitelj sklada denarnega trga to oceno in dodatne informacije in analize upošteva v svojem notranjem ocenjevanju kreditne kakovosti, pri čemer se v skladu s členom 5a Uredbe (ES) št. 1060/2009 ne zanaša izključno ali mehanično na to oceno.

2. Ocenjevanje kreditne kakovosti upošteva vsaj naslednje dejavnike in splošna načela:

(a) kvantitativno opredelitev kreditnega tveganja izdajatelja in relativnega tveganja neplačila izdajatelja in instrumenta;

(b) kvalitativne kazalnike o izdajatelju instrumenta, tudi ob upoštevanju makroekonomskih razmer in razmer na finančnih trgih;

(e) vrsto izdajatelja, pri čemer se razlikuje vsaj med naslednjimi vrstami izdajateljev: nacionalni, regionalni ali lokalni upravni organi, finančne gospodarske družbe in nefinančne gospodarske družbe;

(f) za strukturirane finančne instrumente, operativno tveganje in tveganje nasprotne stranke, ki je značilno za strukturirano finančno transakcijo in, v primeru izpostavljenosti listinjenjem, kreditno tveganje izdajatelja, strukturo listinjenja in kreditno tveganje osnovnih sredstev;

Upravitelj sklada denarnega trga lahko pri določanju kreditne kakovosti instrumenta denarnega trga iz člena 17(7) poleg dejavnikov in splošnih načel iz tega odstavka upošteva opozorila in kazalnike.

1. Upravitelj sklada denarnega trga dokumentira svoj postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in ocene kreditne kakovosti. Dokumentacija vključuje vse naslednje:

(a) zasnovo in podrobnosti delovanja njegovega postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti tako, da lahko pristojni organi razumejo in ocenijo ustreznost ocenjevanja kreditne kakovosti;

(b) utemeljitev in analizo, ki podpirata oceno kreditne kakovosti ter odločitev upravitelja sklada denarnega trga glede meril in pogostosti pregledovanja ocene kreditne kakovosti;

(c) vse večje spremembe postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti, vključno z identifikacijo sprožilcev takih sprememb;

(e) popolne podatke o preteklih ocenah kreditne kakovosti instrumentov, izdajateljev in po potrebi priznanih porokov;

2. Upravitelj sklada denarnega trga vso dokumentacijo iz odstavka 1 hrani vsaj tri polna letna obračunska obdobja.

3. Podrobnosti postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti se navedejo v pravilih upravljanja sklada ali pravilih o ustanovitvi sklada denarnega trga in vsi dokumenti iz odstavka 1 se na zahtevo dajo na razpolago pristojnim organom sklada denarnega trga in pristojnim organom upravitelja sklada denarnega trga.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 45, da to uredbo dopolni z opredelitvijo naslednjega:

(b) meril za kvantitativno opredelitev kreditnega tveganja in relativnega tveganja neplačila izdajatelja in instrumenta iz točke (a) člena 20(2);

1. Postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti potrdijo višje vodstvo, vodstveni organ in, kadar obstaja, nadzorna funkcija upravitelja sklada denarnega trga.

Te strani morajo dobro razumeti delovanje postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in metodologij, ki jih uporablja upravitelj sklada denarnega trga, ter podrobno poznati z njimi povezana poročila.

2. Upravitelj sklada denarnega trga poroča stranem iz odstavka 1 o profilu kreditnega tveganja sklada denarnega trga na podlagi analize notranjih ocenjevanj kreditne kakovosti sklada denarnega trga. Pogostost poročanja je odvisna od pomembnosti in vrste informacij ter se izvede vsaj enkrat na leto.

3. Višje vodstvo redno zagotavlja, da se postopek notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti ustrezno izvaja.

Višje vodstvo je redno obveščeno o uspešnosti postopkov notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti, območjih, na katerih so bile ugotovljene pomanjkljivosti, ter stanju prizadevanj in ukrepov, sprejetih za izboljšanje že opredeljenih pomanjkljivosti.

4. Notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti in rednega pregledovanja, ki ga izvaja upravitelj sklada denarnega trga, ne smejo opravljati osebe, ki izvajajo upravljanje portfelja sklada denarnega trga ali so za to odgovorne.

