02014R0596 — SL — 01.01.2021 — 002.003


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA (EU) št. 596/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES

(Besedilo velja za EGP)

(UL L 173 12.6.2014, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2016/1011 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2016

  L 171

1

29.6.2016

►M2

UREDBA (EU) 2016/1033 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. junija 2016

  L 175

1

30.6.2016

►M3

UREDBA (EU) 2019/2115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019

  L 320

1

11.12.2019


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 287, 21.10.2016, str.  320 (596/2014)

►C2

Popravek, UL L 318, 10.12.2019, str.  185 (596/2014)

►C3

Popravek, UL L 103, 31.3.2022, str.  18 (št. 596/2014)

►C4

Popravek, UL L 103, 31.3.2022, str.  17 (2019/2115)




▼B

UREDBA (EU) št. 596/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 16. aprila 2014

o zlorabi trga (uredba o zlorabi trga) ter razveljavitvi Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter direktiv Komisije 2003/124/ES, 2003/125/ES in 2004/72/ES

(Besedilo velja za EGP)



POGLAVJE 1

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet urejanja

Ta uredba vzpostavlja skupen regulativni okvir za ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ , njihovo protipravno razkritje in tržno manipulacijo (zloraba trga), kot tudi ukrepe za preprečitev zlorabe trga, da bi se zagotovila celovitost finančnih trgov v Uniji ter povečala zaščita vlagateljev in zaupanja v te trge.

Člen 2

Področje uporabe

1.  

Ta uredba se uporablja za:

(a) 

finančne instrumente, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na reguliranem trgu;

(b) 

finančne instrumente, s katerimi se trguje v MTF in ki so uvrščeni v trgovanje v MTF ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v MTF;

(c) 

finančne instrumente, s katerimi se trguje v okviru OTF;

(d) 

finančne instrumente, ki niso zajeti v točkah (a), (b) ali (c), katerih cena ali vrednost je odvisna od cene ali vrednosti finančnega instrumenta iz teh točk ali vpliva nanjo in ki vključujejo posle kreditnih zamenjav ali pogodbe za razliko, vendar niso omejeni nanje.

Ta uredba se uporablja tudi za ravnanje ali posle, vključno s ponudbami, v zvezi z licitiranjem na dražbenem sistemu, ki je potrjen kot regulirani trg pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, vključno kadar finančni produkti na dražbi niso finančni instrumenti, v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010. Brez poseganja v katero koli izmed posebnih določb v zvezi s ponudbami, predloženimi v okviru dražbe, se vse zahteve in prepovedi iz te uredbe v zvezi z naročili za trgovanje uporabljajo za tovrstne ponudbe.

2.  

Člena 12 in 15 se uporabljata tudi za:

(a) 

blagovne promptne pogodbe, ki niso energetski proizvodi na debelo, kadar posel, naročilo ali ravnanje vpliva na ceno ali vrednost finančnega instrumenta iz odstavka 1;

(b) 

vrste finančnih instrumentov, vključno s pogodbami na izvedene finančne instrumente ali izvedenimi finančnimi instrumenti za prenos kreditnega tveganja, kadar posel, naročilo, ponudba ali ravnanje vpliva ali bo verjetno vplivalo na ceno ali vrednost blagovne promptne pogodbe, če je cena ali vrednost odvisna od cene ali vrednosti teh finančnih instrumentov, in

(c) 

ravnanje v zvezi z referenčnimi merili.

3.  
Ta uredba se uporablja za vsak posel, naročilo ali ravnanje v zvezi z vsemi finančnimi instrumenti iz odstavkov 1 in 2, ne glede na to, ali tak posel, naročilo ali ravnanje potekajo na mestu trgovanja.
4.  
Prepovedi in zahteve iz te uredbe veljajo za dejanja in opustitve v Uniji in v tretji državi v zvezi z instrumenti iz odstavkov 1 in 2.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  

V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. 

„finančni instrument“ pomeni finančni instrument, kot je opredeljen v točki 15 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

2. 

„investicijsko podjetje“ pomeni investicijsko podjetje, kot je opredeljeno v točki 1 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

3. 

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kot je opredeljena v točki 1 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 );

4. 

„finančna institucija“ pomeni finančno institucijo, kot je opredeljena v točki 26 člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

5. 

„upravljavec trga“ pomeni upravljavca trga, kot je opredeljen v točki 18 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

6. 

„regulirani trg“ pomeni regulirani trg, kot je opredeljen v točki 21 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

7. 

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem, kot je opredeljen v točki 22 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

8. 

„organizirani sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni sistem ali instrument v Uniji, kot je opredeljen v točki 23 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

9. 

„sprejeta tržna praksa“ pomeni posebno tržno prakso, ki jo pristojni organ sprejme v skladu s členom 13;

10. 

„mesto trgovanja“ pomeni mesto trgovanja, kot je opredeljeno v točki 24 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

11. 

„zagonski trg MSP“ pomeni zagonski trg MSP, kot je opredeljen v točki 12 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

12. 

„pristojni organ“ pomeni organ, imenovan v skladu s členom 22, razen če je določeno drugače v tej uredbi;

13. 

„oseba“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo;

14. 

„blago“ pomeni blago, kot je opredeljeno v točki 1 člena 2 Uredbe Komisije (ES) št. 1287/2006 ( 2 );

15. 

„blagovna promptna pogodba“ pomeni pogodbo za dobavo blaga, s katerim se trguje na promptnem trgu in ki se dostavi takoj ob poravnavi posla, in pogodbo za dobavo blaga, ki ni finančni instrument, vključno s fizično poravnano terminsko pogodbo;

16. 

„promptni trg“ pomeni blagovni trg, na katerem se za blago plačuje v gotovini, blago pa se dostavi takoj ob poravnavi posla, in druge nefinančne trge, kot so terminski trgi za blago;

17. 

„program ponovnega odkupa“ pomeni trgovanje z lastnimi delnicami v skladu s členi 21 do 27 Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

18. 

„algoritemsko trgovanje“ pomeni algoritemsko trgovanje, kot je opredeljeno v točki 39 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

19. 

„pravica do emisije“ pomeni pravico do emisije, kot je opisana v točki 11 oddelka C Priloge I k Direktivi 2014/65/EU;

▼C2

20. 

„udeleženec na trgu s pravicami do emisije“ pomeni vsako osebo, ki sklepa posle s pravicami do emisije, vključno z oddajo naročil za trgovanje, s finančnimi produkti na podlagi teh pravic, ponujenimi na dražbi, ali z izvedenimi finančnimi instrumenti iz teh pravic, in ki ni izvzeta na podlagi drugega pododstavka člena 17(2);

▼B

21. 

„izdajatelj“ pomeni pravno osebo zasebnega ali javnega prava, ki izdaja ali predlaga izdajanje finančnih instrumentov, v primeru potrdil o lastništvu, ki predstavljajo finančne instrumente, pa je to izdajatelj predstavljenega finančnega instrumenta;

22. 

„energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kot je opredeljen v točki 4 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

23. 

„nacionalni regulativni organ“ pomeni nacionalni regulativni organ, kot je opredeljen v točki 10 člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

24. 

„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v točki 30 člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 );

▼C2

25. 

„oseba, ki opravlja poslovodne naloge“ pomeni osebo pri izdajatelju, udeležencu na trgu s pravicami do emisije ali drugem subjektu iz člena 19(10), ki je:

▼B

(a) 

član upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa tega subjekta;

(b) 

izvršni član, ki ni član organov iz točke (a) in ki ima redni dostop do notranjih informacij, neposredno ali posredno povezanih s tem subjektom, in pristojnost za sprejemanje poslovodnih odločitev, ki vplivajo na prihodnji razvoj in poslovne možnosti tega izdajatelja;

26. 

„oseba, ki je tesno povezana“ pomeni:

(a) 

zakonca ali partnerja, ki po nacionalnem pravu šteje kot enakovreden zakoncu;

(b) 

vzdrževane otroke v skladu z nacionalnim pravom;

(c) 

sorodnika, ki je na dan zadevnega posla vsaj eno leto živel v istem gospodinjstvu, ali

▼C1

(d) 

pravno osebo, skrbnika ali osebno družbo, katere poslovodne naloge opravlja oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba iz točke (a), (b) ali (c), ali ki jo neposredno ali posredno nadzira taka oseba, ali ki se ustanovi v korist take osebe, ali katere ekonomski interesi so v bistvu enakovredni tistim, ki jih ima taka oseba;

▼B

27. 

„zapisi podatkov o prometu“ pomeni zapise podatkov o prometu, kot so opredeljeni v točki (b) drugega pododstavka člena 2 Direktive 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

28. 

„oseba, ki se v okviru svojega poklica dogovarja za posle ali jih izvaja,“ pomeni osebo, ki v okviru svojega poklica sprejema in posreduje naročila ali izvaja posle s finančnimi instrumenti;

29. 

„referenčno merilo“ pomeni kateri koli indeks ali podatek, ki je na voljo javnosti ali je objavljen in ki se občasno ali redno določi z uporabo formule ali na podlagi: vrednosti enega ali več osnovnih sredstev ali cen, vključno z ocenjenimi cenami, dejanskimi ali ocenjenimi obrestnimi merami ali drugimi vrednostmi, ali podatkov iz ankete, na podlagi katerega se določi znesek, plačljiv pri finančnem instrumentu, ali vrednost finančnega instrumenta;

30. 

„vzdrževalec trga“ pomeni vzdrževalca trga, kot je opredeljen v točki 7 člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

31. 

„povečevanje deleža“ pomeni pridobitev vrednostnih papirjev družbe, ki ne sproži pravne ali regulativne obveznosti objave ponudbe za prevzem v zvezi s to družbo;

32. 

„udeleženec na trgu, ki razkriva informacije“ pomeni osebo iz kategorij, določenih v točkah (a) do (d) člena 11(1) ali člena 11(2), ki razkriva informacije v okviru sondiranja trga;

33. 

„visokofrekvenčno trgovanje“ pomeni tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, kot je opredeljena v točki (40) člena 4(1) Direktive 2014/65/EU;

34. 

„informacije, ki priporočajo ali predlagajo naložbene strategije“ pomeni informacije:

(i) 

ki jih izdela neodvisni analitik, investicijsko podjetje, kreditna institucija, katera koli druga oseba, katere glavna dejavnost je izdelava naložbenih priporočil, ali fizična oseba, ki dela zanje v okviru pogodbe o zaposlitvi ali kako drugače, pri čemer te informacije neposredno ali posredno izražajo določen naložbeni predlog glede finančnega instrumenta ali izdajatelja, ali

(ii) 

ki jih izdelajo osebe, ki niso osebe iz točke (i), s katerimi se neposredno predlaga določena naložbena odločitev glede finančnega instrumenta;

35. 

„naložbeno priporočilo“ pomeni informacije, namenjene distribucijskim potem za širjenje informacij ali javnosti, s katerimi se, eksplicitno ali implicitno, priporoča ali predlaga naložbena strategija glede enega ali več finančnih instrumentov ali izdajateljev, vključno z vsakim mnenjem o sedanji ali prihodnji vrednosti ali ceni takšnih instrumentov.

2.  

Za namene člena 5 se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(a) 

„vrednostni papirji“ pomeni:

(i) 

delnice in druge vrednostne papirje, enakovredne delnicam;

(ii) 

obveznice in druge oblike listinjenega dolga ali

(iii) 

listinjeni dolg, ki je spremenljiv v delnice ali druge vrednostne papirje, enakovredne delnicam, ali zamenljiv zanje;

(b) 

„povezani instrumenti“ pomeni naslednje finančne instrumente, vključno s tistimi, ki niso sprejeti v trgovanje ali se z njimi ne trguje na mestu trgovanja ali za katere ni bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na mestu trgovanja:

(i) 

pogodbe ali pravice do vpisa, pridobitve ali odtujitve vrednostnih papirjev;

(ii) 

izvedeni finančni instrumenti za vrednostne papirje;

(iii) 

kadar so vrednostni papirji spremenljivi in zamenljivi dolžniški instrumenti, vrednostni papirji, v katere je mogoče te spremenljive in zamenljive dolžniške instrumente spremeniti ali za katere jih je mogoče zamenjati;

(iv) 

instrumenti, ki jih izda ali zanje jamči izdajatelj ali porok vrednostnih papirjev in katerih tržna cena bo verjetno bistveno vplivala na ceno vrednostnih papirjev ali obratno;

(v) 

kadar so vrednostni papirji vrednostni papirji, ki so enakovredni delnicam, delnice, ki jih predstavljajo ti vrednostni papirji, in kateri koli drugi vrednostni papirji, enakovredni tem delnicam;

(c) 

„večja distribucija“ pomeni prvo ali nadaljnjo prodajo vrednostnih papirjev, ki je ločena od običajnega trgovanja tako glede zneska vrednosti vrednostnih papirjev, ki bodo ponujeni, kot glede načina prodaje, ki bo uporabljen;

(d) 

„stabilizacija“ pomeni vsak nakup ali ponudbo za nakup vrednostnih papirjev ali poslovanje s povezanimi instrumenti, ki so jim enakovredni, ki ga izvede kreditna institucija ali investicijsko podjetje v okviru večje distribucije takih vrednostnih papirjev izključno z namenom podpreti tržno ceno teh vrednostnih papirjev v vnaprej določenem obdobju zaradi pritiska na prodajo teh vrednostnih papirjev.

Člen 4

Obvestila in seznam finančnih instrumentov

1.  
Upravljavci reguliranih trgov, investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, pristojni organ nemudoma obvestijo o vrednosti vsakega finančnega instrumenta, za katerega je vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na njihovem mestu trgovanj, ki je uvrščen v trgovanje, ali s katerim se prvič trguje.

Pristojni organ o mestu trgovanja obvestijo tudi, kadar se z instrumentom preneha trgovati ali ni več uvrščen v trgovanje, razen če je datum, ko se z instrumentom preneha trgovati ali ko ta ni več uvrščen v trgovanje, znan in naveden v prvem obvestilu v skladu s prvim pododstavkom.

V obvestilih iz tega odstavka se navedejo, kakor je ustrezno, imena in identifikatorji zadevnih finančnih instrumentov ter datum in ura zahtevka za njihovo uvrstitev v trgovanje, uvrstitev v trgovanje z njimi ter datum in ura, ko se z njim trguje prvič.

Upravljavci trga in investicijska podjetja pristojnemu organu mesta trgovanja sporočijo tudi informacije, določene v tretjem pododstavku glede finančnih instrumentov, ki so predmet zahtevka za uvrstitev v trgovanje ali ki so bili uvrščeni v trgovanje pred 2. julijem 2014, in so še uvrščeni v trgovanje ali se z njimi trguje na navedeni datum.

2.  
Pristojni organi mesta trgovanja ESMA nemudoma posredujejo obvestila, ki jih prejmejo na podlagi odstavka 1. ESMA takoj po prejemu ta obvestila objavi na svojem spletnem mestu v obliki seznama. ESMA posodobi seznam takoj, ko prejme obvestilo od pristojnega organa mesta trgovanja. Seznam ne omejuje področja uporabe te uredbe.
3.  

Seznam vsebuje naslednje informacije:

(a) 

imena in identifikatorje finančnih instrumentov, za katerega je vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje, ki je uvrščen v trgovanje, ali s katerim se prvič trguje na reguliranih trgih, MTF in OTF;

(b) 

datum in ura zahtevka za njihovo uvrstitev v trgovanje, uvrstitve v trgovanje ali prvega trgovanja;

(c) 

podatke o mestih trgovanja, kjer se za finančne instrumente poda zahtevek za uvrstitev v trgovanje, so uvrščeni v trgovanje ali se z njimi prvič trguje;

(d) 

datum in uro, ko se s finančnimi instrumenti preneha trgovati ali ko ti niso več uvrščeni v trgovanje.

4.  

Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi:

(a) 

vsebino uradnih obvestil iz odstavka 1, in

(b) 

način in pogoje za zbiranje, objavo in ohranjanje seznama iz odstavka 3.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ) sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

5.  
Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, ESMA razvije osnutek izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi čas, obliko in predlogo za predložitev uradnih obvestil iz odstavkov 1 in 2.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka.

