To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o dokumentih s ključnimi informacijami o paketnih naložbenih produktih za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktih (PRIIP)

Ta uredba določa enotna pravila o obliki in vsebini dokumenta s ključnimi informacijami, ki ga morajo pripraviti proizvajalci paketnih naložbenih produktov za male vlagatelje in zavarovalnih naložbenih produktov (PRIIP), ter enotna pravila o posredovanju dokumenta s ključnimi informacijami malim vlagateljem, da se jim omogoči razumevanje in primerjavo ključnih elementov PRIIP in ključnih tveganj, povezanih z njimi.

Ta uredba se uporablja za proizvajalce PRIIP in osebe, ki PRIIP prodajajo ali o njih svetujejo.

Ta uredba se ne uporablja za naslednje produkte:

(a)

produkte neživljenjskega zavarovanja, naštete v Prilogi I k Direktivi 2009/138/ES;

(b)

pogodbe o življenjskem zavarovanju, pri katerih se sredstva po pogodbi izplačajo šele ob smrti ali v primeru nezmožnosti zaradi poškodbe, bolezni ali oslabelosti;

(c)

vloge, razen strukturiranih vlog, kot so opredeljene v točki 43 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

(d)

vrednostne papirje iz točk (b) do (g) ter (i) in (j) člena 1(2) Direktive 2003/71/ES;

(e)

pokojninske produkte, katerih glavni namen v skladu z nacionalnim pravom je vlagatelju zagotoviti prihodek po upokojitvi in na podlagi katerih je vlagatelj upravičen do nekaterih koristi;

(f)

uradno priznane sheme poklicnega pokojninskega zavarovanja, ki spadajo v področje uporabe Direktive 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ali Direktive 2009/138/ES;

(g)

individualne pokojninske produkte, pri katerih nacionalno pravo zahteva finančni prispevek delodajalca in pri katerih delodajalec ali zaposleni ne more izbirati med pokojninskimi produkti ali ponudniki.

Kadar za proizvajalce PRIIP, za katere velja ta uredba, velja tudi Direktiva 2003/71/ES, se uporabljata tako ta uredba kot Direktiva 2003/71/ES.

Kadar za proizvajalce PRIIP, za katere velja ta uredba, velja tudi Direktiva 2009/138/ES, se uporabljata tako ta uredba kot Direktiva 2009/138/ES.

Preden je PRIIP na voljo malim vlagateljem, proizvajalec PRIIP za ta produkt v skladu z zahtevami iz te uredbe pripravi dokument s ključnimi informacijami ter ga objavi na svojem spletnem mestu.

Vsaka država članica lahko zahteva, da proizvajalec ali prodajalec PRIIP pristojni organ za PRIIP, ki se tržijo v tej državi članici, predhodno uradno obvesti o dokumentu s ključnimi informacijami.

Dokument s ključnimi informacijami predstavlja predpogodbene informacije. Biti mora točen, pošten in jasen ter ne sme biti zavajajoč. Dokument mora vsebovati ključne informacije ter biti skladen z vsemi zavezujočimi pogodbenimi dokumenti, ustreznimi deli dokumentov, ki sestavljajo ponudbo, ter pravili in pogoji, ki veljajo za PRIIP.

Dokument s ključnimi informacijami je samostojen dokument, ki se jasno razlikuje od tržnega gradiva. V njem ni sklicevanj na tržno gradivo. Po potrebi lahko vsebuje sklicevanja na druge dokumente, tudi prospekte, vendar le, če je povezano z informacijami, ki jih je v skladu s to uredbo treba vključiti v dokument s ključnimi informacijami.

Kadar ima mali vlagatelj pri PRIIP na voljo več različnih možnosti naložb, tako da vseh zahtevanih informacij iz člena 8(3) o vsaki osnovni naložbeni možnosti ni mogoče posredovati v enotnem, strnjenem in samostojnem dokumentu, se z odstopanjem od odstavka 2 tega člena v dokumentu s ključnimi informacijami navedejo vsaj splošni opis osnovnih naložbenih možnosti in podatki o tem, kje in kako je mogoče dobiti podrobnejšo dokumentacijo s predpogodbenimi informacijami o osnovnih naložbenih možnostih, povezano z naložbenimi produkti.

Dokument s ključnimi informacijami mora biti kratek in strnjen ter ga mora biti mogoče natisniti na največ treh straneh formata A4, kar omogoča večjo primerljivost. Mora biti:

(a)

pripravljen in oblikovan tako, da je lahko berljiv, s črkami primerne velikosti za branje;

(b)

osredotočen na ključne informacije, ki jih mali vlagatelji potrebujejo;

(c)

jasen ter napisan v jeziku in stilu, ki omogočata lažje razumevanje informacij, to je v jasnem, jedrnatem in razumljivem jeziku.

Informacije v dokumentu s ključnimi informacijami, v katerem so uporabljene barve, ne smejo biti nič manj razumljive, če je ta dokument natisnjen ali fotokopiran v črno-beli tehniki.

Kadar se v dokumentu s ključnimi informacijami uporabi blagovna znamka ali logotip podjetja proizvajalca PRIIP ali skupine, ki ji pripada, ta ne sme odvračati pozornosti malega vlagatelja od informacij, ki jih vsebuje dokument, ali zakrivati besedila.

Dokument s ključnimi informacijami se sestavi v uradnih jezikih ali v enem od uradnih jezikov, ki se uporabljajo v delu države članice, v katerem je PRIIP na voljo, ali v drugem jeziku, ki ga odobrijo pristojni organi zadevne države članice, če pa ni napisan v nobenem od teh jezikov, se v enega od njih prevede.