1. Kratkoročni sklad denarnega trga vedno izpolnjuje vse naslednje zahteve glede portfelja:

(c) pri skladih denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in skladih denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga najmanj 10 % njihovih sredstev sestavljajo dnevno zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej. Sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS ali sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež dnevno zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 10 %;

(d) pri kratkoročnem skladu denarnega trga s spremenljivo NVS vsaj 7,5 % njegovih sredstev sestavljajo dnevno zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem en delovni dan prej. Kratkoročni sklad denarnega trga s spremenljivo NVS ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež dnevno zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 7,5 %;

(e) pri skladih denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in skladih denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga najmanj 30 % njihovih sredstev sestavljajo tedensko zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej. Sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS ali sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen tedensko zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež tedensko zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 30 %;

(f) pri kratkoročnem skladu denarnega trga s spremenljivo NVS vsaj 15 % sredstev sestavljajo tedensko zapadla sredstva, pogodbe o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej, ali denarna sredstva, ki jih je mogoče odpoklicati po predhodnem obvestilu, poslanem pet delovnih dni prej. Kratkoročni sklad denarnega trga s spremenljivo NVS ne sme pridobiti nobenih drugih sredstev razen tedensko zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve delež tedensko zapadlih sredstev v njegovem portfelju padel pod 15 %;

(g) za namene izračuna iz točke (e) se v tedensko zapadla sredstva sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga lahko do meje 17,5 % vključi sredstva iz člena 17(7), ki so zelo likvidna in se lahko odkupijo in poravnavajo v enem delovnem dnevu in katerih preostala zapadlost znaša do 190 dni;

(h) za namene izračuna iz točke (f) se v tedensko zapadla sredstva kratkoročnega sklada denarnega trga s spremenljivo NVS lahko vključi do meje 7,5 % instrumentov denarnega trga ali enot ali deležev v drugih skladih denarnega trga, če se jih da odkupiti in poravnati v petih delovnih dneh.

Za namene izračuna WAL iz točke (b) prvega pododstavka za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, izračun zapadlosti kratkoročnega sklada denarnega trga temelji na preostali zapadlosti do rednega odkupa instrumentov. Če pa finančni instrument vključuje prodajno opcijo, lahko izračun zapadlosti kratkoročnega sklada denarnega trga namesto na preostali zapadlosti temelji na datumu izvršitve prodajne opcije, vendar le, če so vedno izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(iii) iz naložbene strategije kratkoročnega sklada denarnega trga sledi, da bo opcija zelo verjetno izvršena ob datumu izvršitve.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko pri izračunu WAL za listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem izračun zapadlosti kratkoročnega sklada denarnega trga, če gre za instrumente, ki se odplačajo, temelji na:

2. Če so omejitve iz tega člena presežene iz razlogov zunaj nadzora sklada denarnega trga ali kot posledica uveljavljanja pravice do vpisa ali odkupa, ta sklad denarnega trga kot prednostni cilj sprejme odpravo tega stanja ob upoštevanju interesov imetnikov enot premoženja ali delničarjev.

3. Vsi skladi denarnega trga iz člena 3(1) te uredbe imajo lahko obliko kratkoročnega sklada denarnega trga.

(b) njegov portfelj ima vedno WAL, ki ne presega 12 mesecev, ob upoštevanju drugega in tretjega pododstavka;

(c) vsaj 7,5 % njegovih sredstev je sestavljenih iz dnevno zapadlih sredstev, pogodb o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo s predhodnim obvestilom enega delovnega dne, ali denarnih sredstev, ki jih je mogoče odpoklicati s predhodnim obvestilom enega delovnega dne. Standardni sklad denarnega trga ne pridobi nobenih drugih sredstev, razen dnevno zapadlih sredstev, kadar bi zaradi take pridobitve ta sklad denarnega trga v dnevno zapadla sredstva vložil manj kot 7,5 % svojega portfelja;

(d) vsaj 15 % njegovih sredstev je sestavljenih iz tedensko zapadlih sredstev, pogodb o začasnem odkupu, ki se lahko prekinejo s predhodnim obvestilom petih delovnih dni, ali denarnih sredstev, ki jih je mogoče odpoklicati s predhodnim obvestilom petih delovnih dni. Standardni sklad denarnega trga ne pridobi ►C1 nobenih drugih sredstev, razen tedensko zapadlih sredstev, kadar ◄ bi zaradi take pridobitve ta sklad denarnega trga v tedensko zapadla sredstva vložil manj kot 15 % svojega portfelja;

(e) za namen izračuna iz točke (d) se v tedensko zapadla sredstva lahko vključi do 7,5 % instrumentov denarnega trga ali enot ali deležev v drugih skladih denarnega trga, če jih je mogoče odkupiti in poravnati v petih delovnih dneh.

Pri izračunu WAL za vrednostne papirje, vključno s strukturiranimi finančnimi instrumenti, standardni sklad denarnega trga izračuna zapadlost na podlagi preostale zapadlosti do rednega odkupa instrumentov. Če pa finančni instrument vključuje prodajno opcijo, lahko izračun zapadlosti standardnega sklada denarnega trga namesto na preostali zapadlosti temelji na datumu izvršitve prodajne opcije, vendar le, če so vedno izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(iii) iz naložbene strategije standardnega sklada denarnega trga sledi, da bo opcija zelo verjetno izvršena ob datumu izvršitve;

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko pri izračunu WAL za listinjenja in komercialne zapise s premoženjskim kritjem izračun zapadlosti standardnega sklada denarnega trga, če gre za instrumente, ki se odplačajo, temelji na:

2. Če so omejitve iz tega člena presežene iz razlogov zunaj nadzora standardnega sklada denarnega trga ali kot posledica uveljavljanja pravice do vpisa ali odkupa, ta sklad denarnega trga kot prednostni cilj sprejme odpravo tega stanja z upoštevanjem interesov imetnikov enot premoženja ali delničarjev.

