02014L0065 — SL — 26.06.2021 — 006.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B	DIREKTIVA 2014/65/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. maja 2014 o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU (prenovitev) (Besedilo velja za EGP) (UL L 173 12.6.2014, str. 349)

spremenjena z:

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) št. 909/2014 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. julija 2014	L 257	1	28.8.2014
►M2	DIREKTIVA (EU) 2016/97 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. januarja 2016	L 26	19	2.2.2016
►M3	DIREKTIVA (EU) 2016/1034 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. junija 2016	L 175	8	30.6.2016
►M4	DIREKTIVA (EU) 2019/2034 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019	L 314	64	5.12.2019
►M5	UREDBA (EU) 2019/2115 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 27. novembra 2019	L 320	1	11.12.2019

popravljena z:

►C1	Popravek, UL L 188, 13.7.2016, str. 28 (2014/65/EU)
►C2	Popravek, UL L 273, 8.10.2016, str. 35 (2014/65/EU)
►C3	Popravek, UL L 064, 10.3.2017, str. 116 (2014/65/EU)

▼B

DIREKTIVA 2014/65/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 15. maja 2014

o trgih finančnih instrumentov ter spremembi Direktive 2002/92/ES in Direktive 2011/61/EU

(prenovitev)

(Besedilo velja za EGP)

NASLOV I

PODROČJE UPORABE IN OPREDELITEV POJMOV

Člen 1

Področje uporabe

Ta direktiva se uporablja za investicijska podjetja, upravljavce trga, izvajalce storitev sporočanja podatkov in podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo investicijske storitve ali investicijske posle prek ustanovitve podružnice v Uniji.

Ta direktiva določa zahteve v zvezi z:

(a)

izdajanjem dovoljenj in pogoji poslovanja za investicijska podjetja;

(b)

opravljanjem investicijskih storitev ali poslov s strani podjetij iz tretjih držav prek ustanovitve podružnice;

(c)

izdajanjem dovoljenj za regulirane trge in njihovim poslovanjem;

(d)

izdajanjem dovoljenj za izvajalce storitev sporočanja podatkov in njihovim poslovanjem ter

(e)

izvajanjem nadzora, sodelovanjem in izvrševanjem s strani pristojnih organov.

Naslednje določbe se uporabljajo tudi za kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, če opravljajo eno ali več investicijskih storitev in/ali poslov:

(a)

člen 2(2), člen 9(3) ter členi 14 in 16 do 20;

(b)

poglavje II naslova II, razen drugega pododstavka člena 29(2);

(c)

poglavje III naslova II, razen člena 34(2) in (3) ter člena 37(2) do (6) in (9);

(d)

členi 67 do 75 ter členi 80, 85 in 86.

Naslednje določbe se uporabljajo tudi za investicijska podjetja in kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, kadar strankam prodajajo strukturirane vloge ali jim svetujejo v zvezi z njimi:

(a)

člen 9(3), člen 14 ter člen 16(2), (3) in (6);

(b)

členi 23 do 26, člen 28 in člen 29, z izjemo drugega pododstavka odstavka 2 člena 29, in člen 30; ter

(c)

členi 67 do 75.

Člen 17(1) do (6) se uporabljajo tudi za člane ali udeležence reguliranih trgov in MTF, ki v skladu s točkami (a), (e), (i) in (j) člena 2(1) ne potrebujejo dovoljenja na podlagi te direktive.

Člena 57 in 58 se uporabljata tudi za osebe, ki so izvzete v skladu s členom 2.

Vsi večstranski sistemi za finančne instrumente delujejo v skladu z določbami naslova II glede MTF ali OTF ali naslova III glede reguliranih trgov.

Vsako investicijsko podjetje, ki organizirano, pogosto, sistematično in v znatni meri posluje za svoj račun pri izvrševanju naročil strank zunaj reguliranega trga, MTF ali OTF, deluje v skladu z naslovom III Uredbe (EU) št. 600/2014.

Brez poseganja v člena 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014 so vsi posli s finančnimi instrumenti iz prvega in drugega pododstavka, ki niso sklenjeni v večstranskih sistemih ali v sistematičnih internalizatorjih, skladni z ustreznimi določbami naslova III Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 2

Izvzetja

Ta direktiva se ne uporablja za:

(a)

zavarovalnice ali podjetja, ki opravljajo dejavnosti pozavarovanja in retrocesije iz Direktive 2009/138/ES pri opravljanju dejavnosti iz navedene direktive;

(b)

osebe, ki zagotavljajo investicijske storitve izključno za svoja obvladujoča podjetja, za svoja odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja svojih obvladujočih podjetij;

(c)

osebe, ki zagotovijo investicijsko storitev, če je ta storitev zagotovljena priložnostno v okviru poklicne dejavnosti in je ta dejavnost urejena z zakonskimi ali podzakonskimi določbami ali etičnim kodeksom, ki veljajo za to dejavnost in ne izključujejo zagotavljanja te storitve;

(d)

osebe, ki poslujejo za svoj račun s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, ali pravice do emisije ali njihovi izvedeni finančni instrumenti, in ki ne opravljajo nobenih drugih investicijskih storitev ali investicijskih poslov v zvezi s finančnimi instrumenti, ki niso izvedeni finančni instrumenti na blago, ali pravice do emisije ali njihovi izvedeni finančni instrumenti, razen če take osebe:

(i)

so vzdrževalci trga;

▼M3

(ii)

so po eni strani člani ali udeleženci reguliranega trga ali MTF ali imajo po drugi strani neposreden elektronski dostop do mesta trgovanja, razen nefinančnih subjektov, ki izvajajo posle na mestu trgovanja, ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice teh nefinančnih subjektov ali njihovih skupin;

▼B

(iii)

uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja ali

(iv)

poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank.

Osebam, izvzetim na podlagi točk (a), (i) ali (j), ni treba izpolnjevati pogojev, določenih v tej točki, da bi bile izvzete;

(e)

upravljavce, za katere veljajo obveznosti glede skladnosti iz Direktive 2003/87/ES, ki pri poslovanju s pravicami do emisije ne izvršujejo naročil strank in ki ne opravljajo investicijskih storitev ali investicijskih poslov, razen trgovanja za svoj račun, če te osebe ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja;

(f)

osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih;

(g)

osebe, ki opravljajo investicijske storitve, ki zajemajo samo upravljanje programov udeležbe zaposlenih in zagotavljanje investicijskih storitev izključno za njihova obvladujoča podjetja, za svoja odvisna podjetja ali za druga odvisna podjetja svojih obvladujočih podjetij;

(h)

članice ESCB in druga nacionalna telesa, ki opravljajo podobne funkcije v Uniji, druga javna telesa, ki so zadolžena za upravljanje javnega dolga ali ki posredujejo pri upravljanju javnega dolga v Uniji, ter mednarodne finančne institucije, ki jih ustanovita dve državi članici ali več držav članic, katerih namen je zagotoviti financiranje in finančno pomoč za svoje članice, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo;

(i)

kolektivne naložbene podjeme in pokojninske sklade, usklajene na ravni Unije ali ne, ter depozitarje in poslovodje takih podjemov;

(j)

osebe, ki:

(i)

poslujejo za svoj račun z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, vključno z vzdrževalci trga, razen oseb, ki poslujejo za svoj račun pri izvrševanju naročil strank; ali

(ii)

opravljajo investicijske storitve, razen poslovanja za svoj račun, v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti za stranke ali izvajalce svoje glavne dejavnosti,

pod pogojem da:

—

je v vsakem od teh primerov posamezno in združeno pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti gledano na ravni skupine ter da glavna dejavnost ni opravljanje investicijskih storitev v smislu te direktive ali bančnih dejavnosti v skladu z Direktivo 2013/36/EU oziroma delovanje v vlogi vzdrževalca trga v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago;

—

te osebe ne uporabljajo tehnike visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja; in

—

te osebe ustrezni pristojni organ letno uradno obvestijo, da bodo uporabile to izvzetje, in na zahtevo poročajo pristojnemu organu, na podlagi česa menijo, da je njihova dejavnost, ki sodi pod točke (i) in (ii), pomožna dejavnost k njihovi glavni dejavnosti;

(k)

osebe, ki izvajajo investicijsko svetovanje v okviru opravljanja druge poklicne dejavnosti, za katero ta direktiva ne velja, pod pogojem, da izvajanje takega svetovanja ni posebej nagrajeno;

(l)

združenja, ki jih ustanovijo danski in finski pokojninski skladi z edinim namenom upravljati premoženje pokojninskih skladov članov teh združenj;

(m)

„agenti di cambio“, za dejavnost in funkcije katerih velja člen 201 italijanske zakonodajne odredbe št. 58 z dne 24. februarja 1998;

(n)

operaterje prenosnega sistema, kakor so opredeljeni v členu 2(4) Direktive 2009/72/ES ali členu 2(4) Direktive 2009/73/ES, kadar opravljajo svoje naloge v skladu z navedenima direktivama, v skladu z Uredbo (ES) št. 714/2009, v skladu z Uredbo (ES) št. 715/2009 ali v skladu s kodeksi omrežij ali smernicami, sprejetimi v skladu z navedenima uredbama, nobeno osebo, ki deluje kot izvajalec storitev v njihovem imenu, da bi izpolnila svoje naloge v skladu z navedenimi zakonodajnimi akti ali v skladu s kodeksi omrežij ali smernicami, sprejetimi v skladu z navedenima uredbama, in nobenega operaterja ali upravitelja mehanizma za energetsko ravnovesje, plinovodnega omrežja ali sistema, ki ohranja ravnovesje dobave in uporabe energije pri opravljanju takih nalog.

To izvzetje se za osebe, ki opravljajo dejavnosti iz te točke, uporablja le, kadar opravljajo investicijske posle ali investicijske storitve v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago za namen opravljanja teh storitev. To izvzetje se ne uporablja za delovanje sekundarnega trga, vključno s platformo za sekundarno trgovanje s pravicami do finančnega prenosa;

▼M1

(o)

CDD, razen kakor je določeno v členu 73 Uredbe (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

▼B

Pravice iz te direktive se ne razširijo na zagotavljanje storitev kot pogodbena stranka v poslih, ki jih izvajajo javna telesa v zvezi z upravljanjem javnega dolga ali člani ESCB, ki opravljajo svoje naloge, kakor predvidevata PDEU in Protokol (št. 4) o Statut Evropskega sistema centralnih bank in Evropske centralne banke, ali ki opravljajo enakovredne funkcije v skladu z nacionalnimi predpisi.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, da za namene točke (c) odstavka 1 pojasni, kdaj se dejavnost opravlja priložnostno.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, s katerimi z namene točke (j) odstavka 2(1) opredeli merila za določitev, kdaj dejavnost šteje za pomožno dejavnost h glavni dejavnosti na ravni skupine.

V teh merilih za določitev se upoštevajo vsaj naslednji elementi:

(a)

potreba po tem, da pomožne dejavnosti predstavljajo manjšinski delež dejavnosti na ravni skupine;

(b)

obseg njihove trgovalne dejavnosti v primerjavi s celotno trgovalno dejavnostjo na trgu v tem razredu sredstev.

Pri določanju obsega, v katerem pomožne dejavnosti predstavljajo manjšinski delež dejavnosti na ravni skupine, lahko ESMA določi, da se upošteva kapital, ki se uporablja za opravljanje pomožne dejavnosti, glede na kapital, ki se uporablja za opravljanje glavne dejavnosti. Vendar ta dejavnik nikakor ne sme zadostovati kot dokaz, da je dejavnost pomožna glede na glavno dejavnost skupine.

Dejavnost iz tega odstavka se obravnavajo na ravni skupine.

Iz elementov iz drugega in tretjega pododstavka so izključeni:

(a)

posli znotraj skupine iz člena 3 Uredbe (EU) št. 648/2012, ki služijo upravljanju likvidnosti ali tveganj na ravni celotne skupine;

(b)

posli z izvedenimi finančnimi instrumenti, kjer je mogoče objektivno izmeriti, da zmanjšujejo tveganja, ki so neposredno povezana s poslovno dejavnostjo ali dejavnostjo financiranja zakladnice;

(c)

posli z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago in pravicami do emisije, sklenjeni zaradi izpolnjevanja obveznosti zagotavljanja likvidnosti na mestu trgovanja, če te obveznosti zahtevajo regulativni organi, v skladu s pravom Unije ali nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi, ali mesta trgovanja.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 3

Izbirna izvzetja

Države članice se lahko odločijo, da te direktive ne uporabljajo za osebe, za katere so matična država članica, če imajo te osebe dovoljenje za opravljanje dejavnosti ter so njihove dejavnosti zakonsko urejene na nacionalni ravni in ki:

(a)

jim ni dovoljeno imeti sredstev ali vrednostnih papirjev strank in jim zato ni dovoljeno, da bi se kadar koli zadolžile pri svojih strankah;

(b)

jim ni dovoljeno zagotavljati kakršnih koli investicijskih storitev, razen sprejemanja in posredovanja naročil za prenosljive vrednostne papirje in enote kolektivnih naložbenih podjemov in/ali izvajanja investicijskega svetovanja v zvezi s takimi finančnimi instrumenti; in

(c)

jim je v okviru zagotavljanja te storitve dovoljeno posredovati naročila samo:

(i)

investicijskim podjetjem s pridobljenim dovoljenjem v skladu s to direktivo;

(ii)

kreditnim institucijam s pridobljenim dovoljenjem v skladu z Direktivo 2013/36/EU;

(iii)

podružnicam investicijskih podjetij ali kreditnih institucij, ki so dovoljenje pridobile v tretji državi ter za katere veljajo pravila v skladu z načelom skrbnega in varnega poslovanja in ki ta pravila spoštujejo, če pristojni organi menijo, da so ta pravila vsaj tako stroga, kot tista iz te direktive, Uredbe (EU) št. 575/2013 ali iz Direktive 2013/36/EU;

(iv)

kolektivnim naložbenim podjemom, ki so pridobili dovoljenje v skladu z zakonodajo države članice, da prodajajo enote javnosti in upravljavcem takih podjemov;

(v)

investicijskim družbam s trajnimi sredstvi, kakor so opredeljene v členu 17(7) Direktive 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), katerih vrednostni papirji so uvrščeni na reguliran trg v državi članici ali se z njimi na takem trgu trguje; ali

(d)

investicijske storitve opravljajo izključno na področju blaga, pravic do emisije in/ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov z edinim namenom zmanjšati poslovna tveganja, ki so jim izpostavljene njihove stranke, kadar so te stranke izključno lokalna elektroenergetska podjetja, kot so opredeljena v členu 2(35) Direktive 2009/72/ES, in/ali podjetja plinskega gospodarstva, kot so opredeljena v členu 2(1) Direktive 2009/73/ES, in pod pogojem, da imajo te stranke skupaj v lasti 100 % kapitala ali glasovalnih pravic navedenih oseb, izvajajo skupen nadzor in so izvzete na podlagi točke (j) člena 2(1) te direktive, če same opravljajo navedene investicijske storitve; ali

(e)

investicijske storitve opravljajo izključno na področju pravic do emisije in/ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov z edinim namenom zmanjšati poslovna tveganja, ki so jim izpostavljene njihove stranke, kadar so te stranke izključno upravljavci, kot so opredeljeni v točki (f) člena 3 Direktive 2003/87/ES in pod pogojem, da imajo te stranke skupaj v lasti 100 % kapitala ali glasovalnih pravic navedenih oseb, izvajajo skupen nadzor in so izvzete na podlagi točke (j) člena 2(1) te direktive, če same opravljajo navedene investicijske storitve.

V ureditvah držav članic bi se morale za osebe iz odstavka 1 tega člena uporabljati zahteve, ki so vsaj enakovredne naslednjim zahtevam iz te direktive:

(a)

pogoji in postopki za izdajo dovoljenj in stalen nadzor iz člena 5(1) in (3) ter členih 7 do 10, 21, 22 in 23 ter ustreznih delegiranih aktov, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 89;

(b)

obveznosti v zvezi s poslovanjem iz člena 24(1), (3), (4), (5), (7) in (10), člena 25(2), (5) in (6) ter – kadar nacionalna ureditev tem osebam dovoljuje imenovanje vezanih zastopnikov – člena 29 in ustreznih izvedbenih ukrepov;

(c)

organizacijske zahteve, kot je določeno v prvem, šestem in sedmem pododstavku člena 16(3), členu 16(6) in (7) ter ustreznih delegiranih aktih, ki jih sprejme Komisija v skladu s členom 89.

Države članice zahtevajo, da so osebe, ki so na podlagi odstavka 1 tega člena izvzete iz te direktive, zajete v okviru odškodninske sheme za vlagatelje, priznane v skladu z Direktivo 97/9/ES. Države članice lahko investicijskim podjetjem dovolijo, da niso zajeta v taki shemi, če imajo zavarovanje poklicne odgovornosti, s katerim je ob upoštevanju velikosti, profila tveganja in pravnega značaja oseb, izvzetih v skladu z odstavkom 1 tega člena, njihovim strankam zagotovljena enakovredna zaščita.

Države članice, ki že imajo take nacionalne zakone ali druge predpise pred 2. julijem 2014, lahko do 3. julija 2019 z odstopanjem od drugega pododstavka tega odstavka zahtevajo, da so osebe, izvzete iz te direktive na podlagi odstavka 1 tega člena, kadar opravljajo storitve sprejemanja in posredovanja naročil in/ali investicijskega svetovanja glede enot kolektivnih naložbenih podjemov ter delujejo kot posrednik z družbo za upravljanje, kot je opredeljeno v Direktivi 2009/65/ES, solidarno z družbo za upravljanje odgovorne za vsakršno škodo, ki nastane stranki v zvezi s temi storitvami.

Osebe, ki so v skladu z odstavkom 1 izvzete iz te direktive, ne morejo svobodno opravljati storitev ali poslov ali ustanavljati podružnic, kakor je določeno v členih 34 oziroma 35.

Države članice Komisijo in ESMA uradno obvestijo o izvajanju možnosti na podlagi tega člena ter zagotovijo, da je v vsakem dovoljenju, izdanem v skladu z odstavkom 1, navedeno, da je dovoljenje izdano v skladu s tem členom.

Države članice ESMA sporočijo, katere določbe nacionalne zakonodaje ustrezajo zahtevam te direktive iz odstavka 2.

Člen 4

Opredelitev pojmov

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„investicijsko podjetje“ pomeni pravno osebo, katere redna dejavnost ali posel je profesionalno opravljanje ene ali več investicijskih storitev za tretje stranke in/ali profesionalno opravljanje enega ali več investicijskih poslov.

Države članice lahko v opredelitev investicijskih podjetij vključijo podjetja, ki niso pravne osebe, če:

(a)

njihov pravni status zagotavlja stopnjo zaščite interesov tretjih oseb, enakovredno stopnji, ki jo zagotavljajo pravne osebe; in

(b)

so predmet enakovrednega skrbnega nadzora, ki ustreza njihovi pravni obliki.

Vendar se lahko fizična oseba, če opravlja storitve, ki zajemajo posedovanje sredstev ali prenosljivih vrednostnih papirjev tretjih strank, šteje za investicijsko podjetje za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014 le, če ta oseba brez poseganja v druge zahteve iz te direktive, Uredbe (EU) št. 600/2014 in Direktive 2013/36/EU izpolnjuje naslednje pogoje:

(a)

zaščitena mora biti lastninska pravica tretjih oseb v zvezi z instrumenti in sredstvi, zlasti v primeru plačilne nesposobnosti podjetja ali njegovih lastnikov, rubeža, pobota ali kakršnega koli drugega ukrepa upnikov podjetja ali njegovih lastnikov;

(b)

za podjetje morajo veljati pravila za spremljanje plačilne sposobnosti podjetja in njegovih lastnikov;

(c)

letne računovodske izkaze podjetja mora revidirati ena ali več oseb, pooblaščenih v skladu z nacionalnim pravom za revidiranje računovodskih izkazov;

(d)

kadar ima podjetje le enega lastnika, mora ta oseba poskrbeti za zaščito vlagateljev v primeru prenehanja poslovanja podjetja po smrti ali poslovni nesposobnosti lastnika ali kakršnega koli drugega takega dogodka;

(2)

„investicijske storitve in posli“ pomeni katero koli od storitev in poslov s seznama iz oddelka A Priloge I v zvezi s katerim koli od instrumentov s seznama iz oddelka C Priloge I.

Komisija v skladu s členom 89 sprejme delegirane akte, v katerih določi:

(a)

pogodbe na izvedene finančne instrumente iz oddelka C.6 Priloge I, ki imajo značilnosti veleprodajnih energetskih proizvodov, ki morajo biti fizično poravnani, in pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente iz C.6;

(b)

pogodbe na izvedene finančne instrumente iz oddelka C.7 Priloge I, ki imajo značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov;

(c)

pogodbe na izvedene finančne instrumente iz oddelka C.10 Priloge I, ki imajo značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, ob upoštevanju, med drugim, ali se z njimi trguje na reguliranem trgu, MTF ali OTF;

(3)

„pomožne storitve“ pomeni katero koli od storitev s seznama iz oddelka B Priloge I;

(4)

„investicijsko svetovanje“ pomeni dajanje osebnih priporočil stranki na njeno zahtevo ali na pobudo investicijskega podjetja glede enega ali več poslov v zvezi s finančnimi instrumenti;

(5)

„izvrševanje naročil v imenu strank“ pomeni delovanje s ciljem sklepanja sporazumov o nakupu ali prodaji enega ali več finančnih instrumentov za račun stranke in vključuje sklepanje sporazumov o prodaji finančnih instrumentov, ki jih izda investicijsko podjetje ali kreditna institucija, v času njihove izdaje;

(6)

„poslovanje za svoj račun“ pomeni trgovanje v breme lastnega kapitala, katerega rezultat je sklenitev poslov z enim ali več finančnimi instrumenti;

(7)

„vzdrževalec trga“ pomeni osebo, ki kontinuirano nastopa na finančnih trgih kot pripravljena na poslovanje za svoj račun s kupovanjem in prodajanjem finančnih instrumentov v breme lastnega kapitala te osebe po cenah, ki jih določi ta oseba;

(8)

„upravljanje portfeljev“ pomeni upravljanje portfeljev v skladu s pooblastili strank po lastni presoji za vsako stranko posebej, pri čemer taki portfelji zajemajo enega ali več finančnih instrumentov;

(9)

„stranka“ pomeni katero koli fizično ali pravno osebo, za katero investicijsko podjetje opravlja investicijske ali pomožne storitve;

(10)

„profesionalna stranka“ pomeni stranko, ki izpolnjuje merila iz Priloge II;

(11)

„neprofesionalna stranka“ pomeni stranko, ki ni profesionalna stranka;

(12)

„zagonski trg MSP“ pomeni MTF, ki je registriran kot zagonski trg MSP v skladu s členom 33;

(13)

„mala in srednja podjetja“ v tej direktivi pomeni podjetja, katerih povprečna tržna kapitalizacija na podlagi ponudb ob zaključku leta za pretekla tri koledarska leta je znašala manj kot 200 000 000 EUR;

(14)

„naročilo z omejitvijo“ pomeni naročilo nakupa ali prodaje finančnega instrumenta po navedeni mejni ceni ali bolje in v navedenem obsegu;

(15)

„finančni instrument“ pomeni instrumente iz oddelka C Priloge I;

(16)

„pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6“ pomeni opcije, terminske pogodbe, menjalne posle in vse druge pogodbe na izvedene finančne instrumente, navedene v oddelku C.6 Priloge I v zvezi s premogom ali nafto, s katerimi se trguje v OTF in jih je treba fizično poravnati;

(17)

„instrumenti denarnega trga“ pomeni tisti razred instrumentov, s katerimi se navadno posluje na denarnem trgu, kot so zakladne menice, potrdila o denarnih depozitih in komercialni zapisi, razen plačilnih instrumentov;

(18)

„upravljavec trga“ pomeni osebo ali osebe, ki vodijo in/ali upravljajo posle na reguliranem trgu in je lahko tudi sam regulirani trg;

(19)

„večstranski sistem“ pomeni sistem ali infrastrukturo, v kateri lahko vzajemno delujejo nakupni in prodajni trgovski interesi več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti;

(20)

„sistematični internalizator“ pomeni investicijsko podjetje, ki organizirano, pogosto, sistematično in v znatnem obsegu posluje za svoj račun pri izvrševanju naročila strank zunaj reguliranega trga, MTF ali OTF, ne da bi upravljalo večstranski sistem.

Pogostost in sistematičnost se meri s številom poslov s finančnim instrumentom, ki jih investicijsko podjetje izvede na OTC za svoj račun tako, da izvršuje naročila strank. Znatni obseg trgovanja se meri bodisi z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem investicijskega podjetja s specifičnim finančnim instrumentom bodisi z obsegom trgovanja investicijskega podjetja na OTC v primerjavi s celotnim trgovanjem s specifičnim finančnim instrumentom v Uniji. Opredelitev sistematičnega internalizatorja se uporablja le, kadar sta vnaprej določeni omejitvi pogostosti in sistematičnosti ter znatnosti obsega obe prekoračeni in kadar se investicijsko podjetje odloči za delovanje v sistemu sistematičnega internalizatorja;

(21)

„regulirani trg“ pomeni večstranski sistem, ki ga upravlja in/ali vodi upravljavec trga, ki združuje ali omogoča združevanje nakupnih in prodajnih interesov več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti – znotraj sistema in v skladu s pravili, ki niso diskrecijska –, pri čemer se sklene pogodba v zvezi s finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje v skladu z njegovimi pravili in/ali sistemi, za katerega je pridobljeno dovoljenje ter ki deluje redno in v skladu z naslovom III te direktive;

(22)

„večstranski sistem trgovanja“ ali „MTF“ pomeni večstranski sistem, ki ga upravlja investicijsko podjetje ali upravljavec trga ter združuje nakupne in prodajne interese več tretjih oseb v zvezi s finančnimi instrumenti – znotraj sistema in v skladu s pravili, ki niso diskrecijska –, pri čemer se sklene pogodba v skladu z naslovom II te direktive;

(23)

„organizirani sistem trgovanja“ ali „OTF“ pomeni večstranski sistem, ki ni regulirani trg ali MTF ter v katerem lahko medsebojno vplivajo nakupni in prodajni interesi več tretjih oseb v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisije ali izvedenimi finančnimi instrumenti, pri čemer se sklene pogodba v skladu z naslovom II te direktive;

(24)

„mesto trgovanja“ pomeni regulirani trg, MTF ali OTF;

(25)

„likvidni trg“ pomeni: trg finančnega instrumenta ali razreda finančnih instrumentov, na katerem so stalno prisotni pripravljeni kupci in prodajalci, trg pa se ocenjuje v skladu z naslednjimi merili, ob upoštevanju specifičnih tržnih struktur določenega finančnega instrumenta ali določenega razreda finančnih instrumentov:

(a)

povprečna pogostost in obseg poslov v različnih tržnih pogojih, ob upoštevanju narave in življenjskega cikla produktov v razredu finančnih instrumentov;

(b)

število in vrsta udeležencev na trgu, vključno z razmerjem med udeleženci na trgu in finančnimi instrumenti za posamičen produkt, s katerimi se trguje;

(c)

povprečna velikost razponov, kadar je na voljo;

(26)

„pristojni organ“ pomeni organ, ki ga imenuje posamezna država članica v skladu s členom 67, razen če je v tej direktivi določeno drugače;

(27)

„kreditna institucija“ pomeni kreditno institucijo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013;

(28)

„družba za upravljanje KNPVP“ pomeni družbo za upravljanje, kakor je opredeljena v točki (b) člena 2(1) Direktive 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 );

(29)

„vezani zastopnik“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki z neomejeno in brezpogojno odgovornostjo samo enega investicijskega podjetja, v imenu katerega deluje, spodbuja investicijske in/ali pomožne storitve pri strankah ali potencialnih strankah, sprejema in posreduje navodila ali naročila strank v zvezi z investicijskimi storitvami ali finančnimi instrumenti, plasira finančne instrumente ali svetuje strankam ali potencialnim strankam glede teh finančnih instrumentov ali storitev;

(30)

„podružnica“ pomeni poslovno enoto, ki ni glavna uprava in ki je del investicijskega podjetja, ki nima statusa pravne osebe, ki opravlja investicijske storitve in/ali posle in ki lahko opravlja tudi pomožne storitve, za katere je dovoljenje pridobilo investicijsko podjetje; vse poslovne enote, ki jih v isti državi članici ustanovi investicijsko podjetje s sedežem v drugi državi članici, se štejejo za eno samo podružnico;

(31)

„kvalificirani delež“ pomeni neposredni ali posredni delež v investicijskem podjetju, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic, kot je določeno v členih 9 in 10 Direktive 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), ob upoštevanju pogojev o združevanju teh pravic, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje investicijskega podjetja, v katerem je ta delež;

(32)

„obvladujoče podjetje“ pomeni obvladujoče podjetje v smislu členov 2(9) in 22 Direktive 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

(33)

„odvisno podjetje“ pomeni odvisno podjetje v smislu členov 2(10) in 22 Direktive 2013/34/EU, vključno s katerim koli odvisnim podjetjem odvisnega podjetja vrhovnega obvladujočega podjetja;

(34)

„skupina“ pomeni skupino, kot je opredeljena v členu 2(11) Direktive 2013/34/EU;

(35)

„tesna povezanost“ pomeni položaj, v katerem sta dve ali je več fizičnih ali pravnih oseb povezanih prek:

(a)

udeležbe v obliki neposrednega ali posrednega lastništva s katerim se pridobi 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v podjetju;

(b)

obvladovanja, ki pomeni odnos med obvladujočim in odvisnim podjetjem v vseh primerih iz člena 22(1) in (2) Direktive 2013/34/EU ali podoben odnos med katero koli fizično ali pravno osebo in podjetjem, pri čemer se tudi morebitno odvisno podjetje odvisnega podjetja šteje za odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki je na čelu teh podjetij;

(c)

položaja, v katerem so fizične ali pravne osebe stalno povezane z eno in isto osebo prek odnosa obvladovanja;

(36)

„upravljalni organ“ pomeni organ ali organe investicijskega podjetja, upravljavca trga ali izvajalca storitev sporočanja podatkov, ki so imenovani v skladu z nacionalno zakonodajo, ki so pristojni za določanje strategije, ciljev in splošnih usmeritev subjekta ter nadzirajo in spremljajo sprejemanje vodstvenih odločitev, vključuje pa osebe, ki dejansko vodijo posle subjekta.

Kadar se ta direktiva sklicuje na upravljalni organ in kadar so v skladu z nacionalnim pravom vodstvene in nadzorne funkcije upravljalnega organa dodeljene različnim organom ali različnim članom znotraj enega organa, država članica določi organe ali člane upravljalnega organa, ki so odgovorni v skladu z nacionalnim pravom, razen če je v direktivi drugače določeno.

