02014R1222 — SL — 01.12.2021 — 003.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1222/2014

z dne 8. oktobra 2014

o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za specifikacijo metodologije za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij in za opredelitev podkategorij globalnih sistemsko pomembnih institucij

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 330 15.11.2014, str. 27)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1608 z dne 17. maja 2016

  L 240

1

8.9.2016

►M2

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2021/539 z dne 11. februarja 2021

  L 108

10

29.3.2021



▼B

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1222/2014

z dne 8. oktobra 2014

o dopolnitvi Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z regulativnimi tehničnimi standardi za specifikacijo metodologije za določitev globalnih sistemsko pomembnih institucij in za opredelitev podkategorij globalnih sistemsko pomembnih institucij

(Besedilo velja za EGP)



Člen 1

Vsebina in področje uporabe

Ta uredba določa metodologijo, v skladu s katero organ iz člena 131(1) Direktive 2013/36/EU (v nadaljnjem besedilu: zadevni organ) države članice na konsolidirani podlagi zadevni subjekt določi za globalno sistemsko pomembno institucijo (GSPI), metodologijo za opredelitev podkategorij GSPI in razvrstitev GSPI v navedene podkategorije na podlagi njihovega sistemskega pomena ter, v okviru zadevne metodologije, roke in podatke, ki se uporabijo za določitev.

Člen 2

Opredelitve pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M2

1. 

„zadevni subjekt“ pomeni skupino, na čelu katere je EU nadrejena institucija, EU nadrejeni finančni holding ali EU nadrejeni mešani finančni holding, ali institucijo, ki ni podrejena družba EU nadrejene institucije, EU nadrejenega finančnega holdinga ali EU nadrejenega mešanega finančnega holdinga;

▼B

2. 

„vrednost kazalnika“ pomeni posamezno vrednost kazalnika za vsak kazalnik iz člena 6 in vsak zadevni subjekt iz vzorca ter primerljivo posamezno vrednost za vsako banko z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretji državi, ki je bila javno razkrita v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi;

3. 

„imenovalec“ pomeni za vsak kazalnik skupno vrednost vrednosti kazalnika zadevnih subjektov in bank v vzorcu, ki imajo dovoljenje za opravljanje dejavnosti v tretjih državah;

4. 

„presečna vrednost rezultata“ pomeni vrednost rezultata, ki določa najnižjo mejo in meje med petimi podkategorijami, kot je opredeljeno v členu 131(9) Direktive 2013/36/EU.

Člen 3

Skupni parametri za metodologijo

1.  
EBA določi vzorec institucij ali skupin, katerih vrednosti kazalnika se bodo kot referenčne vrednosti, ki predstavljajo svetovni bančni sektor, ob upoštevanju mednarodno dogovorjenih standardov uporabile za izračun rezultatov, zlasti vzorec, ki ga Baselski odbor za bančni nadzor uporablja za določitev globalnih sistemsko pomembnih bank, in zadevne organe do 31. julija vsako leto obvesti o zadevnih subjektih, vključenih v vzorec.

Vzorec sestavljajo zadevni organi in banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah, in sicer 75 največjih med njimi na podlagi skupne izpostavljenosti, kot je določeno v členu 6(1), zadevni subjekti, ki so bili določeni za GSPI, in banke v tretjih državah, ki so bile za globalne sistemsko pomembne določene v preteklem letu.

EBA po potrebi izključi ali doda zadevne subjekte ali banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah v obsegu, potrebnem za zagotavljanje ustreznega referenčnega sistema za ocenjevanje sistemskega pomena, ki odraža svetovne finančne trge in svetovno gospodarstvo, pri čemer upošteva mednarodno dogovorjene standarde, vključno z vzorcem, ki ga uporablja Baselski odbor za bančni nadzor.

▼M2

2.  