3. Standardni sklad denarnega trga ne sme biti oblike sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS.

Sklad denarnega trga, ki naroči ali financira zunanjo bonitetno oceno, to stori v skladu z Uredbo (ES) št. 1060/2009. Sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga v prospektu sklada denarnega trga in v vseh sporočilih investitorjem, v katerih je omenjena zunanja bonitetna ocena, jasno navede, da je oceno naročil ali financiral sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga.

1. Brez poseganja v katere koli strožje zahteve iz Direktive (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta ni Sveta ( 6 ) upravitelj sklada denarnega trga izvaja in uporablja postopke ter ravna vestno, da predvidi vpliv sočasnih odkupov več investitorjev, pri tem pa upošteva vsaj tip investitorja, število enot ali deležev v skladu, ki jih ima en sam investitor, ter pretekle prilive in odlive.

2. Če vrednost enot ali deležev enega samega investitorja presega znesek ustrezne zahtevane dnevne likvidnosti sklada denarnega trga, upravitelj sklada denarnega trga poleg dejavnikov iz odstavka 1 upošteva še vse naslednje:

(a) prepoznavne vzorce v investitorjevih potrebah po denarnih sredstvih, vključno s cikličnim razvojem števila deležev v skladu denarnega trga;

3. Kadar investitorji sklada denarnega trga svoje naložbe usmerjajo prek posrednika, upravitelj sklada denarnega trga od posrednika zahteva informacije za upoštevanje odstavkov 1 in 2, ki mu omogočijo ustrezno obvladovanje likvidnosti in koncentracije investitorjev v skladu denarnega trga.

4. Upravitelj sklada denarnega trga zagotovi, da vrednost enot ali deležev, ki jih ima en sam investitor, ne bo bistveno vplivala na likvidnostni profil sklada denarnega trga, če gre za znatni delež skupne NVS sklada denarnega trga.

1. Vsak sklad denarnega trga ima vzpostavljene premišljene postopke testiranja izjemnih situacij za odkrivanje mogočih dogodkov ali prihodnjih sprememb v gospodarskih razmerah, ki bi lahko imeli neželene učinke na sklad denarnega trga. Sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga oceni možni učinek teh dogodkov ali sprememb na sklad denarnega trga. Sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga redno izvaja testiranje izjemnih situacij za različne možne scenarije.

Testi izjemnih situacij temeljijo na objektivnih merilih in upoštevajo učinke verjetnih skrajnih scenarijev. Scenariji za teste izjemnih situacij upoštevajo vsaj referenčne parametre, ki vključujejo naslednje dejavnike:

(b) hipotetične spremembe ravni kreditnega tveganja sredstev iz portfelja sklada denarnega trga, vključno s kreditnimi dogodki in bonitetnimi dogodki;

(e) hipotetično širitev ali zožitev razmikov med indeksi, na katere so vezane obrestne mere vrednostnih papirjev iz portfelja;

2. Poleg tega se v primeru skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga in skladov denarnega trga z manjšim nihanjem NVS s testi izjemnih situacij oceni razlika med konstantno NVS na enoto ali delež in NVS na enoto ali delež za različne scenarije.

3. Testi izjemnih situacij se izvajajo tako pogosto, kot določi upravni odbor sklada denarnega trga, kadar je to ustrezno, ali upravni odbor upravitelja sklada denarnega trga po razmisleku o ustreznem in razumnem intervalu glede na razmere na trgu in po načrtovanih spremembah portfelja sklada denarnega trga. Izvedejo se vsaj dvakrat letno.

4. Kadar test izjemnih situacij pokaže ranljivost sklada denarnega trga, upravitelj sklada denarnega trga pripravi obsežno poročilo o rezultatih testiranja izjemnih situacij in predlagani akcijski načrt.

Upravitelj sklada denarnega trga po potrebi sprejme ukrepe za krepitev trdnosti sklada denarnega trga, vključno z ukrepi, ki okrepijo likvidnost ali kakovost sredstev sklada denarnega trga, in o sprejetih ukrepih takoj obvesti pristojni organ sklada denarnega trga.

5. Obsežno poročilo o rezultatih testiranja izjemnih situacij in predlagani akcijski načrt se predložita v pregled upravnemu odboru sklada denarnega trga, kadar je to ustrezno, ali upravnemu odboru upravitelja sklada denarnega trga. Upravni odbor po potrebi spremeni predlagani akcijski načrt in odobri končni akcijski načrt. Obsežno poročilo in akcijski načrt se hranita najmanj pet let.