(37)

„višje vodstvo“ pomeni fizične osebe, ki v investicijskem podjetju, pri upravljavcu trga ali izvajalcu storitev sporočanja podatkov opravljajo izvršno funkcijo ter so pristojni in odgovorni upravljalnemu organu za vsakodnevno vodenje subjekta, vključno z izvajanjem politike v zvezi s prodajo storitev in produktov strankam s strani podjetja in njegovih zaposlenih;

(38)

„trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo“ pomeni posel, pri katerem spodbujevalec posreduje pri poslu med kupcem in prodajalcem tako, da ni pri izvedbi posla nikoli izpostavljen tržnemu tveganju, pri čemer sta obe strani posla izvršeni istočasno, posel pa je sklenjen po ceni, po kateri spodbujevalec razen predhodno razkrite provizije, pristojbine ali bremenitve ne ustvari ne dobička ne izgube;

(39)

„algoritemsko trgovanje“ pomeni trgovanje s finančnimi instrumenti, pri katerem računalniški algoritem samodejno določa posamezne parametre naročil, kot so ali naj se naročilo začne izvrševati, čas izvršitve naročila, cena ali količina naročila ali kako upravljati naročilo po prejemu, z omejenim človeškim posredovanjem ali brez njega, in ne vključuje nobenega sistema, ki se uporablja samo za usmerjanje naročil na eno ali več mest trgovanja ali za obdelavo naročil, pri katerih ni določenih parametrov trgovanja, ali za potrjevanje naročil ali obdelavo izvršenih poslov po trgovanju;

(40)

„tehnika visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja“ pomeni vsako tehniko algoritemskega trgovanja z naslednjimi značilnostmi:

(a)

infrastruktura, katere namen je zmanjševati zakasnitve zaradi omrežja in druge zakasnitve, vključno z vsaj eno izmed naslednjih zmogljivosti za algoritemski vnos naročil: kolokacija, gostovanje v bližini ali hiter neposredni elektronski dostop;

(b)

sistem brez človeškega posredovanja določi sprožanje, ustvarjanje, preusmerjanje in izvrševanje naročil za individualno trgovanje ali naročila ter

(c)

visoko število dnevnih sporočil, ki predstavljajo naročila, ponudbe ali preklice;

(41)

„neposredni elektronski dostop“ pomeni ureditev, pri kateri član ali udeleženec ali stranka mesta trgovanja osebi dovoli, da uporablja njegovo identifikacijsko kodo, tako da lahko oseba elektronsko posreduje naročila v zvezi s finančnim instrumentom neposredno mestu trgovanja in zajema ureditev, pri kateri oseba za posredovanje naročil (neposredni dostop do trga) uporablja tudi infrastrukturo člana ali udeleženca ali stranke, oziroma sistem za dostopanje, ki ga zagotavlja član ali udeleženec ali stranka in ureditev, pri katerih ta oseba ne uporablja te infrastrukture (sponzorirani dostop);

(42)

„navzkrižna prodaja“ pomeni ponujanje investicijske storitve skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del svežnja ali kot pogoj za isto pogodbo oziroma sveženj;

►C1 (43)

„strukturirana vloga“ pomeni vlogo, kakor je opredeljena v točki (3) člena 2(1) Direktive 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta ◄ ( 6 ), ki je v celoti izplačljiva ob zapadlosti pod pogoji, pod katerimi se povrnejo ali so ogrožene vse obresti ali premije, in sicer na podlagi izračuna, ki upošteva dejavnike, kot so:

(a)

indeks ali kombinacija indeksov, razen vloge z variabilno obrestno mero, katerih rentabilnost je neposredno povezana z indeksom obrestnih mer, kot sta Euribor ali Libor;

(b)

finančni instrument ali kombinacija finančnih instrumentov;

(c)

blago ali kombinacija blaga ali drugih fizičnih ali nefizičnih sredstev nezamenljivega značaja; ali

(d)

menjalni tečaj ali kombinacija menjalnih tečajev;

(44)

„prenosljivi vrednostni papirji“ pomeni tiste razrede vrednostnih papirjev, ki se lahko tržijo na trgu kapitala, razen plačilnih instrumentov, kot so:

(a)

delnice družb in drugi vrednostni papirji, enakovredni delnicam v podjetjih, partnerskih podjetjih ali drugih subjektih, ter potrdila o lastništvu v zvezi z delnicami;

(b)

obveznice in druge oblike listinjenega dolga, vključno s potrdili o lastništvu v zvezi s takimi vrednostnimi papirji;

(c)

vsi drugi vrednostni papirji, ki dajejo pravico do pridobitve ali prodaje kakršnega koli takega prenosljivega vrednostnega papirja ali ki privedejo do denarnega plačila, določeni glede na prenosljive vrednostne papirje, valute, obrestne mere ali donose, blago ali druge indekse ali ukrepe;

(45)

„potrdila o lastništvu“ pomeni vrednostne papirje, s katerimi se lahko trguje na kapitalskih trgih in ki pomenijo lastništvo vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja, pri čemer so lahko uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu in se z njimi trguje neodvisno od vrednostnih papirjev nerezidenčnega izdajatelja;

(46)

„investicijski sklad, s katerim se trguje na borzi“ pomeni sklad, za katerega velja, da se vsaj z eno njegovo enoto ali razredom deležev trguje ves dan na najmanj enem mestu trgovanja in z vsaj enim vzdrževalcem trga, ki sprejme ukrepe za zagotovitev, da se cena njegovih enot oziroma deležev na mestu trgovanja ne razlikuje bistveno od neto vrednosti njegovega premoženja in, kjer je primerno, od okvirne neto vrednosti njegovega premoženja;

(47)

„certifikati“ pomeni certifikate, kot so opredeljeni v členu 2(1)(27) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(48)

„strukturirani finančni produkti“ pomeni strukturirane finančne produkte, kot so opredeljeni v členu 2(1)(28) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(49)

„izvedeni finančni instrumenti“ pomeni izvedene finančne instrumente, kot so opredeljeni v členu 2(1)(29) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(50)

„izvedeni finančni instrumenti na blago“ pomeni izvedene finančne instrumente na blago, kot so opredeljeni v členu 2(1)(30) Uredbe (EU) št. 600/2014;

(51)

„CNS“ pomeni CNS, kot je opredeljena v členu 2(1) Uredbe (EU) št. 648/2012;

(52)

„sistem odobrenih objav“ ali „APA“ pomeni osebo, ki je v skladu s to direktivo pooblaščena za zagotavljanje storitve objavljanja poročil o trgovanju v imenu investicijskih podjetij v skladu s členoma 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(53)

„ponudnik stalnih informacij“ ali „CTP“ pomeni osebo, ki je v skladu s to direktivo pooblaščena za zagotavljanje storitve zbiranja poročil o trgovanju za finančne instrumente iz členov 6, 7, 10, 12 in 13, 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014 iz reguliranih trgov, MTF, OTF in APA ter njihovo združevanje v stalni elektronski tok podatkov v živo, ki zagotavlja podatke o ceni in količini podatkov za posamezen finančni instrument;

(54)

„odobreni mehanizem poročanja“ ali „ARM“ pomeni osebo, ki je v skladu s to direktivo pooblaščena za zagotavljanje storitve poročanja o podrobnostih poslov pristojnim organom ali ESMA v imenu investicijskih podjetij;

(55)

„matična država članica“ pomeni:

(a)

v primeru investicijskih podjetij:

(i)

če je investicijsko podjetje fizična oseba, državo članico, v kateri se nahaja njegov glavni sedež;

(ii)

če je investicijsko podjetje pravna oseba, državo članico, v kateri se nahaja njegov registrirani sedež;

(iii)

če investicijsko podjetje v skladu z nacionalno zakonodajo nima registriranega sedeža, državo članico, v kateri se nahaja njegov glavni sedež;

(b)

v primeru reguliranega trga državo članico, v kateri je registriran regulirani trg, ali, če v skladu s pravom te države članice nima registriranega sedeža, državo članico, v kateri se nahaja glavni sedež reguliranega trga;

(c)

v primeru APA, CTP ali ARM:

(i)

če je APA, CTP ali ARM fizična oseba, državo članico, v kateri se nahaja njegov glavni sedež;

(ii)

če je APA, CTP ali ARM pravna oseba, državo članico, v kateri se nahaja njegov registrirani sedež;

(iii)

če APA, CTP ali ARM v skladu z nacionalnim pravom nima registriranega sedeža, državo članico, v kateri se nahaja njegov glavni sedež;

(56)

„država članica gostiteljica“ pomeni državo članico, ki ni matična država članica in v kateri ima investicijsko podjetje podružnico ali zagotavlja investicijske storitve in/ali posle, ali državo članico, v kateri regulirani trg zagotavlja ustrezno ureditev, s čimer oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v tej isti državi članici omogoča dostop do trgovanja v svojem sistemu;

(57)

„podjetje tretje države“ pomeni podjetje, ki bi bilo kreditna institucija, ki zagotavlja investicijske storitve ali opravlja investicijske podle, ali investicijsko podjetje, če bi se njegov glavni sedež ali registrirani sedež nahajal v Uniji;

(58)

„energetski proizvod na debelo“ pomeni energetski proizvod na debelo, kot je opredeljen v točki (4) člena 2 Uredbe (EU) št. 1227/2011;

(59)

„izvedeni finančni instrumenti na kmetijske proizvode“ pomeni pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s proizvodi, naštetimi v členu 1 Uredbe (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) ter delih I do XX in XXIV/1 Priloge I k navedeni uredbi;

(60)

„izdajatelj državnega vrednostnega papirja“ pomeni katerega koli od naslednjih subjektov, ki izdajo dolžniški instrument:

(i)

Unijo;

(ii)

državo članico, vključno z vladnim oddelkom, agencijo ali pravno osebo s posebnim namenom v državi članici;

(iii)

v primeru zvezne države članice, eno od zveznih enot;

(iv)

pravno osebo s posebnim namenom za več držav članic;

(v)

mednarodno finančno institucijo, ki sta jo ustanovili dve državi članici ali več in ima namen zagotoviti financiranje in finančno pomoč za svoje članice, ki imajo resne finančne težave ali jim te grozijo, ali

(vi)

Evropsko investicijsko banko;

(61)

„državni vrednostni papir“ pomeni dolžniški instrument, ki ga izda izdajatelj državnega vrednostnega papirja;

(62)

„trajni nosilec podatkov“ pomeni vsak instrument, ki:

(a)

stranki omogoča shranjevanje nanjo naslovljenih podatkov tako, da so ji dostopni za poznejšo uporabo in v obdobju, primernem glede na namen podatkov, ter

(b)

ji omogoča nespremenjeni prikaz shranjenih podatkov;

(63)

„izvajalec storitev sporočanja podatkov“ pomeni APA, CTP ali ARM;

▼M1

(64)

„centralna depotna družba“ ali „CDD“ pomeni centralno depotno družbo, kakor je opredeljena v točki (1) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 909/2014.

▼B

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 v zvezi z ukrepi za določitev nekaterih tehničnih elementov opredelitev iz odstavka 1, njihovo prilagoditev razvoju trgov, tehnološkemu razvoju in izkušnjam z ravnanji, prepovedanimi z Uredbo (EU) št. 596/2014, in zagotovitev enotne uporabe te direktive.

NASLOV II

DOVOLJENJE IN POGOJI POSLOVANJA INVESTICIJSKIH PODJETIJ

POGLAVJE I

Pogoji in postopki za dovoljenje

Člen 5

Zahteva za dovoljenje

Vsaka država članica zahteva, da je za izvajanje investicijskih storitev in/ali profesionalno opravljanje investicijskih poslov kot redne dejavnosti ali posla potrebno predhodno dovoljenje v skladu s tem poglavjem. Tako dovoljenje izda pristojni organ matične države članice, določen v skladu s členom 67.

Z odstopanjem od odstavka 1 države članice izdajo dovoljenje kateremu koli upravljavcu trga, da upravlja MTF ali OTF, pri čemer je treba predhodno preveriti njegovo skladnost s tem poglavjem.

Države članice registrirajo vsa investicijska podjetja. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah ali poslih, za katere je investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje. Register se redno posodablja. Vsako dovoljenje se priglasi ESMA.

ESMA pripravi seznam vseh investicijskih podjetij v Uniji. Ta seznam vsebuje informacije o storitvah ali poslih, za katere je vsako investicijsko podjetje pridobilo dovoljenje, in se redno posodablja. ESMA ta seznam objavi na svojem spletnem mestu in ga posodablja.

Če je pristojni organ odvzel dovoljenje v skladu s točkami (b), (c) in (d) člena 8, se ta odvzem objavi v registru za obdobje petih let.

Vsaka država članica zahteva:

(a)

da ima investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, svoj glavni sedež v isti državi članici kot registrirani sedež;

(b)

da ima investicijsko podjetje, ki ni pravna oseba, ali investicijsko podjetje, ki je pravna oseba, vendar v skladu z nacionalnim pravom nima registriranega sedeža, svoj glavni sedež v državi članici, v kateri dejansko posluje.

Člen 6

Področje uporabe dovoljenja

Matična država članica zagotovi, da so v dovoljenju navedene investicijske storitve ali posli, za opravljanje katerih se izda dovoljenje. Dovoljenje lahko zajema eno ali več pomožnih storitev iz oddelka B Priloge I. Dovoljenje se v nobenem primeru ne izda samo za opravljanje pomožnih storitev.

Investicijsko podjetje, ki želi dovoljenje za razširitev svoje dejavnosti na dodatne investicijske storitve ali posle ali pomožne storitve, ki niso bile predvidene v prvotnem dovoljenju, predloži zahtevo za razširitev svojega dovoljenja.

Dovoljenje je veljavno v celotni Uniji in investicijskemu podjetju dovoljuje, da v celotni Uniji opravlja storitve ali posle, za katere je pooblaščeno, prek pravice do ustanovitve, med drugim prek podružnice, ali prek svobode opravljanja storitev.

Člen 7

Postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja

Pristojni organ izda dovoljenje šele takrat, ko je v celoti prepričan, da prosilec izpolnjuje vse zahteve v skladu s predpisi, sprejetimi skladno s to direktivo.

Investicijsko podjetje predloži vse informacije, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim navaja vrste predvidenih dejavnosti in organizacijsko strukturo, potrebne pristojnemu organu, da se lahko prepriča o tem, da je investicijsko podjetje v času izdaje začetnega dovoljenja uredilo vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s tem poglavjem.

Prosilec je o izdaji dovoljenja ali zavrnitvi izdaje dovoljenja obveščen v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se navedejo:

(a)

informacije, ki se predložijo pristojnim organom v skladu z odstavkom 2 tega člena, vključno s poslovnim načrtom;

(b)

zahteve glede vodenja investicijskih podjetij v skladu s členom 9(6) in informacije za obvestila v skladu s členom 9(5);

(c)

zahteve, ki veljajo za delničarje in družbenike s kvalificiranimi deleži, ter ovire, ki utegnejo preprečevati učinkovito izvajanje nadzornih funkcij pristojnega organa, v skladu s členom 10(1) in (2).

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za obvestilo ali sporočanje informacij v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 9(5).

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 8

Odvzem dovoljenja

Pristojni organ lahko investicijskemu podjetju odvzame izdano dovoljenje, kadar tako investicijsko podjetje:

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali ni v zadnjih šestih mesecih opravilo nobenih investicijskih storitev ali poslov, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

▼M4

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano, kot je skladnost s pogoji iz Uredbe (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 );

▼B

(d)

hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014, ki veljajo za pogoje poslovanja investicijskih podjetij;

(e)

spada v katerega koli od primerov, v katerih nacionalna zakonodaja glede zadev izven področja uporabe te direktive določa odvzem.

O vsakem odvzemu dovoljenja se obvesti ESMA.

Člen 9

Upravljalni organ

Pristojni organi, ki izdajo dovoljenje v skladu s členom 5, zagotovijo, da investicijska podjetja in njihovi upravljalni organi spoštujejo člen 88 in člen 91 Direktive 2013/36/EU.

ESMA in EBA skupaj sprejmeta smernice o elementih iz člena 91(12) Direktive 2013/36/EU.

Pristojni organi lahko pri izdaji dovoljenja v skladu s členom 5 članom upravljalnega organa dovolijo opravljati dodatno funkcijo neizvršnega direktorja, kot je določeno v skladu s členom 91(3) Direktive 2013/36/EU. Pristojni organi redno poročajo ESMA o teh dovoljenjih.

EBA in ESMA usklajujeta zbiranje informacij, kot je določeno v prvem pododstavku tega odstavka in v skladu s členom 91(6) Direktive 2013/36/EU v zvezi z investicijskimi podjetji.

Države članice zagotovijo, da upravljalni organ investicijskega podjetja opredeli, nadzira in je odgovorna za izvajanje ureditve upravljanja, ki zagotavlja učinkovito in skrbno vodenje investicijskega podjetja, vključno z ločevanjem dolžnosti znotraj investicijskega podjetja in preprečevanjem nasprotja interesov na način, ki spodbuja celovitost trga in podpira interese strank.

Brez poseganja v zahteve iz člena 88(1) Direktive 2013/36/EU, navedena ureditev tudi zagotavlja da upravljalni organ opredeli, potrdi in nadzira:

(a)

organizacijo podjetja za opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih storitev, vključno s spretnostmi, znanjem in izkušnjami, ki se zahtevajo od zaposlenih, ter viri, postopki in dogovori glede opravljanja storitev in poslov podjetja ob upoštevanju narave, obsega in zapletenosti teh dejavnosti ter vseh zahtev, ki jih mora izpolnjevati podjetje;

(b)

politiko glede storitev, poslov in produktov, ki se jih ponuja ali zagotavlja, v skladu z dovoljenim tveganjem podjetja ter značilnostmi in potrebami strank podjetja, ki jim bodo navedene storitve ponujene ali zagotovljene, vključno z opravljanjem stresnih testov, kadar je primerno;

(c)

politiko prejemkov oseb, udeleženih pri opravljanju storitev za stranke, katere cilj je spodbujati odgovorno poslovanje, pošteno obravnavanje strank ter preprečevati nasprotja interesov v odnosih s strankami.

Upravljalni organ spremlja in redno ocenjuje primernost ter izvajanje strateških ciljev podjetja pri opravljanju investicijskih storitev in poslov ter pomožnih storitev, učinkovitost ureditve upravljanja podjetja in ustreznosti politik glede zagotavljanja storitev strankam ter sprejme ustrezne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti

Člani upravljalnega organa imajo ustrezen dostop do informacij in dokumentov, ki so potrebni za nadziranje in spremljanje odločitev glede vodenja.

Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če ugotovi, da člani upravljalnega organa investicijskega podjetja niso dovolj ugledni, nimajo dovolj znanja, spretnosti in izkušenj ter da opravljanju svojih funkcij ne namenijo dovolj časa, ali če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da lahko upravljalni organ podjetja predstavlja nevarnost za učinkovito, varno in skrbno upravljanje ter za ustrezno upoštevanje interesov strank podjetja in celovitosti trga.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da pristojni organ obvestijo o vseh članih svojega upravljalnega organa in o morebitnih spremembah članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za ocenitev, ali podjetje izpolnjuje zahteve iz odstavkov 1, 2 in 3.

Države članice zahtevajo, da vsaj dve osebi, ki izpolnjujeta zahteve iz odstavka 1, dejansko vodita posle investicijskega podjetja, ki zaprosi za dovoljenje.

Z odstopanjem od prvega pododstavka lahko države članice izdajo dovoljenje investicijskim podjetjem, ki so fizične osebe, ali investicijskim podjetjem, ki so pravne osebe in jih vodi ena sama fizična oseba, v skladu z njihovimi ustanovnimi pravili in nacionalno zakonodajo. Države članice vseeno zahtevajo da:

(a)

se vzpostavi alternativna ureditev za zagotovitev zdravega in skrbnega vodenja takih investicijskih podjetij ter da se ustrezno upoštevajo interesi strank in celovitost trga;

(b)

imajo zadevne fizične osebe zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

Člen 10

Delničarji in člani s kvalificiranim deležem

Pristojni organi investicijskemu podjetju ne smejo izdati dovoljenja za opravljanje investicijskih storitev ali izvajanje investicijskih poslov, dokler niso obveščeni o imenih delničarjev ali družbenikov, neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih oseb, ki imajo kvalificirane deleže in višine teh deležev.

Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če ob upoštevanju potrebe po zagotovitvi zdravega in skrbnega vodenja investicijskega podjetja ni zadovoljivo prepričan v primernost delničarjev ali družbenikov s kvalificiranimi deleži.

Kadar med investicijskim podjetjem in drugo fizično ali pravno osebo obstajajo tesne povezave, pristojni organ izda dovoljenje samo, če te povezave ne preprečujejo učinkovitega izvajanja nadzornih funkcij pristojnega organa.

Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če zakoni ali drugi predpisi tretje države, ki veljajo za eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi ima podjetje tesne povezave, ali težave v zvezi z njihovim uveljavljanjem, preprečujejo učinkovito izvajanje njegovih nadzornih funkcij.

Države članice zahtevajo, da v primeru, ko bi osebe iz prvega pododstavka odstavka 1 verjetno škodljivo vplivale na zdravo in skrbno vodenje investicijskega podjetja, pristojni organ sprejme ustrezne ukrepe za prenehanje takega položaja.

Taki ukrepi lahko vključujejo vložitev zahtevka za sodno varstvo ali uvedbo sankcij proti direktorjem in osebam, odgovornim za vodenje, ali zadržanje uveljavljanja glasovalnih pravic, ki izhajajo iz delnic ali deležev, katerih imetniki so zadevni delničarji ali družbeniki.

Člen 11

Obvestilo o predlaganih pridobitvah

Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe ali oseb, ki delujejo usklajeno (v nadaljnjem besedilu: bodoči pridobitelj) in ki so se odločile, da neposredno ali posredno pridobijo ali dodatno povečajo kvalificirani delež v investicijskem podjetju, in bi zaradi tega bil njihov delež glasovalnih pravic ali delež kapitala enak ali večji od 20 %, 30 % ali 50 % ali takšen, da bi investicijsko podjetje postalo njihovo odvisno podjetje (v nadaljnjem besedilu: predlagana pridobitev), da najprej pisno obvestijo pristojne organe investicijskega podjetja, v katerem skušajo pridobiti ali povečati kvalificirani delež, o velikosti predvidenega deleža, in jim sporočijo ustrezne informacije iz člena 13(4).

Države članice zahtevajo od vsake fizične ali pravne osebe, ki se je odločila, da bi neposredno ali posredno odsvojila kvalificirani delež v investicijskem podjetju, da najprej o tem pisno uradno obvesti pristojne organe in jim sporoči, kolikšen je ta nameravani delež. Taka oseba pristojne organe uradno obvesti tudi, če se je odločila, da bi zmanjšala svoj kvalificirani delež, tako da bi bil njen delež glasovalnih pravic ali delež kapitala manjši od 20 %, 30 % ali 50 % ali da bi investicijsko podjetje prenehalo biti njeno odvisno podjetje.

Državam članicam ni treba uporabiti 30-odstotnega praga, če v skladu s točko (a) člena 9(3) Direktive 2004/109/ES uporabljajo prag ene tretjine.

Pri ugotavljanju, ali so izpolnjena merila za kvalificirani delež iz člena 10 in tega člena, države članice ne upoštevajo glasovalnih pravic ali deležev, ki so jih investicijska podjetja ali kreditne institucije morda pridobile prek prodaje prve izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranja finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa iz točke 6 oddelka A Priloge I, pod pogojem, da se te pravice ne uveljavljajo ali drugače uporabljajo za poseganje v upravljanje izdajatelja in se prodajo v enem letu od pridobitve.

Ustrezni pristojni organi se med tem, ko opravljajo ocenjevanje v skladu s členom 13(1) (v nadaljnjem besedilu: ocenjevanje) med seboj o vsem posvetujejo, če je bodoči pridobitelj:

(a)

kreditna institucija, zavarovalnica, pozavarovalnica, investicijsko podjetje ali družba za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve;

(b)

obvladujoče podjetje kreditne institucije, zavarovalnice, pozavarovalnice, investicijskega podjetja ali družbe za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve; ali

(c)

fizična ali pravna oseba, ki obvladuje kreditno institucijo, zavarovalnico, pozavarovalnico, investicijsko podjetje ali družbo za upravljanje KNPVP, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici ali v drugem sektorju kot pa tistem, v katerem naj bi prišlo do pridobitve.

Pristojni organi si brez nepotrebnih zamud zagotavljajo informacije, ki so bistvene ali pomembne za ocenjevanje. V zvezi s tem si pristojni organi sporočajo vse pomembne informacije na zahtevo, vse bistvene informacije pa na lastno pobudo. Pri odločitvi pristojnega organa, ki je izdal dovoljenje investicijskemu podjetju, v katerem naj bi prišlo do predlagane pridobitve, se upoštevajo vsa stališča ali pridržki, ki jih je izrazil pristojni organ, odgovoren za bodočega pridobitelja.

Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje nemudoma obvesti pristojni organ, če izve za morebitne pridobitve ali prodaje deležev svojega kapitala, s katerimi deleži presežejo ali padejo pod kateri koli prag iz prvega pododstavka odstavka 1.

Vsaj enkrat letno investicijska podjetja obvestijo pristojni organ tudi o imenih delničarjev in družbenikov s kvalificiranimi deleži ter o velikostih teh deležev, kakor so, na primer, prikazani v informacijah, prejetih na letnih skupščinah delničarjev in družbenikov ali kot posledica skladnosti s predpisi, ki se uporabljajo za podjetja, katerih prenosljivi vrednostni papirji so uvrščeni v trgovanje na reguliranem trgu.

Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da sprejmejo ukrepe, podobne tistim iz člena 10(3) v zvezi z osebami, ki ne izpolnjujejo obveznosti zagotovitve predhodnih informacij v zvezi s pridobitvijo ali povečanjem kvalificiranega deleža. Za primer, če se delež pridobi kljub nasprotovanju pristojnega organa, države članice ne glede na morebitne druge sankcije določijo zadržanje uveljavljanja zadevnih glasovalnih pravic, ničnost oddanih glasov ali izpodbojnost.

Člen 12

Ocenjevalno obdobje

Pristojni organi nemudoma, v vsakem primeru pa v dveh delovnih dneh po prejemu obvestila, zahtevanega v skladu s prvim pododstavkom člena 11(1), ter po morebitnem kasnejšem prejemu informacij iz odstavka 2 tega člena bodočemu pridobitelju pisno potrdijo njegov prejem.

Pristojni organi imajo na voljo največ šestdeset delovnih dni po datumu pisnega potrdila o prejemu obvestila in vseh dokumentov, za katere države članice zahtevajo, da se priložijo obvestilu na podlagi seznama, omenjenega v členu 13(4) (v nadaljnjem besedilu: ocenjevalno obdobje), da opravijo oceno.

Pristojni organi ob potrditvi prejema obvestijo bodočega pridobitelja o datumu izteka ocenjevalnega obdobja.

Pristojni organi lahko po potrebi v ocenjevalnem obdobju, vendar ne kasneje kot petdeseti delovni dan ocenjevalnega obdobja, zaprosijo za dodatne informacije, potrebne za dopolnitev ocene. Ta zahteva mora biti pisna, v njej pa je treba opredeliti, katere dodatne informacije so potrebne.

Za čas, ki poteče od datuma, ko pristojni organi zahtevajo informacije, do datuma, ko prejmejo odgovor bodočega pridobitelja, se ocenjevalno obdobje prekine. Prekinitev ne sme presegati dvajsetih delovnih dni. Pristojni organi lahko po lastni presoji postavijo dodatne zahteve za dopolnitev ali pojasnitev informacij, vendar se zaradi njih ocenjevalno obdobje ne prekine.

Pristojni organi lahko prekinitev iz drugega pododstavka odstavka 2 podaljšajo na največ trideset delovnih dni, če je bodoči pridobitelj ena od naslednjih oseb:

(a)

fizična ali pravna oseba, katere poslovanje ureja zakonodaja države zunaj Unije, ali ki ima sedež zunaj Unije;

(b)

fizična ali pravna oseba, ki ni podvržena nadzoru po tej direktivi ali direktivah 2009/65/ES, 2009/138/ES ali 2013/36/EU.

Če se pristojni organi po opravljeni oceni odločijo, da bodo predlagani pridobitvi nasprotovali, o tem v dveh delovnih dneh in pred iztekom ocenjevalnega obdobja pisno obvestijo bodočega pridobitelja in navedejo razloge za svojo odločitev. Ob upoštevanju nacionalnega prava se lahko na zahtevo bodočega pridobitelja ustrezna utemeljitev odločitve javno objavi. To državi članici ne preprečuje, da pristojnemu organu dovoli objavo, ne da bi bodoči pridobitelj to zahteval.

Če pristojni organi predlagani pridobitvi v ocenjevalnem obdobju ne nasprotujejo pisno, se šteje, da je predlagana pridobitev odobrena.

Pristojni organi lahko določijo skrajni rok za izpeljavo predlagane pridobitve in ga po potrebi podaljšajo.

Države članice ne smejo predpisati strožjih zahtev glede obveščanja pristojnih organov in njihove odobritve neposrednih ali posrednih pridobitev glasovalnih pravic ali kapitala od tistih, ki so določene v tej direktivi.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se določi izčrpen seznam informacij iz člena 13(4), ki jih morajo bodoči pridobitelji vključiti v svoje obvestilo, brez poseganja v odstavek 2 tega člena.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev standardnih obrazcev, predlog in postopkov za načine posvetovanja med ustreznimi pristojnimi organi iz člena 11(2).

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 1. januarja 2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 13

Ocenjevanje

Pri ocenjevanju obvestila iz člena 11(1) in informacij iz člena 12(2) pristojni organi zaradi zagotavljanja varnega in skrbnega upravljanja investicijskega podjetja, v katerem naj bi prišlo do pridobitve, in ob upoštevanju verjetnega vpliva bodočega pridobitelja na investicijsko podjetje ocenijo ustreznost bodočega pridobitelja in finančno trdnost predlagane pridobitve po vseh naslednjih merilih:

(a)

ugled bodočega pridobitelja;

(b)

ugled in izkušnje vseh, ki bodo zaradi predlagane pridobitve vodili dejavnost investicijskega podjetja;

(c)

finančna trdnost bodočega pridobitelja, zlasti v zvezi z vrsto opravljanih in načrtovanih dejavnosti v investicijskem podjetju, v kateri si prizadeva za pridobitev;

(d)

ali bo investicijsko podjetje po predlagani pridobitvi lahko izpolnilo in naprej izpolnjevalo zahteve v zvezi s skrbno oceno na podlagi te direktive in po potrebi drugih direktiv, zlasti direktiv 2002/87/ES in 2013/36/EU; pri tem je še posebej pomembno, ali ima skupina, katere del bo postalo, strukture, ki zagotavljajo izvajanje učinkovitega nadzora, učinkovito izmenjavo informacij med pristojnimi organi in razdelitev odgovornosti med pristojnimi organi;

(e)

ali obstajajo razlogi za utemeljen sum, da gre ali je šlo v zvezi s predlagano pridobitvijo za pranje denarja ali financiranje terorizma v smislu člena 1 Direktive 2005/60/ES ali za poskus tega in da predlagana pridobitev lahko poveča tveganje.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, v katerih prilagodi merila iz prvega pododstavka tega odstavka.

Pristojni organi lahko nasprotujejo predlagani pridobitvi samo, če za to obstajajo utemeljeni razlogi na podlagi meril iz odstavka 1 ali če so informacije, ki jih predloži bodoči pridobitelj, nepopolne.

Države članice ne določijo nobenih predhodnih pogojev glede obsega deleža, ki ga je treba pridobiti, niti ne dovolijo svojim pristojnim organom, da preučijo predlagano pridobitev v smislu gospodarskih potreb trga.

Države članice dajo javnosti na voljo seznam informacij, ki so potrebne za izvedbo ocene in jih je treba predložiti pristojnim organom sočasno z obvestilom iz člena 11(1). Obseg zahtevanih informacij je sorazmeren in prilagojen vrsti bodočega pridobitelja in predlagane pridobitve. Države članice ne zahtevajo informacij, ki za skrbno oceno niso pomembne.

Ne glede na člen 12(1), (2) in (3), če je bil pristojni organ uradno obveščen o dveh ali več predlogih za pridobitev ali povečanje kvalificiranega deleža v istem investicijskem podjetju, vse bodoče pridobitelje obravnava na nediskriminatoren način.

Člen 14

Članstvo v pooblaščeni odškodninski shemi za vlagatelje

Pristojni organ preveri, da vsak subjekt, ki zaprosi za dovoljenje kot investicijsko podjetje, v času izdaje dovoljenja izpolnjuje obveznosti iz Direktive 97/9/ES.

Obveznost, določena v prvem odstavku, se izpolnjuje v zvezi s strukturiranimi vlogami, kadar zadevno strukturirano vlogo izda kreditna institucija, ki je članica sistema zajamčenih vlog, priznanega na podlagi Direktive 2014/49/EU.

▼M4

Člen 15

Dotirani ustanovitveni kapital

Države članice zagotovijo, da pristojni organi ne izdajo dovoljenja, če investicijsko podjetje nima dovolj ustanovitvenega kapitala v skladu z zahtevami člena 9 Direktive (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) ob upoštevanju narave zadevnih investicijskih storitev ali poslov.

▼B

Člen 16

Organizacijske zahteve

Matične države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da izpolnjujejo organizacijske zahteve, določene v odstavkih 2 do 10 tega člena ter v členu 17.

Investicijsko podjetje vzpostavi primerne politike in postopke, ki zadostujejo za to, da se zagotovi, da podjetje, vključno s poslovodji, zaposlenimi in vezanimi zastopniki, izpolnjuje obveznosti v skladu z s to direktivo ter ustreznimi predpisi, ki urejajo osebne posle takih oseb.

Investicijsko podjetje vzdržuje in vodi učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za preprečitev, da bi nasprotje interesov, kakor je opredeljeno v členu 23, škodljivo vplivalo na interese strank.

Investicijsko podjetje, ki pripravlja finančne instrumente za prodajo strankam, ima vzpostavljene, vodi in pregleduje postopke za odobritev vsakega finančnega instrumenta in pomembnih prilagoditev finančnih instrumentov pred njihovim trženjem ali distribucijo strankam.

V postopku za odobritev produkta se določi opredeljeni ciljni trg končnih strank v okviru zadevne kategorije strank za vsak finančni instrument in zagotovi oceno vseh tveganj, povezanih s tem trgom, in skladnost načrtovane distribucijske strategije z njim.

Investicijsko podjetje redno pregleduje finančne instrumente, ki jih ponuja ali trži, da ob upoštevanju vsakega dogodka, ki bi lahko bistveno vplival na morebitno tveganje za opredeljen ciljni trg, oceni vsaj, ali je finančni instrument še skladen s potrebami opredeljenega ciljnega trga in ali je načrtovana prodajna strategija še ustrezna.

Investicijsko podjetje, ki pripravlja finančne instrumente, da distributerjem na voljo vse ustrezne informacije o finančnih instrumentih in postopku za odobritev produkta, tudi o opredeljenem ciljnem trgu finančnega instrumenta.

Kadar investicijsko podjetje ponuja ali priporoča finančne instrumente, ki jih ne pripravlja, uredi vse potrebno za pridobitev informacij iz petega pododstavka in razumevanje lastnosti in opredeljenega ciljnega trga vsakega takega finančnega instrumenta.

Politike, postopki in ureditve iz tega odstavka ne posegajo v druge zahteve v okviru te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014, tudi ne v zahteve v zvezi z razkritjem, primernostjo ali ustreznostjo, prepoznavanjem in obvladovanjem nasprotja interesov ter spodbudami.

Investicijsko podjetje sprejme primerne ukrepe za zagotovitev kontinuitete in pravilnosti opravljanja investicijskih storitev in poslov. V ta namen investicijsko podjetje uporabi ustrezne in sorazmerne sisteme, vire in postopke.

Če investicijsko podjetje tretji osebi zaupa izvajanje operativnih funkcij, ki so odločilnega pomena za zagotavljanje neprekinjenih in zadovoljivih storitev za stranke ter neprekinjeno in zadovoljivo opravljanje investicijskih storitev, mora zagotoviti primerno ukrepanje za preprečitev nepotrebnega dodatnega operativnega tveganja. Uporaba zunanjih zmogljivosti za izvajanje operativnih funkcij ne sme biti taka, da bi bistveno škodovala kakovosti notranje kontrole in zmožnosti nadzornika, da spremlja, kako podjetje izpolnjuje svoje obveznosti.