Prevod dosledno in natančno odraža vsebino originalnega dokumenta s ključnimi informacijami.

Če se PRIIP v državi članici oglašuje s tržnimi dokumenti, napisanimi v enem ali več uradnih jezikov zadevne države članice, se dokument s ključnimi informacijami sestavi vsaj v teh uradnih jezikih.

Naslov „Dokument s ključnimi informacijami“ je na vidnem mestu na vrhu prve strani dokumenta s ključnimi informacijami.

Dokument s ključnimi informacijami se pripravi, kot je določeno v odstavkih 2 in 3.

Takoj pod naslovom dokumenta s ključnimi informacijami se navede obrazložitev. Ta se glasi:

„V tem dokumentu so navedene ključne informacije o tem naložbenem produktu. Dokument ni tržno gradivo. Informacije so predpisane z zakonom, da se lahko seznanite z naravo, tveganji in stroški tega produkta ter možnim dobičkom in izgubo ter ga lažje primerjate z drugimi produkti.“

Dokument s ključnimi informacijami vsebuje naslednje informacije:

(a)

na začetku dokumenta, ime PRIIP, identiteto in kontaktne podatke proizvajalca PRIIP, informacije o pristojnem organu proizvajalca PRIIP in datum dokumenta;

(b)

kadar je ustrezno, opozorilo glede kompleksnosti in težke razumljivosti produkta, ki se glasi: „Produkt, ki ga kupujete, ni enostaven in je morda težko razumljiv.“;

(c)

v oddelku z naslovom „Kaj je ta produkt?“, naravo in glavne značilnosti PRIIP, med drugim:

(i)

vrsto PRIIP;

(ii)

njegove cilje in načine, na katere se dosežejo, zlasti, ali se dosežejo z neposredno ali posredno izpostavljenostjo osnovnim naložbenim sredstvom, vključno z opisom osnovnih instrumentov ali referenčnih vrednosti, med drugim se navedejo trgi, v katere se vlaga v okviru PRIIP, in, kadar je ustrezno, specifični okoljski ali družbeni cilji produkta, pa tudi, kako je določen donos;

(iii)

opis ciljne skupine malih vlagateljev pri trženju PRIIP, predvsem v smislu njihove zmožnosti kritja izgub pri naložbah in izpolnitve naložbenega obdobja;

(iv)

podatke o zavarovalnih koristih, če jih PRIIP ponuja, vključno z okoliščinami, v katerih bi jih bilo mogoče uveljaviti;

(v)

obdobje PRIIP, če je znano;

(d)

v oddelku z naslovom „Kakšno je tveganje in kakšen donos lahko pričakujem?“, kratek opis profila tveganja in donosa, ki vsebuje naslednje elemente:

(i)

zbirni kazalnik tveganja s pojasnilnim opisom tega kazalnika ter njegovih glavnih omejitev in s pojasnilnim opisom tveganj, ki so bistvenega pomena za PRIIP, niso pa ustrezno zajeta v zbirnem kazalniku tveganj;

(ii)

podatke o največji možni izgubi vloženega kapitala in tudi navedbo:

—

ali lahko mali vlagatelj izgubi ves vloženi kapital, ali

—

ali mali vlagatelj tvega, da bo moral poleg kapitala, vloženega v PRIIP, prevzeti še dodatne finančne zaveze ali obveznosti, vključno s pogojnimi obveznostmi, in

—

kadar je ustrezno, ali PRIIP vključuje zaščito kapitala pred tržnim tveganjem, ter podatke o zadevnem kritju in omejitvah, zlasti v zvezi z njegovo časovno veljavnostjo;

(iii)

ustrezne scenarije uspešnosti in predpostavke, iz katerih ti izhajajo;

(iv)

kadar je ustrezno, informacije o pogojih, pod katerimi se malim vlagateljem izplača donos, ali vnaprej določenih zgornjih meja teh izplačil;

(v)

izjavo, da lahko davčna zakonodaja matične države članice malega vlagatelja vpliva na dejansko izplačilo;

(e)

v oddelku z naslovom „Kaj se zgodi, če [naziv proizvajalca PRIIP] ne more izplačati vlagateljev?“, kratko navedbo, ali odškodninska ali jamstvena shema za vlagatelje omogoča kritje zadevne izgube in, če je tako, za katero shemo gre, ime poroka ter tveganja, ki jih zajema, in tista, ki jih ne zajema;

(f)

v oddelku z naslovom „Kakšni so stroški?“, stroške v zvezi z naložbo v PRIIP, vključno z neposrednimi in posrednimi stroški, ki jih nosi mali vlagatelj, ter enkratnimi in ponavljajočimi se stroški, prikazanimi z zbirnimi kazalniki teh stroškov, zaradi zagotavljanja primerjave pa tudi skupne stroške, izražene v denarnih zneskih in odstotkih, da se ponazorijo skupni učinki celotnih stroškov na naložbo.