Obsežno poročilo in akcijski načrt se predložita v pregled pristojnemu organu sklada denarnega trga.

6. Pristojni organ sklada denarnega trga obsežno poročilo iz odstavka 5 pošlje ESMA.

7. ESMA izda smernice za določanje običajnih referenčnih parametrov scenarijev za teste izjemnih situacij, vključenih v teste izjemnih situacij, in pri tem upošteva dejavnike iz odstavka 1. Smernice se posodobijo vsaj enkrat na leto, pri čemer se upoštevajo najnovejše razmere na trgu.

2. Sredstva sklada denarnega trga se, kadar je mogoče, vrednotijo po tržnih cenah.

(a) se sredstvo sklada denarnega trga vrednoti na preudarnejši strani nakupnega in prodajnega tečaja, razen če se sredstvo lahko zapre pri povprečnem tržnem tečaju;

(b) uporabljajo se samo tržni podatki dobre kakovosti; ti podatki se ocenijo na podlagi vseh naslednjih dejavnikov:

4. Kadar uporaba vrednotenja po tržnih cenah ni mogoča ali kadar tržni podatki niso dovolj kakovostni, se sredstvo sklada denarnega trga vrednoti konservativno z uporabo notranjega modela.

Model natančno oceni notranjo vrednost sredstva sklada denarnega trga glede na vse naslednje posodobljene ključne dejavnike:

Pri vrednotenju z uporabo notranjega modela se ne uporablja metoda odplačne vrednosti.

5. Vrednotenje, ki se opravi v skladu z odstavki 2, 3, 4, 6 in 7, se sporoči pristojnim organom.

6. Ne glede na odstavke 2, 3 in 4 se lahko sredstva skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga dodatno vrednotijo z uporabo metode odplačne vrednosti.

7. Z odstopanjem od odstavkov 2 in 4 se lahko sredstva skladov denarnega trga z manjšim nihanjem NVS s preostalo zapadlostjo do 75 dni poleg vrednotenja po tržnih cenah iz odstavkov 2 in 3 ter vrednotenja z uporabo notranjega modela iz odstavka 4 vrednotijo tudi z uporabo metode odplačne vrednosti.

Metoda odplačne vrednosti se uporablja samo za vrednotenje sredstva sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS v okoliščinah, ko cena tega sredstva, izračunana v skladu z odstavki 2, 3 in 4, ne odstopa od cene tega sredstva, izračunane v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, za več kot 10 bazičnih točk. V primeru takšnega odstopanja se cena sredstva izračuna v skladu z odstavki 2, 3 in 4.

1. Sklad denarnega trga izračuna NVS na enoto ali delež kot razliko med vsoto vseh sredstev sklada denarnega trga in vsoto vseh obveznosti sklada denarnega trga, vrednotenih po tržnih cenah ali z uporabo notranjega modela ali obema, deljeno s številom neporavnanih enot ali deležev sklada denarnega trga.

2. NVS na enoto ali delež se zaokroži na najbližjo bazično točko ali njeno ustreznico, kadar je NVS objavljena v denarni enoti.

3. NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga se izračuna in objavi vsaj dnevno na javnem delu spletnega mesta sklada denarnega trga.

Izračun konstantne NVS na enoto ali delež skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga

1. Sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga izračuna konstantno NVS na enoto ali delež kot razliko med vsoto vseh svojih sredstev, vrednotenih v skladu z metodo odplačne vrednosti, kot je določeno v členu 29(6), in vsoto vseh svojih obveznosti, deljeno s številom svojih neporavnanih enot ali deležev.

2. Konstantna NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga se zaokroži na najbližjo odstotno točko ali njeno ustreznico, kadar je konstantna NVS objavljena v denarni enoti.

3. Konstantna NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga se izračuna vsaj dnevno.

4. Razlika med konstantno NVS na enoto ali delež in NVS na enoto ali delež, izračunano v skladu s členom 30, se spremlja in objavlja dnevno na javnem delu spletnega mesta sklada denarnega trga.

Izračun konstantne NVS na enoto ali delež skladov denarnega trga z manjšim nihanjem NVS

1. Sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS izračuna konstantno NVS na enoto ali delež kot razliko med vsoto vseh svojih sredstev, vrednotenih v skladu z metodo odplačne vrednosti, kot je določena v členu 29(7), in vsoto vseh svojih obveznosti, deljeno s številom svojih neporavnanih enot ali deležev.

2. Konstantna NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS se zaokroži na najbližjo odstotno točko ali njeno ustreznico, kadar je konstantna NVS objavljena v denarni enoti.

3. Konstantna NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS se izračuna vsaj dnevno.

4. Razlika med konstantno NVS na enoto ali delež in NVS na enoto ali delež, izračunano v skladu s členom 30, se spremlja in objavlja dnevno na javnem delu spletnega mesta sklada denarnega trga.