Investicijsko podjetje ima vzpostavljene učinkovite administrativne in računovodske postopke, mehanizme notranje kontrole, učinkovite postopke za oceno tveganja ter učinkovito kontrolo in zaščitne ukrepe za sisteme obdelovanja informacij.

Brez posega v možnost pristojnih organov, da zahtevajo dostop do komunikacij v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 600/2014, ima investicijsko podjetje vzpostavljene zanesljive varnostne mehanizme za zagotovitev varnosti in overitve sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja za okvaro podatkov in nepooblaščen dostop ter za preprečevanje uhajanja informacij, tako da je zaupnost podatkov vedno zagotovljena.

Investicijsko podjetje poskrbi, da se hranijo evidence o vseh storitvah, dejavnostih in poslih, ki morajo biti zadostne, da pristojnemu organu omogočajo opravljanje nadzornih nalog in izvajanje izvršilnih ukrepov iz te direktive, Uredbe (EU) št. 600/2014, Direktive 2014/57/EU in Uredbe (EU) št. 596/2014 ter zlasti preverjanje, ali investicijsko podjetje izpolnjuje vse obveznosti, vključno z obveznostmi do strank ali potencialnih strank in v zvezi s celovitostjo trga.

Evidence vključujejo beleženje telefonskih pogovorov ali elektronskih komunikacij, in sicer vsaj tistih v zvezi s posli, sklenjenimi pri poslovanju za svoj račun, ter opravljanje storitev v zvezi s sprejemanjem, posredovanjem in izvrševanjem naročil strank.

Taki telefonski pogovori in elektronske komunikacije vključujejo tudi tiste, ki naj bi privedli do sklenitve poslov pri poslovanju za svoj račun ali opravljanju storitev v zvezi s sprejemanjem, posredovanjem in izvrševanjem naročil strank, tudi če na podlagi teh pogovorov in komunikacij ne pride do sklenitve takih poslov ali do opravljanja takih storitev.

V ta namen investicijsko podjetje sprejme vse razumne ukrepe, s katerimi zagotovi beleženje ustreznih telefonskih pogovorov in elektronske komunikacije, ki se opravijo, pošljejo ali prejmejo z opremo, ki jo je investicijsko podjetje priskrbelo zaposleni osebi ali izvajalcu ali katere uporabo je investicijsko podjetje zaposleni osebi ali izvajalcu odobrilo oziroma dovolilo.

Investicijska podjetja obvestijo nove in obstoječe stranke, da se bodo telefonska komunikacija ali pogovori med investicijskim podjetjem in strankami, ki privedejo ali naj bi privedli do sklenitve poslov, beležili.

Tako obvestilo se lahko poda enkrat, še preden se opravijo investicijske storitve za nove in obstoječe stranke.

Investicijsko podjetje za stranke, ki niso bile predhodno obveščene o beleženju svojih telefonskih komunikaciji ali pogovorov, ne opravljajo investicijskih storitev in poslov po telefonu, kadar so take investicijske storitve in posli v zvezi s sprejemanjem, posredovanjem in izvrševanjem naročil strank.

Stranke lahko naročila oddajo po drugih kanalih, vendar mora biti takšna komunikacija posredovana na trajnem nosilcu podatkov, kot je pismo, telefaks, elektronsko sporočilo ali dokumentacija naročil strank, pripravljena na sestankih. Vsebina zadevnih osebnih pogovorov s stranko se zlasti lahko zabeleži v zapisniku ali beležkah. Takšna naročila se štejejo kot enakovredna naročilom, prejetim po telefonu.

Investicijsko podjetje sprejme vse razumne ukrepe, da bi zaposlenim ali izvajalcem preprečilo opravljanje, pošiljanje ali prejemanje zadevnih telefonski pogovorov in elektronskih komunikacij z zasebno opremo, ki jih investicijsko podjetje ne more zabeležiti ali prekopirati.

Evidence, ki se hranijo v skladu s tem odstavkom, se na zahtevo posredujejo zadevnim strankam in se hranijo pet let, na zahtevo pristojnega organa pa do sedem let.

Če investicijsko podjetje hrani finančne instrumente, ki pripadajo strankam, mora urediti vse potrebno za zaščito lastninskih pravic strank, zlasti v primeru plačilne nesposobnosti investicijskega podjetja, in za preprečitev uporabe finančnih instrumentov stranke za svoj račun, razen z izrecnim dovoljenjem stranke.

Če investicijsko podjetje hrani sredstva, ki pripadajo strankam, mora urediti vse potrebno za zaščito pravic strank in, razen v primeru kreditnih institucij, preprečitev uporabe sredstev strank za svoj račun.

10.

Investicijsko podjetje z neprofesionalnimi strankami ne sklepa dogovorov o prenosu lastniške pravice na finančnem zavarovanju z namenom zavarovanja ali kritja obstoječih ali prihodnjih, dejanskih, možnih ali pričakovanih obveznosti stranke.

11.

V primeru podružnic investicijskih podjetij pristojni organ države članice, v kateri se nahaja podružnica, brez poseganja v možnost, da ima pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja lahko neposredni dostop do teh evidenc, izvrši obveznost iz odstavkov 6 in 7 v zvezi s posli s strani podružnice.

Države članice lahko v izjemnih okoliščinah investicijskim podjetjem poleg določb iz odstavkov 8, 9 in 10 in zadevnih delegiranih aktov iz odstavka 12 naložijo dodatne zahteve glede zaščite sredstev strank. Take zahteve morajo biti objektivno utemeljene in sorazmerne ter namenjene temu, da bi, če investicijska podjetja ščitijo premoženje in sredstva strank, preprečili posebna tveganja v zvezi z zaščito vlagateljev ali celovitostjo trga, ki so posebej pomembna glede na okoliščine v zvezi s strukturo trga zadevne države članice.

Države članice brez nepotrebnih zamud uradno obvestijo Komisijo o morebitnih zahtevah, ki jih nameravajo določiti v skladu s tem odstavkom, in sicer vsaj dva meseca pred dnevom začetka veljavnosti zadevne zahteve. V uradnem obvestilu navedejo razloge za zahtevo. Dodatne zahteve ne omejujejo ali drugače vplivajo na pravice investicijskih podjetij na podlagi členov 34 in 35.

Komisija v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila iz tretjega pododstavka predloži mnenje o sorazmernosti in utemeljitvi dodatnih zahtev.

Države članice lahko ohranijo dodatne zahteve, če so pred 2. julijem 2014 o njih uradno obvestile Komisijo v skladu s členom 4 Direktive 2006/73/ES in če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena.

Komisija o dodatnih zahtevah, določenih v skladu s tem odstavkom, obvesti države članice in jih objavi na svojem spletnem mestu.

12.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 zaradi določitve konkretnih organizacijskih zahtev iz odstavkov 2 do 10 tega člena za investicijska podjetja in za podružnice podjetij iz tretjih držav z dovoljenjem za poslovanje v skladu s členom 41, ki opravljajo različne investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve ali njihovo kombinacijo.

Člen 17

Algoritemsko trgovanje

Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor tveganj, ki so primerni za dejavnost, ki jo opravlja, in s katerimi zagotavlja, da so sistemi trgovanja odporni in dovolj zmogljivi, da zanje veljajo ustrezni trgovalni pragovi in omejitve ter da preprečujejo pošiljanje napačnih naročil ali drugo delovanje sistemov, ki bi lahko ustvarjalo motnje na trgu ali prispevalo k ustvarjanju motenj. Tako podjetje ima vzpostavljene tudi učinkovite sisteme in nadzor tveganj, s katerimi zagotavlja, da se sistemi trgovanja ne morejo uporabljati za noben namen, ki ni v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014 ali s pravili mesta trgovanja, s katerim je povezano. Investicijsko podjetje ima vzpostavljeno učinkovito ureditev neprekinjenega poslovanja, ki zagotavlja poslovanje v primeru izpada njegovih sistemov trgovanja, ter zagotavlja, da so sistemi temeljito preizkušeni in se njihovo delovanje ustrezno spremlja, tako da izpolnjujejo zahteve iz tega odstavka.

Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem v eni od držav članic, o tem obvesti pristojne organe matične države članice in mesta trgovanja, na katerem se ukvarja z algoritemskim trgovanjem kot član ali udeleženec mesta trgovanja.

Pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja lahko od investicijskega podjetja zahteva, da redno ali priložnostno predloži opis narave strategij algoritemskega trgovanja, ki jih uporablja, podrobnosti glede parametrov trgovanja ali omejitev, ki veljajo za sistem, opis glavnih načinov nadzora skladnosti s predpisi in tveganj, ki jih uporablja za zagotavljanje, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 1, ter podrobnosti glede preizkušanja njegovih sistemov. Pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja lahko od investicijskega podjetja kadar koli zahteva dodatne informacije o algoritemskem trgovanju in sistemih, ki jih za to dejavnost uporablja.

Pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja na zahtevo pristojnega organa mesta trgovanja, na katerem se investicijsko podjetje kot član ali udeleženec mesta trgovanja ukvarja z algoritemskim trgovanjem, in brez nepotrebnih zamud sporoči informacije iz drugega pododstavka, ki jih prejme od investicijskega podjetja, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem.

Investicijsko podjetje zagotovi, da se hranijo evidence v zvezi z zadevami iz tega odstavka, in zagotovi, da so te evidence zadostne, da pristojnemu organu omogočajo spremljanje skladnosti z zahtevami iz te direktive.

Investicijsko podjetje, ki uporablja tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, na odobrenem obrazcu hrani natančne in časovno urejene evidence vseh oddanih naročil, vključno s preklici naročil, izvršenimi naročili in ponudbami, opravljenimi na mestih trgovanja, in jih na zahtevo predloži pristojnemu organu.

Investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem in deluje v okviru strategije vzdrževanja trga, ob upoštevanju likvidnost, obseg in naravo določenega trga in lastnosti instrumenta, s katerim trguje:

(a)

to vzdrževanje trga nadaljuje neprekinjeno v določenem deležu ur trgovanja mesta trgovanja, razen v izjemnih okoliščinah, kar mestu trgovanja redno in predvidljivo zagotavlja likvidnost;

(b)

sklene zavezujoč pisni dogovor z mestom trgovanja glede bistvenih obveznosti, v katerem so navedene vsaj obveznosti investicijskega podjetja v skladu s točko (a); in

(c)

ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor, s katerimi zagotovi, da ves čas izpolnjuje obveznosti iz dogovora iz točke (b).

Za namen tega člena in člena 48 te direktive investicijsko podjetje, ki se ukvarja z algoritemskim trgovanjem, šteje kot delujoče v okviru strategije vzdrževanja trga, če njegova strategija, kadar kot član ali udeleženec enega ali več mest trgovanja posluje za svoj račun, zajema objavo trdnih dvosmernih ponudb primerljivega obsega in po konkurenčnih cenah, ki se nanašajo na enega ali več finančnih instrumentov na enem ali različnih mestih trgovanja, kar celotnemu trgu redno in pogosto zagotavlja likvidnost.

Investicijsko podjetje, ki zagotavlja neposreden elektronski dostop do mesta trgovanja, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor, s katerimi zagotavlja ustrezno presojo in ponovno proučitev primernosti strank, ki uporabljajo storitev, kot tudi, da je strankam, ki uporabljajo storitev, preprečeno, da bi presegle ustrezne vnaprej določene trgovalne in kreditne pragove, da se trgovanje strank, ki uporabljajo storitev, ustrezno spremlja ter da ustrezen nadzor tveganj preprečuje trgovanje, ki bi lahko povzročalo tveganja za investicijsko podjetje ali ustvarjalo oziroma prispevalo k ustvarjanju motenj na trgu ali pa bi lahko bilo v nasprotju z Uredbo (EU) št. 596/2014 ali pravili mesta trgovanja. Neposreden elektronski dostop brez takšnega nadzora je prepovedan.

Investicijsko podjetje, ki zagotavlja neposredni elektronski dostop, je odgovorno, da zagotovi, da stranke, ki uporabljajo to storitev, spoštujejo zahteve iz te direktive in pravila mesta trgovanja. Investicijsko podjetje spremlja posle, da bi prepoznalo kršitve teh pravil, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanje, ki bi lahko vključevalo zlorabo trga in ga je treba prijaviti pristojnemu organu. Investicijsko podjetje zagotavlja, da se med investicijskim podjetjem in stranko sklene zavezujoč pisni dogovor glede ključnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja storitve, ter da investicijsko podjetje v okviru tega dogovora obdrži odgovornost na podlagi te direktive.

Investicijsko podjetje, ki zagotavlja neposreden elektronski dostop do mesta trgovanja, ustrezno obvesti pristojne organe matične države članice oziroma pristojne organe mesta trgovanja, na katerem zagotavlja neposreden elektronski dostop.

Pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja lahko od investicijskega podjetja zahteva, da redno ali priložnostno predloži opis sistemov in nadzora iz prvega pododstavka ter dokazila o njihovi uporabi.

Pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja na zahtevo pristojnega organa mesta trgovanja, v zvezi s katerim investicijsko podjetje zagotavlja neposreden elektronski dostop, in brez nepotrebnih zamud sporoči informacije iz četrtega pododstavka, ki jih prejme od investicijskega podjetja.

Investicijsko podjetje poskrbi, da se hranijo evidence v zvezi z zadevami iz tega odstavka, in zagotovi, da so te evidence zadostne, da pristojnemu organu omogočajo spremljanje skladnosti z zahtevami iz te direktive.

Investicijsko podjetje, ki deluje kot klirinški član za druge osebe, ima vzpostavljene učinkovite sisteme in nadzor, s katerimi zagotavlja, da se klirinške storitve uporabljajo samo za osebe, ki so primerne in ustrezajo jasnim merilom ter da te osebe izpolnjujejo ustrezne zahteve za zmanjšanje tveganj za investicijsko podjetje in trg. Investicijsko podjetje zagotavlja, da se med investicijskim podjetjem in osebo sklene zavezujoč pisni dogovor glede ključnih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz opravljanja te storitve.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)

podrobnosti glede organizacijskih zahtev iz odstavkov 1 do 6, ki jih morajo izpolnjevati investicijska podjetja, ki opravljajo različne investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve ali njihovo kombinacijo, s čimer v opisu organizacijskih zahtev iz odstavka 5 določi posebne zahteve za neposreden dostop do trgov ter za sponzorirani dostop, tako da se zagotovi, da je nadzor, ki se uporablja za sponzorirani dostop, vsaj enakovreden nadzoru, ki se uporablja za neposreden dostop do trgov;

(b)

okoliščine, v katerih bi bilo investicijsko podjetje obvezano skleniti sporazum o vzdrževanju trga iz točke (b) odstavka 3, in vsebino takšnih sporazumov, vključno z deležem ur trgovanja na mestu trgovanja iz odstavka 3;

(c)

razmere, ki pomenijo izjemne okoliščine iz odstavka 3, vključno z okoliščinami izrazite nestabilnosti, političnimi in makroekonomskimi okoliščinami, sistemskimi in operativnimi zadevami ter okoliščinami, ki investicijsko podjetje ovirajo pri ohranjanju praks skrbnega upravljanja tveganj iz odstavka 1;

(d)

vsebino in obliko odobrenega obrazca iz petega pododstavka odstavka 2 ter obdobje, za katerega mora investicijsko podjetje take evidence hraniti.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 18

Trgovanje in zaključek poslov v okviru MTF in OTF

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, poleg izpolnjevanja organizacijskih zahtev iz člena 16 uvedejo pregledna pravila in postopke za pošteno in pravilno trgovanje ter uveljavijo objektivna merila za učinkovito izvrševanje naročil. Vzpostavijo ureditve za dobro upravljanje tehničnih operacij sistema, vključno z uvedbo učinkovitih nujnih ukrepov ob motnjah v sistemih.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, uvedejo pregledna pravila glede meril za določanje finančnih instrumentov, s katerimi se lahko trguje v okviru njihovih sistemov.

Države članice zahtevajo, da kjer je ustrezno, investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, zagotovijo ali se zadovoljivo prepričajo o dostopnosti zadostnih javno razpoložljivih informacij, ki njihovim uporabnikom omogočajo investicijsko presojo, ob upoštevanju narave uporabnikov in vrste instrumentov, s katerimi se trguje.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, vzpostavijo, objavijo in vzdržujejo ter izvajajo pregledna in nediskriminatorna pravila na podlagi objektivnih meril, ki veljajo za dostop do njihovih sistemov.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, vzpostavijo ureditev za jasno prepoznavanje in obvladovanje morebitnih negativnih posledic, ki bi jih nasprotje interesov med MTF, OTF, njihovimi lastniki ali investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga, ki upravlja MTF ali OTF, lahko imelo za delovanje MTF ali OTF ali za člane ali udeležence in uporabnike.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, delujejo v skladu s členoma 48 in 49 in da imajo v ta namen vzpostavljene vse potrebne učinkovite sisteme, postopke in ureditve.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, jasno obvestijo člane ali udeležence teh sistemov o njihovih odgovornostih za poravnavo poslov, izvršenih v okviru zadevnega sistema. Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, vzpostavijo ureditev, potrebno za omogočanje učinkovite poravnave poslov, sklenjenih v okviru zadevnih sistemov MTF ali OTF.

Države članice zahtevajo, da imata MTF in OTF vsaj tri dejansko dejavne člane ali uporabnike, pri čemer lahko pri oblikovanju cen vsak sodeluje z vsemi ostalimi.

Kadar se s prenosljivim vrednostnim papirjem, ki je bil uvrščen v trgovanje na reguliranem trgu, trguje tudi v okviru MTF ali OTF brez privolitve izdajatelja, izdajatelj nima obveznosti v zvezi z začetnim, stalnim ali priložnostnim finančnim razkritjem glede tega MTF ali OTF.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, takoj izpolnijo morebitna navodila s strani pristojnega organa v skladu s členom 69(2) o začasni ustavitvi trgovanja ali umiku finančnega instrumenta iz trgovanja.

10.

Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF, zahtevajo, da pristojnemu organu predložijo podroben opis delovanja MTF ali OTF, vključno z – brez poseganja v člen 20(1), (4) in (5), – morebitnimi povezavami z reguliranim trgom, MTF, OTF ali sistematičnim internalizatorjem, ki je v lasti istega investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ali sodelovanjem z njimi ter seznamom njihovih članov, udeležencev in/ali uporabnikov. Pristojni organi te informacije na zahtevo posredujejo ESMA. Vsako dovoljenje, izdano investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga za registracijo MTF ali OTF, se priglasi ESMA. ESMA pripravi seznam vseh MTF in OTF v Uniji. Seznam vsebuje informacije o storitvah, ki jih opravlja posamezen MTF ali OTF, in vključuje unikatno identifikacijsko kodo vsakega MTF in OTF, ki se uporablja v poročilih v skladu s členi 6,10 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014. Register se redno posodablja. ESMA ta seznam objavi na svojem spletnem mestu in ga posodablja.

11.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, v katerih določi obliko in vsebino opisa in priglasitve iz odstavka 10.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 19

Posebne zahteve za MTF

Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF, zahtevajo, da poleg izpolnjevanja zahtev iz členov 16 in 18 vzpostavijo in izvajajo nediskrecijska pravila za izvrševanje naročil v sistemu.

Države članice zahtevajo, da morajo biti pravila iz člena 18(3), ki urejajo dostop do MTF, skladna s pogoji iz člena 53(3).

Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF, zahtevajo:

(a)

da so primerno opremljeni za upravljanje tveganj, ki jim je MTF izpostavljen, da vzpostavijo ustrezno ureditev in sisteme za prepoznavanje vseh pomembnih tveganj za njegovo delovanje in da uvedejo učinkovite ukrepe za blažitev teh tveganj;

(b)

da imajo vzpostavljeno ustrezno ureditev za omogočanje učinkovitega in pravočasnega zaključka poslov, ki se izvršijo v okviru njegovih sistemov, in

(c)

da imajo v času izdaje dovoljenja in stalno na razpolago zadostne finančne vire, ki omogočajo njegovo pravilno delovanje, ob upoštevanju narave in obsega poslov, sklenjenih na trgu, ter obsega in stopnje tveganj, ki jim je izpostavljen.

Države članice zagotovijo, da se člena 24 in 25, člen 27(1), (2) in (4) do (10) ter člen 28 ne uporabljajo za posle, sklenjene v skladu s pravili, ki veljajo za MTF, med njegovimi člani ali udeleženci ali med MTF in njegovimi člani ali udeleženci v zvezi z uporabo MTF. Vseeno morajo člani ali udeleženci MTF izpolnjevati obveznosti iz členov 24, 25, 27 in 28 v zvezi s svojimi strankami, kadar v imenu strank izvršujejo njihova naročila prek sistemov MTF.

Države članice ne dovolijo, da investicijska podjetja ali upravljavci trga, ki upravljajo MTF, izvršujejo naročila strank v breme lastnega kapitala ali trgujejo s hkratnim nakupom in prodajo.

Člen 20

Posebne zahteve za OTF

Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje in upravljavec trga, ki upravlja OTF, vzpostavi ureditev, ki preprečuje izvrševanje naročil strank v OTF v breme lastnega kapitala investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja OTF, ali katerega koli subjekta, ki je del iste skupine ali pravne osebe kot investicijsko podjetje ali upravljavec trga.

Države članice investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki upravlja OTF, dovolijo trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo v zvezi z obveznicami, strukturiranimi finančnimi produkti, pravicami do emisije in določenimi izvedenimi finančnimi instrumenti le, kadar stranka s tem postopkom soglaša.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, pri izvrševanju naročil stranke v OTF ne uporabi trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki se nanašajo na razred izvedenih finančnih instrumentov, za katerega velja obveznost kliringa v skladu s členom 5 Uredbe (EU) št. 648/2012.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, vzpostavi ureditev, s katero zagotovi skladnost z opredelitvijo trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo iz točke (38) člena 4(1).

Države članice investicijskemu podjetju in upravljavcu trga, ki upravlja OTF, dovolijo poslovanje za svoj račun, ki ni trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo, le v zvezi z državnimi dolžniškimi instrumenti, za katere likvidni trg ne obstaja.

Države članice ne dovolijo, da upravljanje OTF in sistematičnega internalizatorja poteka v okviru istega pravnega subjekta. OTF se ne poveže s sistematičnim internalizatorjem na način, ki omogoča prepletanje naročil v OTF in naročil ali ponudb v sistematičnem internalizatorju. Posamezen OTF se ne povezuje z drugim OTF na način, ki omogoča prepletanje naročil različnih OTF.

Države članice investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki upravlja OTF, ne preprečijo, da zadolži drugo investicijsko podjetje za vzdrževanje trga v OTF v okviru samostojne dejavnosti.

Za namene tega člena se šteje, da investicijsko podjetje ne izvaja vzdrževanja trga v OTF v okviru samostojne dejavnosti, če je tesno povezano z investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga, ki upravlja OTF.

Države članice zahtevajo, da se naročila v OTF izvršujejo diskrecijsko.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, lahko uveljavlja diskrecijsko pravico samo v eni ali obeh naslednjih okoliščinah:

(a)

ko se odloča o oddaji naročila v OTF, ki ga upravlja, ali njegovem umiku iz sistema;

(b)

ko se odloči, da določenega naročila stranke ne bo povezal z drugimi naročili, ki so v danem trenutku na voljo v sistemu, pod pogojem, da upošteva specifična navodila stranke in obveznosti v skladu s členom 27.

Pri sistemu, v katerem se trguje z več naročili strank, se lahko investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, odloči, ali želi v okviru sistema uskladiti naročila strank, kdaj želi to storiti in v kakšnem obsegu, to je ali želi uskladiti dve ali več naročil. V skladu z odstavki 1, 2, 4 in 5 ter brez poseganja v odstavek 3 lahko investicijskim podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, pri sistemu, ki ureja posle z nelastniškimi vrednostnimi papirji, omogoči pogajanja med strankami, da bi v poslu združili dva ali več potencialno kompatibilnih trgovskih interesov.

Ta obveznost ne posega v člena 18 in 27.

Pristojni organ lahko takrat, ko investicijsko podjetje ali upravljavec trga zaprosi za dovoljenje za upravljanje OTF, ali priložnostno zahteva podrobno pojasnilo, zakaj sistem ne ustreza reguliranemu trgu, MTF ali sistematičnemu internalizatorju in ne more poslovati kot eden od teh sistemov, podroben opis izvajanja diskrecijske pravice, zlasti, kdaj je naročilo v OTF mogoče umakniti ter kdaj in kako se bosta dve ali več naročil strank povezali v okviru OTF. Obenem investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja OTF, pristojnemu organu predloži informacije, v katerih pojasni uporabo trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo. Pristojni organ spremlja trgovanje s hkratnim nakupom in prodajo, ki ga izvaja investicijsko podjetje ali upravljavec trga, da zagotovi, da je še vedno v okviru opredelitve takega trgovanja in da ne bi njegovo izvajanje trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo povzročilo nasprotje interesov med investicijskim podjetjem ali upravljavcem trga in njegovimi strankami.

Države članice zagotovijo, da se za posle, ki se sklepajo v OTF, uporabljajo členi 24, 25, 27 in 28.

POGLAVJE II

Pogoji poslovanja investicijskih podjetij

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 21

Redni pregled izpolnjevanja pogojev za začetno dovoljenje

Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje na njihovem ozemlju, ves čas izpolnjuje pogoje za začetno dovoljenje iz poglavja I.

Države članice od pristojnih organov zahtevajo, da uvedejo ustrezne metode spremljanja, ali investicijska podjetja izpolnjujejo obveznost iz odstavka 1. Od investicijskih podjetij zahtevajo, da pristojne organe obvestijo o kakršnih koli pomembnih spremembah glede pogojev za začetno dovoljenje.

ESMA lahko razvije smernice za metode spremljanja iz tega odstavka.

Člen 22

Splošna obveznost glede stalnega nadzora

Države članice zagotovijo, da pristojni organi spremljajo dejavnosti investicijskih podjetij, da bi lahko ocenili skladnost s pogoji poslovanja iz te direktive. Države članice zagotovijo, da so uvedeni ustrezni ukrepi, ki pristojnim organom omogočajo pridobitev informacij, potrebnih za ocenitev skladnosti investicijskih podjetij z navedenimi obveznostmi.

Člen 23

Nasprotje interesov

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja sprejmejo vse ustrezne ukrepe za prepoznavanje ter preprečevanje ali obvladovanje nasprotij interesov med njimi, vključno z njihovimi poslovodji, zaposlenimi in vezanimi zastopniki, ali katero koli osebo, ki je z njimi neposredno ali posredno povezana prek obvladovanja, in njihovimi strankami ali med eno in drugo stranko, do katerih pride pri opravljanju katere koli investicijske ali pomožne storitve ali njune kombinacije, tudi kot posledica sprejemanja spodbud s strani tretjih strani ali strukture plačil in drugih spodbud v samem investicijskem podjetju.

Kadar organizacijski ali administrativni ukrepi, ki jih v skladu s členom 16(3) sprejme investicijsko podjetje za to, da nasprotje interesov ne bi škodilo interesu stranke, ne zadoščajo, da bi lahko s primerno stopnjo verjetnosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom strank preprečena, mora investicijsko podjetje stranki jasno razkriti splošno naravo in/ali vire nasprotja interesov ter ukrepe, sprejete za blažitev teh tveganj, preden začne poslovati za njen račun.

Razkritje iz odstavka 2:

(a)

se opravi na trajnem nosilcu podatkov in

(b)

vključuje dovolj podrobnosti, pri čemer se upošteva vrsta stranke, da lahko slednja na podlagi prejetih informacij sprejme odločitev glede storitve, v okviru katere je prišlo do nasprotja interesov.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 v zvezi z:

(a)

opredelitvijo ukrepov, za katere se lahko razumno pričakuje, da jih bodo investicijska podjetja sprejela za prepoznavanje, preprečevanje, obvladovanje in razkritje nasprotij interesov pri opravljanju raznih investicijskih in pomožnih storitev in njihovih kombinacij;

(b)

vzpostavitvijo ustreznih meril za določanje vrst nasprotij interesov, ki bi lahko škodovali interesom strank ali potencialnih strank investicijskega podjetja.

Oddelek 2

Določbe za zagotovitev zaščite vlagateljev

Člen 24

Splošna načela in informacije za stranke

Države članice od investicijskega podjetja zahtevajo, da se pri opravljanju investicijskih storitev ali, kadar je ustrezno, pomožnih storitev do stranke obnaša pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke in zlasti spoštuje načela iz tega člena in člena 25.

Investicijska podjetja, ki pripravljajo finančne instrumente za prodajo strankam, zagotovijo, da so njihovi produkti oblikovani tako, da izpolnjujejo potrebe opredeljenega ciljnega trga končnih strank v zadevni kategoriji strank, in da je strategija za distribucijo finančnih instrumentov skladna z opredeljenim ciljnim trgom, ter sprejmejo razumne ukrepe, da bi se finančni instrument distribuiral na opredeljenem ciljnem trgu.

Investicijsko podjetje razume finančne instrumente, ki jih ponuja ali priporoča, ocenjuje njihovo skladnost s potrebami strank, za katere opravlja investicijske storitve, pri čemer upošteva opredeljeni ciljni trg končnih strank iz člena 16(3), in zagotovi, da se finančni instrumenti ponujajo ali priporočajo le, kadar je to v interesu stranke.

Vse informacije, vključno s tržnimi sporočili, ki jih investicijsko podjetje naslovi na stranke ali potencialne stranke, morajo biti poštene, jasne in ne smejo zavajati. Tržna sporočila morajo biti jasno prepoznavna kot taka.

Strankam ali potencialnim strankam se pravočasno zagotovijo ustrezne informacije glede investicijskih podjetij in njihovih storitev, finančnih instrumentih in predlaganih investicijskih strategijah, mestih izvrševanja ter vseh stroških in povezanih dajatvah. Te informacije zajemajo naslednje:

(a)

pri opravljanju storitev investicijskega svetovanja mora investicijsko podjetje pravočasno in pred investicijskim svetovanjem stranko obvesti:

(i)

ali svetovanje opravlja samostojno;

(ii)

ali svetovanje temelji na širši ali ožji analizi različnih vrst finančnih instrumentov in zlasti ali je njihov nabor omejen na finančne instrumente, ki jih izdajo ali predlagajo subjekti, ki so tesno povezani z investicijskim podjetjem ali so z njim v kakšnem drugem pravnem ali gospodarskem razmerju, kot je pogodbeno razmerje, ki je tako tesno, da lahko ogrozi neodvisnost svetovanja;

(iii)

ali bo investicijsko podjetje stranki zagotovilo redno ocenjevanje ustreznosti finančnih instrumentov, ki ji jih priporoča tej stranki;

(b)

informacije o finančnih instrumentih in predlaganih investicijskih strategijah morajo zajemati ustrezna navodila in opozorila glede tveganj v zvezi z investicijami v te instrumente ali v zvezi s posamezno investicijsko strategijo, pa tudi, ali je finančni instrument namenjen neprofesionalnim ali profesionalnim strankam, pri čemer bi bilo treba upoštevati opredeljeni ciljni trg v skladu z odstavkom 2;

(c)

informacije o vseh stroških in povezanih dajatvah morajo zajemati informacije v zvezi z investicijskimi in pomožnimi storitvami, vključno s stroški svetovanja, kadar je ustrezno, stroške finančnega instrumenta, ki se stranki priporoči ali prodaja, in informacije o možnih načinih plačila s strani stranke, vključno z morebitnimi plačili tretjih oseb.

Informacije o vseh stroških in dajatvah, tudi tistih v zvezi z investicijsko storitvijo in finančnim instrumentom, ki niso posledica uresničitve povezanih tržnih tveganj, se predstavijo v zbirni obliki, da bi lahko stranka razumela celoten strošek, pa tudi kumulativni učinek na donos investicije, na zahtevo stranke pa se predloži razčlemba po postavkah. Te informacije se, kadar je potrebno, predloži stranki redno vsaj vsako leto v času trajanja investicije.

Informacije iz odstavkov 4 in 9 se zagotavljajo v razumljivi obliki na tak način, da so stranke ali potencialne stranke v razumni meri sposobne razumeti naravo in tveganja investicijske storitve in specifične vrste ponujenega finančnega instrumenta ter tako na obveščeni podlagi sprejemati investicijske odločitve. Države članice lahko dovolijo, da se te informacije posredujejo v standardizirani obliki.

Kadar je investicijska storitev ponujena kot del finančnega proizvoda, za katerega že veljajo druge določbe prava Unije v zvezi s kreditnimi institucijami in potrošniškimi krediti glede zahtev po informacijah, za to storitev ne veljajo dodatne obveznosti iz odstavkov 3, 4 in 5.

Kadar investicijsko podjetje obvesti stranko, da opravlja storitev investicijskega svetovanja samostojno, to investicijsko podjetje:

(a)

oceni dovolj velik nabor finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu in ki morajo biti dovolj raznoliki glede na zvrst in izdajatelja ali ponudnika produkta, da se lahko na primeren način doseže investicijski cilj stranke, in ne smejo biti omejeni na finančne instrumente, ki jih izdajo ali zagotovijo:

(i)

samo investicijsko podjetje ali subjekti, ki so tesno povezani z investicijskim podjetjem, ali

(ii)

drugi subjekti, s katerimi je investicijsko podjetje v pravnem ali gospodarskem razmerju, kot je pogodbeno razmerje, ki je tako tesno, da lahko ogrozi neodvisnost svetovanja;

(b)

ne sprejme in ne obdrži pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki v zvezi z zagotavljanjem storitve stranki ukrepa za račun tretje osebe. Manjše nedenarne koristi, s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja storitev za stranko in ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke, morajo biti jasno razkrite in izključene iz te točke.