Člen 5

Izvzetje programov ponovnega odkupa in stabilizacije

1.  

Prepovedi iz členov 14 in 15 te uredbe ne veljajo za trgovanje z lastnimi delnicami v programih ponovnega odkupa, kadar:

(a) 

so vse podrobnosti programa razkrite pred začetkom trgovanja;

(b) 

se trgovanja prijavijo pristojnemu organu mesta trgovanja v skladu z odstavkom 3 kot del programa ponovnega odkupa in se pozneje razkrijejo javnosti;

(c) 

se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene in obsega, ter

(d) 

poteka v skladu s cilji iz odstavku 2 in pogoji, določenimi v tem členu in v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 6.

2.  

Da se lahko uveljavi izvzetje iz odstavka 1 ima program ponovnega odkupa za edini cilj:

(a) 

zmanjšanje kapitala izdajatelja;

(b) 

izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz dolžniških finančnih instrumentov, ki so zamenljivi za lastniške instrumente, ali

(c) 

izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz opcijskih programov možnosti ugodnega nakupa delnic za zaposlene ali člane upravnih, poslovodnih ali nazornih organov izdajatelja ali povezane družbe ali drugih dodelitev delnic tem osebam.

3.  
Da bi lahko uveljavil izvzetje iz odstavka 1, ima izdajatelj vzpostavljene mehanizme, ki zagotavljajo, da izpolnjuje obveznosti poročanja pristojnemu organu mesta trgovanja, na katerem so bile delnice sprejete v trgovanje ali se z njimi trguje. Ti mehanizmi zabeležijo vsak posel v zvezi s programom ponovnega odkupa, vključno z informacijami iz člena 25(1) in (2), ter člena 26(1), (2) in (3) Uredbe (EU) št. 600/2014.
4.  

Prepovedi iz členov 14 in 15 te uredbe ne veljajo za trgovanje z vrednostnimi papirji ali povezanimi instrumenti za stabilizacijo vrednostnih papirjev, kadar:

(a) 

se stabilizacija izvaja omejeno obdobje;

(b) 

so razkrite ustrezne informacije o stabilizaciji, ki se sporočijo pristojnemu organu mesta trgovanja v skladu z odstavkom 5;

(c) 

se upoštevajo ustrezne omejitve glede cene, in

(d) 

takšno trgovanje izpolnjuje pogoje za stabilizacijo, določene v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 6.

▼C2

5.  
Brez poseganja v člen 23(1) izdajatelji, ponudniki ali subjekti, ki uvajajo stabilizacijo, naj delujejo v imenu teh oseb ali ne, obvestijo pristojni organ mesta trgovanja o podrobnostih vseh stabilizacijskih poslov najpozneje do konca sedmega trgovalnega dne po datumu izvedbe teh poslov.

▼B

6.  
Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev pogojev, ki jih morajo izpolnjevati programi ponovnega odkupa in ukrepi za stabilizacijo iz odstavkov 1 in 4, vključno s pogoji za trgovanje, omejitvami časa in obsega, obveznostmi razkritja in poročanja ter cenovnimi pogoji.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 6

Izvzetje dejavnosti na področjih monetarne politike in politike upravljanja javnega dolga ter dejavnosti na področju podnebne politike

1.  

Ta uredba se ne uporablja za posle, naročila ali ravnanja, ki jih pri vodenju monetarne politike, politike deviznega tečaja ali politike upravljanja javnega dolga izvajajo:

(a) 

država članica;

(b) 

člani ESCB;

(c) 

ministrstvo, agencija ali pravna oseba s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic ali katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu;

(d) 

v primeru države članice, ki je zvezna država, pa članica, ki sestavlja zvezo.

2.  
Ta uredba se ne uporablja za posle, naročila ali ravnanja, ki jih izvaja Komisija ali drugi uradno imenovani organ ali oseba, ki deluje v njegovem imenu, pri vodenju politike upravljanja javnega dolga.

Ta uredba se ne uporablja za take posle, naročila ali ravnanja, ki jih izvaja:

(a) 

Unija;

(b) 

Pravna oseba s posebnim namenom listinjenja ene ali več držav članic;

(c) 

Evropska investicijska banka;

(d) 

Evropski instrument za finančno stabilnost,

(e) 

Evropski mehanizem za stabilnost;

(f) 

Mednarodna finančna institucija, ki sta jo ustanovili dve ali več držav članic ter katere cilj je aktivirati finančna sredstva in zagotoviti finančno pomoč svojim članicam, ki se soočajo z velikimi finančnimi težavami ali ji te grozijo.

3.  
Ta uredba se ne uporablja za dejavnosti države članice, Komisije ali katerega koli drugega uradno imenovanega organa ali katere koli osebe, ki deluje v njihovem imenu, ki se nanašajo na pravice do emisije in se izvajajo v okviru podnebne politike Unije v skladu z Direktivo 2003/87/ES.
4.  
Ta uredba se ne uporablja za dejavnosti, ki jih država članica, Komisija ali drugi uradno imenovani organ ali oseba, ki deluje v njihovem imenu, opravljajo pri vodenju skupne kmetijske ali ribiške politike Unije v skladu s sprejetimi akti ali mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi v skladu s PDEU.
5.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 v zvezi z razširitvijo seznama iz odstavka 1 na nekatere javne organe in centralne banke tretjih držav.

Komisija v ta namen do 3. januarja 2016 pripravi in Evropskemu parlamentu in Svetu predstavi poročilo, v katerem oceni mednarodno obravnavo javnih organov, ki so zadolženi za upravljanje javnega dolga ali pri tem posredujejo, in centralnih bank tretjih držav.

Poročilo vsebuje primerjalno analizo obravnavanja teh organov in centralnih bank znotraj pravnega okvira tretjih držav in standarde za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo za posle, ki jih ti organi in centralne banke opravljajo v teh državah. Če se v poročilu ugotovi, predvsem kar zadeva primerjalno analizo, da je treba centralne banke teh tretjih držav pri obveznostih poročanja in prepovedi iz te uredbe oprostiti monetarnih obveznosti, Komisija razširi izvzetje iz odstavka 1 tudi na centralne banke teh tretjih držav.

6.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo tudi za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 v zvezi z razširitvijo izvzetja iz odstavka 3 na nekatere pooblaščene javne organe tretjih držav, ki so z Unijo sklenile sporazum na podlagi člena 25 Direktive 2003/87/ES.
7.  
Ta člen se ne uporablja za osebe, ki delajo za subjekte iz tega člena na podlagi pogodbe o zaposlitvi ali drugače, kadar neposredno ali posredno izvajajo posle ali naročila ali ravnajo za svoj račun.



POGLAVJE 2

NOTRANJE INFORMACIJE, ►C3  TRGOVANJE NA PODLAGI NOTRANJIH INFORMACIJ ◄ , NJIHOVO PROTIPRAVNO RAZKRITJE IN TRŽNA MANIPULACIJA

Člen 7

Notranje informacije

1.  

V tej uredbi notranje informacije zajemajo naslednje vrste informacij:

(a) 

informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več izdajateljev ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov ali na ceno z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

(b) 

v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali neposredno na povezano blagovno promptno pogodbo ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih izvedenih finančnih instrumentov ali povezanih blagovnih promptnih pogodb, in če se za te informacije razumno pričakuje, da se bodo razkrile, ali jih je treba razkriti v skladu s pravnimi ali regulativnimi določbami na ravni Unije ali na nacionalni ravni, pravili trga, pogodbami, prakso ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih;

(c) 

v zvezi s pravicami do emisije ali finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki niso javne in se posredno ali neposredno nanašajo na enega ali več takšnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene takšnih finančnih instrumentov ali cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

(d) 

v primeru oseb, zadolženih za izvršitev naročil, ki se nanašajo na finančne instrumente, tudi informacije z natančno določenimi lastnostmi, ki jih je posredovala stranka, ki so povezane z odprtimi naročili stranke v zvezi s finančnimi instrumenti in se neposredno ali posredno nanašajo na enega ali več izdajateljev ali na enega ali več finančnih instrumentov ter ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene teh finančnih instrumentov, cene povezanih blagovnih promptnih pogodb in cene povezanih izvedenih finančnih instrumentov;

2.  
Za namene odstavka 1 se šteje, da imajo informacije natančno določene lastnosti, če navajajo okoliščine, ki že obstajajo ali se jih lahko razumno pričakuje v prihodnosti, ali dogodek, ki je že nastopil ali lahko razumno pričakuje, da bo nastopil, in kadar so dovolj natančne, da omogočijo oblikovanje zaključkov o možnem vplivu teh okoliščin ali dogodka na cene finančnih instrumentov ali povezanih izvedenih finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije. V zvezi s tem se pri podaljšanem postopku, ki naj bi povzročil ali povzroči posebno okoliščino ali dogodek, kot natančna informacija lahko šteje ta prihodnja okoliščina ali dogodek ter tudi vmesna faza tega postopka, ki je povezana z ustvarjanjem teh prihodnjih okoliščin ali dogodka ali ju povzroči.
3.  
Vmesna faza v podaljšanem postopku lahko šteje za notranjo informacijo, če sama po sebi izpolnjuje merila za notranje informacije iz tega člena.
4.  
Za namene odstavka 1 informacije, ki bi, če bi postale javne, verjetno znatno vplivale na cene finančnih instrumentov, izvedenih finančnih instrumentov, povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, pomenijo informacije, ki bi jih razumni vlagatelj verjetno uporabil kot del podlage za svoje naložbene odločitve.

Pri udeležencih na trgu s pravicami do emisije, katerih skupne emisije ali nazivna vhodna toplotna moč je enaka določenemu pragu ali nižja v skladu z drugim pododstavkom člena 17(2), se za informacije o njihovem fizičnem delovanju šteje, da ne vplivajo znatno na ceno pravic do emisije, finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, ali izvedenih finančnih instrumentov.

5.  
ESMA izda smernice, da se določi neizčrpen okvirni seznam informacij, za katere se razumno pričakuje, da se bodo razkrile, ali katere je treba razkriti v skladu s pravnimi ali regulativnimi določbami v pravu Unije ali nacionalnem pravu, pravili trga, pogodbo, prakso ali običaji na ustreznih trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago ali promptnih trgih iz točke (b) odstavka 1. ESMA ustrezno upošteva posebnosti teh trgov.

Člen 8

▼C3

Trgovanje na podlagi notranjih informacij

▼B

1.  
Za namene te uredbe pride do ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ , kadar oseba, ki ima notranje informacije, na podlagi teh informacij neposredno ali posredno za svoj račun ali za račun tretje osebe pridobi ali odtuji finančne instrumente, na katere se te informacije nanašajo. Za ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ se šteje tudi uporaba notranjih informacij pri preklicu ali spremembi naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se informacije nanašajo, če je bilo naročilo oddano, preden je zadevna oseba imela notranje informacije. Kar zadeva dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, uporaba notranjih informacij vključuje tudi predložitev, spremembo ali umik ponudbe osebe za svoj račun ali za račun tretje osebe.
2.  

Za namene te uredbe šteje, da oseba drugi osebi priporoča ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ ali napeljuje drugo osebo, da ►C3  trguje na podlagi notranjih informacij ◄ , kadar ima ta oseba notranje informacije in:

(a) 

na podlagi teh informacij drugi osebi priporoča pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se te informacije nanašajo, ali napeljuje to osebo, da opravi tako pridobitev ali odtujitev, ali

(b) 

na podlagi teh informacij drugi osebi priporoča preklic ali spremembo naročila v zvezi s finančnim instrumentom, na katerega se te informacije nanašajo, ali napeljuje to osebo, da opravi tak preklic ali spremembo.

3.  
Uporaba priporočil ali napeljevanja iz odstavka 2 pomeni ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ v smislu tega člena, kadar oseba, ki uporabi ta priporočila ali napeljevanje, ve ali bi morala vedeti, da to temelji na notranjih informacijah.
4.  

Ta člen se uporablja za vsako osebo, ki ima notranje informacije, ker ta oseba:

(a) 

je članica upravnega, poslovodnega ali nadzornega organa izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b) 

ima delež v kapitalu izdajatelja ali kapitalu udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(c) 

ima dostop do informacij pri opravljanju redne službe, poklica ali dolžnosti, ali

(d) 

je vpletena v kriminalne dejavnosti.

Ta člen se uporablja tudi za vsako osebo, ki je pridobila notranje informacije v okoliščinah, ki niso navedene v prvem pododstavku, kadar te osebe vedo ali bi morale vedeti, da so to notranje informacije.

5.  
Kadar je oseba pravna oseba, se ta člen v skladu z nacionalnim pravom uporablja tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o pridobitvi, odtujitvi, preklicu ali spremembi naročila za račun zadevne pravne osebe.

Člen 9

Zakonito ravnanje

▼C2

1.  

Za namene členov 8 in 14 zgolj dejstvo, da pravna oseba ima ali je imela notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je ta oseba uporabila te informacije ali je ►C3  trgovala na podlagi notranjih informacij ◄ na podlagi pridobitve ali odtujitve, kadar ta pravna oseba:

▼B

(a) 

je vzpostavila, izvajala in ohranjala ustrezno in učinkovito notranjo ureditev in postopke, ki učinkovito zagotavljajo, da tako fizična oseba, ki je v svojem imenu sprejela odločitev o pridobitvi ali odtujitvi finančnega instrumenta, na katerega se informacije nanašajo, kot tudi druga fizična oseba, ki je morda vplivala na to odločitev, ni imela notranjih informacij, in

(b) 

ni spodbujala, pozvala, napeljala ali kako drugače vplivala na fizično osebo, ki je v imenu pravne osebe pridobila ali odtujila finančne instrumente, na katere se informacije nanašajo.

2.  

Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da pravna oseba ima notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je uporabila te informacije in da je torej ►C3  trgovala na podlagi notranjih informacij ◄ na podlagi pridobitve ali odtujitve, kadar je ta oseba:

(a) 

za finančni instrument, na katerega se te informacije nanašajo, vzdrževalec trga ali oseba, pooblaščena, da nastopa kot nasprotna stranka, in je pridobitev ali odtujitev finančnega instrumenta, na katerega se te informacije nanašajo, opravljena zakonito v okviru običajnega opravljanja funkcije vzdrževalca trga ali nasprotne stranke za ta finančni instrument, ali

(b) 

pooblaščena za izvrševanje naročil za tretje stranke in je pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov, na katere se naročilo nanaša, opravljena zakonito med opravljanjem običajnih službenih nalog, poklica ali dolžnosti te osebe.

3.  

Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da ima oseba notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je uporabila te informacije in da je torej ►C3  trgovala na podlagi notranjih informacij ◄ na podlagi pridobitve ali odtujitve, kadar ta oseba izvrši posel za pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov in je ta posel izvršen v okviru izpolnjevanja obveznosti, ki je v dobri veri zapadla, in ne z namenom izogibanja prepovedi ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ in:

(a) 

ta obveznost izhaja iz naročila, ki je bilo oddano, ali dogovora, ki je bil sklenjen, preden je zadevna oseba imela notranje informacije, ali

(b) 

je njen namen izpolnjevanje pravne ali regulativne obveznosti, ki je nastala, preden je zadevna oseba imela notranje informacije.

4.  
Za namene členov 8 in 14 dejstvo, da ima oseba notranje informacije, samo po sebi ne šteje, da je uporabila notranje informacije in da je torej ►C3  trgovala na podlagi notranjih informacij ◄ , kadar je taka oseba pridobila te notranje informacije pri izvedbi javnega prevzema ali združitve z gospodarsko družbo in te notranje informacije uporabi samo za namen izvedbe javnega prevzema ali združitve, če je bila notranja informacija v trenutku, ko je bila združitev odobrena ali ko so delničarji sprejeli ponudbo družbe, javno objavljena ali ni bila več notranja informacija.

Ta odstavek se ne uporablja za povečevanje deležev.

▼C2

5.  
Za namene členov 8 in 14 zgolj dejstvo, da oseba uporabi svoje znanje, da se odloči za pridobitev ali odtujitev finančnih instrumentov pri njihovi pridobitvi ali odtujitvi, samo po sebi ne pomeni, da je uporabila notranje informacije.

