centralne banke;

javne organe, kadar prispevajo podatke za referenčne vrednosti ali imajo nadzor nad zagotavljanjem referenčnih vrednosti za namene javne politike, vključno z ukrepi na področju zaposlovanja, gospodarske dejavnosti in inflacije;

centralno nasprotno stranko (CNS), kadar zagotavlja referenčne ali poravnalne cene, ki se uporabljajo za obvladovanje tveganj CNS ali poravnavo;

zagotavljanje posameznih referenčnih cen za katerega koli od finančnih instrumentov, navedenih v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

tisk, druge medije in novinarje, kadar zgolj objavljajo ali navajajo referenčno vrednost v okviru svojih novinarskih dejavnosti in ne nadzirajo njenega zagotavljanja;

fizično ali pravno osebo, ki v okviru svojega trgovanja, poslovanja ali poklica odobri ali obljubi posojilo, le če ta oseba objavi ali da javnosti na voljo lastne spremenljive ali fiksne obrestne mere, ki so določene z notranjimi odločitvami in se uporabljajo samo za finančne pogodbe, ki jih ta oseba ali podjetje znotraj iste skupine sklene s svojimi strankami;

referenčne vrednosti za blago, ki temeljijo na predloženih podatkih prispevajočih oseb, ki so v večini nenadzorovani subjekti, in za katere veljata oba naslednja pogoja:

izdajatelja indeksa v zvezi z indeksom, ki ga ta zagotovi, kadar ni seznanjen in razumno ni mogel biti seznanjen, da se indeks uporablja za namene iz točke 3 člena 3(1);

referenčni promptni menjalni tečaj, ki ga je določila Komisija v skladu s členom 18a(1).

„indeks“ pomeni katero koli številko:

„izdajatelj indeksa“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima nadzor nad zagotavljanjem indeksa;

„referenčna vrednost“ pomeni kateri koli indeks, s sklicevanjem na katerega se določi znesek, ki ga je treba plačati, na podlagi finančnega instrumenta ali finančne pogodbe ali se določi vrednost finančnega instrumenta, ali indeks, ki se uporabi za merjenje uspešnosti investicijskega sklada, da bi določili donosnost tega indeksa ali določili razporeditev sredstev iz portfelja ali izračunali plačila za uspešnost;

„skupina referenčnih vrednosti“ pomeni skupino referenčnih vrednosti, ki jih zagotovi isti upravljavec in so določene na podlagi istovrstnih vhodnih podatkov, določa pa posebne ukrepe za isto ali podobno tržno ali gospodarsko stanje;

„zagotavljanje referenčne vrednosti“ pomeni:

„upravljavec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki ima nadzor nad zagotavljanjem referenčne vrednosti;

„uporaba referenčne vrednosti“ pomeni:

„prispevanje vhodnih podatkov“ pomeni zagotavljanje vhodnih podatkov, ki niso takoj razpoložljivi, upravljavcu ali drugi osebi za namene njihovega posredovanja upravljavcu, pri čemer se ti podatki zahtevajo v povezavi z določanjem referenčne vrednosti in se zagotavljajo v ta namen;

„prispevajoča oseba“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki prispeva vhodne podatke;

„nadzorovana prispevajoča oseba“ pomeni nadzorovani subjekt, ki prispeva vhodne podatke upravljavcu s sedežem v Uniji;

„predlagatelj“ pomeni fizično osebo, ki je zaposlena pri prispevajoči osebi za namen prispevanja vhodnih podatkov;

„ocenjevalec“ pomeni uslužbenca upravljavca referenčne vrednosti za blago ali katero koli drugo fizično osebo, čigar storitve ima upravljavec na voljo ali pod nadzorom, ki je odgovoren, da za vhodne podatke in druge informacije uporabi določeno metodologijo ali o njih presoja, zato da pripravi dokončno oceno o ceni določenega blaga;

„strokovna presoja“ pomeni uveljavljanje diskrecijske pravice s strani upravljavca ali prispevajoče osebe v zvezi z uporabo podatkov pri določanju referenčne vrednosti in vključuje ekstrapolacijo vrednosti iz prejšnjih ali povezanih transakcij, prilagoditev vrednosti zaradi dejavnikov, ki lahko vplivajo na kakovost podatkov, kot so dogodki na trgu ali oslabitev kreditne kakovosti kupca ali prodajalca, in tehtanje zavezujočih povpraševanj ali ponudb, večjih od neke sklenjene transakcije;

„vhodni podatki“ pomenijo podatke v zvezi z vrednostjo enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, ponudbami, zavezujočimi ponudbami ali drugimi vrednostmi, ki jih upravljavec uporabi za določitev referenčne vrednosti;

„podatki o transakciji“ pomenijo opazovane cene, stopnje, indekse ali vrednosti, ki predstavljajo transakcije med nepovezanimi nasprotnimi strankami na aktivnem trgu, za katere veljajo konkurenčni učinki ponudbe in povpraševanja;

„finančni instrument“ pomeni kateri koli instrument, naveden v oddelku C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU, za katerega je bila predložena zahteva za sprejetje v trgovanje na mestu trgovanja, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali s katerim se trguje na mestu trgovanja, kakor je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU, ali prek sistematičnega internalizatorja, kakor je opredeljen v točki 20 člena 4(1) navedene direktive;

„nadzorovani subjekt“ pomeni katero koli od naslednjega:

„finančna pogodba“ pomeni:

„investicijski sklad“ pomeni AIS, kakor je opredeljen v točki (a) člena 4(1) Direktive 2011/61/EU, ali KNPVP, kakor so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES;

„upravljalni organ“ pomeni organ ali organe upravljavca ali drugega nadzorovanega subjekta, ki so imenovani v skladu z nacionalnim pravom in ki so pristojni za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev upravljavca ali drugega nadzorovanega subjekta ter nadzirajo in spremljajo sprejemanje vodstvenih odločitev, vključuje pa osebe, ki dejansko vodijo posle upravljavca ali drugega nadzorovanega subjekta;

„potrošnik“ pomeni fizično osebo, ki v finančnih pogodbah, zajetih v tej uredbi, deluje za namene zunaj svoje trgovske, poslovne ali poklicne dejavnosti;

„referenčna obrestna mera“ pomeni referenčno vrednost, ki je za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka določena na podlagi stopnje, po kateri lahko banke na denarnem trgu posojajo drugim bankam ali agentom, ki niso banke, ali si izposojajo od njih;

„referenčni promptni menjalni tečaj“ pomeni referenčno vrednost, ki odraža ceno, izraženo v eni valuti, za drugo valuto ali košarico drugih valut, za izročitev na najzgodnejši možni datum vrednosti;

„referenčna vrednost za blago“ pomeni referenčno vrednost, pri kateri je osnovno sredstvo za namene točke 1(b)(ii) tega odstavka blago v smislu točke 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 ( 6 ), razen pravic do emisij toplogrednih plinov iz točke 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