1. Enote ali deleži sklada denarnega trga se izdajajo ali odkupujejo po ceni, ki je enaka NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga, ne glede na dovoljene provizije ali stroške, določene v prospektu sklada denarnega trga.

(a) se lahko enote ali deleži sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga izdajo ali odkupijo po ceni, ki je enaka konstantni NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga;

(b) se lahko enote ali deleži sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS izdajo ali odkupijo po ceni, ki je enaka konstantni NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga, vendar samo, če konstantna NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga, izračunana v skladu s členom 32(1), (2) in (3), ne odstopa od NVS na enoto ali delež, izračunane v skladu s členom 30, za več kot 20 bazičnih točk.

V zvezi s točko (b), kadar konstantna NVS na enoto ali delež, izračunana v skladu s členom 32(1), (2) in (3), odstopa od NVS na enoto ali delež, izračunano v skladu s členom 30, za več kot 20 bazičnih točk, se odkup ali vpis, ki sledi, izvede po ceni, ki je enaka NVS na enoto ali delež, izračunani v skladu s členom 30.

Pred sklenitvijo pogodbe upravitelj sklada denarnega trga potencialne vlagatelje jasno pisno opozori na okoliščine, v katerih sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS ne bo več izvajal odkupa ali vpisa po konstantni NVS na enoto ali delež.

Posebne zahteve za sklade denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga in sklade denarnega trga z manjšim nihanjem NVS

1. Upravitelj sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS vzpostavi, izvaja in dosledno uporablja preudarne in stroge postopke za upravljanje likvidnosti, da bi zagotovil skladnost s tedenskimi pragovi likvidnosti, ki se uporabljajo za te sklade. Postopki za upravljanje likvidnosti so jasno opisani v pravilih upravljanja sklada ali v aktih o ustanovitvi sklada ter v prospektu.

Pri zagotavljanju skladnosti s tedenskimi pragovi likvidnosti se uporablja naslednje:

(a) kadar razmerje tedensko zapadlih sredstev iz točke (e) člena 24(1) pade pod 30 % skupnih sredstev sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS in neto dnevni odkupi na delovni dan presegajo 10 % skupnih sredstev, upravitelj teh skladov denarnega trga o tem nemudoma obvesti odbor sklada denarnega trga, odbor pa izvede dokumentirano oceno razmer, da bi določil ustrezne ukrepe ob upoštevanju interesov investitorjev, in se odloči, ali izvesti enega ali več naslednjih ukrepov:

(i) provizije za likvidnost v primeru odkupov, ki ustrezno odražajo stroške, ki nastanejo za sklad denarnega trga za doseganje likvidnosti, in zagotovijo, da investitorji, ki ostanejo v skladu, niso nepošteno prikrajšani, kadar drugi investitorji zahtevajo odkup svojih enot ali deležev v danem obdobju;

(ii) omejitev odkupa, ki za obdobje do 15 delovnih dni omeji število enot ali deležev za odkup na delovni dan na največ 10 % enot ali deležev sklada denarnega trga;

(b) kadar razmerje tedensko zapadlih sredstev iz točke (e) člena 24(1) pade pod 10 % skupnih sredstev sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS, upravitelj teh skladov denarnega trga o tem nemudoma obvesti odbor sklada denarnega trga, odbor pa izvede dokumentirano oceno razmer in se na njeni podlagi ter ob upoštevanju interesov investitorjev odloči, ali izvesti enega ali oba naslednja ukrepa, ter dokumentira razloge za svojo odločitev:

(i) provizije za likvidnost v primeru odkupov, ki ustrezno odražajo stroške, ki nastanejo za sklad denarnega trga za doseganje likvidnosti, in preprečujejo, da bi bili investitorji, ki ostanejo v skladu, nepošteno prikrajšani, kadar drugi investitorji zahtevajo odkup svojih enot ali deležev v danem obdobju;

2. Kadar v obdobju 90 dni pride do ustavitve odkupa za več kot 15 dni, sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS samodejno preneha biti sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS. Sklad denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS o tem nemudoma na jasen in razumljiv način pisno obvesti vsakega investitorja.

3. Ko se odbor sklada denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga ali sklada denarnega trga z manjšim nihanjem NVS odloči, kako bo ukrepal glede obeh točk (a) in (b) odstavka 1, pristojnemu organu sklada denarnega trga takoj posreduje podrobnosti svoje odločitve.

2. Zunanja podpora pomeni neposredno ali posredno podporo, ki jo tretja stran nudi skladu denarnega trga, vključno s sponzorjem sklada denarnega trga, in je namenjena ali katere učinek bi bil zagotavljanje likvidnosti sklada denarnega trga ali stabilizacija NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga.