V dokumentu s ključnimi informacijami se jasno navede, da bodo svetovalci, distributerji ali druge osebe, ki svetujejo o PRIIP ali jih prodajajo, posredovali podrobne informacije o vseh dodatnih stroških pri distribuciji, ki niso zajeti v zgoraj navedenih stroških, da bi se lahko mali vlagatelj seznanil s kumulativnim učinkom teh skupnih stroškov na donosnost naložbe;

(g)

v oddelku z naslovom „Kako dolgo bi moral razpolagati z njim in ali lahko dobim denar izplačan predčasno?“:

(i)

kadar je ustrezno, navedbo, ali pri PRIIP obstaja obdobje, v katerem si je mogoče premisliti ali preklicati nakup;

(ii)

navedbo priporočenega in, kadar je ustrezno, najkrajšega zahtevanega obdobja razpolaganja;

(iii)

zmožnost in pogoje za morebitno likvidacijo naložbe še pred dospelostjo, vključno z vsemi provizijami in kaznimi, ob upoštevanju profila tveganja in donosa PRIIP ter predvidenega razvoja zadevnega trga;

(iv)

informacije o morebitnih posledicah predčasnega izplačila ali izplačila pred zaključkom priporočenega obdobja razpolaganja, na primer izguba zaščite kapitala ali s tem pogojene dodatne provizije;

(h)

v oddelku z naslovom „Kako se lahko pritožim?“, informacije o tem, kako in komu se lahko mali vlagatelj pritoži glede produkta ali ravnanja proizvajalca PRIIP ali osebe, ki svetuje o produktu ali ga prodaja;

(i)

v oddelku z naslovom „Druge pomembne informacije“, kratko navedbo morebitnega dodatnega informativnega gradiva, ki se posreduje malemu vlagatelju v fazi pred in/ali po sklenitvi pogodbe, razen tržnega gradiva.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 30, s katerimi določi podrobnosti postopkov za ugotavljanje morebitnih specifičnih okoljskih in socialnih ciljev PRIIP.

Da bi se ta člen dosledno uporabljal, evropski nadzorni organi v okviru skupnega odbora evropskih nadzornih organov (v nadaljnjem besedilu: skupni odbor) pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi natančno opredelijo:

(a)

podrobnosti glede prikaza in vsebine vseh posameznih informacij iz odstavka 3;

(b)

metodologijo, na kateri temelji prikaz tveganja in donosa iz točk (d)(i) in (iii) odstavka 3, ter

(c)

metodologijo za izračun stroškov, vključno s specifikacijo zbirnih kazalnikov, iz točke (f) odstavka 3.

Evropski nadzorni organi pri oblikovanju osnutka regulativnih tehničnih standardov upoštevajo različne vrste PRIIP, razlike med njimi in zmožnosti malih vlagateljev ter tudi značilnosti PRIIP, da se malemu vlagatelju omogoči izbiro med različnimi osnovnimi naložbami ali drugimi možnostmi, ki jih produkt ponuja, tudi kadar se lahko ta izbira opravi v različnih obdobjih ali v prihodnosti spremeni.

Evropski nadzorni organi osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji do ►C1 31. marec 2016 ◄ .

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Tržna sporočila, ki vključujejo specifične informacije v zvezi s PRIIP, ne vključujejo informacij, ki bi bile v nasprotju s tistimi iz dokumenta s ključnimi informacijami ali bi zmanjševale pomen navedenega dokumenta. V tržnih sporočilih se navede, da je dokument s ključnimi informacijami na voljo, pa tudi, kako, kje in od koga ga je mogoče dobiti, ter spletno mesto proizvajalca PRIIP.

Proizvajalec PRIIP redno pregleduje informacije v dokumentu s ključnimi informacijami in dokument revidira, če se pri pregledu pokaže, da so potrebne spremembe. Revidirana različica je na voljo takoj, ko je mogoče.

Da bi se ta člen dosledno uporabljal, evropski nadzorni organi v okviru skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi natančno opredelijo:

(a)

pogoje za pregled informacij v dokumentu s ključnimi informacijami;

(b)

pogoje, pod katerimi je treba dokument s ključnimi informacijami revidirati;

(c)

posebne pogoje, pod katerimi je treba informacije v dokumentu s ključnimi informacijami pregledati ali ta dokument revidirati, kadar je PRIIP malim vlagateljem na voljo le občasno;

(d)

okoliščine, v katerih je treba male vlagatelje obvestiti o revidiranem dokumentu s ključnimi informacijami v zvezi s PRIIP, ki so ga kupili, in način, na katerega se to stori.

Evropski nadzorni organi osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji do 31. decembra 2015.

Proizvajalec PRIIP samo na podlagi dokumenta s ključnimi informacijami, vključno z njegovim prevodom, ne nosi civilne odgovornosti, razen če je ta dokument zavajajoč, netočen ali neskladen z ustreznimi deli pravno zavezujočih predpogodbenih ali pogodbenih dokumentov ali zahtevami iz člena 8.

Mali vlagatelj, ki izkaže, da je pri investiranju v PRIIP utrpel škodo, ker se je v okoliščinah iz odstavka 1 zanašal na dokument s ključnimi informacijami, pripravljen v zvezi z zadevnim produktom, lahko od proizvajalca PRIIP zahteva odškodnino za to škodo v skladu z nacionalnim pravom.

Elementi, kot sta „škoda“ ali „odškodnina“, kakor sta navedena v odstavku 2, ki niso opredeljeni, se razlagajo in uporabljajo v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, kot je določeno z ustreznimi pravili mednarodnega zasebnega prava.

Ta člen ne izključuje nadaljnjih zahtevkov iz naslova civilne odgovornosti v skladu z nacionalnim pravom.

Obveznosti iz tega člena ne morejo biti omejene ali odpravljene s pogodbenimi klavzulami.

Kadar dokument s ključnimi informacijami zadeva zavarovalno pogodbo, ima zavarovalnica po tej uredbi obveznosti le do imetnika zavarovalne police iz zadevne zavarovalne pogodbe, ne pa tudi do upravičenca iz zavarovalne pogodbe.

Oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, malim vlagateljem, še preden se ti zavežejo s pogodbo ali ponudbo v zvezi s PRIIP, pravočasno posreduje dokument s ključnimi informacijami.

Oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, lahko izpolni zahteve iz odstavka 1 tako, da dokument s ključnimi informacijami posreduje osebi, ki ima pisno pooblastilo, da v imenu malega vlagatelja odloča o naložbah v zvezi s transakcijami, sklenjenimi v okviru tega pisnega pooblastila.

Z odstopanjem od odstavka 1 ter ob upoštevanju člena 3(1), točke (a) člena 3(3) in člena 6 Direktive 2002/65/ES lahko prodajalec PRIIP malemu vlagatelju posreduje dokument s ključnimi informacijami po sklenitvi transakcije brez nepotrebnega odlašanja, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

mali vlagatelj se na lastno pobudo odloči, da bo stopil v stik s prodajalcem PRIIP in sklenil transakcijo prek sredstva za komuniciranje na daljavo;

(b)

dokumenta s ključnimi informacijami ni mogoče posredovati v skladu z odstavkom 1 tega člena;

(c)

oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, je malega vlagatelja obvestila o tem, da dokumenta s ključnimi informacijami ni mogoče posredovati, in jasno navedla, da lahko mali vlagatelj odloži transakcijo, če želi pred njeno sklenitvijo prejeti in prebrati dokument s ključnimi informacijami;

(d)

mali vlagatelj soglaša, da namesto odloga transakcije, ki bi omogočil, da dokument s ključnimi informacijami prejme vnaprej, slednjega dobi brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi transakcije.

Kadar se v imenu malega vlagatelja v skladu z navodili, ki jih je ta mali vlagatelj dal prodajalcu PRIIP pred prvo transakcijo, izvajajo zaporedne transakcije v zvezi z istim PRIIP, obveznost posredovanja dokumenta s ključnimi informacijami iz odstavka 1 velja le za prvo transakcijo in prvo transakcijo po reviziji dokumenta s ključnimi informacijami v skladu s členom 10.

Da bi se ta člen dosledno uporabljal, evropski nadzorni organi v okviru skupnega odbora pripravijo osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi natančno opredelijo pogoje za izpolnitev zahteve po posredovanju dokumenta s ključnimi informacijami, kot je določeno v odstavku 1.

Evropski nadzorni organi navedene osnutke regulativnih tehničnih standardov predložijo Komisiji do 31. decembra 2015.

Oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, malim vlagateljem brezplačno posreduje dokument s ključnimi informacijami.

Oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, malemu vlagatelju posreduje dokument s ključnimi informacijami na enega od naslednjih načinov:

(a)

v tiskani obliki, kar bi morala biti standardna oblika, kadar se PRIIP ponudi osebno in mali vlagatelj ne zahteva drugače;

(b)

na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 4, ali

(c)

prek spletnega mesta, kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavka 5.

Kadar se dokument s ključnimi informacijami posreduje na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali prek spletnega mesta, se malim vlagateljem na zahtevo brezplačno zagotovi izvod v tiskani obliki. Mali vlagatelji se obvestijo, da imajo pravico zahtevati brezplačen izvod v tiskani obliki.

Dokument s ključnimi informacijami se lahko posreduje na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

uporaba trajnega nosilca podatkov je ustrezna glede na posel, ki ga skleneta oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, in mali vlagatelj, ter

(b)

mali vlagatelj je lahko izbiral med informacijami v tiskani obliki in na trajnem nosilcu podatkov ter je izbral slednjega, kar je mogoče potrditi z dokazili.

Dokument s ključnimi informacijami se lahko posreduje prek spletnega mesta, ki ne ustreza opredelitvi trajnega nosilca podatkov, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

posredovanje dokumenta s ključnimi informacijami prek spletnega mesta je ustrezno glede na posel, ki ga skleneta oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, in mali vlagatelj;

(b)

mali vlagatelj lahko izbira med informacijami, podanimi v tiskani obliki in prek spletnega mesta, ter je izbral slednje, kar je mogoče potrditi z dokazili;

(c)

mali vlagatelj je po elektronski poti ali pisno obveščen o naslovu spletnega mesta ter delu spletnega mesta, kjer lahko dostopa do dokumenta s ključnimi informacijami;

(d)

dokument s ključnimi informacijami ostane dostopen na spletnem mestu ter ga je mogoče prenesti in shraniti na trajni nosilec podatkov, vse dokler mali vlagatelj morda potrebuje vpogled vanj.

Če je bil dokument s ključnimi informacijami revidiran v skladu s členom 10, se dajo malemu vlagatelju na njegovo zahtevo na voljo tudi predhodne različice.

Za namene odstavkov 4 in 5 se šteje, da je pri poslih, sklenjenih med osebo, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, in malim vlagateljem, ustrezno posredovati informacije na trajnem nosilcu podatkov, ki ni papir, ali prek spletnega mesta, če je mogoče dokazati, da ima mali vlagatelj reden dostop do spleta. Za tak dokaz se šteje elektronski poštni naslov, ki ga mali vlagatelj predloži za namene tega posla.

EIOPA v skladu s členom 9(2) Uredbe (EU) št. 1094/2010 spremlja trg zavarovalnih naložbenih produktov, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v Uniji.

Pristojni organi spremljajo trg zavarovalnih naložbenih produktov, ki se tržijo, distribuirajo ali prodajajo v njihovi državi članici ali iz nje.