Zadevni organ najpozneje 31. julija vsako leto EBA sporoči vrednosti kazalnika posameznega zadevnega subjekta z dovoljenjem v njegovi jurisdikciji, katerega mera skupne izpostavljenosti, izračunana v skladu s členom 429(4) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), presega 200 milijard EUR. Zadevni organ zbere vrednosti kazalnika ob upoštevanju dodatnih specifikacij osnovnih podatkov, kot so določene v morebitnih smernicah, ki jih pripravi EBA v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ). Zadevni organ zagotovi, da so vrednosti kazalnika enake vrednostim, ki so bile sporočene Baselskemu odboru za bančni nadzor.

▼B

3.  
EBA izračuna imenovalce na podlagi vrednosti kazalnika, ki ga sporoči zadevni organ v skladu z odstavkom 2, ob upoštevanju mednarodno dogovorjenih standardov, zlasti imenovalce, ki jih Baselski odbor za bančni nadzor objavi za zadevno leto, in jih sporoči zadevnim organom. Imenovalec kazalnika je skupni znesek vrednosti kazalnika za vse zadevne subjekte in banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah v vzorcu, kot je bil sporočen za zadevne organe v skladu z odstavkom 2 ter kot so ga banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah razkrile 31. julija zadevnega leta.

▼M2

Člen 4

Postopek določitve

1.  
Zadevni organ rezultate zadevnih subjektov, ki imajo dovoljenje v njegovi jurisdikciji in so vključeni v vzorec, ki ga je sporočila EBA, izračuna najpozneje 1. septembra vsakega leta.
2.  
Kadar zadevni organ ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje prerazvrsti GSPI iz nižje v višjo podkategorijo ali zadevni subjekt določi za GSPI v skladu s točko (a) oziroma (b) člena 131(10) Direktive 2013/36/EU, zadevni organ najpozneje 1. novembra vsakega leta EBA predloži podrobno izjavo o razlogih za svojo oceno v pisni obliki.
3.  
Kadar zadevni organ ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje prerazvrsti GSPI iz višje v nižjo podkategorijo v skladu s točko (c) člena 131(10) Direktive 2013/36/EU, zadevni organ najpozneje 30. septembra vsakega leta EBA predloži podrobno izjavo o razlogih za svojo oceno v pisni obliki.
4.  
Prerazvrstitev ali določitev iz odstavka 2 začne veljati 1. januarja drugega leta po koledarskem letu, v katerem so bili zadevnim organom sporočeni imenovalci v skladu s členom 3(3). Kadar je GSPI razvrščena v nižjo podkategorijo kot v postopku določitve leto prej, začne nižja zahteva glede blažilnika za GSPI veljati 1. januarja leta, ki sledi tej prerazvrstitvi, razen če zadevni organ izvede premišljeno nadzorniško presojo, da bi uporabo te zahteve odložil na datum iz prvega stavka tega odstavka.
5.  
Določitev zadevnega subjekta za GSPI s strani zadevnega organa vključuje identifikatorje pravnih subjektov (LEI) vseh pravnih subjektov, vključenih v bonitetni obseg konsolidacije GSPI. Zadevni subjekt, ki ga določi zadevni organ, zadevnemu organu do 1. marca leta, ki sledi letu določitve, razkrije strukturo skupine, tako da predloži LEI vseh konsolidiranih subjektov v skupini, če so na voljo. Zadevni subjekt zagotovi, da se struktura skupine, razkrita prek globalne podatkovne zbirke LEI, stalno posodablja.

▼B

Člen 5

Določitev za GSPI, določitev rezultatov in razvrstitev v podkategorije

1.  
Vrednosti kazalnikov temeljijo na sporočenih podatkih zadevnega subjekta za preteklo zaključeno poslovno leto na konsolidirani podlagi, za banke z dovoljenjem za opravljanje dejavnosti v tretjih državah pa na podatkih, razkritih v skladu z mednarodno dogovorjenimi standardi. Zadevni organi lahko pri zadevnih subjektih, katerih poslovno leto se zaključi 30. junija, uporabijo vrednosti kazalnika, ki temeljijo na položaju zadevnih subjektov dne 31. decembra.

