02014R0717 — SL — 10.12.2020 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 717/2014

z dne 27. junija 2014

o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture

(UL L 190 28.6.2014, str. 45)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) 2020/2008 z dne 8. decembra 2020

  L 414

15

9.12.2020




▼B

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 717/2014

z dne 27. junija 2014

o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v sektorju ribištva in akvakulture



Člen 1

Področje uporabe

1.  

Ta uredba se uporablja za pomoč, dodeljeno podjetjem v sektorju ribištva in akvakulture, razen za:

(a) 

pomoč, katere znesek je določen na podlagi cene ali količine kupljenih proizvodov ali proizvodov, danih na trg;

(b) 

pomoč za dejavnosti, povezane z izvozom v tretje države ali države članice, in sicer pomoč, neposredno povezano z izvoženimi količinami, vzpostavitvijo in delovanjem distribucijske mreže ali drugimi tekočimi izdatki, povezanimi z izvozno dejavnostjo;

(c) 

pomoč, ki se dodeli pod pogojem, da se domačim proizvodom pri uporabi daje prednost pred uvoženimi;

(d) 

pomoč za nakup ribiških plovil;

(e) 

pomoč za posodobitev ali zamenjavo glavnih ali pomožnih motorjev ribiških plovil;

(f) 

pomoč za dejavnosti za povečanje ribolovne zmogljivosti plovil ali za opremo za povečanje zmožnosti plovil za iskanje rib;

(g) 

pomoč za izgradnjo novih ribiških plovil ali uvoz ribiških plovil;

(h) 

pomoč za začasno ali trajno prenehanje ribolovnih dejavnosti, razen če to ni posebej določeno v Uredbi (EU) št. 508/2014;

(i) 

pomoč za raziskovalni ribolov;

(j) 

pomoč za prenos lastništva podjetja;

(k) 

pomoč za neposredno obnavljanje staleža, razen če to ni s pravnim aktom Unije izrecno določeno kot ohranjevalni ukrep ali v primeru poskusnega obnavljanja staleža.

2.  
Če je podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, dejavno tudi v enem ali več sektorjih ali ima druge dejavnosti, ki jih ureja Uredba (EU) št. 1407/2013, se navedena uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s slednjimi sektorji ali dejavnostmi, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture ne prejemajo pomoči de minimis, dodeljene v skladu z navedeno uredbo.
3.  
Če je podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, dejavno tudi v sektorju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, ki jo ureja Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 ( 1 ), se ta uredba uporablja za pomoč, dodeljeno v zvezi s sektorjem ribištva in akvakulture, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu s to uredbo.

Člen 2

Opredelitev pojmov

1.  

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) 

„podjetja v sektorju ribištva in akvakulture“ pomenijo podjetja, dejavna na področju proizvodnje, predelave in trženja proizvodov iz ribištva in akvakulture;

(b) 

„ribiški proizvodi in proizvodi iz akvakulture“ pomenijo proizvode, opredeljene v členu 5(a) in (b) Uredbe (EU) št. 1379/2013;

(c) 

„predelava in trženje“ pomenita vse postopke, vključno s postopki za ravnanje s proizvodi, njihovo obdelavo, proizvodnjo in distribucijo, v času med iztovarjanjem ali izlovom in stopnjo končnega proizvoda.

2.  

„Enotno podjetje“ za namene te uredbe pomeni vsa podjetja, ki so med seboj najmanj v enem od naslednjih razmerij:

(a) 

podjetje ima večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov drugega podjetja;

(b) 

podjetje ima pravico imenovati ali odpoklicati večino članov upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa drugega podjetja;

(c) 

podjetje ima pravico izvrševati prevladujoč vpliv na drugo podjetje na podlagi pogodbe, sklenjene z navedenim podjetjem, ali določbe v njegovi družbeni pogodbi ali statutu;

(d) 

podjetje, ki je delničar ali družbenik drugega podjetja, na podlagi dogovora z drugimi delničarji ali družbeniki navedenega podjetja sámo nadzoruje večino glasovalnih pravic delničarjev ali družbenikov navedenega podjetja.

Podjetja, ki so v katerem koli razmerju iz točk (a) do (d) prvega pododstavka prek enega ali več drugih podjetij, prav tako veljajo za enotno podjetje.