„referenčna vrednost EU za podnebni prehod“ pomeni referenčno vrednost, ki je označena kot referenčna vrednost EU za podnebni prehod in ki izpolnjuje naslednje zahteve:

„referenčna vrednost EU, usklajena s Pariškim sporazumom“, pomeni referenčno vrednost, ki je označena kot referenčna vrednost EU, usklajena s Pariškim sporazumom, in ki izpolnjuje naslednje zahteve:

„pot k razogljičenju“ pomeni merljivo, znanstveno utemeljeno in časovno omejeno pot v smeri uskladitve s cilji Pariškega sporazuma z zmanjšanje emisij ogljika obsega 1, 2 in 3 iz kot točke 1(e) Priloge III;

„referenčna vrednost reguliranih podatkov“ pomeni referenčno vrednost, določeno z uporabo formule, ki zajema:

▼M2

„ključna referenčna vrednost“ pomeni referenčno vrednost, ki ni referenčna vrednost reguliranih podatkov in ki izpolnjuje kateri koli pogoj, določen v členu 20(1) ter je na seznamu, ki ga je vzpostavila Komisija na podlagi navedenega člena;

„pomembna referenčna vrednost“ pomeni referenčno vrednost, ki izpolnjuje pogoje, določene v členu 24(1);

„nepomembna referenčna vrednost“ pomeni referenčno vrednost, ki ne izpolnjuje pogojev, določenih v členu 20(1) in členu 24(1);

„s sedežem“ pomeni, v zvezi s pravno osebo, državo, v kateri se nahaja registrirani sedež ali drug uradni naslov te osebe, v zvezi s fizično osebo pa državo, v kateri je ta oseba rezident za davčne namene;

„javni organ“ pomeni:

zagotavljajo zaupnost informacij, ki se prispevajo upravljavcu ali jih upravljavec pripravi in za katere veljajo obveznosti glede razkritja in preglednosti na podlagi te uredbe, ter

zlasti blažijo navzkrižja interesov, ki nastanejo zaradi lastništva ali obvladovanja s strani upravljavca, zaradi drugih interesov v skupini upravljavca ali kot rezultat drugih oseb, ki lahko vplivajo na upravljavca v zvezi z določanjem referenčne vrednosti ali ga obvladujejo.

imajo potrebne sposobnosti, znanje in izkušnje za naloge, ki so jim dodeljene, ter so predmet učinkovitega upravljanja in nadzora;

niso pod neprimernim vplivom ali predmet navzkrižja interesov, nadomestilo in ocena delovanja teh oseb pa ne ustvarjata navzkrižij interesov ali drugače vplivata na celovitost procesa določanja referenčne vrednosti;

nimajo interesov ali poslovnih povezav, ki bi ogrožale dejavnosti zadevnega upravljavca;

ne smejo prispevati k določanju referenčne vrednosti s sodelovanjem pri povpraševanju in ponudbi ter trgovanju v lastnem imenu ali v imenu udeležencev na trgu, razen če je ta način prispevanja izrecno zahtevan kot del metodologije referenčnih vrednosti in zanj veljajo posebna pravila; ter

zanje veljajo učinkoviti postopki za nadziranje izmenjave informacij z drugimi zaposlenimi, ki so vključeni v dejavnosti, ki bi lahko ustvarile tveganje navzkrižij interesov, ali s tretjimi strankami, kadar bi lahko takšna informacija vplivala na referenčno vrednost.

pregled opredelitve referenčne vrednosti in njene metodologije vsaj enkrat letno;

nadzor vseh sprememb metodologije določanja referenčnih vrednosti ter možnost od upravljavca zahtevati posvetovanje o teh spremembah;

nadzor upravljavčevega okvira kontrole, vodenja in upravljanja referenčne vrednosti, ter, kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, kodeksa ravnanja iz člena 15;

pregled in odobritev postopkov za prenehanje referenčne vrednosti, vključno s posvetovanji o prenehanju;

nadzor vseh tretjih strani, ki sodelujejo pri zagotavljanju referenčne vrednosti, vključno s posredniki za izračune ali razširjanje;

ocenjevanje notranjih in zunanjih revizij ali pregledov ter spremljanje izvajanja sprejetih popravnih ukrepov;

kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, spremljanje vhodnih podatkov in prispevajočih oseb ter ukrepov upravljavca pri zavračanju ali potrjevanju veljavnosti vhodnih podatkov;

kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, sprejemanje učinkovitih ukrepov za morebitne kršitve kodeksa ravnanja iz člena 15; ter

poročanje ustreznim pristojnim organom o vsakem neustreznem ravnanju prispevajočih oseb, kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, ali upravljavcev, s katerim se seznani nadzorna funkcija, ter o vseh nepravilnih ali sumljivih vhodnih podatkih.

upravljanje operativnega tveganja;

ustrezno in učinkovito neprekinjeno poslovanje ter načrte ponovne vzpostavitve delovanja;

postopke v izrednih razmerah, ki so vzpostavljeni za primer motnje v procesu zagotavljanja referenčne vrednosti.

zagotovitev, da prispevajoče osebe spoštujejo kodeks ravnanja iz člena 15 in upoštevajo veljavne standarde za vhodne podatke;

spremljanje vhodnih podatkov, vključno s spremljanjem vhodnih podatkov pred objavo referenčne vrednosti in potrjevanjem veljavnosti vhodnih podatkov po objavi za določanje napak in nepravilnosti, kjer je to izvedljivo.

vseh vhodnih podatkih, vključno z uporabo takih podatkov;

uporabljeni metodologiji za določitev referenčne vrednosti;

vsaki presoji ali diskrecijski pravici, ki jo ima upravljavec in po potrebi ocenjevalec pri določanju referenčne vrednosti, vključno z utemeljitvijo navedene presoje ali diskrecijske pravice;

neupoštevanju vhodnih podatkov, zlasti kadar se pri tem upoštevajo zahteve metodologije določanja referenčnih vrednosti, ter utemeljitvi zanj;

drugih spremembah v standardnih postopkih in metodologijah ali odstopanjih od njih, vključno s spremembami in odstopanji, sprejetimi v času pretresov ali motenj na trgu;

identiteti predlagateljev in fizičnih oseb, ki jih upravljavci zaposlijo za določanje referenčnih vrednosti;

vseh dokumentih v zvezi s pritožbami, vključno z dokumenti, ki jih predloži pritožnik; ter

telefonskih pogovorih ali elektronskem komuniciranju med osebami, ki jih je zaposlil upravljavec, in prispevajoče osebe ali predlagatelji v zvezi z referenčno vrednostjo.

upravljavec da na voljo politiko obravnavanja pritožb, na podlagi katere se lahko predložijo pritožbe v zvezi z vprašanjem, ali konkretna določitev referenčne vrednosti predstavlja tržno vrednost, predlaganimi spremembami k procesom določanja referenčne vrednosti, uporabo metodologije pri konkretni določitvi referenčne vrednosti in drugimi odločitvami glede procesa določanja referenčne vrednosti;

se pritožbe obravnavajo pravočasno in pošteno ter da se o rezultatih preiskave v razumnem času obvesti pritožnika, razen če bi bilo takšno obvestilo v nasprotju s cilji na področju javnega reda ali Uredbo (EU) št. 596/2014; ter

se poizvedba opravi neodvisno od osebja, ki morda sodeluje ali je sodelovalo pri predmetu pritožbe.