▼M2

1a.  
Z odstopanjem od odstavka 1 vrednosti kazalnikov iz člena 6(1), točk (a), (b) in (c) člena 6(2) ter točk (a) in (b) člena 6(4) vključujejo tudi podrejene zavarovalniške družbe.

▼M2

2.  
Zadevni organ rezultat vsakega zadevnega subjekta v vzorcu določi kot enostavno povprečje rezultatov kategorije, pri čemer je za kategorijo, ki meri nadomestljivost, najvišji možen rezultat 500 bazičnih točk.

Rezultat za vsako kategorijo, razen kategorije, ki meri nadomestljivost storitev in finančne infrastrukture, ki jih zagotavlja skupina, se izračuna kot enostavno povprečje vrednosti, dobljenih z delitvijo vsake vrednosti kazalnika navedene kategorije z imenovalcem kazalnika, ki ga sporoči EBA.

Rezultat za kategorijo, ki meri nadomestljivost storitev in finančne infrastrukture, ki jih zagotavlja skupina, se izračuna kot tehtano povprečje vrednosti kazalnikov navedene kategorije. V ta namen se za kazalnika za sredstva v skrbništvu iz točke (a) člena 6(3) in za plačilno dejavnost iz točke (b) člena 6(3) uporabi 100-odstotna utež, za kazalnik za prevzete posle na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala iz točke (c) člena 6(3) in za obseg trgovanja iz točke (d) člena 6(3) pa se uporabi 50-odstotna utež.

Rezultati se izrazijo v bazičnih točkah in zaokrožijo na najbližjo celo bazično točko.

▼B

3.  

Najnižja presečna vrednost rezultata je 130 bazičnih točk. Podkategorije so razvrščene na naslednji način:

(a) 

podkategorija 1 obsega rezultate od 130 do 229 bazičnih točk;

(b) 

podkategorija 2 obsega rezultate od 230 do 329 bazičnih točk;

(c) 

podkategorija 3 obsega rezultate od 330 do 429 bazičnih točk;

(d) 

podkategorija 4 obsega rezultate od 430 do 529 bazičnih točk;

(e) 

podkategorija 5 obsega rezultate od 530 do 629 bazičnih točk.

4.  
Zadevni organ določi zadevni subjekt za GSPI, ko je rezultat navedenega subjekta enak ali višji od najnižje presečne vrednosti rezultata. Odločitev glede določitve zadevnega subjekta za GSPI ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje v skladu s členom 131(10)(b) Direktive 2013/36/EU temelji na oceni, ali bi propad zadevnega subjekta močno negativno vplival na svetovni finančni trg in svetovno gospodarstvo.
5.  
Zadevni organ v skladu z rezultatom GSPI razvrsti v podkategorijo. Odločitev glede prerazvrstitve GSPI iz nižje podkategorije v višjo podkategorijo ob izvajanju premišljene nadzorniške presoje v skladu s členom 131(10)(a) Direktive 2013/36/EU temelji na oceni, ali bi propad zadevnega subjekta močneje negativno vplival na svetovni finančni trg in svetovno gospodarstvo.

▼M2

5a.  
Zadevni organ določi dodatni skupni rezultat za vsak zadevni subjekt s čezmejnimi dejavnostmi v sodelujočih državah članicah iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) v skladu s postopkom iz odstavka 2 tega člena, vrednosti kazalnikov zadevnega subjekta iz točk (a) in (b) člena 6(5) pa nadomesti z vrednostmi kazalnikov, izračunanimi v skladu z drugim pododstavkom tega odstavka, in nadomesti ustrezne imenovalce z revidiranimi imenovalci, ki jih je sporočila EBA.

Za namene prvega pododstavka zadevni organ kot domače šteje vse terjatve in obveznosti do nasprotnih strank s sedežem v sodelujočih državah članicah iz člena 4(1) Uredbe (EU) št. 806/2014. Za kategorije iz točk (a) do (d) člena 131(2) Direktive 2013/36/EU zadevni organ upošteva enake nespremenjene vrednosti kazalnikov, ki jih sporoči zadevni subjekt, in imenovalce, ki jih je sporočila EBA.