▼B

6.  
Ne glede na odstavke 1 do 5 tega člena se lahko še vedno šteje, da je prišlo do kršitve prepovedi ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ iz člena 14, če je pristojni organ ugotovil, da je za zadevna naročila za trgovanje, posle ali ravnanja obstajal nezakonit razlog.

Člen 10

Protipravno razkritje notranjih informacij

1.  
Za namene te uredbe do protipravnega razkritja notranjih informacij pride, kadar ima oseba notranje informacije in te informacije razkrije kateri koli drugi osebi, razen kadar je razkritje del običajnega opravljanja službenih nalog, poklica ali dolžnosti.

Ta odstavek se uporablja za katero koli fizično ali pravno osebo v primerih ali okoliščinah iz člena 8(4).

▼C2

2.  
Za namene te uredbe nadaljnje razkritje priporočil ali napeljevanj iz člena 8(2) pomeni protipravno razkritje notranjih informacij, kadar oseba, ki razkrije priporočilo ali napeljevanje, ve ali bi morala vedeti, da ta temelji na notranjih informacijah.

▼B

Člen 11

Sondiranje trga

1.  

Sondiranje trga zajema posredovanje informacij, pred naznanitvijo posla, da bi se ugotovilo zanimanje potencialnih vlagateljev za morebitni posel in pogoje, povezane z njim, kot sta njegov možen obseg ali cena, enemu ali več potencialnim vlagateljem s strani:

(a) 

izdajatelja;

(b) 

nadaljnjega prodajalca finančnega instrumenta v taki količini ali vrednosti, da se posel razlikuje od običajnega trgovanja in vključuje način prodaje, ki temelji na predhodni oceni morebitnega zanimanja potencialnih vlagateljev;

(c) 

udeleženca na trgu s pravicami do emisije, ali

(d) 

tretje osebe, ki nastopa v imenu ali za račun osebe iz točke (a), (b) ali (c).

▼M3

1a.  
Kadar je ponudba vrednostnih papirjev naslovljena samo na dobro poučene vlagatelje, kot so opredeljeni v točki (e) člena 2 Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), se sporočanje informacij tem dobro poučenim vlagateljem za namene pogajanj o pogodbenih pogojih njihovega sodelovanja pri izdaji obveznic s strani izdajatelja, ki ima finančne instrumente, uvrščene v trgovanje na mestu trgovanja, ali s strani katere koli osebe, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, ne pomeni sondiranja trga. Za to sporočanje se šteje, da je bilo izvedeno pri običajnem opravljanju dela, poklica ali dolžnosti v skladu s členom 10(1) te uredbe, in zato ne pomeni nezakonitega razkritja notranjih informacij. ►C4  Ta izdajatelj ali katera koli oseba, ki deluje v njegovem imenu ali za njegov račun, zagotovi, da so dobro poučeni vlagatelji, ki prejmejo informacije, seznanjeni s tem povezanimi pravnimi in regulativnimi dolžnostmi, in to tudi pisno potrdijo, ter da se zavedajo sankcij, ki se uporabljajo za trgovanje na podlagi notranjih informacij in protipravno razkritje notranjih informacij. ◄

▼B

2.  

Brez poseganja v člen 23(3) se razkritje notranjih informacij s strani osebe, ki namerava predložiti ponudbo za prevzem za vrednostne papirje družbe ali združitev z družbo, osebam, upravičenim do vrednostnih papirjev, prav tako šteje za sondiranje trga, če:

(a) 

so informacije potrebne za to, da lahko osebe, upravičene do vrednostnih papirjev, oblikujejo mnenje o tem, ali so pripravljene svoje vrednostne papirje ponuditi in

(b) 

je pripravljenost oseb, upravičenih do vrednostnih papirjev, da ponudijo svoje vrednostne papirje, razumno potrebna za sprejetje odločitve o predložitvi ponudbe za prevzem ali združitev.

3.  
Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pred izvedbo sondiranja trga natančno preuči, ali bo pri tem prišlo do razkritja notranjih informacij. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pisno evidentira svojo ugotovitev in razloge zanjo. Te evidence na zahtevo predloži pristojnemu organu. Ta obveznost velja za vsako razkritje informacij posebej ves čas trajanja sondiranja trga. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pisne evidence iz tega odstavka redno posodablja.
4.  
Za namene iz člena 10(1) šteje, da je razkritje notranjih informacij v času trajanja sondiranja trga opravljeno v okviru običajnega opravljanja dela, poklica ali nalog osebe, kadar udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, ravna v skladu z odstavkoma 3 in 5 tega člena.
5.  

Za namene odstavka 4 udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, pred razkritjem:

(a) 

pridobi soglasje prejemnika sondiranja trga, da prejme notranje informacije;

(b) 

obvesti prejemnika sondiranja trga, da teh informacij, neposredno ali posredno, ne sme uporabiti ali jih poskusiti uporabiti pri pridobitvi ali odtujitvi finančnih instrumentov, povezanih s temi informacijami, za svoj račun ali račun tretjih oseb;

(c) 

obvesti prejemnika sondiranja trga, da teh informacij ne sme uporabiti ali jih poskusiti uporabiti pri preklicu ali spremembi že oddanega naročila v zvezi s finančnimi instrumenti, na katere se informacije nanašajo, in

(d) 

obvesti prejemnika sondiranja trga, da je s tem, ko se strinja s prejemom informacij, zavezan, da ohrani zaupnost informacij.

Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, vzpostavi in vodi evidenco vseh informacij, posredovanih prejemniku sondiranja trga, vključno z informacijami, posredovanimi v skladu s točkami (a) do (d) prvega pododstavka, in o identiteti potencialnih vlagateljev, ki so jim bile informacije razkrite, med drugim vključno s pravnimi in fizičnimi osebami, ki delujejo v imenu potencialnega vlagatelja, ter datumu in času posameznega razkritja. Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, to evidenco na zahtevo posreduje pristojnemu organu.

6.  
Kadar informacije, ki so bile razkrite v času trajanja sondiranja trga v skladu z oceno udeleženca na trgu, ki razkriva informacije, prenehajo biti notranje informacije, udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, prejemnika informacij čim prej ustrezno obvesti.

Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, vodi evidenco informacij, posredovanih v skladu s tem odstavkom, in jo na zahtevo posreduje pristojnemu organu.

7.  
Ne glede na določbe tega člena prejemnik sondiranja trga sam zase oceni, ali ima notranje informacije oziroma kdaj jih več nima.
8.  
Udeleženec na trgu, ki razkriva informacije, hrani evidence iz tega člena vsaj pet let.
9.  
Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi določi ustrezne ureditve, postopke in zahteve glede vodenja evidenc za osebe, ki morajo izpolnjevati zahteve iz odstavkov 4, 5, 6 in 8.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10.  
Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi natančneje opredeli sisteme in predloge obvestil, ki jih osebe uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 4, 5, 6 in 8 tega člena, zlasti natančno obliko evidenc iz odstavkov 4 do 8 in tehnična sredstva za ustrezno sporočanje informacij iz odstavka 6 prejemniku sondiranja trga.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.  

ESMA za prejemnike sondiranja trga izda smernice v skladu s členom 16 uredbe (EU) št. 1095/2010 glede:

(a) 

dejavnikov, ki jih morajo take osebe upoštevati, ko v okviru sondiranja trga prejmejo informacije, da bi lahko ocenile, ali so informacije notranje informacije;

(b) 

ukrepov, ki jih morajo take osebe sprejeti, če so jim bile razkrite notranje informacije, da bi izpolnile člena 8 in 10 te uredbe, in

(c) 

evidenc, ki jih morajo take osebe voditi, da bi dokazale, da izpolnjujejo člena 8 in 11 te uredbe.

Člen 12

Tržna manipulacija

1.  

Za namene te uredbe tržna manipulacija zajema naslednje dejavnosti:

(a) 

sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali drugo ravnanje, ki:

(i) 

daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče signale glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene, ponudbe povezane blagovne promptne pogodbe, povpraševanja po njej ali njene cene, ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, ali

(ii) 

zagotavlja ali bi lahko zagotavljalo nenormalno ali umetno raven cene enega ali več finančnih instrumentov, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

razen če oseba, ki sklene posel, odda naročilo za trgovanje ali se zaveže za kakršno koli drugo ravnanje, ugotovi, da je bil tak posel, naročilo ali ravnanje izveden iz zakonitih razlogov in so skladni s sprejeto tržno prakso, kot je vzpostavljena v skladu s členom 13;

(b) 

sklenitev posla, oddaja naročila za trgovanje ali druga dejavnost ali ravnanje, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na ceno enega ali več finančnih instrumentov ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, pri čemer se uporabljajo navidezna sredstva ali kakršna koli druga oblika zavajanja ali zvijače;

(c) 

razširjanje informacij prek sredstev javnega obveščanja, vključno z internetom, ali katerih koli drugih sredstev, ki daje ali bi lahko dajalo napačne ali zavajajoče znake glede ponudbe finančnega instrumenta, povpraševanja po njem ali njegove cene, ponudbe povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, povpraševanja po njima ali njuni ceni ali zagotavlja ali bi lahko zagotavljalo nenormalno ali umetno raven cene enega ali več finančnih instrumentov ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, vključno z razširjanjem govoric, kadar je oseba, ki jih je razširjala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče;

(d) 

posredovanje napačnih ali zavajajočih informacij ali zagotavljanje napačnih ali zavajajočih vhodnih podatkov v zvezi z referenčnim merilom, kadar je oseba, ki jih je posredovala, vedela ali bi morala vedeti, da so bile informacije napačne ali zavajajoče, ali katero koli drugo ravnanje, s katerim se manipulira izračun referenčnega merila.

2.  

Za tržno manipulacijo med drugim štejejo naslednja ravnanja:

(a) 

ravnanje osebe ali oseb, ki sodelujejo, da bi zagotovile prevladujoči položaj nad ponudbo finančnega instrumenta ali povpraševanjem po njem, ponudbo povezanih blagovnih promptnih pogodb ali finančnih produktov na dražbi na podlagi pravic do emisije, ali povpraševanjem po njih, ki posredno ali neposredno vpliva ali bi lahko vplivalo na določanje nakupnih ali prodajnih cen ali ustvarja ali bi lahko ustvarilo druge nepoštene pogoje trgovanja;

(b) 

nakup ali prodaja finančnih instrumentov ob začetku ali zaključku trgovanja, katere posledica ali namen je ali bi lahko bil zavajanje vlagateljev, ki delujejo na podlagi prikazanih cen, vključno z začetnimi in zaključnimi cenami;

(c) 

pošiljanje naročil na mesto trgovanja, vključno z vsakim njihovim preklicem ali spremembo, z uporabo katerega koli razpoložljivega sredstva trgovanja, vključno z elektronskimi sredstvi, kot sta strategiji algoritemskega in visokofrekvenčnega trgovanja, in ki imajo eno od posledic iz odstavka 1(a) ali (b), prek:

(i) 

oviranja ali upočasnitve delovanja trgovalnega sistema mesta trgovanja ali verjetnosti, da bo do tega prišlo;

(ii) 

oteževanja prepoznavanja pristnih naročil v trgovalnem sistemu mesta trgovanja ali verjetnosti, da bo do tega prišlo, vključno z oddajanjem naročil, ki privedejo do preobremenitve ali destabilizacije knjige naročil, ali

(iii) 

ustvarjanja ali verjetnosti, da bo prišlo do ustvarjanja napačnega ali zavajajočega signala glede ponudbe ali cene finančnega instrumenta in povpraševanja po njem, zlasti z oddajanjem naročil za začetek ali utrditev tega trenda;

(d) 

izkoriščanje občasnega ali rednega dostopa do tradicionalnih ali elektronskih sredstev javnega obveščanja za sporočanje mnenja o finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije (ali posredno o njenem izdajatelju), pri čemer so bile predhodno pridobljene pozicije v tem finančnem instrumentu ali povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije, na podlagi vpliva izraženega mnenja na ceno tega instrumenta ali povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije, pa je pozneje nastala korist, javnosti pa hkrati ni bilo pravilno in učinkovito razkrito to nasprotje interesov;

(e) 

nakup ali prodaja pravic do emisije ali z njimi povezanih izvedenih finančnih instrumentov na sekundarnem trgu pred dražbo, ki se izvaja v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, posledica česar je določitev končne cene finančnih produktov na dražbi na nenormalni ali umetni ravni ali zavajanje ponudnikov, ki licitirajo na dražbah.

3.  
Za namene uporabe odstavka 1(a) in (b) ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 2 Priloga I opredeljuje neizčrpne kazalnike v zvezi z uporabo fiktivnih sredstev ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače in neizčrpne kazalnike v zvezi z napačnimi ali zavajajočimi signali in zagotavljanjem cene.
4.  
Kadar je oseba iz tega člena pravna oseba, se ta člen v skladu z nacionalnim pravom uporablja tudi za fizične osebe, ki sodelujejo pri odločanju o izvajanju dejavnosti za račun zadevne pravne osebe.
5.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi podrobneje opredeli kazalnike iz Priloge I, da se pojasnijo njihovi elementi in upošteva tehnični razvoj na finančnih trgih.

Člen 13

Sprejete tržne prakse

1.  
Prepoved iz člena 15 se ne uporabljajo za dejavnosti iz člena 12(1)(a), če oseba, ki sklepa posel, predloži naročilo za trgovanje ali kakršno koli drugo ravnanje, ugotovi, da so bili posel, naročilo ali ravnanje izvedeni iz zakonitih razlogov in so skladni s sprejetimi tržnimi praksami, odobrenimi v skladu s tem členom.
2.  

Pristojni organ lahko odobri sprejeto tržno prakso, upoštevajoč naslednja merila:

(a) 

ali je raven preglednosti tržne prakse glede na trg visoka;

(b) 

ali tržna praksa zagotavlja visoko raven zaščite delovanja tržnih sil in ustrezen medsebojni vpliv ponudbe in povpraševanja;

(c) 

ali tržna praksa pozitivno vpliva na likvidnost in učinkovitost trga;

(d) 

ali tržna praksa upošteva mehanizme trgovanja zadevnega trga in omogoča udeležencem na trgu, da se pravilno in pravočasno odzovejo na nove tržne razmere, ki so nastale zaradi te prakse;

(e) 

ali tržna praksa niti neposredno niti posredno ne ogroža celovitosti zadevnih trgov, reguliranih ali ne, za zadevni finančni instrument v Uniji;

(f) 

izid preiskav pristojnega organa ali drugega organa o zadevni tržni praksi, zlasti ali so bila z njo kršena pravila ali predpisi, namenjeni preprečevanju zlorabe trga, ali kodeksi ravnanja, ne glede na to, ali zadeva zadevni trg ali neposredno ali posredno povezane trge v Uniji, in

(g) 

strukturne značilnosti zadevnega trga, med drugim ali je reguliran ali ne, vrste finančnih instrumentov, s katerimi se trguje, in vrste udeležencev na trgu, med drugim z obsegom udeležbe malih vlagateljev na zadevnem trgu.

Tržna praksa, ki jo je na določenem trgu pristojni organ odobril kot sprejeto tržno prakso, ne šteje kot dopustna na drugih trgih, razen če organi, pristojni za te trge, odobrijo to prakso na podlagi tega člena.

3.  
Pristojni organi pred odobritvijo sprejete tržne prakse v skladu z odstavkom 2 obvestijo ESMA in druge pristojne organe o nameravani odobritvi sprejete tržne prakse ter predložijo podrobne podatke o oceni, izvedeni v skladu z merili iz odstavka 2. Tako obvestilo se poda najmanj tri mesece pred načrtovanim začetkom veljavnosti sprejete tržne prakse.
4.  
V dveh mesecih od prejema obvestila ESMA predloži pristojnemu organu, ki je podal obvestilo, mnenje, v katerem oceni združljivost posamezne sprejete tržne prakse z odstavkom 2 in regulativnimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z odstavkom 7. ESMA preuči tudi, ali odobritev sprejete tržne prakse ne ogroža zaupanja v finančni trg Unije. ESMA mnenje objavi na svojem spletnem mestu.
5.  
Kadar pristojni organ odobri sprejeto tržno prakso v nasprotju z mnenjem ESMA, izdanem v skladu z odstavkom 4, v roku 24 ur od odobritve sprejete tržne prakse na svojem spletnem mestu objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni razloge za takšno ravnanje, vključno s tem, zakaj sprejeta tržna praksa ne ogroža zaupanja v trg.
6.  
Kadar pristojni organ meni, da je drug pristojni organ odobril sprejeto tržno prakso, ki ne izpolnjuje meril iz odstavka 2, ESMA v skladu s svojimi pristojnostmi iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zadevnim organom pomaga doseči dogovor.