Člen 3

Pomoč de minimis

1.  
Za ukrepe pomoči se šteje, da ne izpolnjujejo vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in so zato izvzeti iz zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe, če izpolnjujejo pogoje iz te uredbe.
2.  
Skupni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli enotnemu podjetju v sektorju ribištva in akvakulture, ne presega 30 000 EUR v katerem koli obdobju treh poslovnih let.
3.  
Kumulativni znesek pomoči de minimis, ki ga država članica dodeli podjetjem, dejavnim v sektorju ribištva in akvakulture, v katerem koli obdobju treh poslovnih let, ne presega nacionalne omejitve iz Priloge.
4.  
Pomoč de minimis ne glede na datum plačila pomoči de minimis podjetju velja za dodeljeno takrat, ko se zakonska pravica do prejema pomoči dodeli podjetju v skladu z veljavnim nacionalnim pravnim sistemom.
5.  
Zgornja meja, določena v odstavku 2, in nacionalna omejitev iz odstavka 3 se uporabljata ne glede na obliko pomoči de minimis ali zastavljeni cilj ter ne glede na to, ali se pomoč, ki jo dodeli država članica, v celoti ali le delno financira iz sredstev Unije. Obdobje treh poslovnih let se določi glede na poslovna leta, ki jih uporablja podjetje v zadevni državi članici.
6.  
Za namene zgornje meje, določene v odstavku 2, in nacionalne omejitve iz odstavka 3 se pomoč izrazi v obliki denarnih nepovratnih sredstev. Vsi uporabljeni zneski so bruto zneski, tj. pred odbitkom davkov ali drugih dajatev. Če se pomoč ne dodeli v obliki nepovratnih sredstev, je znesek pomoči enak bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev.

Pomoč, plačljiva v več obrokih, se diskontira na vrednost, ki jo je imela ob dodelitvi. Obrestna mera, ki se uporablja za diskontiranje, je diskontna stopnja, ki velja ob dodelitvi pomoči.

7.  
Če bi se z dodelitvijo nove pomoči de minimis presegli zgornja meja, določena v odstavku 2, ali nacionalna omejitev iz odstavka 3, zanjo ne veljajo ugodnosti iz te uredbe.
8.  
V primeru združitev ali pripojitev se vsa prejšnja pomoč de minimis, dodeljena kateremu koli od podjetij, udeleženih v združitvi, upošteva pri ugotavljanju, ali nova pomoč de minimis za novo ali prevzemno podjetje presega zgornjo mejo ali nacionalno omejitev. Pomoč de minimis, ki je bila zakonito dodeljena pred združitvijo ali pripojitvijo, ostane zakonita.
9.  
Če se podjetje razdeli na dve ali več ločenih podjetij, se pomoč de minimis, dodeljena pred razdelitvijo, dodeli podjetju, ki jo je koristilo, in to je načeloma podjetje, ki prevzame dejavnosti, za katere se je pomoč de minimis uporabila. Če taka dodelitev ni mogoča, se pomoč de minimis dodeli sorazmerno na podlagi knjigovodske vrednosti lastniškega kapitala novih podjetij na dejanski datum razdelitve.

Člen 4

Izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev

1.  
Ta uredba se uporablja le za pomoč, za katero je mogoče bruto ekvivalent nepovratnih sredstev natančno izračunati vnaprej in brez vsakršne potrebe po oceni tveganja („pregledna pomoč“).
2.  
Pomoč v obliki nepovratnih sredstev ali subvencionirane obrestne mere velja za pregledno pomoč de minimis.
3.  

Pomoč v obliki posojil velja za pregledno pomoč de minimis, če:

(a) 

upravičenec ni v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali v skladu z nacionalno zakonodajo ne izpolnjuje meril za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov. V primeru velikih podjetij je upravičenec v položaju, ki je primerljiv vsaj z bonitetno oceno B–; in

(b) 

je posojilo zavarovano s premoženjem v višini najmanj 50 % posojila, znaša do 150 000 EUR v obdobju petih let oziroma znaša do 75 000 EUR v obdobju desetih let. Če je posojilo manjše od navedenih zneskov in/ali je dodeljeno za manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev navedenega posojila izračuna kot ustrezni delež zgornje meje, določene v členu 3(2); ali

(c) 

je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi referenčne obrestne mere, ki se je uporabljala ob njihovi dodelitvi.

4.  
Pomoč v obliki kapitalskih injekcij velja za pregledno pomoč de minimis samo, če skupni znesek injekcije javnega kapitala ne presega zgornje meje pomoči de minimis, določene v členu 3(2).
5.  
Pomoč v obliki ukrepov za financiranje tveganja v obliki naložb lastniškega kapitala ali navideznega lastniškega kapitala se šteje za pregledno pomoč de minimis samo, če kapital za posamezno podjetje ne presega zgornje meje pomoči de minimis, določene v členu 3(2).
6.  