Kadar so izpolnjeni pogoji iz odstavkov 2 in 3 tega člena, lahko EIOPA v skladu s členom 9(5) Uredbe (EU) št. 1094/2010 v Uniji začasno prepove ali omeji:

(a)

trženje, distribucijo ali prodajo določenih zavarovalnih naložbenih produktov ali zavarovalnih naložbenih produktov z določenimi specifičnimi lastnostmi ali

(b)

posamezno vrsto finančne dejavnosti ali prakse s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice.

EIOPA določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

EIOPA sprejme odločitev iz odstavka 1 le, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

s predlaganim ukrepom se rešuje pomembno vprašanje varstva vlagateljev ali odpravlja nevarnost, ki ogroža pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov oziroma stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela;

(b)

z regulativnimi zahtevami v skladu s pravom Unije, ki veljajo za zadevni zavarovalni naložbeni produkt ali dejavnost, se ta nevarnost ne odpravlja;

(c)

pristojni organ ali organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo za njeno odpravo.

Če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko EIOPA kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se zavarovalni naložbeni produkt začne tržiti ali prodajati vlagateljem.

EOIPA pri sprejemanju ukrepa na podlagi tega člena zagotovi, da ukrep:

(a)

nima škodljivih posledic za učinkovitost finančnih trgov ali za vlagatelje, ki bi bile nesorazmerne glede na njegove koristi, oziroma

(b)

ne povzroča nevarnosti regulativne arbitraže.

Če pristojni organ ali organi sprejmejo ukrep iz člena 17, lahko EIOPA sprejme kateri koli ukrep iz odstavka 1 tega člena, ne da bi mu bilo pri tem treba izdati mnenje iz člena 18.

Preden se EIOPA odloči, da bo sprejel kateri koli ukrep iz tega člena, pristojne organe uradno obvesti o predlaganem ukrepu.

EIOPA na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi o sprejetju ukrepov iz tega člena. V obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi in v kolikšnem času po objavi obvestila začnejo ukrepi učinkovati. Prepoved ali omejitev velja le za ukrepe, sprejete po tem, ko so ukrepi začeli učinkovati.

EIOPA prepoved ali omejitev iz odstavka 1 pregleda v ustreznih intervalih in vsaj vsake tri mesece. Če prepoved ali omejitev po teh treh mesecih ni podaljšana, preneha veljati.

Ukrep, ki ga sprejme EIPOA v skladu s tem členom, ima prednost pred morebitnimi prejšnjimi ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, s katerimi opredeli merila in dejavnike, ki jih mora EIOPA upoštevati pri ugotavljanju, kdaj obstaja pomembno vprašanje varstva vlagateljev oziroma so ogroženi pravilno delovanje in integriteta finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kot je navedeno v točki (a) prvega pododstavka odstavka 2.

Pristojni organ lahko prepove ali omeji, da se v njegovi državi članici ali iz nje:

(a)

tržijo, distribuirajo ali prodajajo zavarovalni naložbeni produkti ali zavarovalni naložbeni produkti z določenimi lastnostmi ali

(b)

opravlja posamezna vrsta finančne dejavnosti s strani zavarovalnice ali pozavarovalnice.

Pristojni organ lahko sprejme ukrep iz odstavka 1, če iz utemeljenih razlogov meni, da:

(a)

se je zaradi zavarovalnega naložbenega produkta ali dejavnosti ali prakse odprlo pomembno vprašanje varstva vlagateljev oziroma so ogroženi pravilno delovanje in integriteta finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema ali njegovega dela v vsaj eni državi članici;

(b)

z obstoječimi regulativnimi zahtevami v skladu s pravom Unije, ki veljajo za zavarovalni naložbeni produkt ali dejavnost ali prakso, ni mogoče v celoti odpraviti nevarnosti iz točke (a) ter tega vprašanja tudi ne bi bilo mogoče učinkoviteje rešiti z boljšim nadzorom ali izvrševanjem obstoječih zahtev;

(c)

je ukrep sorazmeren glede na naravo ugotovljenih nevarnosti, strukturo zadevnih vlagateljev ali udeležencev na trgu in verjetni učinek ukrepa na vlagatelje in udeležence na trgu, ki lahko imajo ali uporabljajo zavarovalni naložbeni produkt ali dejavnost ali prakso oziroma imajo od tega koristi;

(d)

se je pristojni organ ustrezno posvetoval s pristojnimi organi v drugih državah članicah, na katere morda ukrep znatno vpliva, in

(e)

ukrep nima diskriminatornega učinka na storitve ali dejavnosti, ki se opravljajo iz druge države članice.

Če so izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka, lahko pristojni organ kot previdnostni ukrep uvede prepoved ali omejitev iz odstavka 1, preden se zavarovalni naložbeni produkt začne tržiti ali prodajati vlagateljem. Pristojni organ določi, v katerih okoliščinah se lahko uporablja prepoved ali omejitev oziroma katere izjeme lahko veljajo zanjo.

Pristojni organ ne sme uvesti prepovedi ali omejitve na podlagi tega člena, razen če je najmanj en mesec pred predvidenim začetkom učinkovanja ukrepa vsem drugim udeleženim pristojnim organom in EIPOA pisno ali na drug način, ki je bil dogovorjen med organi, uradno sporočil podatke o:

(a)

zavarovalnem naložbenem produktu, dejavnosti ali praksi, s katero je povezan predlagani ukrep;

(b)

točni naravi predlagane prepovedi ali omejitve in tem, kdaj naj bi začela učinkovati, ter

(c)

dokazih, na katerih temelji njegova odločitev in na podlagi katerih meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2.