Če zadevni pristojni organi ne dosežejo dogovora, lahko ESMA sprejme odločitev v skladu s členom 19(3) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7.  
Za zagotavljanje dosledne harmonizacije s tem členom ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli merila, postopke in zahteve za odobritev sprejete tržne prakse iz odstavkov 2, 3 in 4 ter zahteve za ohranitev ali prenehanje prakse ali za spremembo pogojev za njeno odobritev.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.  
Pristojni organi redno in vsaj vsaki dve leti pregledajo sprejete tržne prakse, ki so jih vzpostavili, pri čemer zlasti upoštevajo pomembne spremembe ustreznega tržnega okolja, kot so spremembe pravil trgovanja ali tržne infrastrukture, da bi se odločili, ali ohranijo ali prenehajo s prakso ali spremenijo pogoje za njihovo odobritev.
9.  
ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam sprejetih tržnih praks in v katerih državah članicah se uporabljajo.
10.  
ESMA spremlja uporabo sprejetih tržnih praks in Komisiji predloži letno poročilo o njihovi uporabi na zadevnih trgih.
11.  
Pristojni organi o vseh sprejetih tržnih praksah, ki so jih odobrili pred 2. julijem 2014, obvestijo ESMA v treh mesecih po začetku veljavnosti regulativnih tehničnih standardov iz odstavka 7.

Sprejete tržne prakse iz prvega pododstavka tega odstavka se še naprej uporabljajo v zadevnih državah članicah, dokler pristojni organ ne sprejme odločitve o nadaljnji uporabi te prakse po pridobitvi mnenja ESMA na podlagi odstavka 4.

▼M3

12.  

Brez poseganja v sprejete tržne prakse, kakor so vzpostavljene v skladu z odstavki 1 do 11 tega člena, lahko izdajatelj finančnih instrumentov, ki so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, sklene pogodbo o zagotavljanju likvidnosti za svoje delnice, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

pogoji v pogodbi o zagotavljanju likvidnosti so skladni z merili iz odstavka 2 tega člena in Delegirane uredbe Komisije (EU) 2016/908 ( 8 );

(b) 

pogodba o zagotavljanju likvidnosti je sestavljena v skladu s predlogo Unije iz odstavka 13 tega člena;

(c) 

ponudnik likvidnosti ima ustrezno pooblastilo pristojnega organa v skladu z Direktivo 2014/65/EU in je registriran kot član trga pri upravljavcu trga ali investicijskem podjetju, ki upravlja zagonski trg MSP;

(d) 

upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja zagonski trg MSP, izdajatelju pisno potrdi prejem kopije pogodbe o zagotavljanju likvidnosti in soglaša s temi pogodbenimi pogoji.

Izdajatelj iz prvega pododstavka tega odstavka lahko kadar koli dokaže, da so pogoji, pod katerimi je bila pogodba sklenjena, stalno izpolnjeni. Ta izdajatelj in upravljavec trga ali investicijsko podjetje, ki upravlja zagonski trg MSP, zadevnim pristojnim organom na njihovo zahtevo predložita kopijo pogodbe o zagotavljanju likvidnosti.

13.  
ESMA razvije osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se pripravi predloga pogodbe, ki se uporabi za namene sklenitve pogodbe o zagotavljanju likvidnosti v skladu z odstavkom 12, in sicer da se zagotovi skladnost z merili iz odstavka 2, vključno glede preglednosti v odnosu do trga in uspešnosti zagotavljanja likvidnosti.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. septembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼B

Člen 14

Prepoved ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ in protipravnega razkritja notranjih informacij

Oseba ne sme:

(a) 

trgovati ali poskušati trgovati na podlagi notranjih informacij;

(b) 

drugi osebi priporočati ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ ali drugo osebo napeljevati k ►C3  trgovanju na podlagi notranjih informacij ◄ , ali

(c) 

protipravno razkrivati notranjih informacij.

Člen 15

Prepoved tržne manipulacije

Oseba ne sme izvajati ali poskušati izvajati tržne manipulacije.

Člen 16

Preprečevanje in odkrivanje zlorabe trga

1.  
Upravljavci trga in investicijska podjetja, ki upravljajo mesto trgovanja, vzpostavijo in vzdržujejo učinkovito ureditev, sisteme in postopke za preprečevanje in odkrivanje ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ , tržne manipulacije in poskusov ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ in tržne manipulacije v skladu s členoma 31 in 54 Direktive 2014/65/EU.

Oseba iz prvega pododstavka nemudoma poroča pristojnemu organu mesta trgovanja o naročilih in poslih, vključno s kakršno koli prekinitvijo ali spremembo naročil ali poslov, ki bi lahko pomenili ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ , tržno manipulacijo ali poskus ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ ali tržne manipulacije.

2.  
Vsaka oseba, ki se v okviru svojega poklica dogovarja za posle s finančnimi instrumenti ali jih izvaja, vzpostavi in vzdržuje učinkovito ureditev, sisteme in postopke za odkrivanje sumljivih naročil in poslov ter poročanje o njih. Kadar taka oseba upravičeno sumi, da bi lahko oddano naročilo ali izveden posel s katerim koli finančnim instrumentom na mestu trgovanja ali izven njega pomenil ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ , tržno manipulacijo ali poskus ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ ali tržne manipulacije, o tem takoj obvesti pristojni organ iz odstavka 3.
3.  
Brez poseganja v člen 22 osebe, ki se poklicno ukvarjajo s posli ali jih izvajajo, ravnajo v skladu s pravili obveščanja države članice, v kateri so registrirane ali imajo svoj sedež, ali v primeru podružnice, s pravili države članice, v kateri je podružnica. Prijave se naslovijo na pristojni organ te države članice.
4.  
Pristojni organi iz odstavka 3, ki prejmejo obvestilo o sumljivih naročilih in poslih, tako informacijo takoj posredujejo pristojnim organom zadevnih mest trgovanja.
5.  

Za zagotovitev skladne harmonizacije s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo:

(a) 

ustrezna ureditev, sistemi in postopki, v okviru katerih osebe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2, in

(b) 

predloge uradnega obvestila, ki jih osebe uporabljajo za izpolnjevanje zahtev iz odstavkov 1 in 2.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.



POGLAVJE 3

ZAHTEVE GLEDE RAZKRITJA

Člen 17

Razkritje notranjih informacij javnosti

1.  
Izdajatelj notranje informacije, ki ga neposredno zadevajo, čim prej sporoči javnosti.

Izdajatelj zagotovi, da se notranje informacije objavijo na način, ki javnosti omogoča hiter dostop ter popolno, pravilno in pravočasno oceno informacij, ter v uradno določenem mehanizmu iz člena 21 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), kadar je to primerno. Izdajatelj razkritja notranjih informacij javnosti ne sme združiti s trženjem svojih dejavnosti. ►C2  Izdajatelj na svojem spletnem mestu objavi in ima vsaj pet let objavljene vse notranje informacije, ki jih mora razkriti javnosti. ◄

Ta člen se uporablja za izdajatelje, ki so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici ali, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje samo v MTF ali OTF, za izdajatelje, ki so odobrili trgovanje s svojimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF v državi članici.

2.  
Udeleženec na trgu s pravicami do emisije javno, učinkovito in pravočasno razkrije notranje informacije o pravicah do emisije, ki jih ima v zvezi s svojimi dejavnostmi, vključno z letalskimi dejavnostmi, kot so opredeljene v Prilogi I k Direktivi 2003/87/ES, ali napravami v smislu člena 3(e) navedene direktive, ki jih ima zadevni udeleženec, njegovo matično podjetje ali povezano podjetje v lasti, jih nadzoruje ali za delovanje katerih je v celoti ali delno odgovorno. V primeru naprav takšno razkritje vključuje pomembne informacije o zmogljivosti in uporabi naprav, vključno z načrtovano ali nenačrtovano nerazpoložljivostjo takšnih naprav.

Prvi pododstavek se ne uporablja za udeleženca na trgu s pravicami do emisije, kadar emisije iz naprav ali letalskih dejavnosti, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali je zanje odgovoren, v predhodnem letu niso presegle najnižjega praga ekvivalenta ogljikovega dioksida in med izvajanjem dejavnosti izgorevanja nazivna vhodna toplotna moč ni presegla najnižjega praga.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 35, s katerimi določi najnižji prag ekvivalenta ogljikovega dioksida in najnižji prag nazivne vhodne toplotne moči za namene uporabe izvzetja iz drugega pododstavka tega odstavka.

3.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členom 35, sprejme ukrepe, s katerimi določi pristojni organ za obveščanja iz odstavkov 4 in 5 tega člena.
4.  

Izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije lahko na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

takojšnje razkritje bi najverjetneje ogrozilo upravičene interese izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b) 

odložitev razkritja verjetno ne bi zavajala javnosti;

(c) 

izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije lahko zagotovi zaupnost teh informacij.

V primeru podaljšanega postopka, ki se odvija v fazah in je namenjen, da ustvari določene okoliščine ali določen dogodek oziroma je to njegov rezultat, lahko izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti v zvezi s tem postopkom, pri čemer veljajo točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

Kadar izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije odloži razkritje notranjih informacij na podlagi tega odstavka, o tem obvesti pristojni organ, določenega v skladu z odstavkom 3, takoj po njihovem razkritju javnosti in poda pisno obrazložitev, kako so bili pogoji, določeni v tem odstavku, izpolnjeni. Države članice lahko določijo, da se tako obrazložitev predloži samo na zahtevo pristojnega organa, določenega v skladu z odstavkom 3.

▼M3

Z odstopanjem od tretjega pododstavka tega odstavka izdajatelj, katerega finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje le na zagonskem trgu MSP, pristojnemu organu, določenemu na podlagi odstavka 3, samo na zahtevo predloži pisno obrazložitev. Dokler izdajatelj lahko svojo odločitev utemelji, se od njega ne zahteva vodenje evidence o tej obrazložitvi.

▼B

5.  

Da se ohrani stabilnost finančnega sistema, lahko izdajatelj, ki je kreditna institucija ali druga finančna institucija, na lastno odgovornost odloži razkritje notranjih informacij javnosti, vključno z informacijami, ki so povezane z začasnimi likvidnostnimi težavami, ter zlasti s potrebo po prejetju začasne likvidnostne pomoči od centralne banke ali posojilodajalca v skrajni sili, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a) 

razkritje notranjih informacij pomeni tveganje, da bi bila ogrožena finančna stabilnost izdajatelja in finančnega sistema;

(b) 

odložitev razkritja je v javnem interesu;

(c) 

mogoče je zagotoviti zaupnost teh informacij ter

(d) 

pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, je pristal na odložitev na podlagi izpolnitve pogojev iz točk (a), (b) in (c).

6.  

Za namene točk (a) do (d) odstavka 5, izdajatelj o svoji nameri za odložitev razkritja notranjih informacij obvesti pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, in predloži dokaze, da so pogoji iz točk (a), (b) in (c) odstavka 5 izpolnjeni. Pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, se po potrebi posvetuje z nacionalno centralno banko ali makrobonitetnim organom, kadar sta ustanovljena, ali alternativno z naslednjimi organi:

(a) 

kadar je izdajatelj kreditna institucija ali investicijsko podjetje, z organom, določenim v skladu s členom 133(1) Direktive 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 );

(b) 

v primerih, ki niso primeri iz točke (a), s katerim koli drugim nacionalnim organom, odgovornim za nadzor nad izdajateljem.

Pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, zagotovi, da se razkritje notranjih informacij odloži le za obdobje, ki je potrebno v okviru javnega interesa. Pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, vsaj enkrat tedensko oceni, ali so pogoji iz točk (a), (b) in (c) odstavka 5 še vedno izpolnjeni.

Če pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, ne pristane na odložitev razkritja notranjih informacij, izdajatelj notranje informacije nemudoma razkrije.

Ta odstavek se uporablja v primerih, ko se izdajatelj ne odloči, da bo odložil razkritja notranjih informacij v skladu z odstavkom 4.

Sklicevanje v tem odstavku na pristojni organ, določen v skladu z odstavkom 3, ne posega v možnost pristojnega organa, da opravlja naloge na kateri koli od načinov iz člena 23(1).

7.  
Kadar je bilo razkritje notranjih informacij odloženo v skladu z odstavkom 4 ali 5 in zaupnost teh notranjih informacij ni več zagotovljena, izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije javnosti čim prej razkrije te notranje informacije.

Ta odstavek zajema primere, ko se govorice izrecno nanašajo na notranje informacije, razkritje katerih je bilo odloženo v skladu z odstavkom 4 ali 5, kadar so te govorice dovolj točne, da je razvidno, da zaupnost teh informacij ni več zagotovljena.

8.  
Kadar izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije ali oseba, ki deluje v njunem imenu ali za njun račun, pri običajnem opravljanju službenih nalog, poklica ali dolžnosti iz člena 10(1), tretji osebi razkrije kakršne koli notranje informacije, mora te informacije pri namernem razkritju istočasno, pri nenamernem razkritju pa čim prej v celoti in učinkovito razkriti javnosti. Ta odstavek se ne uporablja, če je oseba, ki prejme informacije, po dolžnosti zavezana k zaupnosti, ne glede na to, ali ta dolžnost temelji na zakonu, predpisih, statutu ali pogodbi.
9.  
Notranje informacije, ki se nanašajo na izdajatelje, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, se lahko namesto na spletnem mestu izdajatelja objavijo na spletnem mestu mesta trgovanja, če mesto trgovanja izdajateljem na trgu zagotovi to možnost.
10.  

Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev:

(a) 

tehničnih rešitev za ustrezno razkritje notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 1, 2, 8 in 9, ter

(b) 

tehničnih rešitev za odložitev razkritja notranjih informacij javnosti, kot je določeno v odstavkih 4 in 5.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11.  
ESMA izda smernice, da se določi neizčrpen okvirni seznam upravičenih interesov izdajatelja iz točke (a) odstavka 4 in primerov, v katerih bi odložitev razkritja notranjih informacij verjetno zavajalo javnost, iz točke (b) odstavka 4.

Člen 18

Seznami oseb z dostopom do notranjih informacij

▼M3

1.  

Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, vsak posebej:

(a) 

sestavijo seznam vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij in ki delajo zanje po pogodbi o zaposlitvi ali kako drugače opravljajo naloge, zaradi katerih imajo dostop do notranjih informacij, kot so svetovalci, računovodje ali bonitetne agencije (v nadaljnjem besedilu: seznam oseb z dostopom do notranjih informacij);

(b) 

sproti posodabljajo seznam oseb z dostopom do notranjih informacij v skladu z odstavkom 4 ter

(c) 

seznam oseb z dostopom do notranjih informacij čim prej posredujejo pristojnemu organu na njegovo zahtevo.

▼C4

2.  
Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, sprejmejo vse razumne ukrepe za zagotovitev, da katera koli oseba s seznama oseb z dostopom do notranjih informacij pisno potrdi s tem povezane pravne in regulativne dolžnosti ter da se zavedajo sankcij, ki se uporabljajo za trgovanje na podlagi notranjih informacij in protipravno razkritje notranjih informacij.

▼M3

Kadar izdajatelj od druge osebe zahteva pripravo in posodabljanje seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, je za spoštovanje tega člena še vedno v celoti odgovoren izdajatelj. Izdajatelj ima vedno pravico dostopa do seznama oseb z dostopom do notranjih informacij, ki ga pripravlja druga oseba.

▼B

3.  

Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij vsebuje vsaj:

(a) 

identiteto vseh oseb, ki imajo dostop do notranjih informacij;

(b) 

razlog za vključitev te osebe na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij;

(c) 

datum in čas, v katerem je ta oseba dobila dostop do notranjih informacij;

(d) 

datum, na katerega je bil oblikovan seznam oseb z dostopom do notranjih informacij.