izvajalec storitev ima sposobnost, zmogljivost in vsa zakonsko zahtevana dovoljenja, da funkcije, storitve ali dejavnosti, prenesene v zunanje izvajanje, opravlja zanesljivo in strokovno;

upravljavec ustreznim pristojnim organom da na voljo podatke o identiteti in nalogah ponudnika storitev, ki sodeluje v procesu določanja referenčne vrednosti;

upravljavec ustrezno ukrepa, če se zdi, da ponudnik storitev ne izvaja funkcij, prenesenih v zunanje izvajanje, učinkovito ter v skladu z veljavnim pravom in regulativnimi zahtevami;

upravljavec ohrani potrebno strokovno znanje za učinkovit nadzor funkcij, prenesenih v zunanje izvajanje, ter upravljanje tveganj, povezanih z zunanjim izvajanjem;

ponudnik storitev upravljavcu razkrije vsak razvoj, ki lahko bistveno vpliva na njegovo sposobnost učinkovitega izvajanja funkcij, prenesenih v zunanje izvajanje, v skladu z veljavno zakonodajo in regulativnimi zahtevami;

ponudnik storitev sodeluje z ustreznim pristojnim organom v zvezi z dejavnostmi, prenesenimi v zunanje izvajanje, pri čemer imata upravljavec in ustrezen pristojni organ učinkovit dostop do podatkov v zvezi z dejavnostmi, prenesenimi v zunanje izvajanje, in poslovnimi prostori ponudnika storitev, ustrezen pristojni organ pa lahko uveljavlja te pravice o dostopu;

upravljavec lahko po potrebi prekine dogovore o zunanjem izvajanju;

upravljavec sprejme ustrezne ukrepe, vključno z načrti ravnanja v nepredvidljivih razmerah, da prepreči neustrezno operativno tveganje, povezano s sodelovanjem ponudnika storitve v procesu določanja referenčne vrednosti.

vhodni podatki morajo biti zadostni, da lahko točno in zanesljivo predstavljajo tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo.

Vhodni podatki so, če so na voljo in primerni, podatki o transakciji. Če dostopni podatki o transakciji ne zadoščajo ali niso primerni za točen in zanesljiv prikaz tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, se lahko uporabljajo tudi vhodni podatki, ki niso podatki o transakciji, vključno z ocenjenimi cenami, ponudbami in zavezujočimi ponudbami ali drugimi vrednostmi;

vhodni podatki iz točke (a) so preverljivi;

upravljavec pripravi in objavi jasna navodila glede vrst vhodnih podatkov, prednostne uporabe različnih vrst vhodnih podatkov in izvajanja strokovne presoje za zagotovitev skladnosti s točko (a) in metodologijo;

kadar referenčna vrednost temelji na vhodnih podatkih prispevajočih oseb, upravljavec po potrebi pridobi vhodne podatke od zanesljive in reprezentativne skupine ali vzorca prispevajočih oseb za zagotovitev, da je referenčna vrednost, ki temelji na teh podatkih, zanesljiva ter predstavlja tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo;

upravljavec ne uporabi vhodnih podatkov prispevajoče osebe, če domneva, da prispevajoča oseba ne spoštuje kodeksa ravnanja iz člena 15, in v takem primeru pridobi reprezentativne javno dostopne podatke.

merila za določitev, kdo lahko upravljavcu prispeva vhodne podatke, in proces za izbor prispevajočih oseb;

proces za vrednotenje vhodnih podatkov prispevajoče osebe in za preprečevanje, da bi prispevajoča oseba še naprej zagotavljala vhodne podatke, ali za uporabo drugih sankcij zaradi neskladnosti proti prispevajoči osebi, če je potrebno, ter

proces za potrjevanje veljavnosti vhodnih podatkov, tudi na podlagi drugih kazalnikov ali podatkov, za zagotavljanje njegove celovitosti in točnosti.

pridobi podatke iz drugih virov, ki potrjujejo te vhodne podatke; in

zagotovi, da imajo prispevajoče osebe vzpostavljene ustrezne notranje postopke nadzora in preverjanja.

je trdna in zanesljiva;

ima jasna pravila, ki določajo, kako in kdaj se lahko pri določanju referenčne vrednosti uveljavlja diskrecijska pravica;

je stroga, neprekinjena in primerna za potrjevanje veljavnosti ter po potrebi vključuje testiranje za nazaj z dostopnimi podatki o transakcijah;

je odporna in zagotavlja, da se lahko referenčna vrednost izračuna v najširšem sklopu možnih okoliščin, ne da bi to škodovalo njeni celovitosti;

je sledljiva in preverljiva.

upošteva dejavnike, ki vključujejo velikost, običajno likvidnost trga, preglednost trgovanja in položaj udeležencev na trgu, koncentracijo na trgu, dinamiko trga ter ustreznost vzorca, ki naj bi predstavljal tržno ali gospodarsko stanje, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo;

določi, kaj pomeni aktivni trg za namene zadevne referenčne vrednosti, ter

določi prednost, ki jo imajo različne vrste vhodnih podatkov.

ključne elemente metodologije, ki jo uporablja za vsako referenčno vrednost, ki jo zagotavlja in objavlja, ali po potrebi za vsako skupino referenčnih vrednosti, ki jo zagotavlja in objavlja;

podrobnosti o notranjem pregledu in odobritev dane metodologije ter pogostost takega pregleda;

postopke za posvetovanje o vseh predlaganih vsebinskih spremembah svoje metodologije in utemeljitev zanje, vključno z opredelitvijo vsebinske spremembe in okoliščinami, v katerih upravljavec obvesti uporabnike o vseh takih spremembah;

pojasnilo, kako ključni elementi metodologije iz točke (a) odražajo okoljske, socialne in upravljavske (ESG) dejavnike za vsako referenčno vrednost ali skupino referenčnih vrednosti, razen za referenčne obrestne mere in referenčne menjalne tečaje.

predhodno napoved v jasnem časovnem okviru, ki omogoča analiziranje in podajanje pripomb glede učinka predlaganih vsebinskih sprememb, ter

podajanje pripomb iz točke (a) tega odstavka in odgovor upravljavca na te pripombe po vsakem posvetovanju, razen kadar avtor pripomb zahteva zaupnost.