V izjemnih primerih lahko pristojni organ, kadar meni, da je treba z nujnimi ukrepi na podlagi tega člena preprečiti, da bi zavarovalni naložbeni produkti, dejavnosti ali prakse iz odstavka 1 povzročili škodo, in so hkrati izpolnjena vsa merila iz tega člena, obenem pa z enomesečnim rokom za obvestilo očitno ne bi bilo mogoče ustrezno rešiti specifičnega vprašanja ali odpraviti nevarnosti, sprejme začasni ukrep, o katerem najmanj 24 ur pred predvidenim začetkom učinkovanja tega ukrepa uradno pisno obvesti vse druge pristojne organe in EOIPA. Začasni ukrep pristojnega organa ne sme trajati več kot tri mesece.

Pristojni organ na svojem spletnem mestu objavi obvestilo o odločitvi glede uvedbe prepovedi ali omejitve iz odstavka 1. V tem obvestilu se navedejo podrobnosti o prepovedi ali omejitvi, v kolikšnem času po objavi obvestila začnejo ukrepi učinkovati, in dokazi, na podlagi katerih pristojni organ meni, da so izpolnjeni vsi pogoji iz odstavka 2. Prepoved ali omejitev velja le za ukrep, sprejet po objavi obvestila.

Pristojni organ prekliče prepoved ali omejitev, če pogoji iz odstavka 2 niso več podani.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 30, s katerimi opredeli merila in dejavnike, ki jih morajo pristojni organi upoštevati pri ugotavljanju, ali obstaja pomembno vprašanje varstva vlagateljev oziroma so ogroženi pravilno delovanje in integriteta finančnih trgov ter stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, kot je navedeno v točki (a) prvega pododstavka odstavka 2.

EIOPA ima pri ukrepih, ki jih sprejmejo pristojni organi v skladu s členom 17, spodbujevalno in usklajevalno vlogo. EIOPA zlasti zagotavlja, da so ukrepi, ki jih sprejme pristojni organ, utemeljeni in sorazmerni ter da je ravnanje pristojnih organov po potrebi usklajeno.

EIOPA po prejemu uradnega obvestila v skladu s členom 17 o katerem koli ukrepu, ki bo uveden v skladu z navedenim členom, sprejme mnenje, ali je prepoved ali omejitev utemeljena in sorazmerna. Če EIOPA meni, da je za odpravo nevarnosti potreben ukrep drugih pristojnih organov, to navede v svojem mnenju. Mnenje se objavi na spletnem mestu EIOPA.

Če pristojni organ predlaga sprejetje ukrepov ali sprejme ukrepe, ki so v nasprotju z mnenjem EIOPA iz odstavka 2, ali v nasprotju s tem mnenjem zavrne sprejetje ukrepov, na svojem spletnem mestu takoj objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za tako ravnanje.

Proizvajalec PRIIP in oseba, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja, uvedeta ustrezne postopke, ki zagotovijo, da:

Pristojni organi za namene uporabe te uredbe med seboj sodelujejo in si brez nepotrebnega odlašanja izmenjajo vse informacije, potrebne za opravljanje nalog, ki jih imajo v skladu s to uredbo, in za izvajanje svojih pristojnosti.

Pristojni organi imajo v skladu z nacionalnim pravom vsa potrebna nadzorna in preiskovalna pooblastila, potrebna za opravljanje svojih nalog v skladu s to uredbo.

Države članice za obdelavo osebnih podatkov, ki se izvede v državi članici na podlagi te uredbe, uporabljajo Direktivo 95/46/ES.

Uredba (ES) št. 45/2001 se uporablja za obdelavo osebnih podatkov, ki jo izvedejo evropski nadzorni organi.

Brez poseganja v nadzorne pristojnosti pristojnih organov in pravico držav članic, da določijo in izrečejo kazenske sankcije, države članice določijo pravila o ustreznih upravnih sankcijah in ukrepih, ki se uporabljajo pri kršitvah te uredbe, ter naredijo vse, kar je potrebno, da se zagotovi njihovo izvajanje. Te sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

Države članice lahko sklenejo, da za kršitve, za katere so v skladu z nacionalnim pravom že določene kazenske sankcije, ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah, kot je navedeno v prvem pododstavku.

Države članice Komisijo in skupni odbor uradno obvestijo o pravilih iz prvega pododstavka do 31. decembra 2016. Komisijo in skupni odbor takoj uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

Pristojni organi pri izvajanju pooblastil iz člena 24 tesno sodelujejo, da zagotovijo, da se z upravnimi sankcijami in ukrepi dosežejo želeni rezultati iz te uredbe, ter usklajujejo svoje dejavnosti, da preprečijo morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi upravnih sankcij in ukrepov v čezmejnih primerih.

Pristojni organi svoja pooblastila za izrekanje sankcij v skladu s to uredbo in nacionalnim pravom izvajajo na katerega koli od naslednjih načinov:

Ta člen se uporablja za kršitve člena 5(1), členov 6 in 7, člena 8(1) do (3), člena 9, člena 10(1), člena 13(1), (3) in (4) ter členov 14 in 19.

Pristojni organi so pooblaščeni, da v skladu z nacionalnim pravom izrečejo vsaj naslednje upravne sankcije in ukrepe:

(a)

odredbo o prepovedi trženja PRIIP;

(b)

odredbo o začasni prekinitvi trženja PRIIP;

(c)

javno opozorilo, v katerem sta navedeni oseba, odgovorna za kršitev, in narava kršitve;

(d)

odredbo o prepovedi posredovanja dokumenta s ključnimi informacijami, pri katerem niso izpolnjene zahteve iz členov 6, 7, 8 oziroma 10, in obvezno objavo nove različice navedenega dokumenta;

(e)

upravne globe, v višini najmanj:

(i)

v primeru pravne osebe:

—

do 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, do ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 30. decembra 2014, ali do 3 % skupnega letnega prometa zadevne pravne osebe glede na zadnje razpoložljive računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ, ali

—

do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, če ju je mogoče določiti,

(ii)

v primeru fizične osebe:

—

do 700 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, do ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 30. decembra 2014, ali

—

do dvakratnega zneska dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube, preprečene s kršitvijo, če ju je mogoče določiti.