Če investicijsko podjetje zagotavlja storitev upravljanja portfelja, pri tem ne sprejme in ne obdrži pristojbin, provizij ali kakršnih koli denarnih ali nedenarnih koristi, ki jih plača ali zagotovi tretja oseba ali oseba, ki v zvezi z zagotavljanjem storitve stranki ukrepa za račun tretje osebe. Manjše nedenarne koristi, s katerimi se lahko izboljša kakovost opravljanja storitev za stranko in ki zaradi svojega obsega in narave ne bi mogle ogrožati izpolnjevanja dolžnosti investicijskega podjetja, da deluje v najboljšem interesu stranke, morajo biti jasno razkrite in izključene iz tega odstavka.

Države članice zagotovijo, da ne velja, da investicijska podjetja izpolnjujejo obveznosti iz člena 23 ali odstavka 1 tega člena, kadar kateri koli osebi razen stranki ali osebi, ki deluje v njenem imenu, plačajo ali od nje prejmejo pristojbino ali provizijo ali ji zagotovijo ali od nje prejmejo nedenarno korist v zvezi z opravljanjem investicijske storitve ali pomožne storitve, razen kadar je plačilo ali zagotovitev koristi:

(a)

namenjeno temu, da bi se povečala kakovost določene storitve za stranko ter

(b)

ne vpliva na obveznost investicijskega podjetja, da ukrepa pošteno, pravično in profesionalno v skladu z najboljšimi interesi stranke.

Obstoj, naravo in znesek plačila ali koristi iz prvega pododstavka ali, kadar zneska ni mogoče določiti, način izračuna tega zneska je treba na izčrpen, natančen in razumljiv način jasno razkriti stranki pred začetkom opravljanja zadevne investicijske ali pomožne storitve. Investicijsko podjetje po potrebi obvesti stranko o mehanizmih za prenos pristojbine ali provizije, denarne ali nedenarne koristi, prejete v zvezi z opravljanjem investicijske ali pomožne storitve, na stranko.

Zahteve iz prvega pododstavka ne veljajo za plačilo ali zagotavljanje koristi, ki investicijsko storitev omogoči ali je zanjo potrebno, na primer za stroške hrambe, poravnave ali menjave, zakonske dajatve ali pravne stroške, in ki po svoji naravi ne more povzročiti nasprotja z dolžnostmi investicijskega podjetja, da ravna pošteno, pravično in strokovno v skladu z najboljšimi interesi svojih strank.

10.

Investicijsko podjetje, ki opravlja investicijske storitve za stranke, zagotovi, da svojega osebja ne nagrajuje ali ocenjuje njegove uspešnosti na način, ki je v nasprotju z dolžnostjo podjetja za delovanje v najboljšem interesu svojih strank. Zlasti ne bi smelo sklepati dogovorov v obliki nagrade, prodajnih ciljev ali drugih dogovorov, ki bi osebje spodbujali, da neprofesionalni stranki priporoči določen finančni instrument, če bi investicijsko podjetje lahko ponudilo drug finančni instrument, s katerim bi bolje zadovoljili potrebe stranke.

11.

Kadar se investicijska storitev ponuja skupaj z drugo storitvijo ali produktom kot del paketa ali kot pogoj za isti dogovor ali paket, investicijsko podjetje obvesti stranko, ali je možno kupiti posamezne komponente ločeno, in za vsako komponento pripravi ločeno evidenco stroškov.

Kadar obstaja verjetnost, da bodo tveganja, ki izhajajo iz takega dogovora ali paketa, ponujenega neprofesionalni stranki, drugačna od tveganj, povezanih z ločenimi komponentami, investicijsko podjetje zagotovi ustrezen opis različnih komponent dogovora ali paketa ter sprememb tveganj, ki nastanejo zaradi medsebojnega vplivanja.

ESMA v sodelovanju z EBA in EIOPA do 3. januarja 2016 pripravi in redno posodablja smernice za oceno in nadzor navzkrižne prodaje, v katerih navede zlasti okoliščine, v katerih navzkrižna prodaja ni v skladu z obveznostmi iz odstavka 1.

12.

Države članice lahko za investicijska podjetja v izjemnih primerih določijo dodatne zahteve v zvezi z zadevami iz tega člena. Take zahteve morajo biti objektivno utemeljene in sorazmerne z namenom, da bi preprečili posebna tveganja v zvezi z zaščito vlagateljev ali celovitostjo trga, ki so posebej pomembna glede na strukturo trga zadevne države članice.

Države članice brez nepotrebnih zamud uradno obvestijo Komisijo o morebitnih zahtevah, ki jih nameravajo določiti v skladu s tem odstavkom, in sicer vsaj dva meseca pred dnevom začetka veljavnosti zadevne zahteve. V uradnem obvestilu navedejo razloge za to zahtevo. Dodatne zahteve ne omejujejo ali drugače vplivajo na pravice investicijskih podjetij na podlagi členov 34 in 35 te direktive.

Komisija v dveh mesecih od prejema uradnega obvestila iz drugega pododstavka predloži mnenje o sorazmernosti in utemeljitvi dodatnih zahtev.

Komisija o dodatnih zahtevah, določenih v skladu s tem odstavkom, obvesti države članice in jih objavi na svojem spletnem mestu.

Države članice lahko do 2. julija 2014 ohranijo dodatne zahteve, o katerih so uradno obvestile Komisijo v skladu s členom 4 Direktive 2006/73/ES, če so izpolnjeni pogoji iz navedenega člena.

13.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da zagotovi, da investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih ali pomožnih storitev za stranke spoštujejo načela iz tega člena, vključno s:

(a)

pogoji, ki jih morajo informacije izpolnjevati, da so poštene, jasne in nezavajajoče;

(b)

podrobnostmi vsebine in oblike informacij, namenjenih strankam, v zvezi s kategorizacijo strank, investicijskimi podjetji in njihovimi storitvami, finančnimi instrumenti, stroški in izdatki;

(c)

merili za oceno nabora finančnih instrumentov, ki so na voljo na trgu;

(d)

merili za oceno izpolnjevanja obveznosti poštenega, pravičnega in profesionalnega ravnanja v najboljšem interesu stranke v podjetjih, ki prejemajo spodbude.

Pri oblikovanju zahtev po informacijah o finančnih instrumentih v zvezi s točko (b) odstavka 4 bi bilo treba po potrebi vključiti informacijo o strukturi produkta in pri tem upoštevati morebitne ustrezne informacije v standardizirani obliki, ki se zahtevajo na podlagi prava Unije.

14.

V delegiranih aktih iz odstavka 13 se upoštevajo:

(a)

narava storitve oziroma storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, ob upoštevanju vrste, predmeta, obsega in pogostosti poslov;

(b)

narava in nabor produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov;

(c)

neprofesionalna oziroma profesionalna narava stranke ali potencialne stranke ali, v primeru odstavkov 4 in 5, njihova uvrstitev med primerne nasprotne stranke.

Člen 25

Presoja primernosti in ustreznosti ter poročanje strankam

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da na zahtevo pristojnih organov zagotovijo in dokažejo, da imajo fizične osebe, ki v imenu investicijskega podjetja opravljajo investicijsko svetovanje za stranke ali jim dajejo informacije o finančnih instrumentih, investicijskih ali pomožnih storitvah, potrebno znanje in so primerno usposobljene za izpolnjevanje svojih obveznosti iz člena 24 in tega člena. Države članice objavijo merila, ki se uporabljajo za ocenjevanje znanja in sposobnosti.

Pri izvajanju investicijskega svetovanja ali upravljanja portfeljev investicijsko podjetje pridobi potrebne informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami stranke ali potencialne stranke na investicijskem področju glede na specifičen produkt ali storitev, finančni položaj te osebe, kar vključuje njeno zmožnost kritja izgub, in njene investicijske cilje, vključno s stopnjo dovoljenega tveganja, da bi investicijsko podjetje stranki ali potencialni stranki lahko priporočilo investicijske storitve in finančne instrumente, ki so primerni zanjo in predvsem v skladu z njenim dovoljenim tveganjem in njeno zmožnostjo kritja izgub.

Države članice zagotovijo, da je pri investicijskem svetovanju investicijskega podjetja, ki priporoča sveženj povezanih storitev ali produktov v skladu s členom 24(11), skupni sveženj primeren.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja pri opravljanju drugih investicijskih storitev kot tistih iz odstavka 2 prosijo stranko ali potencialno stranko, naj jim da informacije v zvezi z znanjem in izkušnjami te osebe na investicijskem področju glede specifičnih vrst ponujenih ali zahtevanih produktov ali storitev, da bi investicijsko podjetje lahko ocenilo, ali predvidena investicijska storitev ali produkt ustreza stranki. Kadar se predvidi sveženj storitev ali produktov v skladu s členom 24(11), se pri oceni upošteva, ali je skupni sveženj primeren.

Kadar investicijsko podjetje na podlagi informacij, prejetih v skladu s prvim pododstavkom, meni, da produkt ali storitev ne ustreza stranki ali potencialni stranki, investicijsko podjetje opozori stranko ali potencialno stranko. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

Kadar stranke ali potencialne stranke ne zagotovijo informacij iz prvega pododstavka ali če posredujejo nezadostne informacije o svojem znanju in izkušnjah, jih investicijsko podjetje opozori, da samo ne more ugotoviti, ali je predvidena storitev ali produkt za stranko ustrezna. To opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki.

Države članice dovolijo investicijskim podjetjem, da pri opravljanju investicijskih storitev, ki zajemajo le izvrševanje ali sprejemanje in posredovanje naročil strank s pomožnimi storitvami ali brez, razen dajanja kreditov ali posojil iz oddelka B.1 Priloge 1, ki ne zajemajo obstoječih kreditnih limitov v zvezi s posojili, tekočimi računi in možnosti prekoračitve pozitivnega stanja na računu strank, strankam zagotovijo te investicijske storitve, ne da bi bilo za to treba pridobiti informacije ali opraviti presojo iz odstavka 3, kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

(a)

storitve se nanašajo na katerega od naslednjih finančnih instrumentov:

(i)

delnice, uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali enakovrednem trgu tretje države ali v MTF, kadar gre za delnice v podjetjih, razen delnic v kolektivnih naložbenih podjemih, ki niso KNPVP, in delnic, ki zajemajo izvedeni finančni instrument;

(ii)

obveznice ali druge oblike listinjenega dolga, uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali ustreznem trgu tretje države ali v MTF, razen tistih, ki zajemajo izvedeni finančni instrument ali vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje;

(iii)

instrumente denarnega trga, razen tistih, ki zajemajo izvedeni finančni instrument ali vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje;

(iv)

delnice ali enote v KNPVP, razen strukturiranih KNPVP iz drugega pododstavka člena 36(1) Uredbe (EU) št. 583/2010;

(v)

strukturirane vloge, razen tistih, ki vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume tveganje donosa ali stroške predčasnega izstopa iz produkta;

(vi)

druge nekompleksne finančne instrumente za namene tega odstavka.

▼M3

Za namene te točke se trg tretje države šteje za enakovrednega reguliranemu trgu, če so izpolnjene zahteve in se izvaja postopek iz tretjega in četrtega pododstavka.

Na zahtevo pristojnega organa države članice Komisija sprejme odločitve o enakovrednosti v skladu s postopkom pregleda iz člena 89a(2), v katerih navede, ali pravni in nadzorni okvir tretje države zagotavlja, da regulirani trg, pooblaščen v tej tretji državi, izpolnjuje pravno zavezujoče zahteve, ki so za namene izvajanja te točke enakovredne zahtevam iz Uredbe (EU) št. 596/2014, iz naslova III te direktive, iz naslova II Uredbe (EU) št. 600/2014 in iz Direktive 2004/109/ES in ki so v tej državi podvržene učinkovitemu nadzoru in izvrševanju. Pristojni organ navede, zakaj meni, da se mora pravni in nadzorni okvir zadevne tretje države obravnavati kot enakovreden, in zagotovi ustrezne informacije o tem.

Takšen pravni in nadzorni okvir tretje države se lahko obravnava kot enakovreden, kadar izpolnjuje vsaj naslednje pogoje:

(i)

trgi morajo imeti dovoljenje in so podvrženi učinkovitemu in stalnemu nadzoru ter ukrepanju;

(ii)

trgi imajo jasna in pregledna pravila glede sprejema vrednostnih papirjev v trgovanje, tako da se lahko s temi vrednostnimi papirji trguje na pošten, pravilen in učinkovit način in so prosto prenosljivi;

(iii)

od izdajateljev vrednostnih papirjev se redno in nenehno zahtevajo informacije, s čimer se zagotavlja visoka raven varstva vlagateljev, ter

(iv)

preglednost in poštenost trga se zagotavljata s preprečevanjem zlorabe trga v obliki trgovanja z notranjimi informacijami in tržne manipulacije.

▼B

(b)

storitev se opravlja na pobudo stranke ali potencialne stranke;

(c)

stranka ali potencialna stranka je jasno obveščena, da investicijsko podjetje pri opravljanju te storitve ni dolžno oceniti ustreznosti zagotovljenega ali ponujenega finančnega instrumenta ali storitve in da zato ni deležno ustrezne zaščite v zvezi z zadevnimi pravili o poslovanju. Tako opozorilo se lahko posreduje v standardizirani obliki;

(d)

investicijsko podjetje izpolnjuje svoje obveznosti iz člena 23.

Investicijsko podjetje vzpostavi evidenco, ki zajema dokument ali dokumente, sklenjene med investicijskim podjetjem in stranko, ki določajo pravice in obveznosti pogodbenih strank ter druge pogoje, pod katerimi investicijsko podjetje opravlja storitve za stranko. Pravice in dolžnosti pogodbenih strank so lahko vključene z navedbo drugih dokumentov ali pravnih besedil.

Investicijsko podjetje stranki na trajnem nosilcu podatkov zagotovi primerna poročila o storitvah, ki jih zagotavlja. Ta poročila vključujejo redna sporočila strankam ob upoštevanju kompleksnosti zadevnih finančnih instrumentov in narave storitev, ki se zagotavljajo stranki, ter, kadar je ustrezno, stroške v zvezi s posli in storitvami v imenu stranke.

Kadar investicijsko podjetje opravlja storitve investicijskega svetovanja, pred opravljenim poslom stranki na trajnem nosilcu podatkov zagotovi izjavo o ustreznosti, v kateri natančneje opredeli zagotovljeno svetovanje in navede, kako to svetovanje ustreza željam, ciljem in drugim značilnostim neprofesionalne stranke.

Kadar se sporazum o nakupu ali prodaji finančnega instrumenta sklene s sredstvi komuniciranja na daljavo, kar onemogoča predhodno predložitev izjave o ustreznosti, lahko investicijsko podjetje posreduje pisno izjavo o ustreznosti na trajnem nosilcu podatkov takoj, ko se stranka zaveže s sporazumom, če sta izpolnjena naslednja pogoja:

(a)

stranka soglaša, da bo izjavo o ustreznosti prejela brez nepotrebnega odlašanja po sklenitvi posla; ter

(b)

investicijsko podjetje je stranki dalo možnost odložitve posla, da bo predhodno prejela izjavo o ustreznosti.

Kadar investicijsko podjetje upravlja portfelje ali če obvesti stranko, da bo izvedlo redno ocenjevanje ustreznosti, redno poročilo vsebuje posodobljeno oceno primernosti naložbe glede na želje, cilje in druge značilnosti neprofesionalne stranke.

Če je pogoj za sklenitev kreditne pogodbe za stanovanjsko nepremičnino, za katero veljajo določbe v zvezi z oceno kreditne sposobnosti potrošnikov iz Direktive 2014/17/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ), da se temu potrošniku zagotovi investicijska storitev v zvezi s hipotekarnimi obveznicami, ki so posebej izdane za zagotovitev financiranja hipoteke in pod istimi pogoji kot kreditna pogodba za stanovanjsko nepremičnino, da se omogoči plačilo, refinanciranje ali odkup posojila, za to storitev ne veljajo obveznosti iz tega člena.

Na Komisijo s prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da se zagotovi, da investicijska podjetja pri opravljanju investicijskih ali pomožnih storitev za stranke spoštujejo načela iz odstavkov 2 do 6 tega člena, vključno z informacijami, ki se pridobijo pri oceni primernosti ali ustreznosti storitev in finančnih instrumentov za stranke, merili za ocenjevanje nekompleksnih finančnih instrumentov za namene iz točke (a)(vi) odstavka 4 tega člena, vsebino in obliko evidenc in sporazumi o zagotavljanju storitev za stranke in rednih poročil strankam o opravljenih storitvah. V teh delegiranih aktih se upoštevajo:

(a)

narava storitve oziroma storitev, ponujenih ali zagotovljenih stranki ali potencialni stranki, upoštevaje vrsto, predmet, obseg in pogostost poslov;

(b)

narava produktov, ki so ponujeni ali o katerih se razmišlja, vključno z različnimi vrstami finančnih instrumentov;

(c)

neprofesionalna oziroma profesionalna narava stranke ali potencialne stranke ali, v primeru odstavka 6, njihova uvrstitev med primerne nasprotne stranke.

ESMA do 3. januarja 2016 sprejme smernice glede meril za ocenjevanje znanja in usposobljenosti v skladu z odstavkom 1.

10.

ESMA do 3. januarja 2016 pripravi in redno posodablja smernice za oceno:

(a)

finančnih instrumentov, ki vključujejo strukturo, zaradi katere stranka težko razume zadevno tveganje, v skladu s točkama (a)(ii) in (a)(iii) odstavka 4;

(b)

strukturiranih vlog, ki zajemajo strukturo, zaradi katere stranka težko razume tveganje donosa ali stroškov predčasnega izstopa iz produkta, v skladu s točko (a)(v) odstavka 4.

11.

ESMA lahko pripravi in redno posodablja smernice za ocenjevanje finančnih instrumentov, ki so za namene točke (a)(vi) odstavka 4 uvrščeni med nekompleksne, pri tem pa upošteva delegirane akte, sprejete v skladu z odstavkom 8.

Člen 26

Opravljanje storitev prek posredovanja drugega investicijskega podjetja

Države članice dovolijo investicijskemu podjetju, ki prek posredovanja drugega investicijskega podjetja prejme navodilo, naj zagotavlja investicijske ali pomožne storitve za račun stranke, da se zanaša na informacije o stranki, ki jih posreduje to drugo investicijsko podjetje. Investicijsko podjetje, ki posreduje navodila, ostane odgovorno za popolnost in točnost posredovanih informacij.

Investicijsko podjetje, ki na ta način prejme navodila, da naj začne opravljati storitve za račun stranke, se lahko zanaša tudi na morebitna priporočila v zvezi s storitvijo ali poslom, ki jih je stranki dalo drugo investicijsko podjetje. Investicijsko podjetje, ki posreduje navodila, ostane odgovorno za primernost danih priporočil ali nasvetov za stranko.

Investicijsko podjetje, ki prejme navodila ali naročila stranke prek posredovanja drugega investicijskega podjetja, ostane odgovorno za izvedbo storitve ali sklenitev posla na osnovi takih informacij ali priporočil v skladu z ustreznimi določbami iz tega naslova.

Člen 27

Obveznost izvršitve naročil pod pogoji, ki so za stranko najugodnejši

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da ukrenejo vse potrebno, da bi pri izvrševanju naročil dosegla najboljše možne rezultate za stranke, ob upoštevanju cene, stroškov, hitrosti, verjetnosti izvršitve in poravnave, obsega, narave ali kakršnega koli drugega vidika v zvezi z izvršitvijo naročila. Ne glede na to pa kadar stranka da specifična navodila, investicijsko podjetje izvrši naročilo po specifičnih navodilih.

Kadar investicijsko podjetje izvrši naročilo v imenu neprofesionalne stranke, se določi najboljši možni rezultat glede na skupno oceno, ki obsega ceno finančnega instrumenta in z izvršitvijo povezane stroške, upoštevaje vse stroške, ki jih je imela stranka in so neposredno povezani z izvršitvijo naročila, vključno s pristojbinami za izvršitev, stroški obračuna in poravnave ter drugimi pristojbinami, plačanimi tretjim osebam, ki so udeležene pri izvršitvi naročila.

Da bi dosegli najboljši rezultat v skladu s prvim pododstavkom v primerih, ko obstaja več možnih mest za izvršitev naročila za finančni instrument, se za oceno in primerjavo rezultatov za stranko, ki bi bili doseženi z izvršitvijo naročila na vsakem mestu izvrševanja, naštetem v politiki za izvrševanje naročil investicijskega podjetja, na katerem se lahko izvrši naročilo, v navedeni oceni upoštevajo provizije in stroški investicijskega podjetja za izvršitev naročila na vsakem primernem mestu izvrševanja.

Investicijsko podjetje ne prejme plačila, popusta ali nedenarne koristi za usmerjanje naročil na določeno mesto trgovanja ali mesto izvrševanja, ki bi kršilo zahteve v zvezi z nasprotjem interesov ali prejetimi spodbudami iz odstavka 1 tega člena, člena 16(3) ter členov 23 in 24.

Države članice zahtevajo, da vsa mesta trgovanja in sistematični internalizatorji za finančne instrumente, za katere veljajo obveznosti trgovanja iz členov 23 in 28 Uredbe (EU) št. 600/2014, vsa mesta izvrševanja pa za druge finančne instrumente, javnosti vsaj enkrat letno brezplačno dajo na razpolago podatke o kakovosti izvrševanja poslov na zadevnem mestu in da investicijsko podjetje po izvršitvi posla v imenu stranke slednjo obvesti, kje je bilo naročilo izvršeno. Redna poročila vključujejo podatke o cenah, stroških, hitrosti in verjetnosti izvrševanja za posamezne finančne instrumente.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo uvedbo in izvajanje učinkovite ureditve za skladnost z odstavkom 1. Države članice zlasti zahtevajo, da investicijska podjetja uvedejo in izvajajo politiko izvrševanja naročil, ki jim omogoča, da za naročila strank dobijo najboljše možne rezultate v skladu z odstavkom 1.

Politika izvrševanja naročil mora za vsak razred finančnih instrumentov zajemati informacije o različnih mestih, na katerih investicijsko podjetje izvršuje naročila svojih strank, in dejavnikih, ki vplivajo na izbiro mesta izvršitve. Zajema vsaj tista mesta, ki investicijskemu podjetju omogočajo, da konsistentno dosega najboljše možne rezultate za izvršitev naročil strank.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da strankam zagotovijo ustrezne informacije o svoji politiki izvrševanja naročil. V teh informacijah jasno, dovolj podrobno in tako, da jih stranke zlahka razumejo, pojasnijo, kako bo investicijsko podjetje izvrševalo naročila za stranko. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da pridobijo predhodno privolitev strank za njihovo politiko izvrševanja naročil.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja, če politika izvrševanja naročil predvideva možnost izvrševanja naročil strank zunaj mesta trgovanja, zlasti obvesti svoje stranke o tej možnosti. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da od strank pridobijo predhodno izrecno privolitev, preden začnejo izvrševati njihova naročila zunaj mesta trgovanja. Investicijska podjetja lahko tako privolitev pridobijo v obliki splošnega sporazuma ali za posamezne posle.

Države članice od investicijskih podjetij, ki izvršujejo naročila strank, zahtevajo, da enkrat na leto za vsako kategorijo finančnih instrumentov pripravijo povzetek in objavijo pet najprometnejših mest izvrševanja, ki so glede na obseg trgovanja najpomembnejša in na katerih so v preteklem letu izvrševala naročila strank, ter podatke o doseženi kakovosti izvrševanja.

Države članice od investicijskih podjetij, ki izvršujejo naročila strank, zahtevajo, da spremljajo učinkovitost svoje ureditve izvrševanja naročil in politike izvrševanja naročil, da bi prepoznali in, kjer je ustrezno, odpravili morebitne pomanjkljivosti. Zlasti redno ocenjujejo, ali mesta izvrševanja iz politike izvrševanja naročil omogočajo najboljši možni rezultat za stranko ali pa morajo svojo ureditev izvrševanja spremeniti, pri čemer med drugim upoštevajo informacije, objavljene v odstavkih 3 in 6. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da stranke, s katerimi imajo poslovni odnos, uradno obvestijo o morebitnih pomembnih spremembah svoje ureditve izvrševanja naročil ali politike izvrševanja naročil.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da so svojim strankam sposobna na njihovo zahtevo dokazati, da so izvršila njihova naročila v skladu s politiko investicijskega podjetja glede izvrševanja naročil in da pristojnemu organu na njegovo zahtevo dokažejo skladnost s tem členom.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 v zvezi z:

(a)

merili za določanje relativnega pomena različnih dejavnikov, ki se v skladu z odstavkom 1 lahko upoštevajo pri določanju najboljšega možnega rezultata, ob upoštevanju obsega in vrste naročila ter dejstva, ali je stranka neprofesionalna ali profesionalna;

(b)

dejavniki, ki jih investicijsko podjetje lahko upošteva pri pregledu svoje ureditve izvrševanja, in okoliščinami, v katerih so spremembe take ureditve lahko ustrezne. Zlasti dejavniki za določanje, katera mesta investicijskim podjetjem omogočajo konsistentno doseganje najboljšega možnega rezultata za izvrševanje naročil strank;

(c)

naravo in obsegom informacij, ki se posredujejo strankam o njihovih politikah izvrševanja v skladu z odstavkom 5.

10.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)

posebno vsebino, obliko in pogostost objavljanja podatkov, povezanih s kakovostjo izvrševanja, ki jih je treba objavljati v skladu z odstavkom 3, ob upoštevanju vrste mesta izvrševanja in vrste zadevnega finančnega instrumenta;

(b)

vsebino in obliko informacij, ki jih morajo investicijska podjetja objavljati v skladu z odstavkom 6.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 28

Pravila o obravnavanju naročil strank

Države članice od investicijskih podjetij, pooblaščenih za izvrševanje naročil za račun strank, zahtevajo, da izvajajo postopke in ureditev, ki omogočajo takojšnje, pošteno in hitro izvrševanje naročil strank glede na druga naročila strank ali trgovalne interese investicijskega podjetja.

Ti postopki in ureditev omogočajo izvrševanje sicer primerljivih naročil strank v skladu s časom, ko jih investicijsko podjetje prejme.

Države članice zahtevajo, da investicijska podjetja v primeru naročila z omejitvijo, ki ga odda stranka v zvezi z delnicami, ki so uvrščene v trgovanje na reguliranem trgu ali s katerimi se trguje na mestu trgovanja, in ki se v skladu s prevladujočimi tržnimi pogoji ne izvrši takoj, razen če stranka izrecno ne da drugačnih navodil, sprejmejo ukrepe za najhitrejšo možno izvršitev tega naročila tako, da to naročilo z omejitvijo stranke takoj objavijo na način, ki je lahko dostopen za druge udeležence na trgu. Države članice se lahko odločijo, da investicijska podjetja to obveznost izpolnijo, če naročilo z omejitvijo stranke prenesejo na mesto trgovanja. Države članice določijo, da lahko pristojni organi opustijo obveznost objave naročila z omejitvijo, ki ima velik obseg v primerjavi z normalno tržno velikostjo, kakor je določeno v členu 4 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, s katerimi opredeli:

(a)

pogoje in naravo postopkov in ureditve, katerih posledica je pošteno in hitro izvrševanje naročil strank, ter okoliščine, v katerih, ali vrste poslov, pri katerih lahko investicijska podjetja v razumni meri odstopajo od takojšnje izvršitve, da bi dosegla ugodnejše pogoje za stranke;

(b)

različne metode, z uporabo katerih se za investicijsko podjetje lahko šteje, da je izpolnilo svojo obveznost, da trgu razkrije naročila z omejitvijo strank, ki niso izvršljiva takoj.

Člen 29

Obveznosti investicijskih podjetij pri imenovanju vezanih zastopnikov

Države članice investicijskemu podjetju dovolijo imenovanje vezanih zastopnikov za namene spodbujanja storitev investicijskega podjetja, potegovanja za posle ali sprejemanja naročil od strank ali potencialnih strank in njihovega posredovanja, plasiranja finančnih instrumentov in svetovanja v zvezi s takimi finančnimi instrumenti ter storitev, ki jih ponuja to investicijsko podjetje.

Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje, če se odloči imenovati vezanega zastopnika, ostane neomejeno in brezpogojno odgovorno za vsa dejanja ali opustitve s strani vezanega zastopnika, kadar ta deluje v imenu investicijskega podjetja. Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da zagotovijo, da vezani zastopnik razkrije, v kakšni vlogi deluje in katero investicijsko podjetje zastopa, ko stopi v stik ali preden začne poslovati s katero koli stranko ali potencialno stranko.

Države članice lahko v skladu s členom 16(6), (8) in (9) vezanim zastopnikom, registriranim na njihovem ozemlju, dovolijo upravljati z denarjem in/ali finančnimi instrumenti strank v imenu in na neomejeno odgovornost investicijskega podjetja, za katero delujejo na njihovem ozemlju ali, v primeru čezmejnega poslovanja, na ozemlju države članice, ki vezanemu zastopniku dovoljuje upravljati z denarjem strank.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da spremljajo dejavnosti svojih vezanih zastopnikov, da bi zagotovila svojo nenehno skladnost s to direktivo pri delovanju prek vezanih zastopnikov.

Vezani zastopniki morajo biti registrirani v javnem registru države članice, kjer so ustanovljeni. ESMA na svojem spletnem mestu objavi reference ali spletne povezave do javnih registrov, ki jih v skladu s tem členom vzpostavijo države članice, ki se odločijo, da investicijskim podjetjem dovolijo imenovanje vezanih zastopnikov.

Države članice zagotovijo, da so vezani zastopniki v javni register sprejeti samo, če je bilo ugotovljeno, da imajo zadosten ugled in da imajo ustrezno splošno, poslovno in strokovno znanje in usposobljenost, da so stranki ali potencialni stranki sposobni ponuditi investicijsko storitev ali pomožno storitev in točno posredovati vse zadevne informacije v zvezi s predlagano storitvijo.

Države članice se lahko odločijo, da lahko investicijska podjetja preverijo, ali imajo vezani zastopniki, ki jih imenujejo, zadosten ugled in znanje ter usposobljenost iz drugega pododstavka, če to poteka pod ustreznim nadzorom.

Države članice od investicijskih podjetij, ki imenujejo vezane zastopnike, zahtevajo, da sprejmejo primerne ukrepe za preprečitev morebitnih negativnih vplivov, ki bi jih lahko imele dejavnosti vezanega zastopnika, ki niso zajete v področje uporabe te direktive, na posle, ki jih vezani zastopnik izvršuje v imenu investicijskega podjetja.

Države članice lahko pristojnim organom dovolijo, da sodelujejo z investicijskimi podjetji in kreditnimi institucijami, njihovimi združenji in drugimi subjekti pri registriranju vezanih zastopnikov in pri spremljanju skladnosti vezanih zastopnikov z zahtevami iz odstavka 3. Zlasti lahko vezane zastopnike registrirajo investicijsko podjetje, kreditna institucija ali njihova združenja ter drugi subjekti pod nadzorom pristojnega organa.

Države članice od investicijskih podjetij zahtevajo, da imenujejo samo vezane zastopnike, vpisane v javne registre iz odstavka 3.

Države članice lahko sprejmejo ali ohranijo določbe, ki so strožje kot določbe iz tega člena, ali dodajo nadaljnje zahteve za vezane zastopnike, registrirane na njihovem ozemlju.

Člen 30

Posli, izvršeni s primernimi nasprotnimi strankami

Države članice zagotovijo, da lahko investicijska podjetja, pooblaščena za izvrševanje naročil za račun strank in/ali za poslovanje za svoj račun in/ali za sprejemanje in posredovanje naročil, izvršijo ali sklenejo posle s primernimi nasprotnimi strankami, ne da bi morale izpolnjevati obveznosti iz člena 24, razen odstavkov 4 in 5, člena 25, razen odstavka 6, člena 27 in člena 28(1) glede teh poslov ali glede morebitnih pomožnih storitev v neposredni zvezi s temi posli.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja v odnosih s primernimi nasprotnimi strankami ravnajo pošteno, pravično in profesionalno ter komunicirajo na pošten, jasen in nezavajajoč način ob upoštevanju narave primerne nasprotne stranke in njenih dejavnosti.

Države članice kot primerne nasprotne stranke za namene tega člena priznajo investicijska podjetja, kreditne institucije, zavarovalnice, KNPVP in njihove družbe za upravljanje, pokojninske sklade in njihove družbe za upravljanje, druge finančne institucije, odobrene ali regulirane v okviru prava Unije ali nacionalnega prava države članice, nacionalne vlade in njihove ustrezne urade, vključno z javnimi organi, ki se ukvarjajo z javnim dolgom na nacionalni ravni, centralne banke in nadnacionalne organizacije.

Uvrstitev kot primerna nasprotna stranka v skladu s prvim pododstavkom ne sme posegati v pravice takih subjektov, da na splošno ali za vsak posel posebej zahtevajo obravnavo kot stranke, za poslovanje katerih z investicijskim podjetjem veljajo členi 24, 25, 27 in 28.

Države članice lahko kot primerne nasprotne stranke priznajo tudi druga podjetja, ki izpolnjujejo vnaprej določene sorazmerne zahteve, vključno s količinskim pragom. V primeru posla, pri katerem predvidene nasprotne stranke spadajo pod različne pravne rede, se investicijsko podjetje podredi statusu drugega podjetja, kakor določajo zakonodaja ali ukrepi države članice, v kateri ima podjetje sedež.