▼M3

4.  

Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, vsak posebej sproti posodabljajo svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij, vključno z datumom posodobitve, v naslednjih primerih:

(a) 

kadar se spremeni razlog, zaradi katerega je oseba že na seznamu oseb z dostopom do notranjih informacij;

(b) 

kadar ima dostop do notranjih informacij nova oseba in jo je zato treba vključiti na seznam oseb z dostopom do notranjih informacij ter

(c) 

kadar oseba nima več dostopa do notranjih informacij.

Pri vsaki posodobitvi se natančno navede datum in čas spremembe, zaradi katere je bila potrebna posodobitev.

5.  
Izdajatelji in katera koli oseba, ki deluje v njihovem imenu ali za njihov račun, vsak posebej hranijo svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vsaj pet let po njegovi pripravi ali posodobitvi.
6.  
Izdajateljem, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, se dovoli, da na svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vključijo samo osebe, ki imajo redni dostop do notranjih informacij zaradi narave svoje funkcije ali položaja pri izdajatelju.

Z odstopanjem od prvega pododstavka tega odstavka in kadar to upravičujejo posebni nacionalni pomisleki glede celovitosti trga, lahko države članice od izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje na zagonskem trgu MSP, zahtevajo, da v svoje sezname oseb z dostopom do notranjih informacij vključijo vse osebe iz točke (a) odstavka 1. Ti seznami vsebujejo informacije, določene v obliki, ki jo določi ESMA v skladu s četrtim pododstavkom tega odstavka.

Seznam oseb z dostopom do notranjih informacij iz prvega in drugega pododstavka tega odstavka se pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži čim prej.

ESMA razvije osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev natančne oblike seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz drugega pododstavka tega odstavka. Oblika seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij mora biti sorazmerna in mora predstavljati manjše upravno breme v primerjavi z obliko seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz odstavka 9.

ESMA navedene osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. septembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz četrtega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼B

7.  
Ta člen se uporablja za izdajatelje, ki so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu v državi članici ali so, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje le v MTF ali OTF, odobrili trgovanje z njihovimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF v državi članici.
8.  

Odstavki 1 do 5 tega člena se uporabljajo tudi za:

(a) 

udeležence na trgu s pravicami do emisije v zvezi z notranjimi informacijami o pravicah do emisije, ki nastanejo v zvezi s fizičnim delovanjem tega udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(b) 

vse dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornike dražb za dražbe pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010.

9.  
Da se zagotovijo enotni pogoji uporabe tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev natančne oblike seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij in oblike za posodabljanje seznamov oseb z dostopom do notranjih informacij iz tega člena.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19

Posli vodilnih delavcev

1.  

Osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, ter osebe, ki so z njimi tesno povezane, izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije in pristojni organ iz drugega pododstavka odstavka 2 obvestijo:

(a) 

v zvezi z izdajatelji, o vseh poslih, opravljenih za njihov račun, v zvezi z delnicami ali dolžniškimi instrumenti tega izdajatelja, ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani;

(b) 

v zvezi z udeleženci na trgu pravic do emisije, o vseh poslih, ki so se opravili za njihov račun, v zvezi s pravicami do emisije, finančnimi produkti na dražbi na podlagi teh pavic ali povezanimi izvedenimi finančnimi instrumenti.

Taka obvestila se posreduje nemudoma in najkasneje tri delovne dni po datumu izvedbe posla.

Prvi pododstavek se uporablja, ko skupna vrednost poslov v koledarskem letu doseže prag, določen v odstavku 8 ali 9, kar je ustrezno.

▼M1

1a.  

Obveznost obveščanja iz odstavka 1 se ne uporablja za transakcije s finančnimi instrumenti, ki so povezani z delnicami ali dolžniškimi instrumenti izdajatelja iz odstavka 1, kadar je bil v času transakcije izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev:

(a) 

finančni instrument je enota ali delnica v kolektivnem naložbenem podjemu, v katerem izpostavljenost do izdajateljevih delnic ali dolžniških instrumentov ni večja kot 20 % sredstev kolektivnega naložbenega podjema;

(b) 

finančni instrument zagotavlja izpostavljenost do portfelja sredstev, v katerim izpostavljenost do izdajateljevih delnic ali dolžniških instrumentov ni večja kot 20 % sredstev portfelja;

(c) 

finančni instrument je enota ali delnica kolektivnega naložbenega podjema ali zagotavlja izpostavljenost do portfelja sredstev in oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je z njo tesno povezana, ne pozna in ne more poznati naložbene sestave ali izpostavljenosti tega kolektivnega naložbenega podjema ali portfelja sredstev do izdajateljevih delnic ali dolžniških instrumentov ter nima razloga za mnenje, da izdajateljeve delnice ali dolžniški instrumenti presegajo mejne vrednosti iz točke (a) ali (b).

Če so na voljo informacije o naložbeni sestavi kolektivnega naložbenega podjema ali o izpostavljenosti do portfelja sredstev, si oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je tesno povezana z njo, po vseh močeh razumno prizadeva, da te informacije pridobi.

▼B

2.  
Za namene odstavka 1 in brez poseganja v pravico držav članic, da določijo obveznosti sporočanja, ki niso tiste iz tega člena, osebe iz odstavka 1 pristojne organe obvestijo o vseh poslih, ki so opravljeni za lastni račun navedenih oseb.

Pravila, ki se uporabljajo za sporočanje, ki jih morajo upoštevati osebe iz odstavka 1, so pravila države članice, v kateri je registriran izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije. Pristojnemu organu te države članice se sporoči v treh delovnih dneh po datumu posla. Kadar izdajatelj ni registriran v državi članici, se sporoči pristojnemu organu matične države članice v skladu s točko (i) člena 2(1) Direktive 2004/109/ES ali če ta ne obstaja, pristojnemu organu mesta trgovanja.

▼M3

3.  
Izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije objavi informacije iz obvestila iz odstavka 1 v dveh delovnih dneh po prejemu tega obvestila.

▼B

Izdajatelj ali udeleženec na trgu s pravicami do emisije uporabi sredstva, na katera se je mogoče zanesti za učinkovito razširjanje informacij javnosti po vsej Uniji, ter po potrebi uporabi uradno določeni mehanizem iz člena 21 Direktive 2004/109/ES.

Druga možnost je, da nacionalno pravo določi, da lahko sam pristojni organ objavi informacije.

4.  

Ta člen se uporablja za izdajatelje, ki:

(a) 

so zahtevali ali odobrili uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje na reguliranem trgu, ali

(b) 

so, v primeru instrumentov, s katerimi se trguje le v MTF ali OTF, odobrili trgovanje z njihovimi finančnimi instrumenti v MTF ali OTF ali ki so zahtevali uvrstitev svojih finančnih instrumentov v trgovanje v MTF.

5.  
Izdajatelji in udeleženci na trgu s pravicami do emisije osebo, ki opravlja poslovodne naloge, pisno obvestijo o svojih obveznostih v skladu s tem členom. Izdajatelji in udeleženci na trgu s pravicami do emisije pripravijo seznam vseh oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, ter oseb, ki so z njimi tesno povezane.

Osebe, ki opravljajo poslovodne naloge, pisno obvestijo osebe, ki so z njimi tesno povezane, o njihovih obveznostih v skladu s tem členom ter hranijo kopijo tega obvestila.

6.  

Obvestilo o poslih iz odstavka 1 vsebuje naslednje podatke:

(a) 

ime osebe;

(b) 

razlog za obveščanje;

(c) 

ime ustreznega izdajatelja ali udeleženca na trgu s pravicami do emisije;

(d) 

opis in označbe finančnega instrumenta;

(e) 

narava posla/poslov (npr. pridobitev ali odtujitev), ki nakazuje, ali je povezan z izvajanjem programov možnosti ugodnega nakupa delnic ali s posebnimi primeri iz odstavka 7;

(f) 

datum in kraj posla/poslov ter

(g) 

cena in količina posla/poslov. V primeru zastavitve, katere pogoji določajo spremembo njene vrednosti, bi bilo treba to razkriti skupaj z njeno vrednostjo ob datumu zastavitve.

7.  

Za namene odstavka 1 posli, o katerih je treba obvestiti pristojni organ, vključujejo tudi:

▼C2

(a) 

zastave ali posojanje finančnih instrumentov s strani ali v imenu osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ali osebe, ki je z njo tesno povezana, kakor sta opredeljeni v odstavku 1;

▼B

(b) 

posle, ki jih sklepajo osebe, ki se v okviru svojega poklica dogovarjajo za posle ali jih izvajajo, ali druga oseba v imenu osebe, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je tesno povezana s tako osebo iz odstavka 1, vključno kadar izvaja diskrecijsko pravico;

(c) 

posle, izvedene v okviru police življenjskega zavarovanja, kot je opredeljeno v skladu z Direktivo 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ), kadar:

(i) 

je imetnik police oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je tesno povezana s to osebo, iz odstavka 1;

(ii) 

naložbeno tveganje nosi imetnik police in

(iii) 

ima imetnik police pristojnost ali diskrecijsko pravico, da sprejema naložbene odločitve v zvezi s posebnimi instrumenti v tej polici življenjskega zavarovanja ali da izvaja posle v zvezi s posebnimi instrumenti za to polico življenjskega zavarovanja.

Za namene točke (a) o zastavitvi vrednostnih papirjev ali podobnih pravic iz zavarovanja v zvezi s pologom finančnih instrumentov na skrbniški račun ni treba poročati, razen če in dokler ta zastavitev vrednostnih papirjev ali druge pravice iz zavarovanja niso namenjene za zavarovanje posebnih kreditnih storitev.

▼M1

Za namene točke (b) ni treba obveščati o transakcijah z delnicami ali dolžniškimi instrumenti izdajatelja ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi z njimi povezanimi instrumenti, ki jih izvedejo upravitelji kolektivnega naložbenega podjema, v katerega vlaga oseba, ki opravlja poslovodne naloge, ali oseba, ki je z njo tesno povezana, če ima upravitelj kolektivnega naložbenega podjema pri svojem delovanju popolno diskrecijsko pravico, zaradi česar je izključeno, da bi posredno ali neposredno prejemal navodila ali predloge o sestavi portfelja od vlagateljev tega kolektivnega naložbenega podjema.

▼B

Če je imetnik police pri zavarovalni pogodbi dolžan poročati o poslih v skladu s tem odstavkom, se obveznost poročanja ne nanaša na zavarovalnico.

8.  
Odstavek 1 se uporablja za vse naknadne posle, ko se v koledarskem letu doseže skupna vrednost v višini 5 000 EUR. Prag 5 000 EUR se izračuna s seštevanjem brez neto izkazovanja vseh poslov iz odstavka 1.
9.  
Pristojni organ se lahko odloči, da poviša prag iz odstavka 8 na 20 000 EUR ter ESMA obvesti o svoji odločitvi in jo utemelji s posebnim sklicevanjem na tržne pogoje, da se višji prag sprejme pred njegovo uporabo. ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam pragov, ki se uporabljajo v skladu s tem členom, ter utemeljitve, ki jih zagotovijo pristojni organi za take pragove.
10.  
Ta člen se uporablja tudi za posle oseb, ki opravljajo poslovodne naloge, za vse dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornika dražb, ki sodelujejo na dražbah, ki potekajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, ter osebe, ki so tesno povezane s takimi osebami, v kolikor njihovi posli vključujejo pravice do emisije, iz njih izvedene finančne instrumente ali finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic. Te osebe o svojih poslih obveščajo dražbene sisteme, uradne dražitelje in nadzornika dražb, kot je ustrezno, ter pristojen organ, kjer je registriran dražbeni sistem, uradni dražitelj in nadzornik dražb, kot je primerno. Dražbeni sistemi, uradni dražitelji ali pristojni organi tako sporočene informacije objavijo v skladu z odstavkom 3.

▼C2

11.  

Brez poseganja v člena 14 in 15 oseba, ki pri izdajatelju opravlja poslovodne naloge, ne opravi nobenega posla za svoj račun ali za račun tretje osebe, neposredno ali posredno, v zvezi z delnicami ali dolžniškimi instrumenti izdajatelja ali z izvedenimi finančnimi instrumenti ali drugimi finančnimi instrumenti, ki so z njimi povezani, v zaprtem obdobju 30 koledarskih dni pred napovedjo vmesnega finančnega poročila ali poročila ob koncu leta, ki ga je izdajatelj dolžan objaviti v skladu s:

▼B

(a) 

pravili mesta trgovanja, na katerem so delnice izdajatelja uvrščene v trgovanje, ali

(b) 

nacionalnim pravom.

12.  

Brez poseganja v člena 14 in 15 lahko izdajatelj osebi, ki pri njem opravlja poslovne dejavnosti, dovoli, da trguje za svoj račun ali za račun tretje osebe v zaprtem obdobju iz odstavka 11:

(a) 

na podlagi posameznega primera ali zaradi obstoja izrednih okoliščin, kot so hude finančne težave, ki zahtevajo takojšnjo prodajo delnic, ali

(b) 

zaradi značilnosti trgovanja za posle, ki potekajo v okviru ali so povezani z delniško shemo za zaposlene, varčevalnimi shemami, kvalifikacijo ali upravičenostjo delnic ali posli, pri katerih se pravica do udeležbe v ustreznih vrednostnih papirjih ne spremeni.

13.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35, v katerih natančno opredeli okoliščine, v katerih lahko izdajatelj dovoli trgovanje v zaprtem obdobju iz odstavka 12, vključno z okoliščinami, ki bi jih šteli za izredne, ter vrste poslov, ki bi utemeljevale dovoljenje za trgovanje.
14.  
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 35 za opredelitev vrst poslov, ki bi sprožile obveznost iz odstavka 1.
15.  
Da se zagotovi enotna uporaba odstavka 1, ESMA oblikuje osnutek izvedbenih tehničnih standardov v zvezi s formatom in predlogo, v kateri je treba sporočiti in objaviti informacije iz odstavka 1.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 20

Naložbena priporočila in statistika

1.  
Osebe, ki ustvarjajo ali razširjajo naložbena priporočila ali druge informacije, v katerih priporočajo ali predlagajo naložbeno strategijo s potrebno skrbnostjo zagotovijo, da so takšne informacije objektivno predstavljene in da se razkrijejo njihovi interesi ali navedejo nasprotja interesov v zvezi s finančnimi instrumenti, na katere se te informacije nanašajo.
2.  
Javne ustanove, ki razširjajo statistične podatke ali napovedi, ki lahko znatno vplivajo na finančne trge, te podatke razširjajo na objektiven in pregleden način.
3.  
Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določijo tehnične rešitve za kategorije oseb iz odstavka 1, za objektivno predstavitev naložbenih priporočil ali drugih informacij, s katerimi se priporoča ali predlaga naložbena strategija, ter za razkritje posameznih interesov ali navedbe nasprotja interesov.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Tehnične rešitve, določene v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 3, se ne uporabljajo za novinarje, za katere velja enakovredna ustrezna ureditev v državi članici, vključno z enakovredno ustrezno samoregulacijo, če taka ureditev doseže podobne učinke kot te tehnične rešitve. Država članica o besedilu te enakovredne ustrezne ureditve uradno obvesti Komisijo.

Člen 21

Razkritje ali razširjanje informacij v sredstvih javnega obveščanja

Za namene člena 10, člena 12(1)(c) in člena 20, kadar se informacije razkrijejo ali razširjajo in kadar se pripravijo ali razširjajo priporočila za novinarske namene ali druge oblike izražanja v medijih, se tako razkritje ali razširjanje informacij oceni ob upoštevanju pravil o svobodi tiska in svobodi izražanja v drugih medijih in kodeksih, ki veljajo za novinarski poklic, razen če:

(a) 

imajo zadevne osebe ali z njimi tesno povezane osebe neposredno ali posredno korist ali dobiček od razkritja zadevnih informacij, ali

(b) 

je namen razkritja ali razširjanja zavajanje trga glede ponudbe finančnih instrumentov, povpraševanja po njih ali njihove cene.