Pomoč v obliki jamstev velja za pregledno pomoč de minimis, če:

(a) 

upravičenec ni v kolektivnem postopku zaradi insolventnosti ali v skladu z nacionalno zakonodajo ne izpolnjuje meril za uvedbo kolektivnega postopka zaradi insolventnosti na zahtevo njegovih upnikov. V primeru velikih podjetij je upravičenec v položaju, ki je primerljiv vsaj z bonitetno oceno B–; in

(b) 

jamstvo ne presega 80 % osnovnega posojila in zajamčeni znesek ne presega 225 000 EUR ter jamstvo traja pet let oziroma zajamčeni znesek ne presega 112 500 EUR in jamstvo traja deset let; če je zajamčeni znesek manjši od navedenih zneskov in/ali jamstvo traja manj kot pet oziroma deset let, se bruto ekvivalent nepovratnih sredstev navedenega jamstva izračuna kot ustrezni delež zgornje meje, določene v členu 3(2); ali

(c) 

je bil bruto ekvivalent nepovratnih sredstev izračunan na podlagi premij varnega pristana iz obvestila Komisije; ali

(d) 

se pred izvajanjem

(i) 

metodologija za izračun bruto ekvivalenta nepovratnih sredstev jamstva priglasi Komisiji v skladu s katero od drugih, tedaj veljavnih uredb Komisije s področja državnih pomoči in jo Komisija sprejme za tako, ki ustreza obvestilu o jamstvu oziroma kateremu koli od naslednjih obvestil, in

(ii) 

sprejeta metodologija izrecno nanaša na vrsto jamstva in vrsto zadevne osnovne transakcije v okviru uporabe te uredbe.

7.  
Pomoč v obliki drugih instrumentov velja za pregledno pomoč de minimis, če instrument določa omejitev, ki zagotavlja, da se ustrezna zgornja meja ne preseže.

Člen 5

Kumulacija

1.  
Če je podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, dejavno tudi v enem ali več sektorjih ali ima druge dejavnosti, ki jih ureja Uredba (EU) št. 1407/2013, se pomoč de minimis, dodeljena za dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture v skladu s to uredbo, lahko kumulira s pomočjo de minimis, dodeljeno slednjemu(-jim) sektorju(-jem) ali dejavnostim, do ustrezne zgornje meje, določene v členu 3(2) Uredbe (EU) št. 1407/2013, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da dejavnosti v sektorju ribištva in akvakulture ne prejemajo pomoči de minimis, dodeljene v skladu z Uredbo (EU) št. 1407/2013.
2.  
Če je podjetje, dejavno v sektorju ribištva in akvakulture, dejavno tudi v sektorju primarne proizvodnje kmetijskih proizvodov, se pomoč de minimis, dodeljena v skladu z Uredbo (EU) št. 1408/2013, lahko v skladu s to uredbo kumulira s pomočjo de minimis v sektorju ribištva in akvakulture do zgornje meje iz te uredbe, če zadevna država članica na ustrezen način, na primer z ločitvijo dejavnosti ali stroškov, zagotovi, da primarna proizvodnja kmetijskih proizvodov ne prejema pomoči de minimis, dodeljene v skladu s to uredbo.
3.  
Pomoč de minimis se ne sme kumulirati z državno pomočjo v zvezi z istimi upravičenimi stroški ali državno pomočjo za isti ukrep za financiranje tveganja, če bi se s takšno kumulacijo presegla največja intenzivnost pomoči ali znesek pomoči, določen za posebne okoliščine vsakega primera v uredbi o skupinskih izjemah ali sklepu Komisije. Pomoč de minimis, ki ni dodeljena za določene upravičene stroške ali je navedenim stroškom ni mogoče pripisati, se lahko kumulira z drugo državno pomočjo, dodeljeno na podlagi uredbe o skupinskih izjemah ali sklepa Komisije.