Države članice zagotovijo, da investicijsko podjetje, kadar s takimi podjetji vstopi v posle v skladu z odstavkom 1, od predvidene nasprotne stranke pridobi izrecno potrditev, da se strinja z obravnavo kot primerna nasprotna stranka. Države članice investicijskemu podjetju dovolijo, da to potrditev pridobi v obliki splošnega sporazuma ali za vsak posamezen posel.

Države članice lahko priznajo za primerne nasprotne stranke subjekte tretjih držav, enakovredne kategorijam subjektov iz odstavka 2.

Države članice lahko priznajo kot primerne nasprotne stranke tudi podjetja iz tretjih držav, kot so tista iz odstavka 3, pod istimi pogoji in v skladu z istimi zahtevami, kot so tiste iz odstavka 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da določi:

(a)

postopke za vložitev zahteve za obravnavo kot stranke v skladu z odstavkom 2;

(b)

postopke za pridobitev izrecne potrditve s strani predvidenih nasprotnih strank v skladu z odstavkom 3;

(c)

vnaprej določene sorazmerne zahteve, vključno s količinskimi pragi, ki bi podjetju omogočile, da se šteje kot primerna nasprotna stranka v skladu z odstavkom 3.

Oddelek 3

Preglednost in celovitost trga

Člen 31

Spremljanje skladnosti s pravili MTF ali OTF in drugimi pravnimi obveznostmi

Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF, zahtevajo, da uvedejo in vzdržujejo učinkovito ureditev in postopke v zvezi z MTF ali OTF za redno spremljanje skladnosti njihovih članov, udeležencev ali uporabnikov z njihovimi pravili. Investicijska podjetja in upravljavci trga, ki upravljajo MTF ali OTF, spremljajo naročila, vključno s preklici, in posle, ki jih izvršujejo njihovi člani, udeleženci ali uporabniki v okviru njihovih sistemov, da bi prepoznali kršitve teh pravil, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanje, ki bi lahko pomenilo ravnanje, ki je prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014 ali motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom, ter uporabijo potrebna sredstva za zagotovitev, da je to spremljanje učinkovito.

Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF, zahtevajo, da svoj pristojni organ nemudoma obvestijo o večjih kršitvah pravil ali o pogojih trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali o ravnanju, ki bi lahko pomenilo ravnanje, ki je prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014, ali motnjah v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom.

Pristojni organi investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF, posredujejo ESMA in pristojnim organom drugih držav članic informacije iz prvega pododstavka.

V zvezi z ravnanjem, ki bi lahko pomenilo ravnanje, ki je prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014, se mora pristojni organ prepričati, da do takih zlorabe prihaja ali je prihajalo, preden o tem uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic in ESMA.

Države članice od investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF ali OTF, zahtevajo tudi, da organu, pristojnemu za preiskavo in pregon zlorabe trga, brez nepotrebnega odlašanja zagotovijo informacije iz odstavka 2 ter vso pomoč pri preiskovanju in pregonu zlorabe trga, ki se pojavi v njihovih sistemih ali prek njih.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 v zvezi z okoliščinami, ki sprožijo zahtevo po obveščanju iz odstavka 2 tega člena.

Člen 32

Začasna ustavitev trgovanja s finančnimi instrumenti v okviru MTF ali OTF in njihov umik iz takšnega trgovanja

Brez poseganja v pravico pristojnega organa iz člena 69(2), da zahteva začasno ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja, lahko investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom, ki ne spoštuje več pravil MTF ali OTF, ali ga umakne iz trgovanja, razen če bi taka začasna ustavitev ali umik lahko znatno škodovala interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Države članice zahtevajo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, ki začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom ali ga umakne iz trgovanja, tudi začasno ustavi trgovanje ali umakne iz trgovanja izvedene finančne instrumente iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, kadar je to potrebno za podporo ciljem začasne ustavitve ali umika osnovnega finančnega instrumenta. Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, odločitev o začasni ustavitvi ali umiku finančnega instrumenta in vseh povezanih izvedenih finančnih instrumentov ter ustrezne odločitve sporoči svojemu pristojnemu organu.

Pristojni organ, v pristojnosti katerega je bila uvedena začasna ustavitev ali umik, zahteva, da regulirani trgi, drugi MTF, drugi OTF in sistematični internalizatorji, ki so v njegovi pristojnosti in trgujejo z istim finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k tej direktivi, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, začasno ustavijo trgovanje s tem finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali jih umaknejo iz trgovanja, kadar sta začasna ustavitev ali umik uvedena zaradi suma zlorabe trga, ponudbe za prevzem ali razkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, ki krši člena 7 in 17 Uredbe (EU) št. 596/2014, razen kadar bi taka začasna ustavitev ali umik lahko znatno škodovala interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Pristojni organ takšno odločitev nemudoma objavi ter jo sporoči ESMA in pristojnim organom drugih držav članic.

Uradno obveščeni pristojni organi drugih držav članic zahtevajo, da regulirani trgi, drugi MTF, drugi OTF in sistematični internalizatorji, ki so v njihovi pristojnosti in trgujejo z istim finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k tej direktivi, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, prav tako začasno ustavijo trgovanje s tem finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali jih umaknejo iz trgovanja, kadar je začasna ustavitev ali umik uveden zaradi suma zlorabe trga, ponudbe za prevzem ali razkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, ki krši člena 7 in 17 Uredbe (EU) št. 596/2014, razen kadar bi taka začasna ustavitev ali umik lahko znatno škodovala interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Vsak uradno obveščeni pristojni organ svojo odločitev sporoči ESMA in drugim pristojnim organom, vključujoč pojasnilo, če se z odločitvijo ni začasno ustavilo trgovanje z oziroma umaknilo iz trgovanja finančnega instrumenta ali izvedenih finančnih instrumentov iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument.

Ta odstavek se uporablja tudi ob preklicu začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument.

Postopek obveščanja iz tega odstavka se uporablja tudi v primeru, če odločitev, da se začasno ustavi trgovanje s finančnimi instrumenti ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, ali da se takšni instrumenti umaknejo iz trgovanja, sprejme pristojni organ v skladu s točkama (m) in (n) člena 69(2).

Za zagotovitev, da se obveznost začasne zaustavitve ali umika iz trgovanja takih izvedenih finančnih instrumentov uporabi sorazmerno, ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno določi primere, v katerih povezava med izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) Oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na finančni instrument, ki je bil začasno ustavljen ali umaknjen iz trgovanja, in prvotnim finančnim instrumentom pomeni, da se izvedeni finančni instrument prav tako začasno ustavi ali umakne iz trgovanja, da bi dosegli cilj začasne ustavitve ali umika osnovnega finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko in časovno razporeditev sporočil in objav iz odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da navede okoliščine, ki pomenijo znatno škodo za interese vlagateljev in pravilno delovanje trga iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

Oddelek 4

Zagonski trgi MSP

Člen 33

Zagonski trgi MSP

Države članice določijo, da lahko upravljavec MTF pri svojem pristojnem organu vloži vlogo za registracijo MTF kot zagonskega trga MSP.

Države članice določijo, da zadevni pristojni organ lahko registrira MTF kot zagonski trg MSP, če prejme vlogo iz odstavka 1 in se prepriča, da so izpolnjene zahteve iz odstavka 3 v zvezi z MTF.

Države članice zagotovijo, da MTF poslujejo v skladu z učinkovitimi pravili, sistemi in postopki, ki zagotavljajo, da so izpolnjene naslednje zahteve:

(a)

vsaj 50 % izdajateljev, katerih finančni instrumenti so uvrščeni v trgovanje v okviru MTF, so MSP v času registracije MTF kot zagonskega trga MSP in v vseh nadaljnjih koledarskih letih;

(b)

za prvi in nadaljnji sprejem finančnih instrumentov izdajateljev v trgovanje so določena ustrezna merila;

(c)

ob prvem sprejemu finančnih instrumentov v trgovanje je na voljo dovolj objavljenih informacij, da lahko vlagatelji obveščeno presodijo, ali je smiselno vlagati v finančne instrumente; informacije so na voljo bodisi v ustreznem dokumentu o uvrstitvi ali prospektu, če se uporabljajo zahteve Direktive 2003/71/ES glede javne ponudbe v povezavi s prvim sprejemom finančnega instrumenta v trgovanje v okviru MTF;

(d)

izdajatelj na trgu ali druga oseba za njegov račun zagotavlja ustrezno redno finančno poročanje, na primer revidirana letna poročila;

(e)

izdajatelji na trgu, kot so opredeljeni v točki (21) člena 3(1) Uredbe (EU) št. 596/2014, osebe, ki pri izdajateljih opravljajo poslovodne naloge, kot so opredeljene v točki (25) člena 3(1) Uredbe št. 596/2014 in osebe, ki so z njimi tesno povezane, kot so opredeljene v točki (26) člena 3(1) Uredbe št. 596/2014, izpolnjujejo ustrezne zahteve, ki veljajo zanje v skladu z Uredbo (EU) št. 596/2014;

(f)

predpisane informacije v zvezi z izdajatelji na trgu se hranijo in dajejo na razpolago javnosti;

(g)

vzpostavljeni so učinkoviti sistemi in nadzor za preprečevanje in odkrivanje zlorab trga v skladu z zahtevami Uredbe (EU) št. 596/2014.

Merila iz odstavka 3 ne vplivajo na skladnost investicijskega podjetja ali upravljavca trga, ki upravlja MTF, z drugimi zahtevami iz te direktive, ki veljajo za upravljanje MTF. Prav tako investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki upravlja MTF, ne preprečujejo, da določi dodatne zahteve poleg zahtev iz navedenega odstavka.

Države članice določijo, da lahko zadevni pristojni organ odvzame dovoljenje MTF za poslovanje kot zagonski trg MSP v naslednjih primerih:

(a)

za odvzem dovoljenja zaprosi investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja trg;

(b)

zahteve iz odstavka 3 v zvezi z MTF niso več izpolnjene.

Države članice zahtevajo, da pristojni organ matične države članice ob izdaji ali odvzemu dovoljenja za MTF kot zagonskega trga MSP, o tem čim prej uradno obvesti ESMA. ESMA na svojem spletnem mestu objavi seznam zagonskih trgov MSP in ga redno posodablja.

Države članice zahtevajo, da se s finančnim instrumentom izdajatelja, ki je uvrščen v trgovanje na enem zagonskem trgu MSP, lahko trguje tudi na drugih zagonskih trgih MSP le, kadar je bil izdajatelj obveščen in ni nasprotoval. Vendar v tem primeru izdajatelj nima obveznosti v zvezi s korporativnim upravljanjem ali z začetnim, stalnim ali priložnostnim razkritjem glede zadevnega zagonskega trga MSP.

Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za podrobnejšo določitev zahtev iz odstavka 3 tega člena. V teh ukrepih upošteva potrebo, da se z zahtevami ohranja visoka raven zaščite vlagateljev za spodbujanje njihovega zaupanja v navedene trge ob hkratnem čim večjem zmanjšanju upravnega bremena za izdajatelje na trgu ter da se dovoljenja ne odvzemajo in se izdajanje dovoljenj ne zavrača le zaradi začasnega neizpolnjevanja pogojev iz točke (a) odstavka 3 tega člena.

▼M5

Komisija do 1. julija 2020 ustanovi strokovno skupino deležnikov za spremljanje delovanja in uspešnosti zagonskih trgov MSP. Strokovna skupina deležnikov do 1. julija 2021 objavi poročilo o svojih ugotovitvah.

▼B

POGLAVJE III

Pravice investicijskih podjetij

Člen 34

Svoboda opravljanja investicijskih storitev in poslov

Države članice zagotovijo, da lahko investicijska podjetja, ki jih pristojni organi druge države članice pooblastijo in nadzorujejo v skladu s to direktivo in glede kreditnih institucij v skladu z Direktivo 2013/36/EU, svobodno opravljajo investicijske storitve in/ali investicijske posle ter pomožne storitve na njihovem ozemlju, pod pogojem, da njihovo dovoljenje zajema take storitve in posle. Pomožne storitve se lahko opravljajo samo skupaj z investicijskimi storitvami in/ali posli.

Države članice investicijskemu podjetju ali kreditni instituciji ne naložijo nobenih dodatnih zahtev v zvezi z zadevami iz te direktive.

Vsako investicijsko podjetje, ki želi prvič opravljati storitve ali posle na ozemlju druge države članice ali ki želi spremeniti paleto storitev ali poslov, ki jih tam opravlja, pristojnemu organu matične države članice sporoči naslednje informacije:

(a)

državo članico, v kateri namerava poslovati;

(b)

poslovni načrt, zlasti z navedbo tistih investicijskih storitev in/ali poslov ter pomožnih storitev, ki jih namerava zagotavljati na ozemlju te države članice in ali jih namerava zagotavljati prek vezanih zastopnikov s sedežem v njegovi matični državi članici. Kadar namerava investicijsko podjetje uporabiti vezane zastopnike, sporoči pristojnemu organu matične države članice istovetnost teh vezanih zastopnikov.

Kadar namerava investicijsko podjetje na ozemlju držav članic, kjer namerava zagotavljati storitve, uporabiti vezane zastopnike s sedežem v svoji matični državi članici, pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja v enem mesecu od prejema vseh informacij sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 79(1), imena vezanih zastopnikov, ki jih investicijsko podjetje namerava uporabiti za zagotavljanje investicijskih storitev in poslov v tej državi članici. Država članica gostiteljica te informacije objavi. ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.

Pristojni organ matične države članice v enem mesecu po prejetju informacij te informacije posreduje pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 79(1). Investicijsko podjetje lahko nato začne opravljati zadevne investicijske storitve in posle v državi članici gostiteljici.

V primeru spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2, investicijsko podjetje vsaj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu matične države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi. Pristojni organ matične države članice o tej spremembi obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

Vsaka kreditna institucija, ki želi opravljati investicijske storitve ali posle ter pomožne storitve v skladu z odstavkom 1 prek vezanih zastopnikov, sporoči pristojnim organom svoje matične države članice imena teh vezanih zastopnikov.

Kadar namerava kreditna institucija na ozemlju držav članic, kjer namerava zagotavljati storitve, uporabiti vezane zastopnike s sedežem v njeni matični državi članici, pristojni organ matične države članice kreditne institucije v enem mesecu po prejemu vseh informacij sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 79(1), istovetnost vezanih zastopnikov, ki jih kreditna institucija namerava uporabiti za zagotavljanje storitev v tej države članici. Država članica gostiteljica take informacije objavi.

Države članice brez dodatnih zakonskih ali administrativnih zahtev investicijskim podjetjem in upravljavcem trga, ki upravljajo MTF in OTF, iz drugih držav članic dovolijo, da na njihovem ozemlju zagotovijo ustrezne ureditve, ki oddaljenim uporabnikom, članom ali udeležencem s sedežem na njihovem ozemlju omogoča dostop do teh trgov in trgovanje na njih.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja MTF ali OTF, pristojnemu organu svoje matične države članice sporoči, v kateri državi članici namerava vzpostaviti tako ureditev. Pristojni organ matične države članice v enem mesecu sporoči te informacije pristojnemu organu države članice, v kateri namerava MTF ali OTF vzpostaviti tako ureditev.

Pristojni organ matične države članice MTF na zahtevo pristojnega organa države članice gostiteljice MTF brez nepotrebnega odlašanja sporoči imena oddaljenih članov ali udeležencev MTF s sedežem v tej državi članici.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavki 2, 4, 5 in 7.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

►C3 ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavki 2, 3, 4, 5 in 7. ◄

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 31. decembra 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 35

Ustanovitev podružnice

Države članice zagotovijo, da se na njihovem ozemlju lahko zagotavljajo investicijske storitve in/ali posli ter pomožne storitve v skladu s to direktivo in Direktivo 2013/36/EU prek pravice do ustanavljanja, bodisi prek ustanovitve podružnice ali z uporabo vezanega zastopnika s sedežem v državi članici, ki ni njegova matična država članica, pod pogojem, da so te storitve in posli zajeti v dovoljenju, ki ga investicijsko podjetje ali kreditna institucija pridobi v matični državi članici. Pomožne storitve se lahko opravljajo samo skupaj z investicijskimi storitvami in/ali posli.

Države članice ne smejo naložiti nobenih dodatnih zahtev glede organizacije in poslovanja podružnice v zvezi z zadevami iz te direktive, razen tistih, dovoljenih v skladu z odstavkom 8.

Države članice zahtevajo od investicijskega podjetja, ki želi ustanoviti podružnico na ozemlju druge države članice ali uporabiti vezanega zastopnika s sedežem v drugi državi članici, v kateri ni ustanovilo podružnice, da najprej uradno obvesti pristojni organ svoje matične države članice in mu posreduje naslednje informacije:

(a)

ime držav članic, na ozemlju katerih namerava ustanoviti podružnico, ali držav članic, v katerih ni ustanovilo podružnice, a namerava na njihovem ozemlju uporabiti vezane zastopnike s sedežem v tej državi članici;

(b)

poslovni načrt, ki med drugim navaja investicijske storitve in/ali posle ter pomožne storitve, ki bodo ponujene;

(c)

organizacijsko strukturo podružnice, kadar je že ustanovljena, ter navedbo, ali namerava podružnica uporabiti vezane zastopnike;

(d)

ali namerava uporabiti vezane zastopnike v državi članici, v kateri investicijsko podjetje ni ustanovilo podružnice, opis načrtovane uporabe vezanega zastopnika ali vezanih zastopnikov in organizacijsko strukturo, vključno z zahtevami glede poročanja in navedbo, kako so zastopniki umeščeni v korporacijsko strukturo investicijskega podjetja;

(e)

naslov v matični državi članici, kjer se lahko dobijo dokumenti;

(f)

imena odgovornih za upravljanje podružnice ali vezanega zastopnika.

Kadar investicijsko podjetje uporablja vezanega zastopnika s sedežem v državi članici, ki ni matična država članica tega podjetja, postane tak vezani zastopnik del podružnice, kadar je ustanovljena, vsekakor pa zanj veljajo določbe te direktive v zvezi s podružnicami.

Razen če ima pristojni organ matične države članice razlog, da dvomi v primernost administrativne strukture ali finančnega položaja investicijskega podjetja, ob upoštevanju predvidenih poslov, v treh mesecih po prejetju vseh informacij te informacije sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 79(1), in ustrezno obvesti zadevno investicijsko podjetje.

Poleg informacij iz odstavka 2 pristojni organ matične države članice pristojnemu organu države članice gostiteljice sporoči podrobnosti o akreditirani odškodninski shemi, katere članica je investicijsko podjetje v skladu z Direktivo 97/9/ES. V primeru spremembe podatkov pristojni organ matične države članice ustrezno obvesti pristojni organ države članice gostiteljice.

Kadar pristojni organ matične države članice zavrne posredovanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, zadevnemu investicijskemu podjetju navede razloge za zavrnitev v treh mesecih po prejetju vseh informacij.

Ob prejemu sporočila s strani pristojnega organa države članice gostiteljice, ali če takega sporočila z njene strani ni najkasneje dva meseca po datumu posredovanja sporočila s strani pristojnega organa matične države članice, je lahko podružnica ustanovljena in začne poslovati.

Vsaka kreditna institucija, ki želi uporabiti vezanega zastopnika s sedežem v državi članici, ki ni njena matična država članica, za opravljanje investicijskih storitev in/ali poslov ter pomožnih storitev v skladu s to direktivo, o tem uradno obvesti pristojni organ svoje matične države članice in mu zagotovi informacije iz odstavka 2.

Razen če ima pristojni organ matične države članice razlog, da dvomi v primernost administrativne strukture ali finančnega položaja kreditne institucije, v treh mesecih po prejetju vseh informacij te informacije sporoči pristojnemu organu države članice gostiteljice, imenovanemu za kontaktno točko v skladu s členom 79(1), ter v skladu s tem obvesti zadevno kreditno institucijo.

Kadar pristojni organ matične države članice zavrne posredovanje informacij pristojnemu organu države članice gostiteljice, zadevni kreditni instituciji navede razloge za zavrnitev v treh mesecih po prejetju informacij.

Ob prejemu sporočila s strani pristojnega organa države članice gostiteljice, ali če takega sporočila z njene strani ni najkasneje dva meseca po datumu posredovanja sporočila s strani pristojnega organa matične države članice, lahko vezani zastopnik začne poslovati. Za takega vezanega zastopnika veljajo določbe te direktive za podružnice.

Pristojni organ države članice, v kateri se podružnica nahaja, prevzame odgovornost za zagotavljanje, da so storitve podružnice na njenem ozemlju skladne z obveznostmi iz členov 24, 25, 27 in 28 te direktive in členov 14 do 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 ter ukrepi, ki jih v skladu z njimi sprejme država članica gostiteljica, kjer je to dopustno v skladu s členom 24(12).

Pristojni organ države članice, v kateri se podružnica nahaja, ima pravico pregledati ureditev podružnice in zahtevati take spremembe, ki so nujno potrebne, da lahko pristojni organ uveljavlja zahteve iz členov 24, 25, 27 in 28 te direktive in členov 14 do 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 ter ukrepov, sprejetih v skladu z njimi, glede storitev in/ali poslov, ki jih podružnica opravlja na njenem ozemlju.

Vsaka država članica določi, da lahko, kadar investicijsko podjetje, ki je pridobilo dovoljenje v drugi državi članici, ustanovi podružnico na njenem ozemlju, pristojni organ matične države članice investicijskega podjetja pri izvajanju svojih pristojnosti in po obvestilu pristojnega organa države članice gostiteljice opravlja inšpekcijske preglede te podružnice na kraju samem.

10.

11.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavki 2, 4, 7 in 10.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

12.

►C3 ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za obveščanje v skladu z odstavki 2, 3, 4, 7 in 10. ◄

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 36

Dostop do reguliranih trgov

Države članice morajo zahtevati, da imajo investicijska podjetja iz drugih držav članic, ki so pridobila dovoljenje za izvršitev naročil strank ali za poslovanje za svoj račun, pravico do članstva ali do dostopa do reguliranih trgov, vzpostavljenih na njihovem ozemlju, na katerega koli od naslednjih načinov:

(a)

neposredno, z ustanavljanjem podružnic v državah članicah gostiteljicah;

(b)

tako, da postanejo oddaljene članice reguliranega trga ali da imajo do njega oddaljeni dostop, ne da bi morale ustanavljati podružnice v matični državi članici reguliranega trga, če postopki trgovanja in sistemi zadevnega trga ne zahtevajo fizične prisotnosti za sklepanje poslov na trgu.

Države članice investicijskim podjetjem, ki uveljavljajo pravico iz odstavka 1, ne naložijo nobenih dodatnih pravnih ali administrativnih zahtev.

Člen 37

Dostop do CNS, sistemov obračuna in poravnave ter pravica do določanja sistema poravnave

Brez poseganja v naslove III, IV ali V Uredbe (EU) št. 648/2012 države članice zahtevajo, da imajo investicijska podjetja iz drugih držav članic pravico do neposrednega in posrednega dostopa do CNS ter do sistemov obračuna in poravnave na njihovem ozemlju za namene zaključka ali organiziranja zaključka poslov s finančnimi instrumenti.

Države članice zahtevajo, da za neposreden in posreden dostop teh investicijskih podjetij do teh sistemov veljajo ista nediskriminatorna, pregledna in objektivna merila kot za lokalne člane ali udeležence. Države članice ne omejijo uporabe teh sistemov na obračunavanje in poravnavanje poslov s finančnimi instrumenti, ki se izvajajo na mestu trgovanja na njihovem ozemlju.

Države članice zahtevajo, da regulirani trgi na njihovem ozemlju vsem svojim članom ali udeležencem ponudijo pravico do določanja sistema poravnave poslov s finančnimi instrumenti, ki se izvajajo na tem reguliranem trgu, pod naslednjimi pogoji:

(a)

da obstajajo take povezave in dogovori med določenim sistemom poravnave in katerim koli drugim sistemom, ki so potrebni za zagotovitev učinkovite in gospodarne poravnave zadevnega posla;

(b)

da se pristojni organ, odgovoren za nadzor nad reguliranim trgom, strinja, da so ti tehnični pogoji za poravnavo poslov, sklenjenih na reguliranem trgu prek drugega sistema poravnave kot tistega, ki ga določi regulirani trg, taki, da omogočajo nemoteno in pravilno delovanje finančnih trgov.

Ta ocena pristojnega organa reguliranega trga ne posega v pristojnosti nacionalnih centralnih bank kot nadzornikov sistemov poravnave ali drugih organov nadzora, ki imajo pristojnosti v zvezi s takimi sistemi. Pristojni organ upošteva nadzor, ki ga te ustanove že izvajajo, da bi preprečili neupravičeno podvajanje kontrole.

Člen 38

Določbe glede ureditve CNS, obračuna in poravnave v zvezi z MTF

Države članice investicijskim podjetjem in upravljavcem trgov, ki upravljajo MTF, ne smejo preprečiti, da bi sklenili ustrezni dogovor s CNS ali klirinško hišo in sistemom poravnave druge države članice z namenom poskrbeti za obračun in/ali poravnavo nekaterih ali vseh trgovskih poslov, ki jih v okviru njihovih sistemov sklenejo člani ali udeleženci.

Pristojni organ investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo MTF, ne sme nasprotovati uporabi CNS, klirinških hiš in/ali sistemov poravnave v drugi državi članici, razen če je to dokazljivo potrebno za vzdrževanje pravilnega delovanja tega MTF in ob upoštevanju pogojev za sisteme poravnave iz člena 37(2).

Za preprečitev neupravičenega podvajanja kontrole pristojni organ upošteva nadzor, ki ga nad sistemom obračuna in poravnave že izvajajo nacionalne centralne banke kot nadzorniki sistemov obračuna in poravnave ali drugi nadzorni organi, pristojni za take sisteme.

POGLAVJE IV

Opravljanje investicijskih storitev in posli s strani podjetij iz tretje države

Oddelek 1

Opravljanje storitev ali izvajanje poslov prek ustanovitve podružnice

Člen 39

Ustanovitev podružnice

Država članica lahko zahteva, da podjetje iz tretje države, ki namerava na njenem ozemlju opravljati investicijske storitve ali izvajati investicijske posle s pomožnimi storitvami ali brez njih za neprofesionalne ali profesionalne stranke v smislu oddelka II Priloge II, ustanovi podružnico v tej državi članici.

Kadar država članica zahteva, da podjetje iz tretje države, ki namerava na njenem ozemlju opravljati investicijske storitve ali izvajati investicijske posle s pomožnimi storitvami ali brez njih, ustanovi podružnico, podružnica pridobi predhodno dovoljenje pristojnih organov te države članice v skladu z naslednjimi pogoji:

(a)

za opravljanje storitev, za katere podjetje iz tretje države zaprosi za dovoljenje, sta potrebna dovoljenje in nadzor v tretji državi, v kateri ima zadevno podjetje sedež in ustrezno dovoljenje za poslovanje, pri tem pa pristojni organ ustrezno upošteva vsa priporočil FATF v zvezi s pranjem denarja in bojem proti financiranju terorizma;

(b)

dogovori o sodelovanju, ki vključujejo določbe, ki urejajo izmenjavo informacij za ohranitev celovitosti trga in zaščito vlagateljev, veljajo med pristojnimi organi v državi članici, kjer naj bi bila ustanovljena podružnica, in pristojnimi nadzornimi organi tretje države, v kateri ima podjetje sedež;

(c)

podružnica prosto razpolaga z zadostnim začetnim kapitalom;

(d)

imenuje se ena ali več oseb, odgovornih za upravljanje podružnice, ki izpolnjujejo zahteve iz člena 9(1);

(e)

tretja država, v kateri ima sedež podjetje iz tretje države, je podpisala sporazum z državo članico, v kateri naj bi bila ustanovljena podružnica, ki je popolnoma v skladu s standardi iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital ter zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij o davčnih zadevah, vključno z večstranskimi davčnimi sporazumi, če ti obstajajo;

(f)

podjetje je član odškodninske sheme za vlagatelje, ki je pooblaščena ali priznana v skladu z Direktivo 97/9/ES.

Podjetje iz tretje države iz odstavka 1 predloži svojo vlogo pristojnemu organu države članice, kjer želi ustanoviti podružnico.

Člen 40

Obveznost zagotavljanja informacij

Podjetje iz tretje države, ki namerava pridobiti dovoljenje za zagotavljanje investicijskih storitev ali izvajanje investicijskih poslov s pomožnimi storitvami ali brez njih na ozemlju države članice prek podružnice, predloži pristojnemu organu te države članice naslednje:

(a)

ime organa, odgovornega za njegov nadzor v zadevni tretji državi. Če je za nadzor odgovoren več kot en organ, se navedejo podrobnosti o zadevnih področjih pristojnosti;

(b)

vse zadevne podrobnosti o podjetju (ime, pravna oblika, registrirani sedež in naslov, člani upravljalnega organa, večji delničarji) ter program dejavnosti, v katerem so določene investicijske storitve in/ali posli ter pomožne storitve, ki se bodo opravljale, ter organizacijska struktura podružnice, skupaj z opisom morebitnega zunanjega izvajanja bistvenih operativnih funkcij s strani tretjih strank;

(c)

ime oseb, ki so odgovorne za vodenje podružnice, in zadevne dokumente za dokazilo skladnosti z zahtevami iz člena 9(1);

(d)

informacije o začetnem kapitalu, s katerim lahko podružnica prosto razpolaga.

▼M4

Člen 41

Izdaja dovoljenja

Pristojni organ države članice, v kateri je podjetje iz tretje države ustanovilo ali namerava ustanoviti podružnico, izda dovoljenje šele, ko se pristojni organ prepriča, da:

(a)

so izpolnjeni pogoji iz člena 39 ter

(b)

bo podružnica podjetja iz tretje države lahko izpolnjevala določbe iz odstavkov 2 in 3.

Pristojni organ obvesti podjetje iz tretje države o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

Podružnica podjetja tretje države, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 1, izpolnjuje obveznosti iz členov 16 do 20, 23, 24, 25 in 27, člena 28(1) in členov 30, 31 in 32 te direktive ter členov 3 do 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in ukrepov, sprejetih v skladu z njimi, ter je predmet nadzora pristojnega organa v državi članici, v kateri je bilo dovoljenje izdano.

Države članice ne naložijo nobenih dodatnih zahtev glede organizacije in poslovanja podružnice v zvezi z zadevami iz te direktive ter podružnic podjetij iz tretjih držav ne obravnavajo prednostno v primerjavi s podjetji Unije.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi vsako leto ESMA uradno sporočijo seznam podružnic podjetij iz tretjih držav, dejavnih na njihovih ozemljih.

ESMA vsako leto objavi seznam podružnic tretjih držav, dejavnih na ozemlju Unije, vključno z imenom podjetja iz tretje države, ki mu podružnica pripada.

Podružnica podjetja iz tretje države, ki ima dovoljenje v skladu z odstavkom 1, pristojnemu organu iz odstavka 2 vsako leto sporoči naslednje informacije:

(a)

obseg in področje storitev in poslov, ki jih izvaja podružnica v tej državi članici;

(b)

za podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo posel iz točke (3) oddelka A Priloge I, njihovo mesečno najmanjšo, povprečno in največjo izpostavljenost do EU nasprotnih strank;

(c)

za podjetja iz tretjih držav, ki opravljajo storitve iz točke (6) iz oddelka A Priloge I, skupno vrednost finančnih instrumentov, ki izvirajo iz EU nasprotnih strank in spadajo v okvir prve prodaje ali plasiranje ponudbe z obveznostjo odkupa v preteklih 12 mesecih;

(d)

promet in skupno vrednost sredstev, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (a);

(e)

podroben opis ureditev za zaščito vlagateljev, ki so na voljo strankam podružnice, vključno s pravicami teh strank, ki izhajajo iz odškodninske sheme za vlagatelje iz točke (f) člena 39(2);

(f)

politiko in ureditve obvladovanja tveganj, ki jih podružnica uporablja za storitve in posle iz točke (a);

(g)

ureditve upravljanja, vključno z nosilci ključnih funkcij za posle podružnice;

(h)

vse druge informacije, za katere pristojni organ meni, da so potrebne za celovito spremljanje poslov podružnice.

Pristojni organi na zahtevo ESMA sporočijo naslednje informacije:

(a)

vsa dovoljenja za podružnice, ki jim je izdano dovoljenje v skladu z odstavkom 1, in vse naknadne spremembe teh dovoljenj;

(b)

obseg in področje storitev in poslov, ki jih izvaja podružnica, ki ima dovoljenje v državi članici;

(c)

promet in skupna sredstva, ki ustrezajo storitvam in poslom iz točke (b);

(d)

ime skupine iz tretje države, ki ji pripada podružnica, ki ima dovoljenje.

Pristojni organi iz odstavka 2 tega člena, pristojni organi subjektov, ki so del iste skupine, ki ji pripadajo podružnice podjetij iz tretjih držav z dovoljenjem v skladu z odstavkom 1, ter ESMA in EBA tesno sodelujejo za zagotovitev, da se vsi posli te skupine v Uniji celovito, dosledno in učinkovito nadzorujejo v skladu s to direktivo, Uredbo (EU) št. 575/2013, Uredbo (EU) št. 600/2014, Uredbo (EU) 2019/2033, Direktivo 2013/36/EU in Direktivo (EU) 2019/2033.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko, v kateri se poročajo informacije iz odstavka 3 in 4..