jasen opis vhodnih podatkov, ki jih je treba zagotoviti, in zahteve, potrebne za zagotovitev, da se vhodni podatki predložijo v skladu s členoma 11 in 14;

določitev oseb, ki lahko prispevajo vhodne podatke upravljavcu ter postopke za preverjanje identitete prispevajoče osebe in vseh predlagateljev ter dovoljenje vseh predlagateljev, ki prispevajo vhodne podatke v imenu ponudnika;

predpise za zagotavljanje, da ponudniki predložijo vse ustrezne vhodne podatke;

sisteme in kontrole, ki jih mora prispevajoča oseba vzpostaviti, vključno s:

nadzorovana prispevajoča oseba zagotovi, da na zagotavljanje vhodnih podatkov ne vplivajo nobena obstoječa ali potencialna navzkrižja interesov ter da se diskrecijska pravica, kadar je zahtevana, izvaja neodvisno in pošteno na podlagi ustreznih informacij v skladu s kodeksom ravnanja iz člena 15;

nadzorovana prispevajoča oseba vzpostavi okvir kontrole, s katerim se zagotovijo celovitost, točnost in zanesljivost vhodnih podatkov ter skladnost vhodnih podatkov z določbami te uredbe in kodeksom ravnanja iz člena 15.

kontrolami v zvezi s tem, kdo lahko predloži vhodne podatke upravljavcu, vključno s procesom za potrditev s strani fizične osebe, ki ima višji položaj od predlagatelja, kadar je to sorazmerno;

primernim usposabljanjem predlagateljev, ki zajema vsaj to uredbo in Uredbo (EU) št. 596/2014;

ukrepi za upravljanje navzkrižja interesov, vključno z organizacijskim ločevanjem zaposlenih, kadar je primerno, in premislekom, kako odpraviti spodbude za manipulacijo referenčne vrednosti, ki jih ustvarjajo politike nagrajevanja;

hranjenjem evidence, za primerno obdobje, komunikacij v zvezi z zagotavljanjem vhodnih podatkov, vseh informacij za omogočanje prispevajoči osebi, da predloži podatke, in vseh obstoječih ali možnih navzkrižij interesov, ki vključujejo, a niso omejeni na izpostavljenost prispevajoče osebe finančnim instrumentom, ki uporabljajo referenčno vrednost kot sklicevanje;

vodenjem evidenc notranjih in zunanjih revizij.

referenčni promptni menjalni tečaj se sklicuje na promptni menjalni tečaj valute tretje države, ki ni prosto zamenljiva; ter

referenčni promptni menjalni tečaj se pogosto, sistematično in redno uporablja za varovanje pred neugodnimi gibanji menjalnih tečajev.

merila za izbiro osnovnih sredstev in po potrebi merila za izključitev sredstev;

merila in metodo za tehtanje osnovnih sredstev v referenčni vrednosti;

določanje poti k razogljičenju za referenčne vrednosti EU za podnebni prehod.

referenčna vrednost se neposredno ali posredno uporablja v kombinaciji referenčnih vrednosti kot sklicevanje pri finančnih instrumentih ali finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, katerih skupna vrednost je vsaj 500 milijard EUR na podlagi celotnega razpona zapadlosti referenčne vrednosti ali rokov zapadlosti, kadar je to primerno;

referenčna vrednost temelji na predloženih podatkih prispevajočih oseb, katerih večina ima sedež v eni državi članici, in se v skladu s postopkom, določenim v odstavkih 2, 3, 4 in 5 tega člena, priznava za ključno v tej državi članici;

referenčna vrednost izpolnjuje vsa naslednja merila:

Če referenčna vrednost izpolnjuje merila iz točke (c)(ii) in (iii), vendar ne izpolnjuje meril iz točke (c)(i), se lahko pristojni organi zadevne države članice, skupaj s pristojnim organom države članice, v kateri ima upravljavec sedež, dogovorijo, da bi bilo treba v skladu s tem pododstavkom tako referenčno vrednost priznati za ključno. V vsakem primeru se pristojni organ upravljavca posvetuje s pristojnimi organi zadevnih držav članic. V primeru nesoglasja med pristojnimi organi pristojni organ upravljavca odloči, ali bi bilo treba referenčno vrednost priznati za ključno na podlagi tega pododstavka, pri čemer upošteva razloge za nesoglasje. Pristojni organi, v primeru nesoglasja pa pristojni organ upravljavca, oceno pošljejo Komisiji. Komisija po prejetju ocene v skladu s tem odstavkom sprejme izvedbeni akt. Poleg tega v primeru nesoglasja pristojni organ upravljavca svojo oceno pošlje ESMA, ki lahko objavi mnenje.

vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki je zastopana v referenčni vrednosti, ter vrednost investicijskega sklada, ki je zastopana v referenčni vrednosti, za merjenje njegove uspešnosti, v državi članici, in njihov pomen z vidika celotne vrednosti finančnih instrumentov in neizpolnjenih finančnih pogodb ter celotne vrednosti investicijskega sklada v državi članici;

vrednost finančnih instrumentov in finančnih pogodb, ki je zastopana v referenčni vrednosti, ter vrednost investicijskega sklada, ki je zastopana v referenčni vrednosti, za merjenje njegove uspešnosti, v državi članici, in njihov pomen z vidika bruto domačega proizvoda države članice;

kateri koli drug številčni podatek za objektivno oceno morebitnega učinka prekinitve zagotavljanja ali nezanesljivosti referenčne vrednosti na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v državi članici.

določi, kako se ocenjujejo nominalni znesek finančnih instrumentov, ki niso izvedeni finančni instrumenti, nominalni znesek izvedenih finančnih instrumentov in čista vrednost sredstev investicijskih skladov, vključno v primeru posrednega sklicevanja na referenčno vrednost znotraj kombinacije referenčnih vrednosti, da bi jih primerjali s pragovi, navedenimi v odstavku 1 tega člena in v točki (a) člena 24(1);

pregleda metodo izračuna, ki se uporablja za določitev pragov iz odstavka 1 tega člena glede na razvoj trga, cen in zakonodaje, pregleda pa tudi ustreznost razvrstitve referenčnih vrednosti, kadar je skupna vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki je zastopana v referenčnih vrednostih, blizu praga; tak pregled poteka vsaj vsaki dve leti od 1. januarja 2018;

določi, kako se uporabljajo merila iz točke (c)(iii) odstavka 1 tega člena, pri čemer upošteva vse podatke, ki pripomorejo pri določitvi objektivne ocene morebitnega učinka prekinitve zagotavljanja ali nezanesljivosti referenčne vrednosti na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev in podjetij v eni ali več državah članicah.

nemudoma obvesti svoj pristojni organ; ter

v štirih tednih od takega obvestila predloži oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost:

obvesti ESMA in kolegij, ustanovljen na podlagi člena 46;

v štirih tednih po prejemu navedene ocene pripravi lastno oceno o tem, kako naj se referenčna vrednost prenese na novega upravljavca ali preneha zagotavljati, pri tem pa upošteva postopek, določen v skladu s členom 28(1).

se zagotavljanje referenčne vrednosti ne prenese na novega upravljavca;

se referenčna vrednost lahko pravilno preneha zagotavljati; ali

referenčna vrednost ni več ključna.