POGLAVJE 4

ESMA IN PRISTOJNI ORGANI

Člen 22

Pristojni organi

Brez poseganja v pristojnosti sodnih organov vsaka država članica določi en pristojni upravni organ za namen te uredbe. Države članice o tem ustrezno obvestijo Komisijo, ESMA in druge pristojne organe drugih držav članic. Pristojni organ zagotavlja, da se na njegovem ozemlju uporabljajo določbe te uredbe za vsa dejanja, ki se izvajajo na njegovem ozemlju, ter dejanja, ki se izvajajo v tujini in so povezana z instrumenti, ki so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu, za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje na takšnem trgu, na dražbi na dražbenem sistemu ali s katerimi se trguje v MTF ali OTF, ali za katere je bil vložen zahtevek za uvrstitev v trgovanje v MTF, ki deluje na njegovem ozemlju.

Člen 23

Pooblastila pristojnih organov

1.  

Pristojni organi svoje funkcije in pooblastila izvajajo na katerega koli od naslednjih načinov:

(a) 

neposredno;

(b) 

v sodelovanju z drugimi organi ali tržnimi podjetji;

(c) 

na lastno odgovornost s prenosom pooblastil na takšne organe ali tržna podjetja;

(d) 

z zahtevkom na pristojne sodne organe.

2.  

Da lahko pristojni organi izpolnjujejo svoje obveznosti na podlagi te uredbe, imajo v skladu z nacionalnim pravom vsaj naslednja nadzorna in preiskovalna pooblastila:

(a) 

imajo dostop do kakršnega koli dokumenta in podatkov v kakršni koli obliki in prejmejo ali dobijo njegove kopije;

(b) 

naročijo ali zahtevajo informacije od vseh oseb, tudi od oseb, ki so se naknadno pridružile prenosu naročil ali izvajanju zadevnih poslov, in njihovih naročnikov, ter lahko po potrebi te osebe povabijo na zaslišanje in jih zaslišijo, da bi pridobili informacije;

(c) 

v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago lahko zahtevajo informacije od udeležencev na povezanih promptnih trgih v skladu s standardiziranimi oblikami, pridobivajo poročila o poslih in imajo neposreden dostop do sistemov trgovanja;

(d) 

opravljajo inšpekcijske preglede in preiskave na krajih, ki niso zasebna stanovanja fizičnih oseb;

(e) 

v skladu z drugim pododstavkom vstopijo v prostore fizičnih in pravnih oseb, da zasežejo dokumente in podatke v kateri koli obliki, na podlagi utemeljenega suma, da so lahko dokumenti ali podatki, povezani z vsebino inšpekcijskega pregleda ali preiskave, pomembni za dokazovanje primera ►C3  trgovanja na podlagi notranjih informacij ◄ ali tržne manipulacije, s katero se krši ta uredba.

(f) 

predložijo zadeve v kazensko preiskavo;

(g) 

zahtevajo obstoječe zapise telefonskih pogovorov, elektronskih sporočil ali zapise podatkov o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih imajo investicijska podjetja, kreditne institucije ali finančne institucije;

(h) 

zahtevajo, kolikor to dovoljuje nacionalno pravo, obstoječe zapise podatkov o telefonskem in podatkovnem prometu, ki jih ima telekomunikacijski operater, kadar obstaja utemeljen sum o kršitvi in kadar so lahko taki zapisi pomembni za preiskovanje kršitev iz točk (a) ali (b) člena 14 ali člena 15;

(i) 

zahtevajo začasno zamrznitev ali odvzem premoženja ali oboje;

(j) 

zaustavijo trgovanje z zadevnimi finančnimi instrumenti;

(k) 

zahtevajo začasno prenehanje vseh dejavnosti, za katere pristojni organ meni, da so v nasprotju s to uredbo;

(l) 

zahtevajo začasno prepoved izvajanja poklicne dejavnosti, in

(m) 

sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da bo javnost pravilno obveščena, med drugim s popravkom napačnih ali zavajajočih razkritih informacij, in lahko med drugim od izdajatelja ali druge osebe, ki je objavila ali razširjala napačne ali zavajajoče informacije, zahtevajo, da objavi popravek;

Kadar je v skladu z nacionalnim pravom za vstop v prostore fizične in pravne osebe iz točke (e) prvega pododstavka potrebna predhodna odobritev sodnega organa zadevne države članice, se ta pristojnost iz navedene točke uporabi samo po pridobitvi take predhodne odobritve.

3.  
Države članice zagotovijo vzpostavitev ustreznih ukrepov, da imajo pristojni organi vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog.

Ta uredba ne posega v zakone in druge predpise, sprejete v zvezi s ponudbami za prevzem, združitvami in drugimi posli, ki vplivajo na lastništvo ali nadzor nad družbami in jih urejajo nadzorni organi, ki jih imenujejo države članice v skladu s členom 4 Direktive 2004/25/ES, ki določajo dodatne zahteve poleg zahtev iz te uredbe.

4.  
Za osebo, ki v skladu s to uredbo daje na razpolago informacije pristojnemu organu, ne šteje, da so kršile kakršne koli omejitve o razkritju informacij, uvedene s pogodbo ali z zakonom ali drugim predpisom, in te osebe, ki poroča, ne zavezuje k nobeni odgovornosti, povezani s takim poročanjem.

Člen 24

Sodelovanje z ESMA

1.  
Za namene te uredbe pristojni organi sodelujejo z ESMA v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.
2.  
Pristojni organi v skladu s členom 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA takoj zagotovijo vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog.
3.  
Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij iz odstavka 2.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 25

Obveznost sodelovanja

1.  
Pristojni organi sodelujejo med seboj in z ESMA, kadar je to potrebno za namene te uredbe, razen če se uporablja katera od izjem iz odstavka 2. Pristojni organi zlasti zagotavljajo pomoč pristojnim organom drugih držav članic in ESMA. Zlasti si brez nepotrebnega odlašanja izmenjujejo informacije ter sodelujejo pri preiskovalnih dejavnosti, nadzoru in dejavnostih izvrševanja.

V obvezno sodelovanje in pomoč iz prvega pododstavka je vključena tudi Komisija, in sicer v zvezi z izmenjavo informacij, povezanih z blagom, ki je v Prilogi I k PDEU navedeno kot kmetijski proizvodi.

Pristojni organi in ESMA sodelujejo v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010, zlasti s členom 35 navedene uredbe.

Kadar se države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 30(1) odločijo določiti kazenske sankcije za kršitev določb te uredbe, kot je navedeno v tem členu, zagotovijo, da so na voljo ustrezni ukrepi, tako da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi sodni pristojnosti, da sprejemajo posebne informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali postopki, ki se začnejo ob morebitnih kršitvah te uredbe, ter te informacije zagotovijo drugim pristojnim organom in ESMA, da izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA za namene te uredbe.

2.  

Pristojni organ lahko zahtevo po informacijah ali zahtevo po sodelovanju v preiskavi zavrne le v naslednjih izrednih okoliščinah, in sicer kadar:

(a) 

bi lahko sporočanje zadevnih informacij negativno vplivalo na varnost naslovljene države članice, zlasti na boj proti terorizmu in druga huda kazniva dejanja;

(b) 

bi lahko izpolnjevanje zahteve negativno vplivalo na njegovo lastno preiskavo ali dejavnosti pregona ali, kadar je to primerno, kazensko preiskavo;

(c) 

so pri organih naslovljene države članice že bili sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in proti istim osebam, ali

(d) 

je bila takim osebam za ista dejanja že izrečena pravnomočna sodba v naslovljeni državi članici.

3.  
Pristojni organi in ESMA sodelujejo z Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev (ACER), ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ) in nacionalnimi regulativnimi organi držav članic, da se zagotovi usklajen pristop k uveljavljanju zadevnih pravil, kadar so posli, naročila za trgovanje ali druga dejanja ali ravnanja povezana z enim ali več finančnimi instrumenti, za katera se uporablja ta uredba, in tudi z enim ali več energetskimi proizvodi na debelo, za katere se uporabljajo členi 3, 4 in 5 Uredbe (EU) 1227/2011. Pristojni organi upoštevajo posebne značilnosti opredelitev pojmov iz člena 2 Uredbe (EU) 1227/2011 ter določbe členov 3, 4 in 5 Uredbe (EU) št. 1227/2011, kadar člene 7, 8 in 12 te uredbe uporabljajo za finančne instrumente, povezane z energetskimi proizvodi na debelo.
4.  
Pristojni organi na zahtevo takoj predložijo vsako informacijo, ki je potrebna za namen iz odstavka 1.
5.  
Kadar je pristojni organ prepričan, da se ali so se na ozemlju druge države članice izvajala dejanja, ki so v nasprotju z določbami te uredbe, ali dejanja, ki vplivajo na finančne instrumente, s katerimi se trguje na mestu trgovanja v drugi državi članici, o tem dejstvu čim podrobneje obvesti pristojni organ te druge države članice in ESMA, v primeru energetskih proizvodov na debelo pa tudi ACER. Pristojni organi različnih vključenih držav članic se o ustreznih ukrepih, ki jih je treba sprejeti, posvetujejo med seboj in z ESMA ter v primeru energetskih proizvodov na debelo z ACER ter se obveščajo o pomembnih vmesnih dogodkih. Usklajujejo svoje dejavnosti, da se preprečita morebitno podvajanje in prekrivanje pri uporabi upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov v takšnih čezmejnih primerih v skladu s členoma 30 in 31, ter si pomagajo pri uveljavljanju svojih odločitev.
6.  
Pristojni organ ene države članice lahko zahteva pomoč pristojnega organa druge države članice pri inšpekcijskih pregledih ali preiskavah na kraju samem.

Pristojni organ, ki zahteva pomoč, lahko obvesti ESMA o vsaki zahtevi iz prvega pododstavka. V primeru preiskave ali inšpekcijskega pregleda s čezmejnim učinkom ESMA na zahtevo enega od pristojnih organov usklajuje preiskavo ali inšpekcijski pregled.

Kadar pristojni organ prejme zahtevo od pristojnega organa druge države članice za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem, lahko:

(a) 

sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(b) 

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sodeluje v inšpekcijskem pregledu ali preiskavi na kraju samem;

(c) 

pristojnemu organu, ki je predložil zahtevo, omogoči, da sam opravi inšpekcijski pregled ali preiskavo na kraju samem;

(d) 

imenuje revizorje ali strokovnjake za izvedbo inšpekcijskega pregleda ali preiskave na kraju samem;

(e) 

določene naloge, povezane z nadzornimi dejavnostmi, si razdeli z drugimi pristojnimi organi.

Pristojni organi lahko tudi sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic v zvezi z lažjo izvršitvijo ali izterjavo denarnih kazni.

7.  
Brez poseganja v člen 258 PDEU lahko pristojni organ, katerega zahtevek za informacije ali pomoč v skladu z odstavki 1, 3, 4 in 5 ni obravnavan v razumnem roku ali katerega zahtevek za informacije ali pomoč je zavrnjen, s tako zavrnitvijo ali neobravnavo v razumnem roku seznani ESMA.

V takšnih primerih lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, kar ne vpliva na možnost, da ESMA ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8.  
Pristojni organi sodelujejo in si izmenjujejo informacije z ustreznimi nacionalnimi regulativnimi organi in regulativnimi organi tretjih držav, ki so odgovorni za povezane promptne trge, kadar obstajajo razlogi za utemeljen sum, da se izvajajo ali so bila izvedena dejanja, ki predstavljajo ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ , protipravnim razkritjem informacij ali tržno manipulacijo s kršitvijo te uredbe. S takšnim sodelovanjem se zagotovi zbirni pregled finančnih in promptnih trgov ter odkrijejo in sankcionirajo zlorabe, ki zajemajo več trgov in več držav.

Kar zadeva pravice do emisije, sodelovanje in izmenjava informacij iz prvega pododstavka potekata tudi z:

(a) 

nadzornikom dražbe glede dražb pravic do emisije ali drugih finančnih produktov na dražbi na podlagi teh pravic, pri čemer se te dražbe izvajajo v skladu z Uredbo (EU) št. 1031/2010, in

(b) 

pristojnimi organi, administratorji registrov, vključno s centralnim administratorjem, in drugimi javnimi organi, zadolženimi za nadzor skladnosti na podlagi Direktive 2003/87/ES.

ESMA je zadolžen za spodbujanje in usklajevanje sodelovanja in izmenjave informacij med pristojnimi organi in regulativnimi organi v drugih državah članicah ter tretjih državah. Kadar je mogoče, pristojni organi v skladu s členom 26 sklenejo dogovore o sodelovanju z regulativnimi organi tretjih držav, ki so odgovorni za povezane promptne trge.

9.  
Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev postopkov in obrazcev za izmenjavo informacij in pomoč iz tega člena.

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 26

Sodelovanje s tretjimi državami

1.  
Pristojni organi držav članic po potrebi sklenejo dogovore o sodelovanju z nadzornimi organi tretjih držav glede izmenjave informacij z njimi in uveljavljanja obveznosti iz te uredbe v tretjih državah. Ti dogovori o sodelovanju zagotavljajo vsaj učinkovito izmenjavo informacij, kar pristojnim organom omogoča, da opravljajo svoje dolžnosti iz te uredbe.

Pristojni organ obvesti ESMA in druge pristojne organe, kadar namerava skleniti takšen dogovor.

2.  
ESMA po možnosti lajša in usklajuje pripravo dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi in zadevnimi nadzornimi organi tretjih držav.

Da se zagotovi skladna harmonizacija s tem členom, ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki vsebujejo predlogo dokumenta za dogovore o sodelovanju, ki jih pristojni organi držav članic uporabijo, kadar je mogoče.

ESMA predloži te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz drugega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA po možnosti lajša in usklajuje tudi izmenjavo informacij, ki se jih izmenjuje med pristojnimi organi in nadzornimi organi tretjih držav ter so lahko pomembne za sprejetje ukrepov iz členov 30 in 31.

3.  
Pristojni organi sklenejo dogovore o sodelovanju glede izmenjave informacij z nadzornimi organi tretjih držav le, kadar za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu iz člena 27. Takšna izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov.

Člen 27

Poklicna skrivnost

1.  
Za vse zaupne informacije, ki so prejete, izmenjane ali posredovane v skladu s to uredbo, veljajo pogoji o varovanju poklicne skrivnosti iz odstavkov 2 in 3.
2.  
Vse informacije, ki jih pristojni organi izmenjajo na podlagi te uredbe in ki zadevajo poslovne ali operativne pogoje in druge gospodarske ali osebne zadeve, se obravnavajo kot zaupne in zanje velja zahteva poklicne skrivnosti, razen kadar pristojni organ v času njihovega posredovanja navede, da se informacije lahko razkrijejo, ali če je razkritje potrebno za pravne postopke.
3.  
Obveznost poklicne skrivnosti velja za vse osebe, ki delajo ali so delale pri pristojnem organu ali pri katerem koli organu ali tržnem podjetju, na katero je pristojni organ prenesel svoja pooblastila, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih je pristojni organ pogodbeno zaposlil. Informacije, ki so poklicna skrivnost, se ne smejo razkriti nobeni drugi osebi ali organu, razen na podlagi določb prava Unije ali nacionalnega prava.

Člen 28

Varstvo podatkov

Pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe pristojni organi opravljajo svoje naloge za namene te uredbe v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES. ESMA pri obdelavi osebnih podatkov v okviru te uredbe upošteva določbe Uredbe (ES) št. 45/2001.

Osebni podatki se hranijo največ pet let.

Člen 29

Razkritje osebnih podatkov tretjim državam

1.  
Pristojni organ države članice lahko tretji državi posreduje osebne podatke le v posameznih primerih in le, če so izpolnjene zahteve iz Direktive 95/46/ES. Pristojni organ zagotovi, da je posredovanje potrebno za namene te uredbe in da tretja država ne posreduje podatkov drugi tretji državi, razen če ima izrecno pisno dovoljenje in upošteva pogoje, ki jih določi pristojni organ države članice.
2.  
Pristojni organ države članice osebne podatke, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, razkrije nadzornemu organu tretje države le, kadar pridobi izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval podatke, in se podatki, kjer je primerno, razkrijejo izključno za namene, za katere je navedeni pristojni organ dal soglasje.
3.  
Kadar sporazum o sodelovanju predvideva izmenjavo osebnih podatkov, je ta v skladu z nacionalnimi zakoni ali drugimi predpisi za prenos Direktive 95/46/ES.