ESMA predloži te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji do 26. septembra 2020.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za dopolnitev te direktive s sprejemanjem izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 42

Opravljanje storitev na izključno pobudo stranke

Države članice zagotovijo, da se v primeru, ko neprofesionalna stranka ali profesionalna stranka v smislu oddelka II Priloge II, ki ima sedež ali je locirana v Uniji, izključno na svojo lastno pobudo sproži opravljanje investicijske storitve ali posla s strani podjetja iz tretje države, zahteva za dovoljenje iz člena 39 ne uporablja za opravljanje te storitve ali posla za to osebo s strani podjetja iz tretje države, kar velja tudi za odnos, posebej povezan z opravljanjem te storitve ali posla.

Brez poseganja v odnose znotraj skupine se v primeru, ko podjetje iz tretje države, tudi prek subjekta, ki deluje v njegovem imenu ali je tesno povezan s takšnim podjetjem iz tretje države ali katero koli drugo osebo, ki deluje v imenu takšnega subjekta, poskuša pridobiti stranke ali potencialne stranke v Uniji, to ne šteje za storitev, ki se opravlja izključno na lastno pobudo stranke.

Pobuda stranke, kot je navedeno v odstavku 1, podjetju iz tretje države ne dovoljuje, da bi tem strankam tržilo nove kategorije investicijskih produktov ali investicijske storitve zunaj svoje podružnice, kadar se ta zahteva v skladu z nacionalnim pravom.

▼B

Oddelek 2

Odvzem dovoljenj

Člen 43

Odvzem dovoljenj

Pristojni organ, ki je izdal dovoljenje v skladu s členom 41, lahko odvzame dovoljenje, izdano podjetju iz tretje države, kadar takšno podjetje:

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali ni v zadnjih šestih mesecih opravljalo nobenih investicijskih storitev ali investicijskih poslov, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)

hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo, ki določajo pogoje poslovanja za investicijska podjetja in veljajo za podjetja iz tretjih držav;

(e)

spada v katerega koli od primerov, v katerih nacionalno pravo glede zadev izven področja uporabe te direktive določa odvzem.

NASLOV III

REGULIRANI TRGI

Člen 44

Dovoljenje in veljavni pravni red

Države članice kot regulirane trge pooblastijo samo tiste sisteme, ki so skladni s tem naslovom.

Dovoljenje se reguliranemu trgu izda le, kadar se pristojni organ prepriča, da upravljavec trga in sistemi reguliranega trga izpolnjujejo vsaj zahteve iz tega naslova.

V primeru reguliranega trga, ki je pravna oseba in ki ga vodi ali upravlja upravljavec trga, ki ni regulirani trg sam, države članice določijo, kako se različne obveznosti, ki v skladu s to direktivo veljajo za upravljavce trga, razdelijo na regulirani trg in upravljavca trga.

Upravljavec trga zagotovi vse informacije, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim navaja vrste predvidenih dejavnosti in organizacijsko strukturo, potrebne pristojnemu organu, da se lahko prepriča o tem, da je regulirani trg v času pridobitve prvotnega dovoljenja uredil vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti v skladu s tem naslovom.

Države članice od upravljavca trga zahtevajo, da opravlja naloge v zvezi z organizacijo in delovanjem reguliranega trga pod nadzorom pristojnega organa. Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno pregledujejo skladnost reguliranih trgov s tem naslovom. Zagotovijo tudi, da pristojni organi spremljajo, da regulirani trgi ves čas izpolnjujejo pogoje za začetno dovoljenje iz tega naslova.

Države članice zagotovijo, da je upravljavec trga odgovoren za zagotovitev, da regulirani trg, ki ga upravlja, izpolnjuje zahteve iz tega naslova.

Države članice zagotovijo tudi, da upravljavec trga lahko uveljavlja pravice, odgovarjajoče reguliranemu trgu, ki ga upravlja v skladu s to direktivo.

Brez poseganja v katere koli zadevne določbe Uredbe (EU) št. 596/2014 ali Direktive 2014/57/EU za trgovanje, ki se izvaja v okviru sistemov reguliranega trga, velja javno pravo matične države članice reguliranega trga.

Pristojni organ lahko odvzame dovoljenje, izdano reguliranemu trgu, kadar ta:

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali v zadnjih šestih mesecih ne deluje, razen če država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)

hudo in sistematično krši predpise, sprejete v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014;

(e)

spada v okvir katerega koli primera, v katerem nacionalna zakonodaja določa odvzem.

O vsakem odvzemu dovoljenja se uradno obvesti ESMA.

Člen 45

Zahteve glede upravljalnega organa upravljavca trga

Države članice zahtevajo, da imajo vsi člani upravljalnega organa upravljavca trga vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje za opravljanje svojih nalog. Upravljalni organ je v splošnem sestavljen tako, da ima ustrezno širok nabor izkušenj.

Člani upravljalnega organa izpolnjujejo zlasti naslednje zahteve:

(a)

vsi člani upravljalnega organa namenijo opravljanju svojih funkcij pri upravljavcu trga dovolj časa. Pri določitvi števila direktorskih funkcij, ki jih član upravljalnega organa lahko hkrati opravlja znotraj katere koli pravne osebe, se upoštevajo individualne okoliščine ter narava, obseg in zapletenost dejavnosti upravljavca trga.

Člani upravljalnega organa upravljavcev trga, ki veljajo za velike v smislu njihove velikosti, notranje organizacije ter narave, obsega in zapletenosti njihovih poslov, ne opravljajo hkrati funkcij, ki obsegajo več kot eno od naslednjih kombinacij nalog, razen če ti člani ne predstavljajo države članice:

(i)

funkcija izvršnega direktorja z dvema funkcijama neizvršnega direktorja;

(ii)

štiri funkcije neizvršnega direktorja.

Funkcija izvršnega ali neizvršnega direktorja znotraj iste skupine ali podjetij, v katerih ima upravljavec trga kvalificiran delež, se obravnava kot ena direktorska funkcija.

Pristojni organi lahko članom upravljalnega organa dovolijo opravljati dodatno funkcijo neizvršnega direktorja. Pristojni organi redno poročajo ESMA o teh dovoljenjih.

Funkcije direktorja v organizacijah, katerih cilji niso pretežno poslovne narave, so izvzete iz omejitev glede števila funkcij direktorja, ki jih lahko opravlja član upravljalnega organa;

(b)

upravljalni organ ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume posle upravljavca trga, pa tudi glavna tveganja;

(c)

vsak član upravljalnega organa ravna odkrito, pošteno in neodvisno, da lahko po potrebi učinkovito oceni in izpodbija odločitve višjega vodstva ter učinkovito nadzoruje in spremlja sprejemanje odločitev.

Upravljavci trga namenijo zadostne kadrovske in finančne vire za uvajanje in usposabljanje članov upravljalnega organa.

Države članice zagotovijo, da upravljavci trga, ki so pomembni zaradi svoje velikosti, notranje organiziranosti ter narave, obsega in zapletenosti svojih dejavnosti, ustanovijo odbor za imenovanja, ki ga sestavljajo člani upravljalnega organa, ki pri zadevnem upravljavcu trga ne opravljajo izvršne funkcije.

Odbor za imenovanja opravlja naslednje naloge:

(a)

določi in priporoči kandidate za prosta mesta v upravljalnem organu, ki jih nato odobri upravljalni organ ali se odobrijo na generalni skupščini. Odbor za imenovanje pri tem upošteva ravnotežje med znanji, spretnostmi, raznolikostjo in izkušnjami upravljalnega organa. Pripravi tudi opis vlog in sposobnosti za določeno imenovanje ter oceni predvideni čas, potreben za izbor. Odbor za imenovanja določi tudi cilj zastopanosti spola, ki je v upravljalnem organu premalo zastopan, in pripravi ukrepe glede tega, kako bi za dosego tega cilja povečali število predstavnikov premalo zastopanega spola v upravljalnem organu;

(b)

redno in vsaj enkrat letno ocenjuje strukturo, velikost, sestavo in uspešnost upravljalnega organa ter za upravljalni organ pripravlja priporočila v zvezi z morebitnimi spremembami;

(c)

redno in vsaj enkrat letno ocenjuje znanje, spretnosti in izkušnje posameznih članov upravljalnega organa in upravljalnega organa kot celote o tem obvesti upravljalnega organ;

(d)

redno pregleduje politiko upravljalnega organa na področju izbire in imenovanja višjega vodstva ter za upravljalni organ pripravi priporočila.

Komisija za imenovanja pri opravljanju svojih nalog v največji možni meri in redno upošteva potrebo po zagotovitvi, da pri odločanju v okviru upravljalnega organa posameznik ali manjša skupina posameznikov ne prevlada na način, ki bi škodil interesom celotnega upravljavca trga.

Odbor za imenovanje lahko za opravljanje svojih nalog uporabi vse vire, za katere meni, da so potrebni, vključno z zunanjim svetovanjem.

Ta odstavek se ne uporablja, kadar upravljalni organ v skladu z nacionalno zakonodajo ni pristojna za postopek izbiranja in imenovanja katerega koli od svojih članov.

Države članice ali pristojni organi od upraviteljev trga in njihovih komisij za imenovanja zahtevajo, naj pri imenovanju članov upravljalnega organa upoštevajo širok nabor odlik in sposobnosti ter v ta namen vzpostavijo politiko spodbujanja raznolikosti upravljalnega organa.

Države članice zagotovijo, da upravljalni organ upravljavca trga opredeli in nadzira izvajanje ureditve upravljanja, ki zagotavlja učinkovito in skrbno vodenje organizacije, vključno z ločevanjem dolžnosti znotraj organizacije in preprečevanjem navzkrižja interesov na način, ki spodbuja celovitost trga.

Države članice zagotovijo, da upravljalni organ spremlja in redno ocenjuje učinkovitost ureditve upravljanja upravljavca trga ter sprejme potrebne ukrepe za odpravo morebitnih pomanjkljivosti.

Člani upravljalnega organa imajo ustrezen dostop do informacij in dokumentov, ki so potrebni za nadziranje in spremljanje odločitev glede vodenja.

Pristojni organ zavrne izdajo dovoljenja, če ugotovi, da člani upravljalnega organa upravljavca trga niso dovolj ugledni, nimajo dovolj znanja, spretnosti in izkušenj ter da opravljanju svojih funkcij ne namenijo dovolj časa, ali če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da lahko upravljalni organ upravljavca trga predstavlja nevarnost za učinkovito, varno in skrbno upravljanje ter za ustrezno upoštevanje celovitosti trga

Države članice zagotovijo, da se v procesu izdaje dovoljenja reguliranemu trgu za osebo ali osebe, ki dejansko vodijo poslovanje reguliranega trga, ki že ima dovoljenje v skladu s to direktivo, šteje, da izpolnjujejo zahteve iz odstavka 1.

Države članice od upravljavca trga zahtevajo, da pristojni organ uradno obvesti o istovetnosti vseh članov svojega upravljalnega organa in o vsakršnih spremembah članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za oceno ali upravljavec trga deluje v skladu z odstavki 1 do 5.

ESMA izda smernice za opredelitev:

(a)

pojma zadostnega časa, ki ga mora član upravljalnega organa nameniti opravljanju nalog tega člana v povezavi z individualnimi okoliščinami, naravo, obsegom in zapletenostjo dejavnosti upravljavca trga;

(b)

pojma ustreznega kolektivnega znanja, spretnosti in izkušenj upravljalnega organa v skladu s točko (b) odstavka 2;

(c)

pojmov odkritosti, poštenosti in neodvisnega mišljenja člana upravljalnega organa v skladu s točko (c) odstavka 2;

(d)

pojma ustreznih kadrovskih virov in finančnih sredstev, namenjenih uvajanju in usposabljanju članov upravljalnega organa iz odstavka 3;

(e)

pojma raznolikosti, ki jo je treba upoštevati pri izboru članov upravljalnega organa, iz odstavka 5.

ESMA te smernice izda do 3. januarja 2016.

Člen 46

Zahteve glede oseb, ki imajo pomemben vpliv na vodenje reguliranega trga

Države članice zahtevajo, da so osebe, ki imajo priložnost neposredno ali posredno pomembno vplivati na vodenje reguliranega trga, primerne.

Države članice od upravljavca reguliranega trga zahtevajo:

(a)

da pristojnemu organu posreduje informacije v zvezi z lastništvom reguliranega trga in/ali upravljavca trga, zlasti o istovetnosti in obsegu udeležbe katerih koli oseb, ki lahko pomembno vplivajo na vodenje, in da te informacije objavi;

(b)

da pristojni organ obvesti o morebitnem prenosu lastništva, ki povzroči spremembo istovetnosti oseb s pomembnim vplivom na upravljanje reguliranega trga, in da tak prenos objavi.

Pristojni organ zavrne odobritev sprememb glede večinske udeležbe v reguliranem trgu in/ali upravljavcu trga, če obstajajo objektivni in dokazljivi razlogi za prepričanje, da predstavljajo nevarnost za varno in skrbno vodenje reguliranega trga.

Člen 47

Organizacijske zahteve

Države članice od reguliranega trga zahtevajo:

(a)

da ima vzpostavljeno ureditev za jasno prepoznavanje in obvladovanje potencialnih škodljivih posledic, ki jih ima za delovanje reguliranega trga ali za njegove člane ali udeležence morebitno nasprotje interesov med interesi reguliranega trga, njegovimi lastniki ali njegovim upravljavcem trga in varnim delovanjem reguliranega trga, zlasti če se za tako nasprotje interesov izkaže, da bi lahko škodljivo vplivalo na opravljanje funkcij, ki jih pristojni organ prenese na regulirani trg;

(b)

da je primerno opremljen za obvladovanje tveganj, ki jim je izpostavljen, da vzpostavi ustrezno ureditev in sisteme za prepoznavanje vseh pomembnih tveganj za njegovo delovanje in da uvede učinkovite ukrepe za ublažitev teh tveganj;

(c)

da ima vzpostavljeno ureditev za dobro vodenje tehničnih operacij sistema, vključno z uvedbo učinkovite ureditve nujnih ukrepov ob motnjah v sistemih;

(d)

da ima pregledna in nediskrecijska pravila in postopke, ki predpisujejo pošteno in pravilno trgovanje ter vzpostavljajo objektivna merila za učinkovito izvrševanje naročil;

(e)

da ima vzpostavljeno učinkovito ureditev za omogočanje učinkovitega in pravočasnega zaključka poslov, ki se izvršijo v okviru njegovih sistemov;

(f)

da ima v času izdaje dovoljenja in nenehno na razpolago zadostne finančne vire, ki omogočajo njegovo pravilno delovanje, ob upoštevanju narave in obsega poslov, sklenjenih na trgu, ter obsega in stopnje tveganj, ki jim je izpostavljen.

Države članice ne dovolijo, da upravljavci trga izvršujejo naročila strank v breme lastnega kapitala ali trgujejo s hkratnim nakupom in prodajo na katerem koli od reguliranih trgov, ki jih upravljajo.

Člen 48

Odpornost sistemov, sistemi prekinitve trgovanja in elektronsko trgovanje

Države članice zahtevajo, da ima regulirani trg vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve za zagotovitev, da so njegovi sistemi trgovanja odporni, imajo ustrezno zmogljivost za obravnavo velikih količin naročil in sporočil ter lahko zagotovijo urejeno trgovanje v izredno težavnih časih na trgu, so v celoti preizkušeni za zagotovitev, da so takšni pogoji izpolnjeni in zanje veljajo učinkovite ureditve neprekinjenega poslovanja, da se zagotovi neprekinjenost storitev, če pride do okvare sistemov trgovanja.

Države članice zahtevajo, da imajo regulirani trgi:

(a)

pisne sporazume z vsemi investicijskimi podjetji, ki uporabljajo strategijo vzdrževanja trga na reguliranem trgu;

(b)

sheme, ki zagotavljajo, da je zadostno število investicijskih podjetij udeleženih v takšnih sporazumih, v skladu s katerimi morajo objavljati zavezujoče ponudbe po konkurenčnih cenah, kar trgu zagotavlja redno in stalno likvidnost, kadar je takšna zahteva ustrezna glede na naravo in obseg trgovanja na tem reguliranem trgu.

Pisni sporazum iz odstavka 2 določa najmanj:

(a)

obveznosti investicijskega podjetja v zvezi z zagotavljanjem likvidnosti in, kjer je ustrezno, druge obveznosti, ki izhajajo iz udeležbe v shemi iz odstavka 2(b);

(b)

spodbude v obliki znižanj ali drugačne spodbude, ki jih regulirani trg ponudi investicijskemu podjetju z namenom zagotavljanja redne in stalne likvidnosti trgu, in, kjer je ustrezno, kakršne koli druge pravice investicijskih podjetij, ki izhajajo iz odstavka 2(b).

Regulirani trg spremlja in zagotavlja skladnost investicijskih podjetij z zahtevami iz tovrstnih zavezujočih pisnih dogovorov. Regulirani trg obvesti pristojni organ o vsebini zavezujočega pisnega dogovora in na zahtevo zagotovi vse nadaljnje informacije, potrebne pristojnemu organu, da se lahko prepriča, da regulirani trg izpolnjuje zahteve iz tega odstavka.

Države članice zahtevajo, da ima reguliran trg vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve za zavrnitev naročil, ki presegajo vnaprej določen prag glede obsega in cene ali ki so očitno napačna.

Države članice zahtevajo, da regulirani trg omogoča začasno ustavitev ali omejitev trgovanja, če pride do precejšnjega nihanja cen finančnega instrumenta na tem trgu ali povezanih trgih v kratkoročnem obdobju, ter v izrednih primerih preklic, spremembo ali popravek katerega koli posla. Države članice zahtevajo, da regulirani trg zagotovi, da so vsi parametri za ustavitev trgovanja ustrezno umerjeni tako, da upoštevajo likvidnost različnih razredov in podrazredov sredstev kot tudi naravo tržnega modela in tipe uporabnikov ter da so zadostni za preprečitev hudih motenj trgovanja.

Države članice zagotovijo, da regulirani trg pristojnemu organu dosledno in primerljivo poroča o parametrih za ustavitev trgovanja in o vsakršnih bistvenih spremembah teh parametrov, pristojni organ pa pridobljena poročila posreduje ESMA. Države članice zahtevajo, da v primeru, ko regulirani trg, ki je z vidika likvidnosti za finančnega instrument bistvenega pomena, zaustavi trgovanje v kateri koli državi članici, ima to mesto trgovanja vzpostavljene potrebne sisteme in postopke za zagotovitev, da bo obvestilo pristojne organe, z namenom, da se lahko ti oblikujejo usklajen odziv vsega trga in določijo, ali je ustrezno, da trgovanje zaustavijo tudi ostala mesta trgovanja, na katerih se trguje s tem finančnim instrumentom, dokler se trgovanje na prvotnem trgu ne nadaljuje.

Države članice zahtevajo, da ima regulirani trg vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve, tudi zahtevo, da člani ali udeleženci izvedejo ustrezno preizkušanje algoritmov in zagotovijo okolje, ki to preizkušanje omogoča, za zagotovitev, da sistemi za algoritemsko trgovanje ne morejo povzročiti neurejenih pogojev za trgovanje na trgu ali prispevati k njihovemu nastanku ter obvladajo morebitne neurejene pogoje za trgovanje, ki bi izhajali iz tega algoritemskega sistema trgovanja, vključno s sistemi za omejitev deleža neizvršenih naročil v poslih, ki jih lahko član ali udeleženec vnese v sistem, da lahko upočasni tok naročil, če obstaja nevarnost, da se doseže maksimalna zmogljivost sistema, ter omeji in izvrši minimalen korak kotacije, ki je dovoljen na trgu.

Države članice zahtevajo, da ima regulirani trg, ki dovoljuje neposreden elektronski dostop, vzpostavljene učinkovite sisteme, postopke in ureditve za zagotovitev, da je članom ali udeležencem dovoljeno opravljanje takšne storitve le, če so investicijska podjetja z dovoljenjem za poslovanje v skladu s to direktivo ali kreditna institucija z dovoljenjem za poslovanje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, da določi in uporablja ustrezna merila glede ustreznosti oseb, ki se jim lahko zagotavlja takšen dostop ter da član ali udeleženec ohrani odgovornost za naročila in trgovanje, ki se izvršijo z uporabo te storitve v povezavi z zahtevami iz te direktive.

Države članice zahtevajo tudi, da regulirani trg določi ustrezne standarde v zvezi z nadzorom tveganja in pragovi za trgovanje prek takšnega dostopa ter lahko razlikuje in po potrebi ustavi naročila ali trgovanje osebe, ki uporablja neposreden elektronski dostop ločeno od drugih naročil ali trgovanja člana ali udeleženca.

Regulirani trg ima ustrezno ureditev, da član ali udeleženec stranki začasno ali dokončno prekine zagotavljanje neposrednega elektronskega dostopa v primeru neizpolnjevanja obveznosti iz tega odstavka.

Države članice zahtevajo, da regulirani trg zagotavlja, da so njegova pravila o storitvah kolokacije pregledna, poštena in nediskriminatorna.

Države članice zahtevajo, da regulirani trg zagotovi, da so njegove strukture pristojbin, vključno s pristojbinami za izvršitev, dodatnimi pristojbinami in vsemi rabati, pregledne, poštene in nediskriminatorne ter da ne ustvarjajo spodbud za posredovanje, spreminjanje ali preklic naročil ali za izvrševanje poslov na način, ki prispeva k neurejenim pogojem trgovanja ali k zlorabi trga. Države članice zlasti zahtevajo, da regulirani trg določi obveznosti za vzdrževanje trga za posamezne delnice ali ustrezne košarice delnic v zameno za vse rabate, ki so mu dodeljeni.

Države članice reguliranemu trgu omogočijo, da svoje pristojbine za preklicana naročila prilagaja glede na dolžino obdobja, v katerem je naročilo veljalo, in da pristojbine prilagodi vsakemu finančnemu instrumentu, za katerega se uporabljajo.

Države članice lahko dovolijo, da regulirani trg naloži višjo pristojbino za posredovanje naročila, ki je naknadno preklicano, kot pa za izvršeno naročilo, in da naloži višjo pristojbino udeležencem, ki posredujejo visok delež preklicanih naročil v primerjavi z izvršenimi naročili in tistim, ki uporabljajo tehniko visokofrekvenčnega algoritemskega trgovanja, da bo ta odražala dodatno breme za zmogljivosti sistema.

10.

Države članice zahtevajo, da je regulirani trg sposoben z označevanjem s strani članov ali udeležencev opredeliti naročila, ustvarjena z algoritemskim trgovanjem, različne uporabljene algoritme za ustvarjanje naročil in osebe, ki so zahtevala ta naročila. Te informacije so pristojnim organom na voljo na njihovo zahtevo.

11.

Države članice zahtevajo, da na zahtevo pristojnega organa matične države članice za regulirani trg regulirani trgi pristojnemu organu dajo na voljo podatke v zvezi s knjigo naročil ali omogoči pristojnemu organu dostop do knjige naročil, da lahko nadzira trgovanje.

12.

ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, ki dodatno določajo:

(a)

zahteve za zagotovitev, da so sistemi za trgovanje na reguliranih trgih odporni in imajo ustrezno zmogljivost;

(b)

delež iz odstavka 6 ob upoštevanju dejavnikov, kot je vrednost neizvršenih naročil glede na vrednost izvršenih poslov;

(c)

kontrole v zvezi z neposrednim elektronskim dostopom na način, ki bo zagotavljal, da bodo kontrole za sponzoriran dostop najmanj enake kontrolam za neposreden dostop do trga;

(d)

zahteve za zagotovitev, da so storitve kolokacije in strukture pristojbin poštene in nediskriminatorne ter da strukture pristojbin ne ustvarjajo spodbud za neurejene pogoje trgovanja ali za zlorabo trga.

(e)

določitev pomembnosti reguliranega trga kar zadeva likvidnost tega finančnega instrumenta;

(f)

zahteve za zagotovitev, da so sheme za vzdrževanje trga poštene in nediskriminatorne, ter za določitev minimalnih obveznosti glede vzdrževanja trga, ki jih morajo regulirani trgi zagotoviti pri oblikovanju sheme za vzdrževanje trga, in pogojev, pod katerimi zahteva glede vzpostavitve sheme za vzdrževanje trga ni ustrezna, ob upoštevanju narave in obsega trgovanja na tem reguliranem trgu, tudi če regulirani trg dovoljuje ali omogoča, da algoritemsko trgovanje poteka prek njegovih sistemov.

(g)

zahteve za zagotovitev ustreznega preizkušanja algoritmov, ki bo zagotovilo, da sistemi za algoritemsko trgovanjem, vključno z visokofrekvenčnim algoritemskim trgovanjem, ne morejo povzročiti neurejenih pogojev za trgovanje na trgu ali prispevati k njihovemu nastanku.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

13.

ESMA do 3. januarja 2016 oblikuje smernice o ustrezni kalibraciji zaustavitve trgovanja iz odstavka 5, pri čemer upošteva dejavnike iz navedenega odstavka.

Člen 49

Koraki kotacije

▼M4

Države članice od reguliranih trgov zahtevajo, da vzpostavijo režime za korak kotacije za delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente ter za vse druge finančne instrumente, za katere se oblikujejo regulativni tehnični standardi v skladu z odstavkom 4. Izvajanje korakov kotacije ne preprečuje, da regulirani trgi ustrezajo velikim naročilom srednje vrednosti trenutno ponujene nakupne in prodajne cene.

▼B

Režimi za korak kotacije iz odstavka 1:

(a)

se umerijo tako, da odražajo likvidnostni profil finančnega instrumenta na različnih trgih in povprečni cenovni razpon med ponudbo in povpraševanjem, pri čemer se upošteva, da je zaželeno zagotoviti razumno stabilne cene, ne da bi se neupravičeno oviralo nadaljnje omejevanje razponov;

(b)

ustrezno prilagodijo korak kotacije za vsak posamezen finančni instrument.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi minimalne korake kotacije ali režime za korak kotacije za posamezne delnice, potrdila o lastništvu, investicijske sklade, s katerimi se trguje na borzi, certifikate in druge podobne finančne instrumente, kadar je potrebno, da se zagotovi pravilno delovanje trgov v skladu z dejavniki iz odstavka 2 ter ceno, razponi in obsegom likvidnosti finančnih instrumentov.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA lahko pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi minimalne korake kotacije ali režime za korak kotacije za posamezne finančne instrumente, ki ne spadajo v odstavek 3, kadar je potrebno, da se zagotovi pravilno delovanje trgov v skladu z dejavniki iz odstavka 2 ter ceno, razponi in obsegom likvidnosti finančnih instrumentov.

ESMA ta osnutek regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 50

Uskladitev poslovnih ur

Države članice zahtevajo, da vsa mesta trgovanja in njihovi členi ali udeleženci uskladijo poslovne ure, s katerimi beležijo datum in čas dogodkov, o katerih se poroča.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli raven natančnosti uskladitve ur v skladu z mednarodnimi standardi.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 51

Sprejem finančnih instrumentov v trgovanje

Države članice od reguliranih trgov zahtevajo, da imajo jasna in pregledna pravila glede sprejema finančnih instrumentov v trgovanje.

Ta pravila zagotavljajo, da je z vsemi finančnimi instrumenti, uvrščenimi v trgovanje na reguliranem trgu, mogoče trgovati na pošten, pravilen in učinkovit način ter, v primeru prenosljivih vrednostnih papirjev, da se z njimi prosto trguje.

V primeru izvedenih finančnih instrumentov morajo pravila iz odstavka 1 zlasti zagotavljati, da oblika pogodbe na izvedene finančne instrumente omogoča pravilno oblikovanje cen in obstoj učinkovitih pogojev za poravnavo.

Poleg obveznosti iz odstavkov 1 in 2 države članice od reguliranega trga zahtevajo, da vzpostavi in vzdržuje učinkovito ureditev za preverjanje, da izdajatelji prenosljivih vrednostnih papirjev, uvrščenih v trgovanje na reguliranem trgu, svoje obveznosti v zvezi z obveznostmi glede začetnega, stalnega ali priložnostnega razkritja izpolnjuje v skladu s pravom Unije.

Države članice zagotovijo, da regulirani trg vzpostavi ureditev, ki njegovim članom ali udeležencem olajšuje dostop do informacij, objavljenih v skladu s pravom Unije.

Države članice zagotovijo, da imajo regulirani trgi vzpostavljeno potrebno ureditev za redno pregledovanje skladnosti finančnih instrumentov, ki jih uvrščajo v trgovanje, z zahtevami glede sprejema.

Prenosljivi vrednostni papir, ki je bil uvrščen v trgovanje na reguliranem trgu, se lahko kasneje sprejme v trgovanje na drugih reguliranih trgih, tudi brez privolitve izdajatelja in v skladu z ustreznimi določbami Direktive 2003/71/ES. Regulirani trg izdajatelja obvesti o tem, da se z njegovimi vrednostnimi papirji trguje na tem reguliranem trgu. Za izdajatelja ne velja nobena obveznost posredovanja informacij, zahtevanih v skladu z odstavkom 3, neposredno kateremu koli reguliranemu trgu, ki izdajateljeve vrednostne papirje brez njegove privolitve sprejme v trgovanje.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki:

(a)

določajo značilnosti različnih razredov finančnih instrumentov, ki jih mora regulirani trg upoštevati pri ocenjevanju, ali je finančni instrument izdan na način, skladen s pogoji iz drugega pododstavka odstavka 1 za sprejem v trgovanje v različnih segmentih trga, ki ga upravlja;

(b)

pojasnjujejo ureditev, ki jo mora regulirani trg uvesti, da bi se zanj štelo, da izpolnjuje svojo obveznost preverjanja, da izdajatelj prenosljivega vrednostnega papirja izpolnjuje svoje obveznosti v skladu s pravom Unije v zvezi z obveznostmi glede začetnega, stalnega ali priložnostnega razkritja;

(c)

pojasnjujejo ureditev, ki jo mora regulirani trg uvesti v skladu z odstavkom 3, da bi svojim članom ali udeležencem olajšal dostop do informacij, objavljenih pod pogoji prava Unije.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 52

Začasna ustavitev trgovanja s finančnimi instrumenti na reguliranem trgu in njihov umik iz takšnega trgovanja

Brez poseganja v pravico pristojnega organa iz člena 69(2), da zahteva začasno ustavitev trgovanja s finančnim instrumentom ali njegov umik iz trgovanja, lahko upravljavec trga začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom, ki ne spoštuje več pravil reguliranega trga, ali ga umakne iz trgovanja, razen če bi taka začasna ustavitev ali umik lahko znatno škodovala interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Države članice zahtevajo, da upravljavec trga, ki začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom ali ga umakne iz trgovanja, tudi začasno ustavi ali umakne izvedene finančne instrumente iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, kadar je potrebno za podporo ciljem začasne ustavitve ali umika prvotnega finančnega instrumenta. Upravljavec trga objavi svojo odločitev o začasni ustavitvi ali umiku finančnega instrumenta in vseh povezanih izvedenih finančnih instrumentov ter ustrezne odločitve sporoči svojemu pristojnemu organu.

Pristojni organ, v pristojnosti katerega je bila uvedena začasna ustavitev ali umik, zahteva, da drugi regulirani trgi, MTF, OTF in sistematični internalizatorji, ki so v njegovi pristojnosti in trgujejo z istim finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k tej direktivi, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, začasno ustavijo trgovanje s tem finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali jih umaknejo iz trgovanja, kadar je začasna ustavitev ali umik uveden zaradi suma zlorabe trga, ponudbe za prevzem ali razkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, ki krši člena 7 in 17 Uredbe (EU) št. 596/2014, razen kadar bi taka začasna ustavitev ali umik lahko znatno škodovala interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Vsak uradno obveščeni pristojni organ svojo odločitev sporoči ESMA in drugim pristojnim organom, vključujoč pojasnilo, če se z odločitvijo ni začasno ustavilo oziroma umaknilo iz trgovanja s finančnega instrumenta ali izvedenih finančnih instrumentov iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument.

Pristojni organ takšno odločitev nemudoma objavi ter jo sporoči ESMA in pristojnim organom drugih držav članic.

Uradno obveščeni pristojni organi drugih držav članic zahtevajo, da regulirani trgi, drugi MTF, drugi OTF in sistematični internalizatorji, ki so v njihovi pristojnosti in trgujejo z istim finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I k tej direktivi, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, prav tako začasno ustavijo trgovanje s tem finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti ali jih umaknejo iz trgovanja, kadar je začasna ustavitev ali umik uveden zaradi suma zlorabe trga, ponudbe za prevzem ali razkritja notranjih informacij o izdajatelju ali finančnem instrumentu, ki krši člena 7 in 17 Uredbe EU) št. 596/2014, razen kadar bi taka začasna ustavitev ali umik lahko znatno škodovala interesom vlagateljev ali pravilnemu delovanju trga.

Postopek obveščanja iz tega odstavka se uporablja tudi v primeru, če odločitev, da se začasno ustavi trgovanje s finančnim instrumentom ali izvedenimi finančnimi instrumenti iz točk (4) do (10) oddelka C Priloge I, ki se nanašajo ali sklicujejo na ta finančni instrument, ali da se takšni instrumenti umaknejo iz trgovanja, sprejme pristojni organ v skladu s točkama (m) in (n) člena 69(2).

Za zagotovitev, da se obveznost začasne ustavitve ali umika iz trgovanja izvedenih finančnih instrumentov uporabi sorazmerno, ESMA pripravi osnutek regulativnih tehničnih standardov, s katerimi dodatno določi primere, v katerih povezava med izvedenim finančnim instrumentom, ki je povezan ali se sklicuje na finančni instrument, katerega trgovanje je začasno ustavljeno ali je umaknjen, in prvotnim finančnim instrumentom pomeni, da se izvedeni finančni instrument prav tako začasno ustavi ali umakne iz trgovanja, da bi dosegli cilj začasne ustavitve ali umika osnovnega finančnega instrumenta.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, s katerimi določi obliko in časovno razporeditev sporočil in objav iz odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 89, da določi seznam okoliščin, ki pomenijo znatno škod za interese vlagateljev in pravilno delovanje trga iz odstavkov 1 in 2.