(d) izdajo kakršnega koli eksplicitnega ali implicitnega zavarovanja, jamstva ali pisma podpore v korist sklada denarnega trga, ki jo opravi tretja stran;

(e) kakršen koli ukrep, ki ga opravi tretja stran, katerega neposredni ali posredni cilj je ohraniti profil likvidnosti in NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga.

1. Sklad denarnega trga v vseh zunanjih dokumentih, poročilih, izjavah, oglaševanjih, pismih ali vseh drugih pisnih dokazih, ki jih izda sklad denarnega trga ali njegov upravitelj in so naslovljeni na potencialne investitorje, imetnike enot ali delničarje ali so namenjeni distribuciji med njimi, v skladu s členom 3(1) jasno navede vrsto sklada denarnega trga in ali je kratkoročni ali standardni sklad denarnega trga.

2. Upravitelj sklada denarnega trga vsaj tedensko investitorjem sklada denarnega trga da na voljo vse naslednje informacije:

(d) podrobnosti o 10 največjih deležih sklada denarnega trga, vključno z imenom, državo, zapadlostjo in vrsto sredstev ter nasprotno stranko v primeru pogodb o začasni prodaji ali začasnem odkupu;

3. Vsi dokumenti sklada denarnega trga, ki se uporabljajo za namene trženja, jasno vključujejo vse naslednje izjave:

(b) da naložba v sklad denarnega trga ni enaka naložbi v depozite, s poudarkom na tveganje, da se glavnica, ki se vloži v sklad denarnega trga, lahko spremeni;

(c) da se sklad denarnega trga pri zagotavljanju likvidnosti sklada denarnega trga ali stabilizacije NVS na enoto ali delež sklada denarnega trga ne opira na zunanjo podporo;

4. Vsakršno sporočilo sklada denarnega trga ali njegovega upravitelja investitorjem ali potencialnim investitorjem na noben način ne namiguje na to, da naložba v enote ali deleže sklada denarnega trga zagotovo prinaša dobiček.

5. Investitorji v sklad denarnega trga so jasno obveščeni o metodi ali metodah, ki jih sklad denarnega trga uporablja za vrednotenje sredstev iz sklada denarnega trga in izračunavanje NVS.

Skladi denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga in skladi denarnega trga z manjšim nihanjem NVS investitorjem in potencialnim investitorjem jasno razložijo, kako se uporablja metoda odplačne vrednosti ali metoda zaokroževanja ali obe.

1. Upravitelj za vsak sklad denarnega trga, ki ga upravlja, vsaj vsako četrtletje posreduje informacije pristojnemu organu sklada denarnega trga.

Z odstopanjem od prvega pododstavka upravitelj za vsak sklad denarnega trga, katerega sredstva v upravljanju ne presegajo 100 000 000 EUR, vsaj letno poroča pristojnemu organu sklada denarnega trga.

Upravitelj sklada denarnega trga na zahtevo zagotovi informacije, ki se posredujejo na podlagi prvega in drugega pododstavka, tudi pristojnemu organu upravitelja sklada denarnega trga, če se razlikuje od pristojnega organa sklada denarnega trga.

(b) kazalnike portfelja, kot so skupna vrednost sredstev, NVS, WAM, WAL, razčlenitev zapadlosti, likvidnost in donos;

(i) značilnosti vsakega sredstva, kot so ime, država, kategorija izdajatelja, tveganje ali zapadlost in rezultati postopka notranjega ocenjevanja kreditne kakovosti;

(ii) vrsta sredstva, vključno s podrobnostmi o nasprotni stranki v primeru izvedenih finančnih instrumentov, pogodb o začasni prodaji ali pogodb o začasnem odkupu;

Po potrebi in z ustrezno utemeljitvijo lahko pristojni organi zahtevajo dodatne informacije.

3. Poleg informacij iz odstavka 2 upravitelj sklada denarnega trga za vsak sklad denarnega trga z manjšim nihanjem NVS, ki ga upravlja, poroča o naslednjem:

(a) vsakem dogodku, ko cena sredstva, izračunana po metodi odplačne vrednosti v skladu s prvim pododstavkom člena 29(7), odstopa od cene tega sredstva, izračunane v skladu s členom 29(2), (3) in (4), za več kot 10 bazičnih točk;

(b) vsakem dogodku, ko konstantna NVS na enoto ali delež, izračunana v skladu členom 32(1) in (2), odstopa od NVS na enoto ali delež, izračunane v skladu s členom 30, za več kot 20 bazičnih točk;

(c) vsakem dogodku, ko pride do razmer iz člena 34(3), in ukrepih, ki jih je v skladu s točkama (a) in (b) člena 34(1) sprejel odbor.

4. ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih izvedbenih standardov za vzpostavitev predloge za poročanje, ki vsebuje vse informacije iz odstavkov 2 in 3.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji do 21. januarja 2018.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5. Pristojni organi posredujejo ESMA vse informacije, ki so jih prejeli v skladu s tem členom. Te informacije se posredujejo ESMA najpozneje 30 dni po koncu četrtletnega poročevalskega obdobja.