POGLAVJE 5

UPRAVNI UKREPI IN KAZNI

Člen 30

Upravne kazni in drugi upravni ukrepi

1.  

Brez poseganja v kakršne koli kazenske sankcije in v nadzorna pooblastila pristojnih organov na podlagi člena 23 države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni za sprejemanje ustreznih upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov vsaj za naslednje kršitve:

(a) 

kršitve členov 14 in 15, člena 16(1) in (2), člena 17(1), (2), (4), (5) in (8), člena 18(1) do (6), člena 19(1), (2), (3), (5), (6), (7) in (11) ter člena 20(1), in

(b) 

nesodelovanje ali neskladno ravnanje v preiskavi, inšpekcijskem pregledu ali zahtevi iz člena 23(2).

Države članice se do 3. julija 2016 lahko odločijo, da ne bodo določile pravil za upravne kazni iz prvega pododstavka za kršitve iz točke (a) ali (b) navedenega pododstavka, za katere v njihovem nacionalnem pravu že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice obvestijo Komisijo in ESMA o zadevnih delih kazenskega prava.

Države članice Komisiji in ESMA do 3. julija 2016 predložijo podrobno obvestilo o pravilih iz prvega in drugega pododstavka. Komisijo in ESMA nemudoma uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

2.  

Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da so pristojni organi pooblaščeni, da naložijo vsaj naslednje upravne kazni in sprejmejo vsaj naslednje upravne ukrepe v primeru kršitev iz točke (a) prvega pododstavka odstavka 1:

(a) 

odredbo, s katero se od osebe, odgovorne za kršitev, zahteva, da preneha z ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(b) 

povrnitev dobička, pridobljenega s kršitvijo, ali izgube zaradi kršitve, kadar ju je mogoče določiti;

(c) 

javno opozorilo, v katerem sta navedeni odgovorna oseba in vrsta kršitve;

(d) 

odvzem ali začasni odvzem dovoljenja investicijskega podjetja;

(e) 

začasna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih za osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za kršitev;

(f) 

v primeru ponovnih kršitev člena 14 ali 15, trajna prepoved opravljanja funkcij upravljanja v investicijskih podjetjih za katero koli osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za katero koli drugo fizično osebo, ki je odgovorna za kršitev;

(g) 

začasna prepoved poslovanja za svoj račun za osebo, ki opravlja poslovodne naloge v investicijskem podjetju, ali za drugo fizično osebo ki je odgovorna za kršitev;

(h) 

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj trikratnega zneska pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve, kadar ju je mogoče opredeliti;

(i) 

v primeru fizične osebe, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj:

(i) 

za kršitve členov 14 in 15, 5 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014;

(ii) 

za kršitve členov 16 in 17 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, in

(iii) 

za kršitve členov 18, 19 in 20, 500 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, ter

(j) 

v primeru pravne osebe, najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj:

(i) 

za kršitve členov 14 in 15, 15 000 000 EUR ali 15 % skupnega letnega prometa pravne osebe na podlagi zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih odobri poslovodni organ, ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014;

(ii) 

za kršitve členov 16 in 17, 2 500 000 EUR ali 2 % njenega skupnega letnega prometa na podlagi zadnjih razpoložljivih računovodskih izkazov, ki jih odobri poslovodni organ, ali, v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, in

(iii) 

za kršitve členov 18, 19 in 20, 1 000 000 EUR oziroma v državah članicah, katerih valuta ni euro, ustrezne vrednosti v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014.

Sklicevanja na pristojni organ v tem odstavku ne posega v možnost pristojnega organa za opravljanje svojih funkcij na načine, navedene v členu 23(1).

Za namene točk (j)(i) in (ii) prvega pododstavka, kadar je pravna oseba matično podjetje ali podružnica, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU ( 13 ), je zadevni skupni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni obliki prihodka v skladu z ustreznima računovodskima direktivama – Direktiva Sveta 86/635/EGS ( 14 ) za banke in Direktiva Sveta 91/674/EGS ( 15 ) za zavarovalnice – na podlagi zadnjih razpoložljivih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih odobri poslovodni organ končnega matičnega podjetja.

3.  
Države članice lahko na te pristojne organe prenesejo druga pooblastila za sankcioniranje poleg tistih iz odstavka 2 in lahko določijo sankcije, višje od tistih iz navedenega odstavka.

Člen 31

Izvajanje nadzornih pooblastil in nalaganje kazni

1.  

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in ravni upravnih kazni upoštevajo vse pomembne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a) 

resnost in trajanje kršitve;

(b) 

stopnjo odgovornosti osebe, odgovorne za kršitev;

(c) 

finančno stanje osebe, odgovorne za kršitev, kot se ugotovi na primer na podlagi skupnega prometa pravne osebe ali letnih prihodkov fizične osebe;

(d) 

obseg pridobljenega dobička ali preprečene izgube za osebo, odgovorno za kršitev, če ju je mogoče opredeliti;

(e) 

raven sodelovanja osebe, odgovorne za kršitev, s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(f) 

prejšnje kršitve osebe, odgovorne za kršitev, in

(g) 

ukrepe, ki jih je oseba, odgovorna za kršitev, sprejela, da ne bi kršitve ponovila.

2.  
Pristojni organi pri izvajanju pooblastil za nalaganje upravnih kazni in drugih upravnih ukrepov na podlagi člena 30 tesno sodelujejo, da bi zagotovili, da je izvrševanje njihovih nadzornih in preiskovalnih pooblastil, ter upravne kazni, ki jih naložijo, in drugi upravni ukrepi, ki jih uvedejo, učinkoviti in ustrezni na podlagi te uredbe. Svoje dejavnosti usklajujejo v skladu s členom 25, da bi se preprečila podvajanje in prekrivanje pri izvajanju nadzornih in preiskovalnih pooblastil ter pri nalaganju upravnih kazni v čezmejnih primerih.

Člen 32

Poročanje o kršitvah

1.  
Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za omogočanje poročanja pristojnim organom o dejanskih ali morebitnih kršitvah te uredbe.
2.  

Mehanizmi iz odstavka 1 vključujejo vsaj:

(a) 

posebne postopke za prejem poročil o kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b) 

za osebe, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in poročajo o kršitvah ali so obtožene kršitev, ustrezno zaščito v okviru zaposlitve vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminaciji ali drugimi vrstami nepravične obravnave, in

(c) 

varstvo osebnih podatkov osebe, ki prijavi kršitev, in fizične osebe, ki je domnevno storila kršitev, vključno z varstvom v zvezi z ohranjanjem tajnosti identitete zadevnih oseb v vseh fazah postopka, pri čemer se ne posega v razkritja informacij, ki so v skladu z nacionalnim pravom potrebna v povezavi s preiskavami ali nadaljnjimi sodnimi postopki.

3.  
Države članice zahtevajo od delodajalcev, ki opravljajo dejavnosti, ki jih urejajo predpisi za finančne storitve, da imajo vzpostavljene ustrezne notranje postopke, prek katerih lahko uslužbenci poročajo o kršitvah te uredbe.
4.  
Države članice lahko za osebe, ki posredujejo pomembne informacije o morebitnih kršitvah te uredbe, določijo finančne spodbude v skladu z nacionalnim pravom, kadar za te osebe že ne veljajo druge obstoječe pravne ali pogodbene obveznosti glede poročanja o takšnih informacijah, ter kadar so informacije nove in kadar je na njihovi podlagi mogoče izreči upravno kazen ali kazensko sankcijo ali izvedbo drugega upravnega ukrepa za kršitev te uredbe.
5.  
Komisija sprejme izvedbene akte za opredelitev postopkov iz odstavka 1, vključno z ureditvami za poročanje in spremljanje poročil, ter ukrepe za varstvo delavcev, ki delajo na podlagi pogodbe o zaposlitvi in ukrepe za varovanje osebnih podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 36(2).

Člen 33

Izmenjava informacij z ESMA

1.  
Pristojni organi letno posredujejo ESMA informacije v zbirni obliki o vseh upravnih kaznih in drugih upravnih ukrepih, ki jih pristojni organ naloži v skladu s členi 30, 31 in 32. ESMA te informacije objavi v letnem poročilu. Pristojni organi letno posredujejo ESMA tudi podatke v anonimni in zbirni obliki o vseh upravnih preiskavah, opravljenih v skladu z navedenimi členi.
2.  
Kadar države članice v skladu z drugim pododstavkom člena 30(1) določijo kazenske sankcije za kršitve iz navedenega člena, pristojni organi ESMA letno posredujejo podatke v anonimni in zbirni obliki o vseh kazenskih preiskavah in kazenskih sankcijah, ki so jih v skladu s členi 30, 31 in 32 naložili sodni organi. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.
3.  
Kadar pristojni organ razkrije upravne kazni ali kazenske sankcije ali druge upravne ukrepe javnosti, o tem hkrati obvesti ESMA.
4.  
Kadar se objavljena upravna kazen ali kazenska sankcija ali drug upravni ukrep nanaša na investicijsko podjetje, pooblaščeno v skladu z Direktivo 2014/65/EU, ESMA doda sklicevanje na to objavljeno sankcijo ali ukrep v register investicijskih podjetij, ustanovljenih v skladu s členom 5(3) navedene direktive.
5.  
Da se zagotovijo enotni pogoji za uporabo tega člena, ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za izmenjavo informacij iz tega člena.

ESMA predloži osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 2. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 34

Objava sklepov

1.  
Ob upoštevanju tretjega pododstavka, pristojni organi na svojem spletnem mestu objavijo vsak sklep, ki nalaga upravno kazen ali drug upravni ukrep v zvezi s kršitvijo te uredbe takoj potem, ko se osebo, na katero se nanaša sklep, obvesti o tem sklepu. Taka objava zajema vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti osebe, na katero se nanaša sklep.

Prvi pododstavek se ne uporablja v primeru sklepov, ki nalagajo ukrepe preiskovalne narave.

Kadar na podlagi presoje od primera do primera pristojni organ meni, da bi bila objava identitete pravne osebe, na katero se nanaša sklep, ali osebnih podatkov fizične osebe nesorazmerna na podlagi ocene posameznega primera, ki se izvede glede sorazmernosti objave takih podatkov, ali kadar bi taka objava ogrožala preiskavo v teku ali stabilnost finančnih trgov, pristojni organ stori karkoli od naslednjega:

(a) 

odloži objavo sklepa dokler razlogi za to odložitev prenehajo obstajati;

(b) 

sklep objavi anonimno in v skladu z nacionalnim pravom, kadar taka objava zagotavlja učinkovito varstvo zadevnih osebnih podatkov in, kadar je ustrezno, preloži objavo zadevnih podatkov za razumno obdobje, kadar je mogoče predvideti, da bodo razlogi za anonimno objavo v tem obdobju prenehali obstajati;

(c) 

ne objavi sklepa v primeru, da pristojni organ meni, da objava v skladu s točko (a) ali (b) ne bo zadostovala:

(i) 

da stabilnost finančnih trgov ne bi bila ogrožena, ali

(ii) 

da bi se zagotovila sorazmernost objave takšnih sklepov v zvezi z ukrepi, ki štejejo za blažje.

Kadar pristojni organ sprejme odločitev, da sklep objavi na anonimni osnovi iz točke (b) tretjega pododstavka, lahko odloži objavo zadevnih podatkov za razumno obdobje, kadar je mogoče predvideti, da bodo razlogi za anonimno objavo v tem obdobju prenehali obstajati.

2.  
Kadar je sklep predmet pritožbe pred nacionalnim sodnim, upravnim ali drugim organom, pristojni organi na svojem spletnem mestu takoj objavijo tudi informacije o tem in vse naknadne informacije o odločitvi o pritožbi. Objavi se tudi vsakršen sklep o razveljavitvi sklepa, zoper katerega je bila vložena pritožba.
3.  
Pristojni organi zagotovijo, da vsak sklep, objavljen v skladu s tem členom ostane dostopen na njihovem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Osebni podatki iz takih objavah ostanejo na spletnem mestu pristojnega organa le tako dolgo, kot je potrebno v skladu z veljavnimi predpisi o varstvu podatkov.



POGLAVJE 6

DELEGIRANI IN IZVEDBENI AKTI

Člen 35

Izvajanje pooblastila

1.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

▼M3

2.  
Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in (6), člena 12(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3), člena 19(13) in (14) ter člena 38 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 31. decembra 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

▼B

3.  
Pooblastilo iz člena 6(5) in (6), člena 12(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3) ►M1  člena 19(13) in (14) ter člena 38 ◄ lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4.  
Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

▼M1

5.  
Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5) ali (6), člena 12(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3), člena 19(13) ali (14) ali člena 38, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

▼B

Člen 36

Postopek v odboru

1.  
Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES ( 16 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.



POGLAVJE 7

KONČNE DOLOČBE

Člen 37

Razveljavitev Direktive 2003/6/ES in njenih izvedbenih ukrepov

►C1  Direktiva 2003/6/ES in direktive Komisije 2004/72/ES, 2003/125/ES ◄  ( 17 ) in 2003/124/ES ( 18 ) ter Uredba Komisije (ES) št. 2273/2003 ( 19 ) se razveljavijo z učinkom od 3. julija 2016. Sklicevanja na Direktivo 2003/6/ES se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II k tej uredbi.

Člen 38

Poročilo

Komisija do 3. julija 2019 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o uporabi te uredbe, skupaj z zakonodajnim predlogom o njeni spremembi, če je to ustrezno. To poročilo med drugim oceni:

(a) 

ustreznostjo uvedbe splošnih pravil, da morajo vse države članice določiti upravne kazni za ►C3  trgovanje na podlagi notranjih informacij ◄ in tržno manipulacijo;

(b) 

ali je opredelitev notranjih informacij zadostna in zajema vse informacije, ki jih pristojni organi potrebujejo za učinkovit boj proti tržni zlorabi.

(c) 

ustreznostjo pogojev, pod katerimi se odobri prepoved trgovanja v skladu s členom 19(11), da bi se ugotovilo, ali obstajajo še druge okoliščine, v katerih bi morala veljati;

(d) 

možnostjo vzpostaviti okvir Unije za medtržni nadzor nad knjigami naročil v zvezi s tržno zlorabo, vključno s priporočili za ta okvir, in

(e) 

področjem uporabe določb o referenčnih merilih.

Za namene točke (a) prvega pododstavka ESMA opravi popis uporabe upravnih kazni in – kadar se države članice na podlagi drugega pododstavka člena 30(1) odločijo, da določijo kazenske sankcije iz navedenega člena za kršitve te uredbe – uporabe takih kazenskih sankcij v državah članicah. V popisu so lahko navedeni tudi kakršni koli podatki, ki so na voljo na podlagi členov 33(1) in (2).

▼M1

Komisija po posvetovanju z ESMA do 3. julija 2019 posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu poročilo o ravni mejnih vrednosti iz člena 19(1a)(a) in (b) v povezavi z upraviteljevimi transakcijami, kjer so izdajateljeve delnice ali dolžniški instrumenti del kolektivnega naložbenega podjema ali zagotavljajo izpostavljenost do portfelja sredstev, in sicer za oceno, ali je ta raven ustrezna ali bi jo bilo treba prilagoditi.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 35 v zvezi s prilagajanjem mejnih vrednosti iz člena 19(1a)(a) in (b), če v poročilu ugotovi, da bi bilo treba te mejne vrednosti prilagoditi.

▼B

Člen 39

Začetek veljavnosti in uporaba

1.  
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

▼M2

2.  

Uporablja se od 3. julija 2016, razen:

(a) 

člena 4(2) in (3), ki se uporablja od 3. januarja 2018, ter

(b) 

člena 4(4) in (5), člena 5(6), člena 6(5) in (6), člena 7(5), člena 11(9), (10) in (11), člena 12(5), člena 13(7) in (11), člena 16(5), tretjega pododstavka člena 17(2), člena 17(3), (10) in (11), člena 18(9), člena 19(13), (14) in (15), člena 20(3), člena 24(3), člena 25(9), drugega, tretjega in četrtega pododstavka člena 26(2), člena 32(5) in člena 33(5), ki se uporabljajo od 2. julija 2014.