Člen 53

Dostop do reguliranega trga

Države članice od reguliranega trga zahtevajo, da uvede, izvaja in vzdržuje pregledna in nediskriminatorna pravila na podlagi objektivnih meril, ki veljajo za dostop do reguliranega trga ali članstvo v njem.

Pravila iz odstavka 1 določajo vse obveznosti članov ali udeležencev iz:

(a)

akta o ustanovitvi in administracije reguliranega trga;

(b)

pravil v zvezi s posli na trgu;

(c)

strokovnih standardov, ki veljajo za osebje investicijskih podjetij ali kreditnih institucij, ki delujejo na trgu;

(d)

pogojev iz odstavka 3 za člane ali udeležence, ki niso investicijska podjetja ali kreditne institucije;

(e)

pravil in postopkov za obračun in poravnavo poslov, sklenjenih na reguliranem trgu.

Regulirani trgi lahko kot člane ali udeležence sprejmejo investicijska podjetja, kreditne institucije, ki imajo dovoljenje v skladu z Direktivo 2013/36/EU, in druge osebe, ki:

(a)

so dovolj ugledne;

(b)

imajo zadostno stopnjo sposobnosti, usposobljenosti in izkušenj za trgovanje;

(c)

imajo, kjer je ustrezno, primerno organizacijsko ureditev;

(d)

imajo zadostne vire za vlogo, ki naj bi jo imeli, ob upoštevanju različnih finančnih ureditev, ki jih ima lahko regulirani trg vzpostavljene za zagotovitev primerne poravnave poslov.

Države članice zagotovijo, da za posle, sklenjene na reguliranem trgu, člani in udeleženci niso obvezani drug drugemu nalagati obveznosti iz členov 24, 25, 27 in 28. Vseeno pa člani ali udeleženci reguliranega trga uporabljajo obveznosti iz členov 24, 25, 27 in 28 za svoje stranke, kadar za račun svojih strank izvršujejo njihova naročila na reguliranem trgu.

Države članice zagotovijo, da pravila glede dostopa do reguliranega trga ali članstva ali udeležbe v njem predvidevajo neposredno ali oddaljeno udeležbo investicijskih podjetij in kreditnih institucij.

Države članice brez dodatnih zakonskih ali administrativnih zahtev reguliranim trgom iz drugih držav članic dovolijo, da na njihovem ozemlju vzpostavijo ustrezno ureditev, da oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem na njihovem ozemlju omogočijo dostop do teh trgov in trgovanje na njih.

Regulirani trg pristojnemu organu svoje matične države članice sporoči, v kateri državi članici namerava vzpostaviti tako ureditev. Pristojni organ matične države članice v enem mesecu sporoči te informacije državi članici, v kateri regulirani trg namerava vzpostaviti tako ureditev. ESMA lahko v skladu s postopkom in pod pogoji iz člena 35 Uredbe (EU) št. 1095/2010 zahteva dostop do teh informacij.

Pristojni organ matične države članice reguliranega trga na zahtevo pristojnega organa države članice gostiteljice brez nepotrebnih zamud sporoči imena članov ali udeležencev reguliranega trga s sedežem v tej državi članici.

Države članice od upravljavca trga zahtevajo, da pristojnemu organu reguliranega trga redno posreduje seznam članov ali udeležencev reguliranega trga.

Člen 54

Spremljanje skladnosti s pravili reguliranega trga in drugimi pravnimi obveznostmi

Države članice od reguliranih trgov zahtevajo, da uvedejo in vzdržujejo učinkovito ureditev in postopke, vključno s potrebnimi sredstvi, za redno spremljanje upoštevanja njihovih pravil s strani njihovih članov ali udeležencev. Regulirani trgi spremljajo naročila, vključno s preklici, in posle, ki jih v okviru njihovih sistemov izvršujejo njihovi člani ali udeleženci, da bi prepoznali kršitve teh pravil, pogoje trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanje, ki bi lahko pomenilo ravnanje, ki je prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014 ali motnje v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom.

Države članice od upravljavcev reguliranih trgov zahtevajo, da nemudoma obvestijo svoje pristojne organe o pomembnih kršitvah njihovih pravil ali pogojih trgovanja, ki motijo delovanje trga, ali ravnanju, ki bi lahko pomenilo ravnanje, ki je prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014, ali motnjah v sistemu v zvezi s finančnim instrumentom.

Pristojni organi reguliranih trgov informacije iz prvega pododstavka posredujejo ESMA in pristojnim organom drugih držav članic.

V zvezi z ravnanjem, ki bi lahko pomenilo ravnanje, prepovedano z Uredbo (EU) št. 596/2014, se mora pristojni organ prepričati, da takih zloraba obstaja ali je obstajala, preden o tem uradno obvesti pristojne organe drugih držav članic in ESMA.

Države članice od upravljavca trga zahtevajo, da organu, pristojnemu za preiskavo in pregon zlorabe trga na reguliranem trgu, brez nepotrebnega odlašanja zagotovi ustrezne informacije, ter da temu organu nudi najboljšo možno pomoč pri preiskovanju in pregonu zlorabe trga, ki se pojavi v sistemih reguliranega trga ali prek njih.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 v zvezi z zahtevami iz odstavka 2 tega člena.

Člen 55

Določbe glede CNS ter sistemov obračuna in poravnave

Brez poseganja v naslov III, IV ali V Uredbe (EU) št. 648/2012 države članice reguliranim trgom ne preprečijo, da bi sklenili ustrezni dogovor s CNS ali klirinško hišo in sistemom poravnave druge države članice z namenom poskrbeti za obračun in/ali poravnavo nekaterih ali vseh poslov, ki jih v okviru njihovih sistemov sklenejo udeleženci trga.

Brez poseganja v naslov III, IV ali V Uredbe (EU) št. 648/2012 pristojni organ reguliranega trga ne nasprotuje uporabi CNS, klirinških hiš in/ali sistemov poravnave v drugi državi članici, razen kadar je to dokazljivo potrebno za vzdrževanje pravilnega delovanja tega reguliranega trga in ob upoštevanju pogojev za sisteme poravnave iz člena 37(2) te direktive.

Za preprečitev neupravičenega podvajanja kontrole pristojni organ upošteva nadzor, ki ga nad sistemom obračuna in poravnave že izvajajo centralne banke kot nadzorniki sistemov obračuna in poravnave ali drugi nadzorni organi, pristojni za take sisteme.

Člen 56

Seznam reguliranih trgov

Vsaka država članica sestavi seznam reguliranih trgov, za katere je matična država članica, in ta seznam posreduje drugim državam članicam in ESMA. Podobno se sporoči vsako spremembo na tem seznamu. ESMA objavi seznam vseh reguliranih trgov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja. Ta seznam vsebuje unikatno kodo, ki jo opredeli ESMA v skladu s členom 65(6) in ki določa regulirane trge za uporabo v poročilih v skladu s točko (g) člena 65(1) in točke (g) člena 65(2) te direktive ter s členi 6, 10 in 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

NASLOV IV

OMEJITVE POZICIJ IN NADZIRANJE UPRAVLJANJA POZICIJ ZA IZVEDENE FINANČNE INSTRUMENTE NA BLAGO TER POROČANJE

Člen 57

Omejitve pozicij in nadziranje upravljanja pozicij za izvedene finančne instrumente na blago

Države članice zagotovijo, da pristojni organi v skladu z metodologijo za izračun, ki jo določi ESMA, izračunajo in uveljavijo omejitve pozicij glede velikost neto pozicije, ki jo lahko ima posamezna oseba v izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodbah OTC. Omejitve se določijo na podlagi vseh pozicij, ki jih ima oseba, in pozicij, ki jih ima združena skupina oseb v imenu zadevne osebe, za:

(a)

preprečevanje zlorabe trga;

(b)

podporo urejenim pogojem določanja cen in poravnave, vključno s preprečevanjem pozicij, ki izkrivljajo trg, in zlasti za zagotavljanje konvergence med cenami izvedenih finančnih instrumentov v dobavnem mesecu ter promptnimi cenami osnovnega blaga, brez poseganja v oblikovanje cen na zadevnem trgu osnovnega blaga.

Omejitve pozicij se ne uporabljajo za pozicije nefinančnega subjekta ali pozicije, ki se hranijo v njegovem imenu in ki objektivno merljivo zmanjšujejo tveganja, neposredno povezana s poslovno dejavnostjo tega nefinančnega subjekta.

Omejitve pozicij določajo jasne količinske prage za največjo velikost pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago, ki jo oseba lahko ima.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določanje metodologije izračunavanja, ki jih pristojni organi uporabljajo za izračunavanje omejitev pozicij promptnega meseca in omejitev pozicij drugih mesecev za izvedene finančne instrumente na blago, poravnane fizično in v gotovini, na podlagi značilnosti ustreznega izvedenega finančnega instrumenta. V metodologiji za izračun se upoštevajo vsaj naslednji dejavniki:

(a)

zapadlost pogodb v zvezi z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago;

(b)

dobavljiva količina osnovnega blaga;

(c)

splošna odprta pozicija v tej pogodbi in splošna odprta pozicija v drugih finančnih instrumentih na enako osnovno blago;

(d)

nestanovitnost na zadevnih trgih, vključno z nadomestnimi izvedenimi finančnimi instrumenti in blagovnih borzah;

(e)

število in velikost udeležencev na trgu;

(f)

značilnosti blagovne borze, vključno z vzorci proizvodnje, potrošnje in prevoza na trg;

(g)

sklepanje novih pogodb.

ESMA upošteva izkušnje v zvezi z omejitvami pozicij investicijskih podjetij in upravljavcev trga, ki upravljajo določeno mesto trgovanja, in drugih jurisdikcij.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organ določi omejitve za vsako pogodbo o izvedenih finančnih instrumentih na blago, s katerimi se trguje na mestih trgovanja, na podlagi metodologije za izračunavanje, ki jo določi ESMA v skladu z odstavkom 3. Ta omejitev pozicije vključuje gospodarsko enakovredne pogodbe OTC.

Kadar pride do znatne spremembe v dobavljivi količini ali odprtih pozicijah ali do drugih znatnih sprememb na trgu, pristojni organ pregleda omejitve pozicij na podlagi svojega izračuna dobavljive količine in odprtih pozicij ter ponastavi omejitev pozicij v skladu z metodologijo za izračun, ki jo je razvil ESMA.

Pristojni organi obvestijo ESMA o natančnih omejitvah pozicij, ki jih nameravajo določiti v skladu z metodologijo za izračun, ki jo je določil ESMA v odstavku 3. V dveh mesecih od prejema uradnega obvestila ESMA predloži zadevnemu pristojnemu organu mnenje, v katerem oceni združljivost omejitev pozicij s cilji iz odstavka 1 in z metodologijo za izračun, ki jo je določil ESMA v odstavku 3. ESMA objavi mnenje na svojem spletnem mestu. Zadevni pristojni organ spremeni omejitve pozicij v skladu z mnenjem ESMA ali pa ESMA predložiti obrazložitev, zakaj meni, da sprememba ni potrebna. Kadar pristojni organ določi omejitve v nasprotju z mnenjem ESMA, na svojem spletnem mestu takoj objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni svoje razloge za to.

Kadar ESMA ugotovi, da omejitev pozicije ni skladna z metodologijo za izračun iz odstavka 3, ukrepa v skladu s svojimi pooblastili iz člena 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar se z istim izvedenim finančnim instrumentom na blago trguje v znatnemu obsegu na mestih trgovanja v več kot eni jurisdikciji, pristojni organ mesta trgovanja, kjer se opravi največja količina trgovanja (osrednji pristojni organ), določi enotno omejitev pozicije, ki se uporablja za vse trgovanje v tej pogodbi. Osrednji pristojni organ svetuje pristojnim organom drugih mest trgovanja, kjer se s tem izvedenim finančnim instrumentom trguje v znatnih količinah, glede enotne omejitve pozicije, ki se uporablja, in sprememb te enotne omejitve pozicije. Kadar se pristojni organi ne strinjajo, pisno navedejo izčrpne in podrobne razloge, zakaj menijo, da zahteve iz odstavka 1 niso izpolnjene. V primeru nesoglasij med pristojnimi organi ESMA razreši spore v skladu s svojimi pooblastili na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi mest trgovanja, kjer se trguje z istim izvedenim finančnim instrumentom na blago, in pristojni organi imetnikov pozicij v tem izvedenem finančnem instrumentu na blago, bi morali skleniti dogovore o sodelovanju, vključno z medsebojno izmenjavo zadevnih podatkov, da bi omogočili spremljanje in izvrševanje enotne omejitve pozicije.

ESMA vsaj enkrat letno spremlja, kako pristojni organi izvajajo omejitve pozicij, določene v skladu z metodologijo za izračun, ki jo je določil ESMA v odstavku 3. ESMA na tak način zagotovi, da se enotna omejitev pozicije uspešno uporablja za isto pogodbo, ne glede na kraj trgovanja v skladu z odstavkom 6.

Države članice zagotovijo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja mesto trgovanja, na katerem se trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago, nadzira upravljanje pozicij. Ta nadzor vključuje najmanj pooblastila za mesto trgovanja, da se:

(a)

spremlja število odprtih pozicij oseb;

(b)

dostopa do informacij oseb, vključno z vso zadevno dokumentacijo, glede velikosti in namena pozicije ali izpostavljenosti, informacij o upravičenih ali osnovnih lastnikih, kakršnih koli usklajenih dogovorih in kakršnih koli s tem povezanih sredstvih ali obveznostih na osnovnem trgu;

(c)

od osebe zahteva, da začasno ali stalno zapre ali zmanjša pozicijo, odvisno od posameznega primera, ter v primeru, da oseba ne upošteva zahteve, enostransko sprejme ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovi zaprtje ali zmanjšanje pozicije, ter

(d)

po potrebi zahteva, da oseba začasno ponovno vzpostavi likvidnost na trgu po dogovorjeni ceni in v dogovorjenem obsegu, pri čemer se izreče o nameri, da bo zmanjšala učinek velike ali prevladujoče pozicije.

Omejitve pozicij in nadziranje upravljanja pozicij so pregledni in nediskriminatorni ter določajo, na kakšen način se uporabljajo za osebe, in upoštevajo značilnosti in sestavo udeležencev na trgu ter način uporabe pogodb, ki so predmet trgovanja.

10.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja mesto trgovanja, obvesti pristojni organ o podrobnostih glede nadziranja upravljanja pozicij.

Pristojni organ sporoči te informacije in podrobnosti o omejitvah pozicij, ki jih je uvedel, ESMA, ki na svojem spletnem mestu objavi in vzdržuje zbirko podatkov s povzetki o omejitvah pozicij in nadziranju upravljanja pozicij.

11.

Omejitve pozicij iz odstavka 1 določijo pristojni organi v skladu s točko (p) člena 69(2).

12.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)

merila za določanje, ali se pozicija lahko šteje kot pozicija, ki zmanjšuje tveganja, neposredno povezana s poslovnimi dejavnostmi;

(b)

metode za določanje, kdaj je pozicije osebe treba združiti v skupino;

(c)

merila za določanje, ali je pogodba gospodarsko enakovredna pogodba OTC tisti pogodbi, s katero s trguje na mestu trgovanja iz odstavka 1, na način, ki zadevnemu pristojnemu organu lajša poročanje o pozicijah v enakovrednih pogodbah OTC, kot je določeno v členu 58(2);

(d)

opredelitev, kaj pomeni isti izvedeni finančni instrument na blago in znatni obseg iz odstavka 6 tega člena;

(e)

metodologijo za združevanje in netiranje OTC in pozicij izvedenih finančnih instrumentov na blago na mestu trgovanja, da se izračuna neto pozicija za namene ocenjevanja skladnosti z omejitvami. S takšnimi metodologijami se vzpostavijo merila za določanje, katere pozicije se lahko netirajo z drugimi in se ne olajša kopičenja pozicij na način, ki ni skladen s cilji iz odstavka 1 tega člena;

(f)

postopek, ki določa, kako lahko osebe zaprosijo za izvzetje drugega pododstavka iz odstavka 1 tega člena in zanjo zaprosijo in kako zadevni pristojni organ takšne prošnje odobri;

(g)

metoda za izračunavanje kraja trgovanja, kjer se opravlja največja količina trgovanja z izvedenim finančnim instrumentom na blago, in znatnih količin iz odstavka 6 tega člena.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

13.

Pristojni organi ne določijo omejitev, ki so bolj restriktivne od tistih, sprejetih v skladu z odstavkom 1, razen v izrednih primerih, kadar so objektivno utemeljene in sorazmerne ob upoštevanju likvidnosti specifičnega trga in urejenega delovanja tega trga. Pristojni organi na svojem spletnem mestu objavijo podrobnosti bolj restriktivne omejitve pozicij, ki jo nameravajo uvesti in ki bo veljala za začetno obdobje, ki ne presega šest mesecev od datuma njene objave na spletnem mestu. Bolj restriktivne omejitve pozicij se lahko podaljšajo, vendar največ za šest mesecev naenkrat, če so razlogi za omejitev še vedno veljavni. Če se po izteku obdobja šestih mesecev ne podaljšajo, samodejno prenehajo veljati.

Kadar se pristojni organi odločijo, da bodo uvedli bolj restriktivne omejitve pozicij, o tem uradno obvestijo ESMA. V obvestilu so zajeti razlogi za strožje omejitve pozicij. ESMA v 24 urah izda mnenje, ali so bolj restriktivne omejitve pozicij potrebne za obravnavo izrednega primera. Mnenje se objavi na spletnem mestu ESMA.

Kadar pristojni organ določi omejitve v nasprotju z mnenjem ESMA, na svojem spletnem mestu takoj objavi obvestilo, v katerem v celoti pojasni svoje razloge za to.

14.

Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi svoja pooblastila za sankcioniranje iz te direktive uporabljajo za kršitve omejitev pozicij, določenih v skladu s tem členom, za:

(a)

pozicije oseb, ki se nahajajo ali delujejo na njihovem ozemlju ali v tujini, ki presegajo omejitve za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki jih je določil pristojni organ v zvezi s pogodbami na mestih trgovanja, ki se nahajajo ali delujejo na njegovem ozemlju, ali gospodarsko enakovrednimi pogodbami OTC;

(b)

pozicije oseb, ki se nahajajo ali delujejo na njihovem ozemlju, ki presegajo omejitve za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na blago, ki so jih določili pristojni organi v drugih državah članicah.

Člen 58

Poročanje o pozicijah po kategorijah imetnikov pozicij

Države članice zagotovijo, da investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki upravlja mesto trgovanja, ki trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti:

(a)

javno objavlja tedensko poročilo s skupnimi pozicijami, ki jih imajo različne kategorije oseb za različne izvedene finančne instrumente na blago ali pravice do emisije ali njihove izvedene finančne instrumente, s katerimi trgujejo na njihovem mestu trgovanja, kjer so navedeni število dolgih in kratkih pozicij po takih kategorijah, njihove spremembe glede na prejšnje poročilo, odstotek vseh odprtih deležev, predstavljenih v vsaki kategoriji, ter število oseb, ki imajo pozicijo v vsaki kategoriji, v skladu z odstavkom 4, ter to poročilo posreduje pristojnemu organu in ESMA; ESMA informacije iz teh poročil nato centralno objavi;

(b)

pristojnemu organu na zahtevo predloži popolno razčlenitev pozicij vseh oseb, vključno s člani ali udeleženci in njihovimi strankami, na zadevnem mestu trgovanja, vsaj vsakodnevno.

Obveznost iz točke (a) velja le, kadar oboje, število oseb in njihove odprte pozicije, presežejo minimalne prage.

Države članice zagotovijo, da investicijska podjetja, ki z izvedenimi finančnimi instrumenti na blago ali s pravicami do emisije ali z njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti trgujejo zunaj mesta trgovanja, pristojnemu organu mesta trgovanja, kjer se trguje z izvedenim finančnim instrumentom na blago ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti, ali osrednjemu pristojnemu organu, kadar se z izvedenim finančnim instrumentom na blago ali pravicami do emisije ali njihovimi izvedenimi finančnimi instrumenti vsaj dnevno trguje v znatnem obsegu na mestih trgovanja v več kot eni jurisdikciji, predložijo popolno razčlenitev svojih pozicij izvedenih finančnih instrumentov na blago ali pravic do emisije ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov, s katerimi se trguje na mestu trgovanja, in gospodarsko enakovrednih pogodb OTC, ter pozicij njihovih strank in strank teh strank vse do zadnje stranke, v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014 in po potrebi s členom 8 Uredbe (EU) št. 1227/2011.

Da se omogoči spremljanje skladnosti s členom 57(1), države članice zahtevajo od članov ali udeležencev reguliranih trgov, MTF in strank OTF, da investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki upravlja zadevno mesto trgovanja, vsaj dnevno poročajo o podrobnostih svojih pozicij, ki jih imajo na podlagi pogodb, s katerimi se trguje na zadevnem mestu trgovanja, in pozicij njihovih strank ter strank teh strank vse do zadnje stranke.

Investicijsko podjetje ali upravljavec trga, ki uporablja zadevno mesto trgovanja, razvrsti osebe, ki imajo pozicije v izvedenem finančnem instrumentu na blago ali pravici do emisije ali njenem izvedenem finančnem instrumentu, glede na naravo njihove najpomembnejše dejavnosti, pri čemer upoštevajo vsa veljavna dovoljenja, kot:

(a)

investicijska podjetja ali kreditne institucije;

(b)

investicijske sklade, kolektivne naložbene podjeme za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP), kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES, ali upravitelje alternativnih investicijskih skladov, kakor so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU;

(c)

druge finančne institucije, vključno z zavarovalnicami in pozavarovalnicami, kakor so opredeljene v Direktivi 2009/138/ES, ter institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kakor so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES;

(d)

komercialna podjetja;

(e)

v primeru pravic do emisije ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov, upravljavce, za katere veljajo obveznosti glede skladnosti iz Direktive 2003/87/ES.

V poročilih iz točke (a) odstavka 1 se navedejo število dolgih in kratkih pozicij po kategoriji oseb, vse spremembe glede na prejšnje poročilo, odstotek vseh odprtih deležev, predstavljenih v vsaki kategoriji, ter število oseb v vsaki kategoriji.

Poročila iz točka (a) odstavka 1 in razčlenitev iz odstavka 2 razlikujejo med:

(a)

pozicijami, opredeljenimi kot pozicije, za katere je mogoče objektivno izmeriti zmanjšanje tveganj, neposredno povezanih s poslovnimi dejavnostmi, ter

(b)

drugimi pozicijami.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev oblike poročil iz točke (a) odstavka 1 in razčlenitve iz odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

V primeru pravic do emisije ali njihovih izvedenih finančnih instrumentov poročanje ne vpliva na obveznosti glede skladnosti iz Direktive 2003/87/ES.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 zaradi določitve pragov iz drugega pododstavka odstavka 1 tega člena ob upoštevanju skupnega števila odprtih pozicij in njihove velikosti ter skupnega števila oseb s pozicijo.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov za določitev ukrepov, s katerimi se zahteva, da se vsa poročila iz točke (a) odstavka 1 pošljejo ESMA na določen dan v tednu, da se lahko pozneje centralno objavijo.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV V

STORITVE SPOROČANJA PODATKOV

Oddelek 1

Postopki za izdajo dovoljenj izvajalcem storitev sporočanja podatkov

Člen 59

Zahteva za dovoljenje

Države članice zahtevajo, da se za opravljanje storitev sporočanja podatkov, opisano v oddelku D Priloge I kot redna dejavnost ali posel, izda predhodno dovoljenje v skladu s tem oddelkom. Tako dovoljenje izda pristojni organ matične države članice, določen v skladu s členom 67.

Z odstopanjem od odstavka 1 države članice dovolijo investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki upravlja mesto trgovanja, da opravlja storitve sporočanja podatkov APA, CTP in ARM, pri čemer je treba predhodno preveriti, ali deluje v skladu s tem naslovom. Takšne storitve se vključijo v njihovo dovoljenje.

Države članice registrirajo vse izvajalce storitev sporočanja podatkov. Register je javno dostopen in vsebuje informacije o storitvah, za katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje. Register se redno posodablja. O izdaji vsakega dovoljenja se obvesti ESMA.

ESMA pripravi register vseh izvajalcev storitev sporočanja podatkov v Uniji. Register vsebuje informacije o storitvah, za katere ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje, in se redno posodablja. ESMA ta seznam objavi na svojem spletnem mestu in ga posodablja.

Kadar je pristojni organ odvzel dovoljenje v skladu s členom 62, se ta odvzem objavi v registru za obdobje petih let.

Države članice od izvajalcev storitev sporočanja podatkov zahtevajo, da svoje storitve opravljajo pod nadzorom pristojnega organa. Države članice zagotovijo, da pristojni organi redno pregledujejo, ali izvajalci storitev sporočanja podatkov ravnajo v skladu s tem naslovom. Zagotovijo tudi, da pristojni organi spremljajo, ali izvajalci storitev sporočanja podatkov ves čas izpolnjujejo pogoje za začetno dovoljenje iz tega naslova.

Člen 60

Področje uporabe dovoljenja

Matična država članica zagotovi, da so v dovoljenju navedene storitve sporočanja podatkov, za opravljanje katerih ima izvajalec storitev sporočanja podatkov dovoljenje. Izvajalec storitev sporočanja podatkov, ki želi svojo dejavnost razširiti na dodatne storitve sporočanja podatkov, vloži zahtevek za razširitev področja uporabe dovoljenja.

Dovoljenje velja za celotno Unijo in izvajalcu storitev sporočanja podatkov omogoča izvajanje storitev, za katere ima dovoljenje, po vsej Uniji.

Člen 61

Postopki za izdajo dovoljenja ali zavrnitev zahtevkov za izdajo dovoljenja

Pristojni organ izda dovoljenje šele takrat, ko je v celoti prepričan, da prosilec izpolnjuje vse zahteve v skladu s predpisi, sprejetimi skladno s to direktivo.

Izvajalec storitev sporočanja podatkov predloži vse informacije, vključno s poslovnim načrtom, ki med drugim določa vrste predvidenih storitev in organizacijsko strukturo, ki so potrebne, da se pristojnemu organu omogoči, da se lahko prepriča, ali je izvajalec storitev sporočanja podatkov v času izdaje začetnega dovoljenja uredil vse potrebno za izpolnjevanje svojih obveznosti iz določb iz tega naslova.

Prosilec je o izdaji dovoljenja ali zavrnitvi izdaje dovoljenja obveščen v šestih mesecih po predložitvi popolnega zahtevka.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)

informacije, ki se predložijo pristojnim organom v skladu z odstavkom 2, vključno s poslovnim načrtom;

(b)

informacije, vključene v obvestila iz člena 63(3).

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

▼C2

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da določi standardne obrazce, predloge in postopke za obveščanje ali zagotavljanje informacij v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 63(3).

▼B

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 62

Odvzem dovoljenj

Pristojni organ lahko izvajalcu storitev sporočanja podatkov odvzame izdano dovoljenje, če ta izvajalec:

(a)

dovoljenja ne uporabi v 12 mesecih, se izrecno odpove dovoljenju ali v zadnjih šestih mesecih ni opravil nobene storitve sporočanja podatkov, razen če zadevna država članica določi, da dovoljenje v takih primerih preneha veljati;

(b)

pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(c)

ne izpolnjuje več pogojev, pod katerimi je bilo dovoljenje izdano;

(d)

hudo in sistematično krši določbe te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 63

Zahteve za upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov

Države članice zahtevajo, da imajo vsi člani upravljalnega organa izvajalca storitev sporočanja podatkov vedno zadosten ugled, ustrezno znanje, spretnosti in izkušnje ter da opravljanju svojih nalog namenijo dovolj časa.

Upravljalni organ ima ustrezno skupno znanje, spretnosti in izkušnje, da lahko razume dejavnosti izvajalca storitev sporočanja podatkov. Vsak član upravljalnega organa ravna odkrito, pošteno in razmišlja neodvisno, da lahko učinkovito ugovarja odločitvam višjega vodstva ter po potrebi učinkovito nadzira in spremlja odločanje upravljalnega organa.

Kadar upravljavec trga zaprosi za dovoljenje za upravljanje APA, CTP ali ARM in so člani upravljalnega organa APA, CTP ali ARM isti kot člani upravljalnega organa reguliranega trga, se šteje, da te osebe izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka.

ESMA do 3. januarja 2016 razvije smernice za oceno primernosti članov upravljalnega organa, kot je opisano v odstavku 1, pri čemer upošteva različne vloge in funkcije, ki jih opravljajo, ter potrebo po preprečevanju nasprotja interesov med člani upravljalnega organa in uporabniki APA, CTP ali ARM.

Države članice od izvajalcev storitev sporočanja podatkov zahtevajo, da pristojnemu organu sporočijo vse člane upravljalnega organa in vse spremembe članstva, skupaj z vsemi informacijami, ki so potrebne za oceno, ali subjekt deluje v skladu z odstavkom 1.

Države članice zagotovijo, da upravljalni organ izvajalca storitev sporočanja podatkov opredeli in nadzira izvajanje ureditve upravljanja, ki zagotavlja učinkovito in skrbno vodenje organizacije, vključno z ločevanjem dolžnosti znotraj organizacije in preprečevanjem nasprotja interesov na način, ki spodbuja celovitost trga in interese strank.

Pristojni organ zavrne dovoljenje, če meni, da oseba ali osebe, ki učinkovito upravljajo poslovanje izvajalca storitev sporočanja podatkov, niso dovolj ugledne, ali če obstajajo objektivni ali dokazljivi razlogi za prepričanje, da predlagane spremembe upravljanja izvajalca ogrožajo njeno skrbno in varno upravljanje ter ustrezno obravnavo interesov strank in celovitost trga.

Oddelek 2

Pogoji za APA

Člen 64

Organizacijske zahteve

Matična država članica zahteva, da ima APA ustrezne politike in ureditve za javno objavo informacij, ki se zahtevajo v skladu s členoma 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014, kolikor je tehnično izvedljivo v realnem času in na razumni poslovni podlagi. Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih APA objavi. Matična država članica zahteva, da je APA sposoben učinkovito in dosledno razširjati takšne informacije na način, ki zagotavlja hiter dostop do informacij na nediskriminatorni podlagi in v obliki, ki olajšuje konsolidacijo informacij s podobnimi podatki iz drugih virov.

Informacije, ki jih objavi APA v skladu z odstavkom 1, vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

(a)

identifikator finančnega instrumenta;

(b)

ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)

obseg posla;

(d)

čas sklenitve posla;

(e)

čas prijave posla;

(f)

oznako o ceni posla;

(g)

kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen, ali, če je bil posel izvršen prek sistematičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)

po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

Matična država članica zahteva, da APA vodi in vzdržuje učinkovito administrativno ureditev, oblikovano za preprečevanje nasprotja interesov s strankami. Predvsem APA, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

Matična država članica zahteva, da ima APA dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotovitev varnosti načinov prenosa informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter za preprečevanje uhajanja informacij pred objavo. APA ohrani ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

Matična država članica zahteva, da ima APA vzpostavljene sisteme, s katerimi lahko učinkovito preveri popolnost poročil o trgovanju, ugotovi izpuste in očitne napake ter zahteva ponoven prenos takšnih napačnih poročil.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev skupnih formatov, podatkovnih standardov in tehničnih ureditev, ki olajšujejo konsolidacijo informacij, kot je določeno v odstavku 1.

ESMA osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Komisija je pooblaščena za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 89, pri čemer pojasni, kaj pomeni razumna poslovna podlaga za javno objavo informacij, kot je določeno v odstavku 1 tega člena.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)

načine, na katere lahko APA izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1;

(b)

vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkom 1, vključno vsaj z informacijami iz odstavka 2 na način, ki omogoča objavo zahtevanih informacij iz člena 64;

(c)

konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 3, 4 in 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 3

Pogoji za CTP

Člen 65

Organizacijske zahteve

Matična država članica zahteva, da ima CTP ustrezne politike in ureditve za zbiranje javno objavljenih informacij v skladu s členoma 6 in 20 Uredbe (EU) št. 600/2014, jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in da na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo in na razumni poslovni podlagi.

Te informacije vsebujejo vsaj naslednje podrobnosti:

(a)

identifikator finančnega instrumenta;

(b)

ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)

obseg posla;

(d)

čas sklenitve posla;

(e)

čas prijave posla;

(f)

oznako o ceni posla;

(g)

kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen ali, če je bil posel izvršen prek sistemičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)

po potrebi dejstvo, da je za investicijsko odločitev in izvršitev posla odgovoren računalniški algoritem v investicijskem podjetju;

(i)

po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji;

(j)

če je bila opuščena obveznost objave informacij iz člena 3(1) Uredbe (EU) št. 600/2014 v skladu s točko (a) ali (b) člena 4(1) te uredbe, oznako, iz katere je razvidno, katera od navedenih opustitev je bila uporabljena za posel.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih CTP objavi. Matična država članica zahteva, da je CTP sposoben učinkovito in dosledno razširjati takšne informacije na način, ki zagotavlja hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v oblikah, ki so za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

Matična država članica zahteva, da ima CTP ustrezne politike in ureditve za zbiranje javno objavljenih informacij v skladu s členoma 10 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014, jih konsolidira v stalen tok elektronskih podatkov in da naslednje informacije na voljo javnosti v realnem času, kolikor je to tehnično izvedljivo in na razumni poslovni podlagi, vsaj naslednje podrobnosti:

(a)

identifikator ali prepoznavne značilnosti finančnega instrumenta;

(b)

ceno, po kateri je bil sklenjen posel;

(c)

obseg posla;

(d)

čas sklenitve posla;

(e)

čas prijave posla;

(f)

oznako o ceni posla;

(g)

kodo mesta trgovanja, kjer je bil posel izvršen ali, če je bil posel izvršen prek sistemičnega internalizatorja, kodo „SI“, sicer pa kodo „OTC“;

(h)

po potrebi, navedbo, da je bil posel izvršen pod posebnimi pogoji.