ESMA zbere informacije za oblikovanje centralne podatkovne zbirke za vse sklade denarnega trga, ki so ustanovljeni, se jih upravlja ali trži v Uniji. Evropska centralna banka lahko dostopa do te podatkovne zbirke le iz statističnih razlogov.

2. Pristojni organ sklada denarnega trga ali, kadar je ustrezno, pristojni organ upravitelja sklada denarnega trga je odgovoren za nadzor skladnosti s poglavji II do VII.

3. Pristojni organ sklada denarnega trga je odgovoren za nadzor izpolnjevanja obveznosti iz pravil upravljanja sklada ali iz aktov o ustanovitvi sklada, ter obveznosti iz prospekta, ki so skladne s to uredbo.

4. Pristojni organ upravitelja sklada denarnega trga je odgovoren za nadzor skladnosti ureditve in organizacijske strukture upravitelja sklada denarnega trga, da lahko upravitelj sklada denarnega trga izpolnjuje obveznosti in pravila v zvezi s sestavo in delovanjem vseh skladov denarnega trga, ki jih upravlja.

5. Pristojni organi spremljajo KNPVP in AIS, ki so ustanovljeni ali se tržijo na njihovem ozemlju, da preverijo, da ne uporabljajo poimenovanja „sklad denarnega trga“ ali namigujejo, da so skladi denarnega trga, razen, kadar ravnajo skladno s to uredbo.

Brez poseganja v pooblastila pristojnih organov v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali 2011/61/EU, kot je ustrezno, imajo pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za izvajanje svojih funkcij iz te uredbe. Zlasti so pooblaščeni za vse naslednje:

(b) zahtevati, da sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga nemudoma zagotovi informacije;

(c) zahtevati informacije od katere koli osebe, povezane z dejavnostmi sklada denarnega trga ali upravitelja sklada denarnega trga;

(e) sprejeti ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga še naprej ravna skladno s to uredbo;

(f) izdati odredbo, s katero zagotovijo, da sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga ravna skladno s to uredbo in ne ponovi ravnanja, ki bi jo lahko kršilo.

1. Države članice določijo pravila o kaznih in drugih ukrepih, ki se uporabljajo za kršitve te uredbe, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvajanja. Kazni in drugi ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2. Države članice Komisijo in ESMA obvestijo o pravilih iz odstavka 1 do 21. julija 2018. Komisijo in ESMA takoj obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

1. Brez poseganja v pooblastila pristojnih organov v skladu z Direktivo 2009/65/ES ali 2011/61/EU, kot je ustrezno, pristojni organ sklada denarnega trga ali upravitelja sklada denarnega trga sprejme ustrezne ukrepe iz odstavka 2, pri čemer upošteva načelo sorazmernosti, kadar sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga:

(d) uporablja poimenovanje „sklad denarnega trga“ ali drugo poimenovanje, ki nakazuje, da je KNPVP ali AIS sklad denarnega trga, in s tem krši člen 6;

(e) ne izpolnjuje obveznosti v zvezi z notranjim ocenjevanjem kreditne kakovosti in s tem krši člen 19 ali 20;

(f) ne izpolnjuje zahtev glede upravljanja, dokumentacije ali preglednosti in s tem krši člen 21, 23, 26, 27, 28 ali 36;

(a) sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi, da zadevni sklad denarnega trga ali upravitelj sklada denarnega trga izpolnjuje ustrezne določbe;

2. Pooblastila ESMA v skladu z direktivama 2009/65/ES in 2011/61/EU se izvajajo tudi v zvezi s to uredbo in skladno z Uredbo (ES) št. 45/2001.

3. Za namene Uredbe (EU) št. 1095/2010 je ta uredba vključena v vse nadaljnje pravno zavezujoče akte Unije, ki prenašajo naloge na organ iz člena 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Če pristojni organ sklada denarnega trga in pristojni organ upravitelja sklada denarnega trga nista isti subjekt, za namene izpolnjevanja svojih dolžnosti iz te uredbe medsebojno sodelujeta in si izmenjujeta informacije.

2. Pristojni organi in ESMA sodelujejo za namen izpolnjevanja svojih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

3. Pristojni organi in ESMA si izmenjujejo vse informacije in dokumentacijo, ki so potrebne za opravljanje njihovih dolžnosti iz te uredbe v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti za prepoznavanje in odpravo kršitev te uredbe. Pristojni organi držav članic, odgovorni za izdajo dovoljenja ali nadzor nad skladi denarnega trga v skladu s to uredbo, sporočijo informacije pristojnim organom drugih držav članic, kadar je to pomembno za spremljanje in odzivanje na potencialne posledice dejavnosti skladov denarnega trga na posamezni ali kolektivni ravni za stabilnost sistemsko pomembnih finančnih institucij in za pravilno delovanje trgov, na katerih so skladi denarnega trga dejavni. Obvestiti je treba tudi ESMA in Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB), ki posredujeta te informacije pristojnim organom drugih držav članic.