Člen 6

Spremljanje

1.  
Če namerava država članica podjetju dodeliti pomoč de minimis v skladu s to uredbo, ga pisno obvesti o predvidenem znesku pomoči, izraženem v bruto ekvivalentu nepovratnih sredstev, ter o tem, da gre za pomoč de minimis, pri čemer se izrecno sklicuje na to uredbo ter navede njen naslov in mesto objave v Uradnem listu Evropske unije. Če se pomoč de minimis dodeli v skladu s to uredbo različnim podjetjem na podlagi sheme in se v okviru navedene sheme navedenim podjetjem dodelijo različni zneski individualne pomoči, lahko zadevna država članica izpolni obveznost obveščanja tako, da podjetja obvesti o fiksnem znesku, ki ustreza največjemu znesku pomoči, ki se dodeli v okviru navedene sheme. V tem primeru se fiksni znesek uporabi za določitev, ali je dosežena zgornja meja, določena v členu 3(2), in ali nacionalna omejitev iz člena 3(3) ni presežena. Preden država članica dodeli pomoč, mora pridobiti izjavo zadevnega podjetja v pisni ali elektronski obliki o vsej drugi pomoči de minimis, ki jo je podjetje prejelo na podlagi te ali drugih uredb de minimis v predhodnih dveh poslovnih letih in v tekočem poslovnem letu.
2.  
Če je država članica vzpostavila centralni register pomoči de minimis, ki vsebuje popolne informacije o vsej pomoči de minimis, ki jo dodeljuje kateri koli organ v navedeni državi, se odstavek 1 preneha uporabljati od trenutka, ko register zajame obdobje treh poslovnih let.
3.  
Država članica dodeli novo pomoč de minimis v skladu s to uredbo šele po tem, ko preveri, ali skupni znesek pomoči de minimis, dodeljen zadevnemu podjetju, s tem ne bo presegel zgornje meje, določene v členu 3(2), in nacionalne omejitve iz člena 3(3) ter ali so izpolnjeni vsi pogoji iz te uredbe.
4.  
Države članice evidentirajo in zbirajo vse informacije v zvezi z uporabo te uredbe. Take evidence vsebujejo vse informacije, potrebne za dokaz, da so bili izpolnjeni pogoji iz te uredbe. Evidence o individualni pomoči de minimis se hranijo 10 poslovnih let od datuma dodelitve pomoči. Evidence o shemi pomoči de minimis se hranijo 10 poslovnih let od datuma, ko je bila dodeljena zadnja individualna pomoč v okviru take sheme.
5.  
Komisija lahko od zadevne države članice pisno zahteva, naj v 20 delovnih dneh ali daljšem roku, če je tako določeno v zahtevku, predloži vse informacije, za katere Komisija meni, da so potrebne za oceno, ali so izpolnjeni pogoji iz te uredbe, zlasti skupni znesek pomoči de minimis, ki ga je prejelo katero koli podjetje, v smislu te uredbe in drugih uredb de minimis.

Člen 7

Prehodne določbe

1.  
Ta uredba se uporablja za pomoč, dodeljeno pred začetkom njene veljavnosti, če pomoč izpolnjuje vse pogoje iz te uredbe. Vsako pomoč, ki ne izpolnjuje navedenih pogojev, bo Komisija ocenila v skladu z ustreznimi okviri, smernicami, sporočili in obvestili.
2.  
Za vsako individualno pomoč de minimis, dodeljeno med 1. januarjem 2005 in 30. junijem 2008, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe (ES) št. 1860/2004, se šteje, da ne izpolnjuje vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in je zato izvzeta iz zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.
3.  
Za vsako individualno pomoč de minimis, dodeljeno med 31. julijem 2007 in 30. junijem 2014, ki izpolnjuje pogoje iz Uredbe (ES) št. 875/2007, se šteje, da ne izpolnjuje vseh meril iz člena 107(1) Pogodbe in je zato izvzeta iz zahteve glede priglasitve iz člena 108(3) Pogodbe.
4.  
Po prenehanju veljavnosti te uredbe vsaka shema pomoči de minimis, ki izpolnjuje pogoje iz te uredbe, ostane predmet te uredbe še nadaljnjih šest mesecev.

Člen 8

Začetek veljavnosti in obdobje uporabe

Ta uredba začne veljati 1. julija 2014.

▼M1

Uporablja se do 31. decembra 2022.

▼B

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA



Nacionalna omejitev iz člena 3(3)

(v EUR)

Država članica

Najvišji kumulativni znesek pomoči de minimis, dodeljene za vsako državo članico v sektorju ribištva in akvakulture

Belgija

11 240 000

Bolgarija

1 270 000

Češka

3 020 000

Danska

51 720 000

Nemčija

55 520 000

Estonija

3 930 000

Irska

20 820 000

Grčija

27 270 000

Španija

165 840 000

Francija

112 550 000

Hrvaška

6 260 000

Italija

96 310 000

Ciper

1 090 000

Latvija

4 450 000

Litva

8 320 000

Luksemburg

0

Madžarska

975 000

Malta

2 500 000

Nizozemska

22 960 000

Avstrija

1 510 000

Poljska

41 330 000

Portugalska

29 200 000

Romunija

2 460 000

Slovenija

990 000

Slovaška

860 000

Finska

7 450 000

Švedska

18 860 000

Združeno kraljestvo

114 780 000



( 1 ) Uredba Komisije (EU) št. 1408/2013 z dne 18. decembra 2013 o uporabi členov 107 in 108 Pogodbe o delovanju Evropske unije pri pomoči de minimis v kmetijskem sektorju (UL L 352, 24.12.2013, str. 9).