Če je pravna oseba iz točke (e)(i) prvega pododstavka obvladujoče podjetje ali njegovo odvisno podjetje, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), je zadevni skupni promet skupni letni promet ali ustrezna vrsta prihodka v skladu z ustreznim pravom Unije na področju računovodstva glede na zadnje razpoložljive konsolidirane računovodske izkaze, ki jih je odobril upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja.

Države članice lahko določijo dodatne sankcije ali ukrepe ter višje upravne globe, kot so določene v tej uredbi.

Pristojni organi so pooblaščeni, da po izreku ene ali več upravnih sankcij in drugih ukrepov v skladu z odstavkom 2 zadevnega malega vlagatelja neposredno seznanijo – ali pa to zahtevajo od proizvajalca ali osebe, ki svetuje o PRIIP ali ga prodaja – z upravno sankcijo ali ukrepom ter s tem, kje lahko vloži pritožbo ali zahtevek za pravno varstvo.

Pristojni organi pri uporabi upravnih sankcij in ukrepov iz člena 24(2) upoštevajo vse pomembne okoliščine, ki vključujejo, kadar je ustrezno,:

Zoper odločitve o izreku sankcij in ukrepov, sprejete v skladu s to uredbo, je dopustna pritožba.

Pristojni organ o upravnih sankcijah ali ukrepih, ki jih razkrije javnosti, istočasno obvesti pristojne evropske nadzorne organe.

Pristojni organ enkrat letno pristojnim evropskim nadzornim organom predloži informacije v zbirni obliki o vseh upravnih sankcijah in ukrepih, izrečenih v skladu s členom 22 in členom 24(2).

Evropski nadzorni organi informacije iz tega člena objavijo v svojih letnih poročilih.

Pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme, preko katerih se jim lahko prijavijo dejanske ali potencialnih kršitve te uredbe.

Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a)

posebne postopke za prejemanje prijav o dejanskih ali potencialnih kršitvah in ukrepanje na podlagi teh prijav;

(b)

ustrezno varstvo zaposlenih, ki prijavijo kršitve pri delodajalcu, pri katerem so zaposleni, vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepravičnega obravnavanja;

(c)

varstvo identitete osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, na vseh stopnjah postopka, razen če nacionalno pravo zahteva razkritje identitete v nadaljnji preiskavi ali poznejših sodnih postopkih.

Države članice lahko določijo, da morajo pristojni organi v skladu z nacionalnim pravom vzpostaviti dodatne mehanizme.

Države članice lahko od delodajalcev, ki opravljajo zakonsko urejene dejavnosti v sklopu opravljanja finančnih storitev, zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v katerih zaposleni prek posebnega, neodvisnega in avtonomnega kanala lahko interno prijavijo dejanske in potencialne kršitve.

Pristojni organi odločitev, zoper katero ni pritožbe, o izreku upravne sankcije ali ukrepa zaradi kršitev iz člena 24(1) objavijo na svojem uradnem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja, potem ko je oseba, ki ji je bila sankcija ali ukrep izrečen, o tej odločitvi obveščena.

Kadar je objava identitete pravnih oseb oziroma identitete ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna, pri čemer se o sorazmernosti objave takšnih podatkov presoja za vsak primer posebej, ali če bi takšna objava ogrozila stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku, pristojni organi:

Pristojni organi obvestijo evropske nadzorne organe o vseh upravnih sankcijah ali ukrepih, ki so bili izrečeni, vendar v skladu s točko (c) tretjega pododstavka odstavka 1 niso bili objavljeni, ter o morebitnih pritožbah v zvezi z njimi in njihovem izidu.

V primeru odločitve, da se sankcija ali ukrep objavi anonimno, se lahko objava zadevnih podatkov odloži za razumno obdobje, če bodo v tem obdobju predvidoma prenehali obstajati razlogi za anonimno objavo.

Če nacionalno pravo določa, da se objavi tudi odločitev o izreku sankcije ali ukrepa, zoper katero je dopustna pritožba pri ustreznem sodnem ali drugem organu, pristojni organi na svojem spletnem mestu brez nepotrebnega odlašanja objavijo te informacije in vse poznejše informacije o izidu take pritožbe. Objavi se tudi vsaka odločitev o razveljavitvi predhodno objavljene odločitve o izreku sankcije ali ukrepa.

Pristojni organi zagotovijo, da vse informacije, objavljene v skladu s tem členom, ostanejo na voljo na njihovem uradnem spletnem mestu vsaj pet let po njihovi objavi. Objavljeni osebni podatki ostanejo na uradnem spletnem mestu pristojnega organa le toliko časa, kolikor je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu osebnih podatkov.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8(4), člena 16(8) in člena 17(7) se prenese na Komisijo za obdobje treh let od 30. decembra 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem triletnega obdobja. Pooblastilo se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred iztekom vsakega obdobja.