4. Na podlagi informacij, posredovanih nacionalnim organom na podlagi člena 37(5), ESMA v skladu s pooblastili, ki jih ima v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, pripravi poročilo za Komisijo glede na pregled iz člena 46 te uredbe.

1. Obstoječi KNPVP ali AIS, ki vlaga v kratkoročna sredstva in ima različne ali kumulativne cilje, ki ponujajo donose v skladu z obrestnimi merami na denarnem trgu ali ohranjajo vrednost naložbe, do 21. januarja 2019 pristojnemu organu sklada denarnega trga predloži vlogo z vsemi dokumenti in dokazi, ki izkazujejo skladnost s to uredbo.

2. Pristojni organ sklada denarnega trga najpozneje dva meseca po prejemu popolne vloge oceni, ali je KNPVP ali AIS skladen s to uredbo glede na člena 4 in 5. Pristojni organ sklada denarnega trga izda odločitev in o njej nemudoma obvesti KNPVP ali AIS.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 11, 15 in 22 se prenese na Komisijo za nedoločen čas od dneva začetka veljavnosti te uredbe.

3. Prenos pooblastila iz členov 11, 15 in 22 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

5. Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6. Delegirani akti, sprejeti na podlagi členov 11, 15 in 22, začnejo veljati le, če jim niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o teh aktih ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da jim ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

1. Komisija do 21. julija 2022 pregleda ustreznost te uredbe z vidika skrbnega in varnega poslovanja ter z gospodarskega vidika po posvetovanju z ESMA in po potrebi z ESRB, vključno s tem, ali je treba spremeniti ureditev za sklade denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga in sklade denarnega trga z manjšim nihanjem NVS.

(a) analizirajo izkušnje, pridobljene pri uporabi te uredbe, vpliv na investitorje, sklade denarnega trga in upravitelje skladov denarnega trga v Uniji;

(b) oceni vloga, ki jo imajo skladi denarnega trga pri nakupu dolžniških instrumentov, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države članice;

(c) upoštevajo posebne značilnosti dolžniških instrumentov, ki jih izdajo ali za katere jamčijo države članice, in vloga, ki jo imajo dolžniški instrumenti pri financiranju držav članic;

Komisija do 21. julija 2022 predloži poročilo o izvedljivosti vzpostavitve kvote 80 % javnega dolga EU. V tem poročilu se upošteva razpoložljivost kratkoročnih instrumentov javnega dolga EU in oceni, ali bi skladi denarnega trga z manjšim nihanjem NVS lahko bili ustrezna alternativa skladom denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga zunaj EU. Če Komisija v poročilu ugotovi, da uvedba kvote 80 % javnega dolga EU in postopna ukinitev skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga, ki vključujejo neomejen znesek javnega dolga zunaj EU, nista izvedljiva, bi morala predstaviti razloge za to. Če Komisija ugotovi, da je uvedba kvote 80 % javnega dolga EU izvedljiva, lahko pripravi zakonodajne predloge za uvedbo te kvote, pri čemer se v instrumente javnega dolga EU vloži vsaj 80 % sredstev skladov denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga. Poleg tega, če Komisija ugotovi, da so skladi denarnega trga z manjšim nihanjem NVS postali ustrezna alternativa skladom denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga zunaj EU, lahko pripravi ustrezne predloge za ukinitev celotnega odstopanja za sklade denarnega trga s konstantno NVS za naložbe v instrumente javnega dolga.

Rezultati pregleda, ki se jim po potrebi priložijo ustrezni predlogi za spremembe, se posredujejo Evropskemu parlamentu in Svetu.

Uporablja se od 21. julija 2018, razen člena 11(4), člena 15(7), člena 22 in člena 37(4), ki se uporabljajo od 20. julija 2017.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Direktiva Komisije 2007/16/ES z dne 19. marca 2007 o izvajanju Direktive Sveta 85/611/EGS o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) glede razjasnitve nekaterih opredelitev (UL L 79, 20.3.2007, str. 11).

( 2 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/61 z dne 10. oktobra 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z zahtevo glede likvidnostnega kritja za kreditne institucije (UL L 11, 17.1.2015, str. 1).

( 3 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

( 4 ) Uredba (EU) 2015/2365 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2015 o preglednosti poslov financiranja z vrednostnimi papirji in ponovne uporabe ter spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 337, 23.12.2015, str. 1).

( 5 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 6 ) Direktiva (EU) 2015/849 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2015 o preprečevanju uporabe finančnega sistema za pranje denarja ali financiranje terorizma, spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive 2005/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta in Direktive Komisije 2006/70/ES (UL L 141, 5.6.2015, str. 73).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2018/990 z dne 10. aprila 2018	L 177	1	13.7.2018