zahteva, da nadzorovani subjekti, izbrani v skladu z odstavkom 7 tega člena, vključno s subjekti, ki še niso prispevajoče osebe podatkov za zadevno ključno referenčno vrednost, prispevajo vhodne podatke upravljavcu v skladu z metodologijo upravljavca, kodeksom ravnanja iz člena 15 in drugimi pravili. Taka zahteva velja za ustrezno obdobje, ki ne presega 12 mesecev od datuma, ko je bila sprejeta prvotna odločitev za obvezno prispevanje na podlagi odstavka 5 ali, za subjekte, ki še niso prispevajoče osebe, od datuma, ko je odločitev za obvezno prispevanje sprejeta na podlagi te točke;

podaljša obdobje obveznega prispevanja za ustrezno obdobje, ki ne presega 12 mesecev, in sicer po pregledu na podlagi odstavka 9, s katerim so se pregledali vsi ukrepi, sprejeti na podlagi točke (a) tega odstavka;

določi način in čas, v katerem se prispevajo morebitni vhodni podatki, ne da bi pri tem nadzorovanim subjektom naložil obveznost, da morajo trgovati ali se zavezati trgovanju;

od upravljavca zahteva, da spremeni metodologijo, kodeks ravnanja iz člena 15 ali druga pravila ključne referenčne vrednosti.

obstaja verjetnost, da bodo prispevajoče osebe še naprej prispevale vhodne podatke vsaj eno leto, če bi bil ukrep preklican, kar se dokaže vsaj s:

se lahko referenčna vrednost zagotavlja po tem, ko prispevajoče osebe, ki so k temu obvezane, prenehajo prispevati vhodne podatke;

je na voljo sprejemljiva nadomestna referenčna vrednost in da lahko uporabniki ključne referenčne vrednosti to nadomestno referenčno vrednost začnejo uporabljati z minimalnimi stroški, kar se dokaže vsaj s pisnim poročilom upravljavca, v katerem so natančno opredeljeni načini prehoda na nadomestno referenčno vrednost ter sposobnost in stroški, ki jih imajo uporabniki zaradi prehoda na to referenčno vrednost; ali

ni mogoče najti ustreznih alternativnih prispevajočih oseb in da bi prenehanje prispevkov od zadevnih nadzorovanih subjektov oslabilo referenčno vrednost v taki meri, da bi jo bilo treba prenehati zagotavljati.

referenčne vrednosti, določene kot ključne z izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi točke (a) ali (c) člena 20(1);

referenčne vrednosti, ki temeljijo na prispevanju vhodnih podatkov, če bi njihovo prenehanje ali postopna ukinitev povzročila znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji; in

referenčne vrednosti iz tretjih držav, če bi njihovo prenehanje ali postopna ukinitev povzročilo znatne motnje v delovanju finančnih trgov v Uniji ali predstavljalo sistemsko tveganje za finančni sistem v Uniji.

pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je naznanjeno, da ta referenčna vrednost ne odraža več izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja; v primeru referenčne vrednosti, določene kot ključne z izvedbenim aktom, sprejetim na podlagi točke (a) ali (c) člena 20(1), pristojni organ to naznani le, kadar po izvedbi pooblastil iz člena 23 referenčna vrednost še vedno ne odraža izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja;

upravljavec te referenčne vrednosti ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, izda javno izjavo ali objavi informacije, ali pa je bila taka javna izjava izdana ali informacije objavljene, v katerih je naznanjeno, da bo ta upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal;

pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti ali kateri koli subjekt, ki je za takega upravljavca pristojen v primeru insolventnosti ali reševanja, izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je navedeno, da bo upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal; ali

pristojni organ za upravljalca te referenčne vrednosti odvzame ali začasno odvzame dovoljenje v skladu s členom 35 ali priznanje v skladu s členom 32(8) ali zahteva preklic odobritve v skladu s členom 33(6), če ob odvzemu ali začasnem odvzemu ali preklicu odobritve ni naslednika upravljavca, ki bo še naprej zagotavljal to referenčno vrednost, in če bo njen upravljavec začel urejeno postopno ukinitev referenčne vrednosti ali bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana.

rezervnih določb ali

primernih rezervnih določb.

ne določa dokončne nadomestitve za referenčno vrednost, ki bo prenehala; ali

se lahko uporabi samo na podlagi soglasja tretjih strani, ki so to zavrnile; ali

določa nadomestitev za referenčno vrednost, ki ne odraža več ali znatno odstopa od izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja, ki naj bi se merilo z referenčno vrednostjo, ki bo prenehala, njena uporaba pa bi lahko negativno vplivala na finančno stabilnost.

je to ugotovil ustrezni nacionalni organ na podlagi horizontalne ocene določene vrste pogodbene ureditve, ki je bila opravljena na utemeljeno zahtevo vsaj ene zainteresirane stranke, in po posvetovanju z ustreznimi deležniki;

je po oceni v skladu s točko (a) katera od strank pogodbe ali finančnega instrumenta nasprotovala pogodbeno dogovorjeni rezervni določbi najpozneje tri mesece pred prenehanjem referenčne vrednosti; in

se po ugovoru na podlagi točke (b) stranke pogodbe ali finančnega instrumenta niso dogovorile o alternativni nadomestitvi za referenčno vrednost najpozneje en delovni dan pred prenehanjem te referenčne vrednosti.

nadomestitev ali nadomestitve za referenčno vrednost;

prilagoditev za razmik, vključno z metodo za določitev take prilagoditve za razmik, ki se uporabi za nadomestitev za referenčno vrednost, ki bo prenehala, na datum nadomestitve, in sicer za vsako posamezno obdobje, da bi se upoštevali učinki prehoda z referenčne vrednosti, ki bo postopno ukinjena, na njeno nadomestitev;

ustrezne bistvene prilagoditvene spremembe, ki so povezane z in razumno potrebne za uporabo nadomestitve za referenčno vrednosti; in

datum, od katerega se uporablja nadomestitev ali nadomestitve za referenčno vrednost.

pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je naznanjeno, da ta referenčna vrednost ne odraža več izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja; pristojni organ to naznani le, kadar po izvedbi pooblastil iz člena 23, referenčna vrednost še vedno ne odraža izhodiščnega tržnega ali gospodarskega stanja;

upravljavec te referenčne vrednosti ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, izda javno izjavo ali objavi informacije ali pa je bila taka javna izjava izdana ali informacije objavljene, v katerih je naznanjeno, da bo upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal;

pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti ali kateri koli subjekt, ki je za takega upravljavca pristojen v primeru insolventnosti ali reševanja, izda javno izjavo ali objavi informacije, v katerih je navedeno, da bo ta upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali da bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana, če v času izdaje izjave ali objave informacij ni naslednika upravljavca, ki bo to referenčno vrednost še naprej zagotavljal; ali

pristojni organ za upravljavca te referenčne vrednosti odvzame ali začasno odvzame dovoljenje v skladu s členom 35, če ob odvzemu ali začasnem odvzemu ni naslednika upravljavca, ki bo še naprej zagotavljal to referenčno vrednost, in če bo njen upravljavec začel urejeno postopno ukinitev te referenčne vrednosti ali bo dokončno ali za nedoločen čas prenehal zagotavljati to referenčno vrednost ali nekatere roke zapadlosti ali nekatere valute, za katere je ta referenčna vrednost izračunana.