▼B

3.  
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za uskladitev s členi 22, 23 in 30, členom 31(1) ter členi 32 in 34 do 3. julija 2016.
4.  
V tej uredbi se sklicevanja na Direktivo 2014/65/EU in Uredbo (EU) št. 600/2014 pred ►M2  3. januarjem 2018 ◄ berejo kot sklicevanja na Direktivo 2004/39/ES, v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV k Direktivi 2014/65/EU v kolikor ta korelacijska tabela vsebuje določbe, ki se sklicujejo na Direktivo 2004/39/ES.

Pri sklicevanju v določbah te uredbe na OTF, zagonske trge MSP, pravice do emisije ali finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic, se te določbe ne uporabljajo za OTF, zagonske trge MSP, pravice do emisij ali finančne produkte na dražbi na podlagi teh pravic do ►M2  3. januarja 2018 ◄ .

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.




PRILOGA I

A.    Kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z napačnimi ali zavajajočimi znaki in zagotavljanjem cene

Za namene uporabe točke (a) člena 12(1) te uredbe ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 2 navedenega člena se pri obravnavi poslov ali naročil za trgovanje s strani udeležencev na trgu in pristojnih organov upoštevajo naslednji neizčrpni kazalniki, ki se sami po sebi ne štejejo nujno za tržno manipulacijo:

(a) 

obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje ali sklenjeni posli predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom, povezano blagovno promptno pogodbo ali finančnim produktom na dražbi na podlagi pravic do emisije, zlasti kadar se zaradi teh dejavnosti znatno spremenijo njihove cene;

(b) 

obseg, v katerem se zaradi oddanih naročil za trgovanje ali poslov, ki so jih izvedle osebe s pomembno nakupno ali prodajno pozicijo v finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije, znatno spremeni cena tega finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(c) 

ali izvedeni posli ne povzročijo spremembe upravičencev do lastništva finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(d) 

obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje ali izvedeni posli ali preklicana naročila vključujejo obrnjenost pozicij v kratkem obdobju in predstavljajo pomemben delež dnevnega obsega poslov z zadevnim finančnim instrumentom, povezano blagovno promptno pogodbo ali finančnim produktom na dražbi na podlagi pravic do emisije ter bi lahko bile povezane s pomembnimi spremembami cene finančnega instrumenta, povezane blagovne promptne pogodbe ali finančnega produkta na dražbi na podlagi pravic do emisije;

(e) 

obseg, v katerem so oddana naročila za trgovanje ali izvedeni posli skoncentrirani v kratkem časovnem razponu znotraj dneva trgovanja in povzročijo spremembo cene, ki se posledično obrne;

(f) 

obseg, v katerem oddana naročila za trgovanje spremenijo reprezentativnost najboljših cen povpraševanja po finančnem instrumentu, povezani blagovni promptni pogodbi ali finančnem produktu na dražbi na podlagi pravic do emisije ali njihove ponudbe ali bolj splošno spremenijo reprezentativnost knjige naročil, ki je na voljo udeležencem na trgu, in se ta naročila odpravijo pred njihovo izvršitvijo, ter

(g) 

obseg, v katerem se naročila za trgovanje oddajo ali posli izvedejo v trenutku, ko se izračunajo referenčne cene, poravnalne cene in vrednotenja, ali približno v tem trenutku ter povzročijo spremembe cen, ki vplivajo na takšne cene in vrednotenja.

B.    Kazalniki manipulativnega ravnanja, povezanega z uporabo fiktivnega sredstva ali katero koli drugo obliko prevare ali zvijače

Za namene uporabe točke (b) člena 12(1) te uredbe ter brez poseganja v ravnanja iz odstavka 2 navedenega člena se pri obravnavi poslov ali naročil za trgovanje s strani udeležencev na trgu in pristojnih organov upoštevajo naslednji neizčrpni kazalniki, ki sami po sebi ne štejejo nujno za tržno manipulacijo:

(a) 

ali osebe oddajo naročila za trgovanje ali izvedejo posle pred ali po tem, ko te iste osebe ali osebe, ki so z njimi povezane, razširijo napačne ali zavajajoče informacije, in

(b) 

ali osebe oddajo naročila za trgovanje ali izvedejo posle pred ali po tem, ko te iste osebe ali osebe, ki so z njimi povezane, izdelajo ali razširijo naložbena priporočila, ki so napačna, pristranski ali očitno pod vplivom materialnih interesov.




PRILOGA II



Korelacijska tabela

Ta uredba

Direktiva 2003/6/ES

Člen 1

 

Člen 2

 

Člen 2(1)(a)

Člen 9, prvi odstavek

Člen 2(1)(b)

 

Člen 2(1)(c)

 

Člen 2(1)(d)

Člen 9, drugi odstavek

Člen 2(3)

Člen 9, prvi odstavek

Člen 2(4)

Člen 10(a)

Točka 1 člena 3(1)

Člen 1(3)

Točka 2 člena 3(1)

 

Točka 3 člena 3(1)

 

Točka 4 člena 3(1)

 

Točka 5 člena 3(1)

 

Točka 6 člena 3(1)

Člen 1(4)

Točka 7 člena 3(1)

 

Točka 8 člena 3(1)

 

Točka 9 člena 3(1)

Člen 1(5)

Točka 10 člena 3(1)

 

Točka 11 člena 3(1)

 

Točka 12 člena 3(1)

Člen 1(7)

Točka 13 člena 3(1)

Člen 1(6)

Točke 14 do 35 člena 3(1)

 

Člen 4

 

Člen 5

Člen 8

Člen 6(1)

Člen 7

Člen 6(2)

 

Člen 6(3)

 

Člen 6(4)

 

Člen 6(5)

 

Člen 6(6)

 

Člen 6(7)

 

Člen 7(1)(a)

Člen 1(1), prvi odstavek

Člen 7(1)(b)

Člen 1(1), drugi odstavek

Člen 7(1)(c)

 

Člen 7(1)(d)

Člen 1(1), tretji odstavek

Člen 7(2)

 

Člen 7(3)

 

Člen 7(4)

 

Člen 7(5)

 

Člen 8(1)

Člen 2(1), prvi pododstavek

Člen 8(2)

 

Člen 8(2)(a)

Člen 3 (b)

Člen 8(2)(b)

 

Člen 8(3)

 

Člen 8(4)(a)

Člen 2(1)(a)

Člen 8(4)(b)

Člen 2(1)(b)

Člen 8(4)(c)

Člen 2(1)(c)

Člen 8(4)(d)

Člen 2(1)(d)

Člen 8(4), drugi pododstavek

Člen 4

Člen 8(5)

Člen 2(2)

Člen 9(1)

 

Člen 9(2)

 

Člen 9(3)(a)

Člen 2(3)

Člen 9(3)(b)

Člen 2(3)

Člen 9(4)

 

Člen 9(5)

 

Člen 9(6)

 

Člen 10(1)

Člen 3(a)

Člen 10(2)

 

Člen 11

 

Člen 12(1)

 

Člen 12(1)(a)

Člen 1(2)(a)

Člen 12(1)(b)

Člen 1(2)(b)

Člen 12(1)(c)

Člen 1(2)(c)

Člen 12(1)(d)

 

Člen 12(2)(a)

Člen 1(2), prva alinea drugega odstavek

Člen 12(2)(b)

Člen 1(2), druga alinea drugega odstavek

Člen 12(2)(c)

 

Člen 12(2)(d)

Člen 1(2), tretja alinea drugega odstavka

Člen 12(2)(e)

 

Člen 12(3)

 

Člen 12(4)

 

Člen 12(5)

Člen 1(2), tretji odstavek

Člen 13(1)

Člen 1(2)(a), drugi odstavek

Člen 13(1)

 

Člen 13(2)

 

Člen 13(3)

 

Člen 13(4)

 

Člen 13(5)

 

Člen 13(6)

 

Člen 13(7)

 

Člen 13(8)

 

Člen 13(9)

 

Člen 13(10)

 

Člen 13(11)

 

Člen 14 (a)

Člen 2(1), prvi odstavek

Člen 14 (b)

Člen 3(b)

Člen 14 (c)

Člen 3(a)

Člen 15

Člen 5

Člen 16(1)

Člen 6(6)

Člen 16(2)

Člen 6(9)

Člen 16(3)

 

Člen 16(4)

 

Člen 16(5)

Člen 6(10), sedma alinea

Člen 17(1)

Člen 6(1)

Člen 17(1), tretji pododstavek

Člen 9, tretji odstavek

Člen 17(2)

 

Člen 17(3)

 

Člen 17(4)

Člen 6(2)

Člen 17(5)

 

Člen 17(6)

 

Člen 17(7)

 

Člen 17(8)

Člen 6(3), prvi in drugi pododstavek

Člen 17(9)

 

Člen 17(10)

Člen 6(10), prva in druga alinea

Člen 17(11)

 

Člen 18(1)

Člen 6(3), tretji pododstavek

Člen 18(2)

 

Člen 18(3)

 

Člen 18(4)

 

Člen 18(5)

 

Člen 18(6)

 

Člen 18(7)

Člen 9, tretji odstavek

Člen 18(8)

 

Člen 18(9)

člen 6(10) četrta alinea

Člen 19(1)

Člen 6(4)

Člen 19(1)(a)

Člen 6(4)

Člen 19(1)(b)

 

Člen 19(2)

 

Člen 19(3)

 

Člen 19(4)(a)

 

Člen 19(4)(b)

 

Člen 19(5) do (13)

 

Člen 19(14)

Člena 6(10), peta alinea

Člen 19(15)

Člena 6(10), peta alinea

Člen 20(1)

Člen 6(5)

Člen 20(2)

Člen 6(8)

Člen 20(3)

Člen 6(10), šesta alinea, in člen 6(11)

Člen 21

Člen 1(2)(c), drugi stavek

Člen 22

Člen 11, prvi odstavek in člen 10

Člen 23(1)

Člen 12(1)

Člen 23(1)(a)

Člen 12(1)(a)

Člen 23(1)(b)

Člen 12(1)(b)

Člen 23(1)(c)

Člen 12(1)(c)

Člen 23(1)(d)

Člen 12(1)(d)

Člen 23(2)(a)

Člen 12(2)(a)

Člen 23(2)(b)

Člen 12(2)(b)

Člen 23(2)(c)

 

Člen 23(2)(d)

Člen 12(2)(c)

Člen 23(2)(e)

 

Člen 23(2)(f)

 

Člen 23(2)(g)

Člen 12(2)(d)

Člen 23(2)(h)

Člen 12(2)(d)

Člen 23(2)(i)

Člen 12(2)(g)

Člen 23(2)(j)

člen 12(2)(f)

Člen 23(2)(k)

Člen 12(2)(e)

Člen 23(2)(l)

člen 12(2)(h)

Člen 23(2)(m)

Člen 6(7)

Člen 23(3)

 

Člen 23(4)

 

Člen 24(1)

Člen 15a(1)

Člen 24(2)

Člen 15a(2)

Člen 24(3)

 

Člen 25(1), prvi pododstavek

Člen 16(1)

Člen 25(2)

Člen 16(2) in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(2)(a)

Člen 16(2), prva alinea drugega pododstavka, in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(2)(b)

 

Člen 25(2)(c)

Člen 16(2), druga alinea drugega pododstavka in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(2)(d)

Člen 16(2), tretja alinea drugega pododstavka in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(3)

 

Člen 25(4)

Člen 16(2), prvi stavek

Člen 25(5)

Člen 16(3)

Člen 25(6)

Člen 16(4)

Člen 25(7)

Člen 16(2), četrti pododstavek in člen 16(4), četrti pododstavek

Člen 25(8)

 

Člen 25(9)

Člen 16(5)

Člen 26

 

Člen 27(1)

 

Člen 27(2)

 

Člen 27(3)

Člen 13

Člen 28

 

Člen 29

 

Člen 30(1), prvi pododstavek

Člen 14(1)

Člen 30(1)(a)

 

Člen 30(1)(b)

Člen 14(3)

Člen 30(2)

 

Člen 30(3)

 

Člen 31

 

Člen 32

 

Člen 33(1)

Člen 14(5), prvi pododstavek

Člen 33(2)

 

Člen 33(3)

Člen 14(5), drugi pododstavek

Člen 33(4)

Člen 14(5), tretji pododstavek

Člen 33(5)

 

Člen 34(1)

Člen 14(4)

Člen 34(2)

 

Člen 34(3)

 

Člen 35

 

Člen 36(1)

Člen 17(1)

Člen 36(2)

 

Člen 37

Člen 20

Člen 38

 

Člen 39

Člen 21

Priloga

 



( 1 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( 2 ) Uredba Komisije (ES) št. 1287/2006 z dne 10. avgusta 2006 o izvajanju Direktive 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z obveznostmi vodenja evidenc za investicijske družbe, poročanjem o transakcijah, tržno preglednostjo, sprejemanjem finančnih instrumentov v trgovanje in pojmi, opredeljenimi v navedeni direktivi (UL L 241, 2.9.2006, str. 1).

( 3 ) Direktiva 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 315, 14.11.2012, str. 74).

( 4 ) Uredba (EU) št. 600/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov in spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (glej stran 84 tega Uradnega lista).

( 5 ) Direktiva 2002/58/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. julija 2002 o obdelavi osebnih podatkov in varstvu zasebnosti na področju elektronskih komunikacij (Direktiva o zasebnosti in elektronskih komunikacijah) (UL L 201, 31.7.2002, str. 37).

( 6 ) Uredba (EU) št. 1095/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o ustanovitvi Evropskega nadzornega organa (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) in o spremembi Sklepa št. 716/2009/ES ter razveljavitvi Sklepa Komisije 2009/77/ES (UL L 331, 15.12.2010, str. 84).

( 7 ) Uredba (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2017 o prospektu, ki se objavi ob ponudbi vrednostnih papirjev javnosti ali njihovi uvrstitvi v trgovanje na reguliranem trgu, in razveljavitvi Direktive 2003/71/ES (UL L 168, 30.6.2017, str. 12).

( 8 ) Delegirana uredba Komisije (EU) 2016/908 z dne 26. februarja 2016 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 596/2014 Evropskega parlamenta in Sveta, ki določa regulativne tehnične standarde o merilih, postopkih in zahtevah za odobritev sprejete tržne prakse ter zahtevah za ohranitev ali prenehanje prakse ali za spremembo pogojev za njeno odobritev (UL L 153, 10.6.2016, str. 3).

( 9 ) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

( 10 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 11 ) Direktiva 2009/138/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. novembra 2009 o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti zavarovanja in pozavarovanja (Solventnost II) (UL L 335, 17.12.2009, str. 1).

( 12 ) Uredba (ES) št. 713/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o ustanovitvi Agencije za sodelovanje energetskih regulatorjev (UL L 211, 14.8.2009, str. 1).

( 13 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/ES (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 14 ) Direktiva Sveta 86/635/EGS z dne 8. decembra 1986 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih bank in drugih finančnih institucij (UL L 372, 31.12.1986, str. 1).

( 15 ) Direktiva Sveta 91/674/EGS z dne 19. decembra 1991 o letnih računovodskih izkazih in konsolidiranih računovodskih izkazih zavarovalnic (UL L 374, 31.12.1991, str. 7).

( 16 ) Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

( 17 ) Direktiva Komisije 2003/125/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s pravično predstavitvijo naložbenih priporočil in razkrivanjem nasprotij interesov (UL L 339, 24.12.2003, str. 73).

( 18 ) Direktiva Komisije 2003/124/ES z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi z opredelitvijo in razkritjem notranjih informacij javnosti ter opredelitvijo tržne manipulacije (UL L 339, 24.10.2003, str. 70).

( 19 ) Uredba Komisije (ES) št. 2273/2003 z dne 22. decembra 2003 o izvajanju Direktive 2003/6/ES Evropskega parlamenta in Sveta o izjemah za programe odkupa in stabilizacijo finančnih instrumentov (UL L 336, 23.12.2003, str. 33).