Pooblastilo iz člena 8(4), člena 16(8) in člena 17(7) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 8(4), členom 16(8) ali členom 17(7), začne veljati le, če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v treh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Kadar Komisija v skladu s členom 8(5), členom 10(2) ali členom 13(5) sprejme regulativne tehnične standarde, ki so enaki kot osnutki regulativnih tehničnih standardov, ki jih predložijo evropski nadzorni organi, je rok, v katerem lahko Evropski parlament in Sveta izrazita nasprotovanje tem regulativnim tehničnim standardom, z odstopanjem od drugega pododstavka člena 13(1) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 oziroma Uredbe (EU) št. 1095/2010 in zaradi upoštevanja zapletenosti in obsega obravnavanih vprašanj, dva meseca od prejema uradnega obvestila. Ta rok se lahko na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta enkrat podaljša za en mesec.

Družbe za upravljanje, kot so opredeljene v členu 2(1)(b) Direktive 2009/65/ES, investicijske družbe iz člena 27 navedene direktive ter osebe, ki prodajajo KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) navedene direktive, ali o njih svetujejo, so izvzeti iz obveznosti na podlagi te uredbe do ►M3 31. decembra 2022 ◄ .

Kadar država članica pravila o obliki in vsebini dokumenta s ključnimi informacijami iz členov 78 do 81 Direktive 2009/65/ES uporablja za sklade, ki niso KNPVP in se ponujajo malim vlagateljem, se izjema iz odstavka 1 tega člena uporablja za družbe za upravljanje, investicijske družbe in osebe, ki prodajajo enote teh skladov malim vlagateljem ali jim o njih svetujejo.

Komisija to uredbo pregleda do ►M2 31. decembra 2019 ◄ . Pregled se opravi na podlagi informacij, prejetih od evropskih nadzornih organov, in vključuje splošno analizo uporabe opozoril glede kompleksnosti in težki razumljivosti produktov, pri čemer se upoštevajo morebitne smernice, ki so jih v ta namen pripravili pristojni organi. Vključuje tudi analizo praktične uporabe pravil iz te uredbe, pri katerem se ustrezno upoštevajo razvoj na trgu naložbenih produktov za male vlagatelje ter izvedljivost, stroški in morebitne koristi uvedbe oznake za socialne in okoljske naložbe. Komisija pri tem pregledu izvede potrošniško testiranje ter preuči nezakonodajne možnosti in rezultate pregleda Uredbe (EU) št. 346/2013 glede točk (c), (e) in (g) člena 27(1) navedene uredbe.

V zvezi s KNPVP, kot so opredeljeni v členu 1(2) Direktive 2009/65/ES, se pri pregledu oceni, ali je treba prehodne ureditve iz člena 32 te uredbe podaljšati ali pa bi določbe o ključnih informacijah za vlagatelje iz Direktive 2009/65/ES, potem ko se ugotovi, kaj vse je treba prilagoditi, lahko nadomestili z dokumentom s ključnimi informacijami za vlagatelje iz te uredbe ali obravnavali kot enakovredne temu dokumentu. Pri pregledu se preuči tudi morebitna razširitev področja uporabe te uredbe na druge finančne produkte, pa tudi, ali bi bilo treba ohraniti izvzetje produktov iz področja uporabe te uredbe glede na to, da so potrebni zanesljivi standardi za varstvo potrošnikov, vključno s primerjavami med finančnimi produkti. Pri pregledu se preuči še ustreznost uvedbe skupnih pravil, v skladu s katerimi bi morale vse države članice določiti upravne sankcije za kršitve te uredbe.

Komisija do ►M2 31. decembra 2019 ◄ na podlagi dela EIOPA, opravljenega v zvezi z zahtevami glede razkritja informacij o produktih, oceni, ali naj predlaga nov zakonodajni akt, s katerim bodo zagotovljene ustrezne zahteve glede razkritja informacij o teh produktih, oziroma ali naj v področje uporabe te uredbe vključi pokojninske produkte iz točke (e) člena 2(2).

Komisija pri svoji oceni zagotovi, da ti ukrepi ne znižajo standardov v zvezi z razkritjem v državah članicah, ki že imajo vzpostavljene sisteme razkritij o takih pokojninskih produktih.

Komisija po posvetovanju s skupnim odborom Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo v zvezi z odstavkoma 1 in 2 ter jima po potrebi priloži zakonodajni predlog.

Komisija do ►M2 31. decembra 2019 ◄ opravi tudi tržno raziskavo, da ugotovi, ali so na trgu na voljo spletni kalkulatorji, ki malemu vlagatelju omogočajo izračun skupnih stroškov in provizij za PRIIP, in ali je uporaba teh kalkulatorjev brezplačna. Komisija poroča o tem, ali ti kalkulatorji omogočajo zanesljiv in točen izračun za vse produkte, ki spadajo v področje uporabe te uredbe.

Če raziskava pokaže, da takšnih kalkulatorjev ni ali da obstoječi kalkulatorji malim vlagateljem ne omogočajo, da bi razumeli, kakšen je skupni znesek stroškov in provizij za PRIIP, Komisija oceni, ali je izvedljivo, da evropski nadzorni organi preko skupnega odbora pripravijo osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo specifikacije za takšne kalkulatorje na ravni Unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Direktiva 2003/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. junija 2003 o dejavnostih in nadzoru institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje (UL L 235, 23.9.2003, str. 10).

( 2 ) Direktiva 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010 (UL L 174, 1.7.2011, str. 1).

( 3 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) 2016/2340 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 14. decembra 2016	L 354	35	23.12.2016
►M2	UREDBA (EU) 2019/1156 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019	L 188	55	12.7.2019
►M3	UREDBA (EU) 2021/2259 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. decembra 2021	L 455	1	20.12.2021