navedene pogodbe ali finančni instrumenti se sklicujejo na referenčno vrednost, ki bo prenehala, na datum, na katerega se začne uporabljati nacionalno pravo, ki določa nadomestitev za referenčno vrednost; in

navedene pogodbe ali finančni instrumenti ne vsebujejo rezervne določbe ali vsebujejo rezervno določbo, ki ne določa dokončne nadomestitve za referenčno vrednost, ki bo prenehala.

se neposredno ali posredno uporablja v kombinaciji referenčnih vrednosti kot sklicevanje pri finančnih instrumentih ali finančnih pogodbah ali za merjenje uspešnosti investicijskih skladov, katerih skupna povprečna vrednost je vsaj 50 milijard EUR na podlagi celotnega razpona zapadlosti referenčne vrednosti ali rokov zapadlosti v šestmesečnem obdobju, kadar je to primerno; ali

nima ustreznih nadomestitev, ki jih narekuje trg, ali pa jih je zelo malo, in, če se referenčna vrednost preneha zagotavljati ali se zagotavlja na podlagi vhodnih podatkov, ki ne predstavljajo več v celoti dejanskega tržnega ali gospodarskega stanja, ali na podlagi nezanesljivih vhodnih podatkov, bi to pomembno in negativno vplivalo na celovitost trgov, finančno stabilnost, potrošnike, realno gospodarstvo ali financiranje gospodinjstev ali podjetij v eni ali več državah članicah.

podvrženost referenčne vrednosti manipulacijam;

naravo vhodnih podatkov;

raven navzkrižja interesov;

stopnjo diskrecijske pravice upravljavca;

učinek referenčne vrednosti na trge;

naravo, obseg in zapletenost zagotavljanja referenčne vrednosti;

pomen referenčne vrednosti za finančno stabilnost;

vrednost finančnih instrumentov, finančnih pogodb ali investicijskih skladov, ki je zastopana v referenčni vrednosti;

velikost, organizacijsko obliko ali strukturo upravljavca.

opredelitve vseh ključnih pojmov v zvezi z referenčno vrednostjo;

utemeljitev za sprejetje metodologije določanja referenčne vrednosti ter postopke za pregled in odobritev metodologije;

merila in postopke, ki se uporabljajo za določanje referenčne vrednosti, vključno z opisom vhodnih podatkov, prednostne obravnave različnih vrst vhodnih podatkov, najmanjšim obsegom podatkov, potrebnih za določitev referenčne vrednosti, uporabo modelov ali metod ekstrapolacije ter katerega koli postopka za ponovno uravnoteženje sestavnih delov indeksa referenčne vrednosti;

kontrole in pravila, ki urejajo uveljavljanje presoje ali diskrecijske pravice s strani upravljavca ali katere koli prispevajoče osebe, da se zagotovi doslednost pri uporabi take presoje ali diskrecijske pravice;

postopke, ki urejajo določanje referenčne vrednosti v obdobjih izjemnih okoliščin ali obdobjih, ko so lahko viri podatkov o transakciji nezadostni, netočni ali nezanesljivi, ter morebitne omejitve referenčne vrednosti v takih obdobjih;

postopke za reševanje napak v vhodnih podatkih ali pri določanju referenčne vrednosti, tudi kadar je potreben ponoven izračun referenčne vrednosti, ter

opredelitev morebitnih omejitev referenčne vrednosti, vključno z njeno uporabo na nelikvidnih ali razdrobljenih trgih in morebitno koncentracijo vhodnih podatkov.

Komisija je sprejela odločitev o enakovrednosti v skladu z odstavkom 2 ali 3 tega člena;

upravljavec ima dovoljenje ali je registriran, in zanj velja nadzor, v zadevni tretji državi;

upravljavec je obvestil ESMA, da se strinja, da nadzorovani subjekti v Uniji uporabijo dejansko ali možno referenčno vrednost, ter mu sporočil seznam referenčnih vrednosti, za katere so dobili soglasje, da jih lahko uporabljajo v Uniji, in kateri pristojni organ je odgovoren za njegov nadzor v tretji državi; ter

vzpostavljeni so sporazumi o sodelovanju iz odstavka 4 tega člena.

upravljavci, ki imajo dovoljenje ali so registrirani v tej tretji državi, izpolnjujejo zavezujoče zahteve, ki so enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni okvir in nadzorna praksa tretje države zagotavljata skladnost z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih, ali po potrebi z načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte;

zavezujoče zahteve so predmet stalnega učinkovitega nadzora izvrševanja v tej tretji državi.

zavezujoče zahteve v tretji državi glede posebnih upravljavcev ali posebnih referenčnih vrednosti ali skupin referenčnih vrednosti enakovredne zahtevam iz te uredbe, pri čemer se zlasti upošteva, ali pravni okvir in nadzorna praksa tretje države zagotavljata skladnost z načeli IOSCO o finančnih referenčnih vrednostih, ali po potrebi z načeli IOSCO za agencije za sporočanje cen nafte; ter

ti posebni upravljavci ali posebne referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti predmet stalnega učinkovitega nadzora in izvrševanja v tej tretji državi.

mehanizem za izmenjavo informacij med ESMA in pristojnimi organi zadevnih tretjih držav, vključno z dostopom do vseh ustreznih informacij o upravljavcu z dovoljenjem v tej tretji državi, ki ga zahteva ESMA;

mehanizem za takojšnje obveščanje ESMA, kadar pristojni organ tretje države meni, da upravljavec z dovoljenjem v tej tretji državi, ki ga nadzoruje, krši pogoje iz dovoljenja ali druge nacionalne zakonodaje v tretji državi;

postopke v zvezi z usklajevanjem nadzornih dejavnosti, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem.

ravna na način, ki očitno škoduje interesom uporabnikov njegovih referenčnih vrednosti ali urejenemu delovanju trgov, ali

je resno kršil nacionalno zakonodajo tretje države ali druge določbe, ki veljajo zanj v tretji državi ter na podlagi katerih je Komisija sprejela izvedbeni sklep v skladu s členom 30(2) ali (3).