5b.  
Na podlagi dodatnega skupnega rezultata iz odstavka 5a odločitev o prerazvrstitvi GSPI iz višje v nižjo podkategorijo pri izvajanju preudarne nadzorniške presoje v skladu s točko (c) člena 131(10) Direktive 2013/36/EU temelji na oceni, ali bi propad GSPI manj negativno vplival na svetovni finančni trg in svetovno gospodarstvo. Pri tej oceni se po potrebi upoštevajo vsa stališča ali pridržki, ki jih sprejme Baselski odbor za bančni nadzor v skladu s svojo javno dostopno metodologijo za ocenjevanje sistemskega pomena globalnih sistemsko pomembnih bank.

Na podlagi dodatnega skupnega rezultata iz odstavka 5a lahko zadevni organ prerazvrsti GSPI v naslednjo nižjo podkategorijo iz odstavka 3 tega člena. Prerazvrstitev GSPI v nižjo podkategorijo je omejena na največ eno raven podkategorije.

▼M2

6.  
Odločitve iz odstavkov 4, 5 in 5b se lahko podprejo s pomožnimi kazalniki, ki niso kazalniki verjetnosti, da bo zadevni subjekt propadel. Takšne odločitve temeljijo na dobro dokumentiranih ter preverljivih kvantitativnih in kvalitativnih informacijah.

▼M1

Člen 6

Kazalniki

1.  
Kategorija, ki meri velikost skupine, obsega en kazalnik, enak skupni izpostavljenosti skupine.
2.  

Kategorija, ki meri medsebojno povezanost skupine s finančnim sistemom, obsega vse naslednje kazalnike:

(a) 

sredstva znotraj finančnega sistema;

(b) 

obveznosti znotraj finančnega sistema;

(c) 

nedospele vrednostne papirje.

3.  

Kategorija, ki meri nadomestljivost storitev ali finančne infrastrukture, ki jo zagotavlja skupina, obsega vse naslednje kazalnike:

(a) 

sredstva v skrbništvu;

(b) 

plačilne dejavnosti;

(c) 

prevzete posle na trgih dolžniškega in lastniškega kapitala;

▼M2

(d) 

obseg trgovanja.

▼M1

4.  

Kategorija, ki meri zapletenost skupine, obsega vse naslednje kazalnike:

(a) 

hipotetični znesek izvedenih finančnih instrumentov prostega trga;

(b) 

sredstva, vključena v raven 3 poštene vrednosti, merjene v skladu z Uredbo Komisije (EU) št. 1255/2012 ( 4 );

(c) 

vrednostne papirje, namenjene trgovanju in razpoložljive za prodajo.

5.  

Kategorija, ki meri čezmejne dejavnosti skupine, obsega naslednje kazalnike:

(a) 

terjatve v sodni pristojnosti druge države;

(b) 

obveznosti v sodni pristojnosti druge države.

6.  
Zadevni organ za podatke, sporočene v valuti, ki ni euro, uporabi ustrezni devizni tečaj, pri čemer upošteva referenčni devizni tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka in velja dne 31. decembra, ter mednarodne standarde. Zadevni organ za kazalnik plačilne dejavnosti iz odstavka 3(b) uporabi povprečne devizne tečaje za zadevno leto.

▼M2 —————

▼B

Člen 8

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. januarja 2015.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M1 —————


( 1 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( 2 ) Uredba (EU) št. 1093/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski bančni organ) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/78/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 12).

( 3 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

( 4 ) Uredba Komisije (EU) št. 1255/2012 z dne 11. decembra 2012 o spremembi Uredbe (ES) št. 1126/2008 o sprejetju nekaterih mednarodnih računovodskih standardov v skladu z Uredbo (ES) št. 1606/2002 Evropskega parlamenta in Sveta glede Mednarodnega računovodskega standarda 12, mednarodnih standardov računovodskega poročanja 1 in 13 ter Pojasnila 20 Odbora za pojasnjevanje mednarodnih standardov računovodskega poročanja (UL L 360, 29.12.2012, str. 78).