ESMA zadevo predloži pristojnemu organu tretje države, ta pa ne sprejme ustreznih ukrepov, potrebnih za varstvo vlagateljev in urejeno delovanje trgov v Uniji, ali ne dokaže, da zadevni upravljavec izpolnjuje zahteve, ki veljajo zanj v tretji državi;

ESMA vsaj 30 dni pred odvzemom pristojnemu organu tretje države sporoči, da namerava odvzeti registracijo upravljavca.

ravna na način, ki očitno škoduje interesom uporabnikov njegovih referenčnih vrednosti ali urejenemu delovanju trgov;

resno krši relevantne zahteve, določene v tej uredbi;

je navedel neresnične podatke ali uporabil drug nedovoljen način za pridobitev priznanja.

upravljavec ali drug nadzorovani subjekt, ki je zaprosil za odobritev, je preveril in lahko svojemu pristojnemu organu vedno dokaže, da so pri zagotavljanju referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti, ki jo želi odobriti, obvezno ali prostovoljno izpolnjene zahteve, ki so vsaj tako stroge kot zahteve iz te uredbe;

upravljavec ali drug nadzorovani subjekt, ki je zaprosil za odobritev, ima potrebno strokovno znanje za učinkovito spremljanje dejavnosti zagotavljanja referenčnih vrednosti v tretji državi in upravljanje povezanih tveganj;

obstaja objektiven razlog, da se referenčne vrednosti ali skupine referenčnih vrednosti zagotavljajo v tretji državi in odobri njihova uporaba v Uniji.

dovoljenje, če zagotavlja ali namerava zagotavljati indekse, ki se uporabljajo ali so namenjeni uporabi v smislu te uredbe;

registracijo, če je nadzorovani subjekt, razen upravljavca, ki zagotavlja ali namerava zagotavljati indekse, ki se uporabljajo ali so namenjeni uporabi v smislu te uredbe, pod pogojem, da sektorska disciplina, ki se uporablja za nadzorovani subjekt, ne onemogoča dejavnosti zagotavljanja referenčne vrednosti in da noben zagotovljeni indeks ni ključna referenčna vrednost; ali

registracijo, če zagotavlja ali namerava zagotavljati samo indekse, ki so nepomembne referenčne vrednosti.

pregleda vlogo za izdajo dovoljenja in sprejme odločitev o izdaji dovoljenja ali zavrnitvi dovoljenja vložnika v štirih mesecih od prejetja popolne vloge;

pregleda vlogo za registracijo in sprejme odločitev o registraciji ali zavrnitvi registracije vložnika v 45 delovnih dneh od prejetja popolne vloge.

se upravljavec izrecno odpove dovoljenju ali registraciji ali če v zadnjih dvanajstih mesecih ni zagotovil nobenih referenčnih vrednosti;

upravljavec pridobi dovoljenje ali registracijo ali če odobri referenčno vrednost z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nezakonit način;

upravljavec ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi mu je bilo izdano dovoljenje ali registracija; ali

je upravljavec resno ali večkrat kršil določbe te uredbe.

identiteto upravljavcev, ki imajo dovoljenje ali so registrirani na podlagi člena 34, in pristojnih organov, ki so odgovorni za njihov nadzor;

identiteto upravljavcev, ki izpolnjujejo pogoje, določene v členu 30(1), seznam referenčnih vrednosti iz točke (c) člena 30(1) in identiteto pristojnih organov v tretji državi, ki so odgovorni za njihov nadzor;

identiteto upravljavcev, ki so pridobili priznanje v skladu s členom 32, seznam referenčnih vrednosti iz člena 32(7) in, kjer je primerno, identiteto pristojnih organov v tretji državi, ki so odgovorni za njihov nadzor;

referenčne vrednosti, ki so odobrene v skladu s postopkom iz člena 33, identiteto njihovih upravljavcev in identiteto upravljavcev ali nadzorovanih subjektov, ki dajo odobritev.

sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

imenuje revizorje ali strokovnjake v podporo ali za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem.

upravljavce ključnih referenčnih vrednosti iz točk (a) in (c) člena 20(1);

upravljavce referenčnih vrednosti iz člena 32.

dostop do vseh dokumentov in drugih podatkov v kakršni koli obliki ter za prejem ali izdelavo njihove kopije;

zahtevajo informacije od katere koli osebe, ki sodeluje pri zagotavljanju referenčne vrednosti in prispevanju podatkov zanjo, vključno od ponudnikov storitev, ki so jim bile funkcije, storitve ali dejavnosti pri zagotavljanju referenčnih vrednosti prenesene v zunanje izvajanje v skladu s členom 10, ter od njihovih naročnikov, če je potrebno, pa lahko te osebe tudi povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;

v zvezi z referenčnimi vrednostmi za blago po potrebi zahtevajo informacije od prispevajočih oseb na povezanih promptnih trgih v skladu s standardiziranimi oblikami in poročila o poslih in neposreden dostop do sistemov trgovanja;

opravijo inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem, na krajih, ki niso zasebna prebivališča fizičnih oseb;

vstopajo v prostore pravnih oseb, brez poseganja v Uredbo (EU) št. 596/2014, da bi zasegli dokumente in druge podatke v kateri koli obliki, kadar obstaja utemeljen sum, da so lahko dokumenti in drugi podatki, povezani s predmetom inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje kršitve te uredbe. Kadar je potrebno predhodno dovoljenje zadevnega sodnega organa države članice, se v skladu z nacionalno zakonodajo ta pooblastila uporabijo šele po pridobitvi predhodnega dovoljenja;

zahtevajo obstoječe evidence telefonskih pogovorov in elektronskega komuniciranja ali druge evidence o podatkovnem prometu, ki jih hranijo nadzorovani subjekti;

zahtevajo zamrznitev ali zaseg premoženja ali oboje;

zahtevajo začasno prenehanje vsakršnega ravnanja, ki je po mnenju pristojnega organa v nasprotju s to uredbo;

izrečejo začasno prepoved opravljanja poklicne dejavnosti;

sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je javnost pravilno obveščena o zagotavljanju referenčne vrednosti, vključno z zahtevo, da ustrezen upravljavec ali oseba, ki je objavila ali razširila podatke o referenčni vrednosti, ali oba objavita popravljeno izjavo o preteklih prispevkih k referenčni vrednosti ali številčne podatke o referenčni vrednosti.

neposredno;

v sodelovanju z drugimi organi ali tržnimi podjetji;

na lastno odgovornost s prenosom pooblastil na te organe ali tržna podjetja;

z zahtevkom, naslovljenim na pristojne sodne organe.

vsako kršitvijo člena 4, 5, 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 19a, 19b, 19c, 21, 23, 24, 25, 26, 27, 28, 29 ali 34, kadar se uporabljajo, in

vsakim nesodelovanjem v preiskavi ali inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 41.

odredba, s katero se od upravljavca ali nadzorovanega subjekta, odgovornega za kršitev, zahteva, da preneha to ravnanje in ga več ne ponovi;

povrnitev pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

javno opozorilo, v katerem sta navedena upravljavec ali nadzorovani subjekt, odgovoren za kršitev, in vrsta kršitve;

odvzem ali začasen odvzem dovoljenja ali registracije upravljavca;

začasna prepoved opravljanja funkcij upravljanja pri upravljavcu ali nadzorovani prispevajoči osebi za vsako fizično osebo, ki je odgovorna za takšno kršitev;

naložitev najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini:

v primeru pravne osebe do najvišje upravne denarne kazni v višini:

resnost in trajanje kršitve;

ključnost referenčne vrednosti za finančno stabilnost in realno gospodarstvo;

stopnjo odgovornosti odgovorne osebe;

finančno trdnost odgovorne osebe, kot je navedeno, zlasti s celotnim letnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom odgovorne fizične osebe;

raven pridobljenega dobička ali preprečene izgube odgovorne osebe, kadar ju je mogoče opredeliti;

raven sodelovanja odgovorne osebe s pristojnim organom brez poseganja v potrebo po zagotavljanju povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube te osebe;

predhodne kršitve zadevne osebe;

ukrepe, ki jih je odgovorna oseba sprejela po kršitvi, da bi preprečila ponovno kršitev.

zadrži objavo odločitve dokler ni več razlogov za tako zadržanje;

objavi anonimizirano odločitev skladu z nacionalnim pravom, kadar se z anonimno objavo učinkovito zavarujejo zadevni osebni podatki;

ne objavi odločitve v primeru, ko pristojni organ meni, da je objava v skladu s točko (a) ali (b) nezadostna za zagotovitev:

izmenjavo informacij med pristojnimi organi;

procesom odločanja med pristojnimi organi in rokom za sprejetje vsake odločitve;

primeri, ko se morajo pristojni organi med seboj posvetovati;

sodelovanjem, ki se zagotovi v skladu s členom 23(7) in (8).

pristojni organ ni sporočil bistvenih informacij;

pristojni organ upravljavca na podlagi zahteve, predložene v skladu z odstavkom 3, obvesti organ, ki je predložil zahtevo, da zahteve iz zadevnega odstavka niso izpolnjene ali da v razumnem roku ni sprejel ustreznih ukrepov na podlagi navedene zahteve;

pristojni organi niso dosegli dogovora o zadevah iz odstavka 6;

ni dosežen dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členi 34, 35 in 42;

ni dosežen dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s členom 23(6);

ni dosežen dogovor o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v skladu s tretjim pododstavkom odstavka 8 tega člena.

oseb, ki sodelujejo pri zagotavljanju referenčnih vrednosti iz člena 40(1);

tretjih oseb, katerim so osebe iz točke (a) v zunanje izvajanje prenesle funkcije ali dejavnosti v skladu s členom 10;

oseb, ki so kako drugače tesno in pomembno povezane z osebami iz točke (a).

navede ta člen kot pravno podlago za ta zahtevek;

navede namen zahtevka;

natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;

navede rok, do katerega je treba predložiti informacije;

vključi izjava, da oseba, od katere se zahtevajo informacije, teh sicer ni dolžna zagotoviti, vendar pa v primeru prostovoljnega odgovora na zahtevek ne smejo biti napačne ali zavajajoče;

navede višina globe, ki se izda v skladu s členom 48f, kadar so predložene informacije napačne ali zavajajoče.

navede ta člen kot pravno podlago za ta zahtevek;

navede namen tega zahtevka;

natančno opredeli, katere informacije se zahtevajo;

določi rok, v katerem je treba predložiti informacije;

navede periodične denarne kazni, določene v členu 48g, kadar so zahtevane informacije nepopolne;

navede globo, določeno v členu 48f, kadar so odgovori na vprašanja napačni ali zavajajoči;

opozori na pravico do pritožbe na odločitev pri odboru ESMA za pritožbe ter pravico, da se odločitev predloži v presojo Sodišču Evropske unije (v nadaljnjem besedilu: Sodišče) v skladu s členom 48k te uredbe in členoma 60 in 61 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

preučijo vse evidence, podatke, postopke in vse drugo gradivo, relevantno za izvajanje njihovih nalog, ne glede na vrsto nosilca podatkov, na katerem so shranjeni;

izdelajo ali pridobijo overjene kopije ali izvlečke iz takih evidenc, podatkov, postopkov ali drugega gradiva;

povabijo in pozovejo katero koli od teh oseb ali njihovega zastopnika ali zaposlenega, da zagotovi ustna ali pisna pojasnila glede dejstev ali dokumentov, povezanih s predmetom in namenom preiskave, ter zabeležijo odgovore;

opravijo razgovor s katero koli drugo fizično ali pravno osebo, ki pristane na razgovor, za namen zbiranja informacij v zvezi s predmetom preiskave;

zahtevajo evidence o telefonskem in podatkovnem prometu.

ali je odločitev iz odstavka 3 pristna;

ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

ali je odločitev iz odstavka 5, ki jo je sprejel ESMA, pristna;

ali so vsi ukrepi, ki se bodo sprejeli, sorazmerni, in ne arbitrarni ali pretirani.

sprejme odločitev, s katero od osebe zahteva, da odpravi kršitev;

sprejme odločitev, s katero naloži globe v skladu s členom 48f;

izda javna obvestila.

trajanje in pogostost kršitve;

ali je bilo zaradi kršitve storjeno ali omogočeno finančno kaznivo dejanje oziroma je kršitev kako drugače prispevala k finančnemu kaznivemu dejanju;

ali je bila kršitev namerna ali je do nje prišlo iz malomarnosti;

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

finančno trdnost osebe, odgovorne za kršitev, kot je prikazana s skupnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistimi sredstvi odgovorne fizične osebe;

učinek kršitve na interese malih vlagateljev;

pomembnost pridobljenega dobička ali preprečenih izgub osebe, odgovorne za kršitev, ali izgub, ki so jih zaradi kršitve utrpele tretje osebe, če se lahko ugotovijo;

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, z ESMA, brez poseganja v potrebo po izročitvi pridobljenega dobička ali preprečenih izgub te osebe;

prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev;

ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela po kršitvi za preprečitev ponovitve kršitve.

v primeru pravne osebe 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016 ali 10 % skupnega letnega prometa zadevne pravne osebe glede na najnovejše razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je potrdil organ upravljanja, odvisno od tega, kaj je višje;

v primeru fizične osebe 500 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezni znesek v nacionalni valuti na dan 30. junija 2016.

osebo, da odpravi kršitev na podlagi odločitve, sprejete v skladu s točko (a) člena 48e(1);

osebe iz člena 48b(1), da:

obsegu naloge, ki se bo prenesla;

časovnem okviru za izvedbo te naloge; in

prenosu potrebnih informacij s strani ESMA in k ESMA.

izdajatelj indeksa ne zagotavlja ključne referenčne vrednosti;

pristojni organ je razumno seznanjen, da indeks ali indeksi, ki jih izdajatelj indeksa zagotavlja, niso v širši rabi v smislu te uredbe v državi članici, kjer ima izdajatelj indeksa sedež, kakor tudi v drugih državah članicah.

delovanju ter učinkovitosti ključne referenčne vrednosti, obveznem upravljanju in ureditvi obveznega prispevanja iz členov 20, 21 in 23 ter o opredelitvi ključne referenčne vrednosti iz točke 25 člena 3(1);

učinkovitosti ureditve za izdajo dovoljenj upravljavcem, njihovo registracijo in nadzor nad njimi iz naslova VI in kolegijev iz člena 46 ter o primernosti nadzora nekaterih referenčnih vrednosti s strani organa Unije;

delovanju in učinkovitosti člena 19(2), zlasti o področju njegove uporabe.