Informacije so na voljo brezplačno 15 minut po tem, ko jih CTP objavi. Matična država članica zahteva, da je CTP sposoben učinkovito in dosledno razširjati takšne informacije na način, ki zagotavlja hiter dostop do informacij, na nediskriminatorni podlagi in v splošno dostopnih oblikah, ki so interoperabilne ter za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne.

Matična država članica zahteva, da CTP zagotovi, da so konsolidirani vsaj podatki, ki jih zagotovijo vsi organizirani trgi, MTF, OTF in APA, ter za finančne instrumente, določene regulativne tehnične standarde v skladu s točko (c) odstavka 8.

Matična država članica zahteva, da CTP vodi in vzdržuje učinkovite administrativne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotja interesov. Predvsem upravljavec trga ali APA, ki upravlja tudi sistem stalnih informacij, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

Matična država članica zahteva, da ima CTP dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotovitev varnosti načinov prenosa informacij ter zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop. Matična država članica zahteva, da ima CTP ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov za določitev podatkovnih standardov in formatov za objavo informacij v skladu s členi 6, 10, 20 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014, vključno z identifikatorjem finančnega instrumenta, ceno, količino, časom, oznako o ceni, identifikatorjem mesta in navedbo posebnih pogojev, pod katerimi je bil izvršen posel, ter tehnične ureditve, ki spodbujajo učinkovito in dosledno razširjanje informacij na način, ki zagotavlja njihovo lahko dostopnost in uporabnost za udeležence trga, kot je navedeno v odstavkih 1 in 2, vključno z opredelitvijo dodatnih storitev, ki jih lahko opravlja CTP, kar bi povečalo učinkovitost trga.

ESMA do 3. julija 2015 predloži Komisiji osnutke regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v zvezi z informacijami, objavljenimi v skladu s členi 6 in 20 Uredbe (EU) št. 600/2014 ter do 3. julija 2015 v zvezi z informacijami, objavljenimi v skladu s členi 10 in 21 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 89, ki pojasnjujejo, kaj pomeni razumna poslovna podlaga za dostop do podatkovnih tokov iz odstavkov 1 in 2 tega člena.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih določi:

(a)

načine, na katere lahko CTP izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavkov 1 in 2;

(b)

vsebino informacij, objavljenih v skladu z odstavkoma 1 in 2;

(c)

podatke o finančnih instrumentih, ki morajo biti zagotovljeni v toku podatkov, in za nelastniške instrumente mesta trgovanja in APA, ki jih je treba vključiti;

(d)

druge načine za zagotovitev, da so podatki, ki jih objavijo različni CTP, dosledni in dopuščajo celovito razvrščanje in navzkrižno sklicevanje s podobnimi podatki iz drugih virov ter seštevanje na ravni Unije.

(e)

konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 4 in 5.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Oddelek 4

Pogoji za ARM

Člen 66

Organizacijske zahteve

Matična država članica zahteva, da ima ARM vzpostavljene ustrezne politike in ureditve, da informacije, ki se zahtevajo v skladu s členom 26 Uredbe (EU) št. 600/2014, sporoči čim prej, najpozneje pa ob koncu delovnega dne, ki sledi dnevu izvršitve posla. Takšne informacije se sporočijo v skladu z zahtevami iz člena 26 Uredbe (EU) št. 600/2014.

Matična država članica zahteva, da ARM vodi in vzdržuje učinkovite administrativne ureditve, oblikovane za preprečevanje nasprotja interesov s strankami. Predvsem ARM, ki deluje tudi kot upravljavec trga ali investicijsko podjetje, vse zbrane informacije obravnava na nediskriminatoren način ter vodi in vzdržuje ustrezne ureditve za ločevanje različnih poslovnih funkcij.

Matična država članica zahteva, da ima ARM dobre varnostne mehanizme, oblikovane za zagotovitev varnosti in preverjanje pristnosti sredstev za prenos informacij, zmanjšanje tveganja za poškodbo podatkov in nepooblaščen dostop ter za preprečevanje uhajanja informacij, tako da se vedno ohrani zaupnost podatkov. Matična država članica zahteva, da ima ARM ustrezne vire in varnostne zmogljivosti, da lahko ves čas ponuja in vzdržuje svoje storitve.

Matična država članica zahteva, da ima ARM sisteme, s katerimi lahko učinkovito preveri popolnost poročil o poslu ter ugotovi izpuste in očitne napake, ki jih povzroči investicijsko podjetje, in da v primeru takšne napake ali izpusta investicijskemu podjetju sporoči podrobnosti o tej napaki ali izpustu ter zahteva ponoven prenos takšnih napačnih poročil.

Matična država članica zahteva tudi, da ima ARM sisteme, s katerimi lahko odkrije napake ali izpuste, ki jih povzroči ARM sam, in s katerimi lahko ARM popravi poročila o poslu ter pravilna in popolna poročila predloži ali ponovno predloži, odvisno od primera, pristojnemu organu.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, ki določajo:

(a)

načine, na katere lahko ARM izpolnjuje obveznosti glede informacij iz odstavka 1, ter

(b)

konkretne organizacijske zahteve, določene v odstavkih 2, 3 in 4.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

NASLOV VI

PRISTOJNI ORGANI

POGLAVJE I

Imenovanje, pooblastila in postopki pravnega varstva

Člen 67

Imenovanje pristojnih organov

Vsaka država članica imenuje pristojne organe, ki morajo izvajati vse dolžnosti iz različnih določb Uredbe (EU) št. 600/2014 in te direktive. Države članice Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o tem, kdo so pristojni organi, odgovorni za izpolnjevanje vsake od teh dolžnosti, ter o morebitni delitvi teh dolžnosti.

Pristojni organi iz odstavka 1 so javni organi brez poseganja v možnost prenosa nalog na druge subjekte, kadar to izrecno določa člen 29(4).

Morebitni prenos nalog na subjekte, ki niso organi iz odstavka 1, ne sme zajemati izvajanja javne oblasti ali uporabe pooblastil za odločanje po prostem preudarku. Države članice morajo zahtevati, da pristojni organi pred prenosom sprejmejo vse ustrezne ukrepe za zagotovitev, da ima subjekt, na katerega naj bi se naloge prenesle, sposobnost in vire za učinkovito opravljanje vseh nalog, in da se prenos izvede samo, če je bil vzpostavljen jasno opredeljen in dokumentiran okvir za opravljanje prenesenih nalog, ki navaja naloge, ki naj bi bile prevzete, in pogoje, pod katerimi morajo biti opravljene. Ti pogoji vključujejo določbo, ki zadevni subjekt obvezuje, da ravna in je organiziran na tak način, da je preprečeno nasprotje interesov in da se informacije, pridobljene ob opravljanju prenesenih nalog, ne uporabijo nepošteno ali za omejevanje konkurence. Za nadzorovanje skladnosti s to direktivo in njenimi izvedbenimi ukrepi je končno odgovoren pristojni organ ali organi, imenovani v skladu z odstavkom 1.

Države članice Komisijo, ESMA in pristojne organe drugih držav članic obvestijo o vseh dogovorih, ki jih sklenejo v zvezi s prenosom nalog, vključno z natančnimi pogoji, ki urejajo tak prenos.

ESMA objavi seznam pristojnih organov iz odstavkov 1 in 2 na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.

Člen 68

Sodelovanje med organi v isti državi članici

Če država članica imenuje več kot en pristojni organ za izvrševanje določb iz te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014, morajo biti vloge posameznega pristojnega organa jasno opredeljene, pristojni organi pa morajo tesno sodelovati.

Vsaka država članica mora zahtevati tako sodelovanje tudi med pristojnimi organi za namene te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014 in pristojnimi organi, ki so v tej državi članici odgovorni za nadzor nad kreditnimi in drugimi finančnimi institucijami, pokojninskimi skladi, KNPVP, zavarovalnimi in pozavarovalnimi posredniki in zavarovalnicami.

Države članice morajo od pristojni organov zahtevati, da si izmenjajo vse informacije, ki so bistvene ali pomembne za opravljanje njihovih funkcij in dolžnosti.

Člen 69

Nadzorna pooblastila

Pristojni organi prejmejo vsa nadzorna pooblastila, vključno s preiskovalnimi pooblastili in pooblastili za odrejanje ukrepov, potrebna za izpolnjevanje njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št. 600/2014.

Pooblastila iz odstavka 1 zajemajo vsaj naslednja pooblastila:

(a)

dostop do katerega koli dokumenta ali drugih podatkov v kakršni koli obliki, za katerega pristojni organ meni, da bi lahko bil pomemben za izvajanje njegovih nalog in za prejem ali izdelavo njegove kopije;

(b)

zahtevanje zagotovitve informacij od katere koli osebe in, če je treba, vabljenja in zaslišanja osebe z namenom pridobiti informacije;

(c)

opravljanje inšpekcijskih pregledov ali preiskav na kraju samem;

(d)

zahtevanje obstoječih posnetkov telefonskih pogovorov ali elektronskih komunikacij ali drugih evidenc o podatkovnem prometu, ki jih hrani investicijsko podjetje ali kreditna institucija ali kateri koli drugi subjekt, ki ga ureja ta direktiva ali Uredbe (EU) št. 600/2014;

(e)

zahtevanje zamrznitve in/ali zasega sredstev;

(f)

zahtevanje začasne prepovedi poklicne dejavnosti;

(g)

zahtevanje od revizorjev pooblaščenih investicijskih podjetij, reguliranih trgov in izvajalcev storitev sporočanja podatkov, da posredujejo informacije;

(h)

predložitev zadev v kazenski pregon;

(i)

omogočanje revizorjem ali izvedencem, da opravijo preverjanja ali preiskave;

(j)

zahtevanje zagotovitve informacij, vključno z vsemi zadevnimi dokumenti od vseh oseb v zvezi z velikostjo in namenom pozicije ali izpostavljenosti, ki se sprejme prek izvedenega finančnega instrumenta na blago, ter v zvezi z vsemi sredstvi ali obveznostmi na osnovnem trgu;

(k)

zahtevanje začasnega ali trajnega prenehanja prakse ali ravnanja, za katerega pristojni organ meni, da je v nasprotju z določbami Uredbe (EU) št. 600/2014 ter določbami, sprejetimi pri izvajanju te direktive, ter da se prepreči ponovitev takšne prakse ali ravnanja;

(l)

sprejetje katere koli vrste ukrepov za zagotovitev, da investicijska podjetja, regulirani trgi in druge osebe, za katere se uporablja ta direktiva ali Uredba (EU) št. 600/2014, stalno upoštevajo zakonske zahteve;

(m)

zahtevanje začasne ustavitve trgovanja s finančnim instrumentom;

(n)

zahtevanje umika finančnega instrumenta iz trgovanja na reguliranem trgu ali iz drugega sistema trgovanja;

(o)

zahtevanje, da katera koli oseba sprejme ukrepe za zmanjšanje velikosti pozicije ali izpostavljenosti;

(p)

omejitev zmožnosti, da katera koli oseba sklene posel z izvedenim finančnim instrumentom na blago, vključno z uvedbo omejitev na velikost pozicije, ki jo lahko ima katera koli oseba v skladu s členom 57 te direktive;

(q)

izdajo javnih obvestil;

(r)

zahtevanje, da telekomunikacijski operater – kolikor to dovoljuje nacionalna zakonodaja – hrani obstoječe evidence o podatkovnem prometu, kadar obstaja utemeljen sum kršitve in kadar bi lahko bile taki evidence pomembne za preiskavo kršitev te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014;

(s)

prekinitev trženja ali prodaje finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog, kadar so izpolnjeni pogoji iz členov 40, 41 ali 42 Uredbe (EU) št. 600/2014;

(t)

prekinitev trženja ali prodaje finančnih instrumentov ali strukturiranih vlog, kadar investicijsko podjetje ni razvilo ali uporabilo učinkovitega postopka odobritve produktov ali kako drugače ni izpolnila zahtev člena 16(3) te direktive;

(u)

zahtevanje, da se iz upravljalnega organa investicijskega podjetja ali upravljavca trga odstrani fizična oseba.

Države članice do ►M3 3. julija 2017 ◄ obvestijo Komisijo in ESMA o zakonih, predpisih in upravnih določbah, s katerimi se prenašata odstavka 1 in 2. Komisijo in ESMA brez nepotrebnih zamud uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

Države članice zagotovijo, da so vzpostavljeni mehanizmi, ki zagotavljajo plačilo odškodnin ali druge popravne ukrepe v skladu z nacionalno zakonodajo za vso finančno izgubo ali škodo, nastalo zaradi kršitve te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 70

Sankcije za kršitve

Brez poseganja v nadzorna pooblastila pristojnih organov, vključno s pooblastili za preiskovanje in odrejanje ukrepov, v skladu s členom 69 in brez poseganja v pravico držav članic, da določijo in naložijo kazenske sankcije, države članice določijo pravila in zagotovijo, da lahko njihovi pristojni organi lahko nalagajo upravne sankcije in ukrepe, ki se uporabljajo za vse kršitve te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014 in nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014, ter sprejmejo vse ukrepe, ki so potrebni, da se zagotovi njihovo izvajanje. Takšne sankcije in ukrepi so učinkoviti, sorazmerni in odvračilni ter se uporabljajo za kršitve, tudi če niso izrecno navedene v odstavkih 3, 4 in 5.

Države članice lahko sklenejo, da ne bodo določile pravil o upravnih sankcijah za kršitve, za katere v skladu z nacionalnim kazenskim pravom že veljajo kazenske sankcije. V tem primeru države članice Komisiji sporočijo zadevne določbe kazenskega prava.

Države članice do ►M3 3. julija 2017 ◄ Komisijo in ESMA obvestijo o zakonih, predpisih in upravnih določbah, s katerimi se prenaša ta člen, vključno z morebitnimi ustreznimi kazenskopravnimi predpisi. Države članice Komisijo in ESMA brez nepotrebnih zamud uradno obvestijo o vseh poznejših spremembah teh pravil.

Države članice zagotovijo, da se lahko pri kršitvah v primerih, ko obveznosti veljajo za investicijska podjetja, upravljavce trga, izvajalce storitev sporočanja podatkov, kreditne institucije, v zvezi z investicijskimi storitvami ali investicijskimi posli in pomožnimi storitvami, ter podružnice podjetij iz tretjih držav uporabijo upravne sankcije in ukrepe pod pogoji iz nacionalnega prava na področjih, ki jih ta direktiva ne harmonizira, in sicer za člane upravljalnega organa investicijskih podjetij in upravljavcev trga ter za vse druge fizične ali pravne osebe, ki so po nacionalnem pravu odgovorne za kršitev.

Države članice zagotovijo, da se kot kršitev te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014 obravnava vsaj kršitev naslednjih določb te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014:

(a)

glede te direktive:

(i)

točka (b) člena 8;

(ii)

člen 9(1) do (6);

(iii)

člen 11(1) in (3);

(iv)

člen 16(1) do (11);

(v)

člen 17(1) do (6);

(vi)

člen 18(1) do (9) in prvi stavek člena 18(10);

(vii)

člena 19 in 20;

(viii)

člen 21(1);

(ix)

člen 23(1), (2) in (3);

(x)

člen 24(1) do (5) in (7) do (10) ter prvi in drugi pododstavek člena 24(11);

(xi)

člen 25(1) do (6);

(xii)

drugi stavek člena 26(1) ter člen 26(2) in (3);

(xiii)

člen 27(1) do (8);

(xiv)

člen 28(1) in (2);

(xv)

prvi pododstavek člena 29(2), tretji pododstavek člena 29(2), prvi stavek člena 29(3), prvi pododstavek člena 29(4) ter člen 29(5);

(xvi)

drugi pododstavek člena 30(1), prvi stavek drugega pododstavka člena 30(3);

(xvii)

člen 31(1), prvi pododstavek člena 31(2) in člen 31(3);

(xviii)

člen 32(1), prvi, drugi in četrti pododstavek člena 32(2);

(xix)

člen 33(3);

(xx)

člen 34(2), prvi stavek člena 34(4), prvi stavek člena 34(5) in prvi stavek člena 34(7);

(xxi)

člen 35(2), prvi pododstavek člena 35(7) in prvi stavke člena 35(10);

(xxii)

člen 36(1);

(xxiii)

prvi pododstavek in prvi stavek drugega pododstavka člena 37(1) ter prvi pododstavek člena 37(2);

(xxiv)

četrti pododstavek člena 44(1), prvi stavek člena 44(2), prvi pododstavek člena 44(3) in točka (b) člena 44(5);

(xxv)

člen 45(1) do (6) in (8);

(xxvi)

člen 46(1), točki (a) in (b) člena 46(2);

(xxvii)

člen 47;

(xxviii)

člen 48(1) do (11);

(xxix)

člen 49(1);

(xxx)

člen 50(1);

(xxxi)

člen 51(1) do (4) in drugi stavek člena 51(5);

(xxxii)

člen 52(1) ter prvi, drugi in peti pododstavek člena 52(2);

(xxxiii)

člen 53(1), (2) in (3) ter prvi stavek drugega pododstavka člena 53(6) in člen 53(7);

(xxxiv)

člen 54(1), prvi pododstavek člena 54(2) in člen 54(3);

(xxxv)

člen 57(1) in (2), člen 57(8) in prvi pododstavek člena 57(10);

(xxxvi)

člen 58(1) do (4);

(xxxvii)

člen 63(1), (3) in (4);

(xxxviii)

člen 64(1) do (5);

(xxxix)

člen 65(1) do (5);

(xxxx)

člen 66(1) do (4); ter

(b)

glede Uredbe (EU) št. 600/2014:

(i)

člen 3(1) in (3);

(ii)

prvi pododstavek člena 4(3);

(iii)

člen 6;

(iv)

prvi stavek tretjega pododstavka člena 7(1);

(v)

člen 8(1), (3) in (4);

(vi)

člen 10;

(vii)

prvi stavek tretjega pododstavka člena 11(1) in tretji pododstavek člena 11(3);

(viii)

člen 12(1);

(ix)

člen 13(1);

(x)

člen 14(1), prvi stavek člena 14(2) in drugi, tretji in četrti stavek člena 14(3);

(xi)

prvi pododstavek ter prvi in tretji stavek drugega pododstavka člena 15(1), člen 15(2) in drugi stavek člena 15(4);

(xii)

drugi stavek člena 17(1);

(xiii)

člen 18(1) in (2), prvi stavek člena 18(4), prvi stavek člena 18(5), prvi pododstavek člena 18(6) ter člen 18(8) in (9);

(xiv)

člen 20(1) in prvi stavek člena 20(2);

(xv)

člen 21(1), (2) in (3);

(xvi)

člen 22(2)

(xvii)

člen 23(1) in (2);

(xviii)

člen 25(1) in (2);

(xix)

prvi pododstavek člena 26(1), člen 26 (2) do (5), prvi pododstavek člena 26(6) ter prvi do peti in osmi pododstavek člena 26(7);

(xx)

člen 27(1);

(xxi)

člen 28(1) in prvi pododstavek člena 28(2);

(xxii)

člen 29(1) in (2);

(xxiii)

člen 30(1);

(xxiv)

člen 31(2) in (3);

(xxv)

člen 35(1), (2) in (3);

(xxvi)

člen 36(1), (2) in (3);

(xxvii)

člen 37(1) in (3);

(xxviii)

členi 40, 41 in 42.

Zagotavljanje investicijskih storitev in/ali opravljanje investicijskih poslov brez potrebnega dovoljenja ali odobritve v skladu z naslednjimi določbami te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014 tudi velja za kršitev te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014:

(a)

člen 5 ali člen 6(2) ali členi 34, 35, 39, 44 ali člen 59 te direktive; ali

(b)

tretji stavek člena 7(1) ali člena 11(1) Uredbe (EU) št. 600/2014.

Tudi nesodelovanje v preiskavi ali neizpolnjevanje zahtev preiskave ali inšpekcijskega pregleda ali zahtev iz člena 69 se šteje kot kršitev te direktive.

Države članice v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da lahko pristojni organi v primeru kršitev iz odstavkov 3, 4 in 5 uporabijo in naložijo vsaj naslednje upravne sankcije in ukrepe:

(a)

javno izjavo, v kateri sta v skladu s členom 71 navedeni fizična ali pravna oseba in vrsta kršitve;

(b)

odredbo, ki od fizične ali pravne osebe zahteva, da preneha z zadevnim ravnanjem in da tega ravnanja več ne ponovi;

(c)

v primeru investicijskega podjetja, upravljavca trga, ki ima dovoljenje za upravljanje MTF ali OTF, reguliranega trga, APA, CTP in ARM, odvzem ali prekinitev dovoljenja institucije v skladu s členi 8, 43 in 65;

(d)

začasno ali – zaradi večkratnih resnih kršitev – stalno prepoved opravljanja upravnih funkcij v investicijskih podjetjih za katerega koli člana upravljalnega organa investicijskega podjetja ali katero koli drugo odgovorno fizično osebo;

(e)

začasno prepoved za katero koli investicijsko podjetje, ki je član ali udeleženec reguliranega trga ali MTF, ali katero koli stranko OTF;

(f)

v primeru pravne osebe najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj 5 000 000 EUR ali v državi članici, katere valuta ni euro, ustrezno vrednost v nacionalni valuti na dan 2. julija 2014, ali do 10 % celotnega letnega prometa pravne osebe v skladu z zadnjimi razpoložljivimi računovodskimi izkazi, ki jih je odobril upravljalni organ; kadar je pravna oseba obvladujoče podjetje ali odvisno podjetje obvladujočega podjetja, ki mora pripraviti konsolidirane računovodske izkaze v skladu z Direktivo 2013/34/EU, je celotni letni promet enak skupnemu letnemu prometu ali ustrezni obliki prihodka v skladu z ustreznimi zakonodajnimi akti na podlagi zadnjih razpoložljivih konsolidiranih računovodskih izkazov, ki jih odobri upravljalni organ končnega obvladujočega podjetja;

(g)

v primeru fizične osebe najvišje upravne denarne kazni v višini najmanj 5 000 000 EUR ali v državi članici, katere valuta ni euro, na dan 2. julija 2014;

(h)

najvišje upravne denarne kazni v višini vsaj dvakratnega zneska koristi, pridobljene s kršitvijo, kadar je korist mogoče opredeliti, četudi to presega najvišji znesek iz točk (f) in (g).

Države članice lahko pristojne organe pooblastijo, da poleg sankcij iz odstavka 6 nalagajo druge oblike sankcij ali da nalagajo denarne kazni, ki presegajo zneske iz točk (f), (g) in (h) odstavka 6.

Člen 71

Objava odločitev

Države članice zagotovijo, da pristojni organi na svojih spletnih mestih brez nepotrebne zamude objavijo vsako odločitev o upravni sankciji ali ukrepu zaradi kršitve Uredbe (EU) št. 600/2014 ali nacionalnih določb, sprejetih pri izvajanju te direktive, po tem, ko je bila o tej odločitvi obveščena oseba, ki ji je bila naložena sankcija. Objava vključuje vsaj informacije o vrsti in naravi kršitve ter identiteti odgovornih oseb. Ta obveznost se ne nanaša na odločitve o naložitvi ukrepov preiskovalne narave.

Kadar pa je objava identitete pravnih oseb ali osebnih podatkov fizičnih oseb po mnenju pristojnega organa nesorazmerna po oceni o sorazmernosti objave takšnih podatkov za posamezni primer ali kadar objava ogroža stabilnost finančnih trgov ali kazensko preiskavo v teku, države članice zagotovijo, da pristojni organi bodisi:

(a)

odložijo objavo odločitve, ki nalaga sankcijo ali ukrep, dokler razlogi proti objavi ne prenehajo veljati;

(b)

odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa, objavijo anonimno in skladno z nacionalnim pravom, če taka anonimna objava zagotavlja učinkovito varstvo osebnih podatkov zadevnega posameznika;

(c)

ne objavijo odločitve o naložitvi sankcije ali ukrepa, če možnosti iz točk (a) in (b) štejejo kot nezadostne za zagotavljanje:

(i)

da stabilnost finančnih trgov ne bi bila ogrožena;

(ii)

sorazmernosti objave zadevnih odločitev glede ukrepov, ki se štejejo za manj pomembne.

V primeru odločitve, da se sankcija ali ukrep objavi anonimno, se objava zadevnih podatkov lahko preloži za razumno obdobje, če je mogoče predvideti, da v tem obdobju ne bo več razlogov za anonimno objavo.

Kadar je odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa predmet pritožbe pred ustreznim sodnim organom ali drugimi organi, pristojni organi na svojih uradnih spletnih mestih poleg tega nemudoma objavijo takšne informacije in vse poznejše informacije o rezultatu zadevne pritožbe. Poleg tega se objavi tudi vsaka odločitev, s katero se razveljavi predhodna odločitev o naložitvi sankcije ali ukrepa.

Pristojni organi zagotovijo, da vsaka objava v skladu s tem členom ostane na njihovem uradnem spletnem mestu najmanj pet let po objavi. Osebni podatki, vsebovani v objavi, se hranijo le na uradnem spletnem mestu pristojnega organa, in sicer toliko časa, kolikor zahtevajo veljavna pravila o varstvu podatkov.

Pristojni organi obvestijo ESMA o vseh upravnih sankcijah, ki so bile naložene, ne pa objavljene v skladu s točko (c) odstavka 1, vključno z morebitnimi pritožbami nanje in njihovim izidom. Države članice zagotovijo, da pristojni organi prejmejo informacije in končno sodbo v zvezi z vsemi kazenskimi sankcijami in jih predložijo ESMA. ESMA vzdržuje centralno bazo podatkov o sankcijah, o katerih je bil obveščen, in sicer izključno za izmenjavo informacij med pristojnimi organi. Do te baze podatkov imajo dostop zgolj pristojni organi, posodablja pa se na podlagi informacij, ki jih ti organi posredujejo.

Države članice letno posredujejo ESMA informacije v zbirni obliki o vseh sankcijah in ukrepih, naloženih v skladu z odstavkoma 1 in 2. Ta obveznost se ne uporablja za ukrepe preiskovalne narave. ESMA objavi te informacije v letnem poročilu.

Kadar se država članica v skladu s členom 70 odloči določiti kazenske sankcije za kršenje določb tega člena, njeni pristojni organi ESMA letno zagotovijo anonimizirane in združene podatke glede vseh kazenskih preiskav in naloženih kazenskih sankcij. ESMA podatke o naloženih kazenskih sankcijah objavi v letnem poročilu.

Kadar je pristojni organ javno objavil upravni ukrep, sankcijo ali kazensko sankcijo, istočasno o tem dejstvu obvesti ESMA.

Kadar se objavljena kazenska ali upravna sankcija nanaša na investicijsko podjetje, upravljavca trga, izvajalca storitev sporočanja podatkov, kreditno institucijo, kar zadeva investicijske storitve in posle ali pomožne storitve, ali podružnico podjetja iz tretje države s pridobljenim dovoljenjem v skladu s to direktivo, ESMA doda sklic na objavljeno sankcijo v ustreznem registru.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov o postopkih in obrazcih za predložitev informacij, kot je navedeno v tem členu.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 72

Izvajanje nadzornih pooblastil in pooblastil za naložitev sankcij

Pristojni organi izvajajo nadzorna pooblastila, vključno s preiskovalnimi pooblastili in pooblastili za odrejanje ukrepov, iz člena 69 ter pooblastila za naložitev sankcij iz člena 70 v skladu s svojim nacionalnim pravnim okvirom:

(a)

neposredno;

(b)

v sodelovanju z drugimi organi;

(c)

na lastno odgovornost s prenosom na subjekte, na katere so bile prenesene naloge v skladu s členom 67(2); ali

(d)

z vložitvijo zahtevka pri pristojnih sodnih organih.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi pri določanju vrste in stopnje upravne sankcije ali ukrepa, ki se naloži v okviru izvajanja pooblastil za naložitev sankcij iz člena 70, upoštevajo vse ustrezne okoliščine, ki po potrebi vključujejo:

(a)

resnost in trajanje kršitve;

(b)

stopnjo odgovornosti fizične ali pravne osebe, ki je odgovorna za kršitev;

(c)

finančno trdnost odgovorne fizične ali pravne osebe, kot je prikazana zlasti s celotnim prometom odgovorne pravne osebe ali letnim prihodkom in čistim premoženjem odgovorne fizične osebe;

(d)

pomen pridobljenih dobičkov ali preprečenih izgub s strani odgovorne fizične ali pravne osebe, če jih je mogoče opredeliti;

(e)

izgube, ki so jih zaradi kršitve imele tretje strani, če jih je mogoče opredeliti;

(f)

raven sodelovanja odgovorne fizične ali pravne osebe s pristojnim organom, brez poseganja v potrebo po zagotovitvi povrnitve pridobljenega dobička ali preprečene izgube na podlagi kršitve;

(g)

prejšnje kršitve odgovorne fizične ali pravne osebe.

Pristojni organi lahko pri določitvi vrste in ravni upravnih sankcij in ukrepov upoštevajo dodatne dejavnike poleg tistih iz prvega pododstavka.

Člen 73

Poročanje o kršitvah

Države članice zagotovijo, da pristojni organi vzpostavijo učinkovite mehanizme za omogočanje poročanja pristojnim organom o morebitnih ali dejanskih kršitvah določb Uredbe (EU) št. 600/2014 in nacionalnih določb, sprejetih za izvajanje te direktive.

Mehanizmi iz prvega pododstavka vključujejo vsaj:

(a)

posebne postopke za prejem poročil o morebitnih ali dejanskih kršitvah in njihovo nadaljnje spremljanje, vključno z vzpostavitvijo varnih komunikacijskih kanalov za takšna poročila;

(b)

ustrezno zaščito uslužbencev v finančnih institucijah, ki prijavijo kršitve, storjene znotraj finančne institucije, vsaj pred povračilnimi ukrepi, diskriminacijo ali drugimi oblikami nepoštenega obravnavanja;

(c)

varstvo identitete osebe, ki prijavi kršitve, in fizične osebe, ki je domnevno odgovorna za kršitev, na vseh stopnjah postopkov, razen če se razkritje identitete zahteva v skladu z nacionalno zakonodajo v okviru nadaljnje preiskave ali poznejših upravnih ali sodnih postopkov.

Države članice od investicijskih podjetij, upravljavcev trga, izvajalcev storitev sporočanja podatkov, kreditnih institucij, kar zadeva investicijske storitve ali posle in pomožne storitve, ter podružnic podjetij iz tretjih držav zahtevajo, da imajo vzpostavljene ustrezne postopke, v skladu s katerimi bodo uslužbenci prek posebnega, neodvisnega in samostojnega kanala interno poročali o morebitnih ali dejanskih kršitvah.

Člen 74

Pravica do pritožbe

Države članice zagotovijo, da je kakršna koli odločitev, sprejeta v skladu z določbami Uredbe (EU) št. 600/2014 ali v skladu z zakoni ali drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo, ustrezno obrazložena in da v zvezi z njo velja pravica do pritožbe na sodišču. Pravica do pritožbe na sodišču se uporablja tudi, če v šestih mesecih po predložitvi zahtevka za pridobitev dovoljenja, v katerem so navedene vse potrebne informacije, ni sprejeta nobena odločitev v zvezi z njim.

Države članice določijo, da lahko eno ali več naslednjih teles, kakor določa nacionalno pravo, v interesu potrošnikov in v skladu z nacionalnim pravnim redom pred sodiščem ali pristojnim upravnim organom sproži tudi postopek za zagotovitev, da se uporabljajo Uredba (EU) št. 600/2014 in nacionalne določbe, sprejete za izvajanje te direktive, in sicer:

(a)

javna telesa ali njihovi zastopniki;

(b)

potrošniške organizacije, ki imajo legitimen interes za zaščito potrošnikov;

(c)

poklicne organizacije, ki imajo legitimen interes za ukrepanje za zaščito svojih članov.

Člen 75

Izvensodni mehanizem za pritožbe potrošnikov

Države članice zagotovijo vzpostavitev učinkovitih pritožbenih postopkov in postopkov pravnega varstva za izvensodno poravnavo potrošniških sporov v zvezi z opravljanjem investicijskih in pomožnih storitev, ki jih zagotavljajo investicijska podjetja, z uporabo obstoječih teles, kjer je ustrezno. Države članice zagotovijo tudi, da vsa investicijska podjetja upoštevajo enega ali več teh organov, ki izvajajo pritožbene postopke in uporabljajo druga pravna sredstva.

Države članice zagotovijo, da ti organi dejavno sodelujejo z nasprotnimi strankami v drugih državah članicah pri reševanju čezmejnih sporov.

Pristojni organi uradno obvestijo ESMA o postopkih za pritožbe in reševanje sporov iz odstavka 1, ki so na voljo v okviru njihove pristojnosti.

ESMA objavi seznam vseh izven sodnih mehanizmov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.

Člen 76

Poklicna skrivnost

Države članice zagotovijo, da pristojne organe, vse osebe, ki delajo ali so delale za pristojne organe, ali subjekte, na katere so prenesene naloge v skladu s členom 67(2), ter revizorje in izvedence, ki jih zadolžijo pristojni organi, zavezuje obveznost poklicne molčečnosti. Ne razširjajo nobene zaupne informacije, ki jo lahko prejmejo pri opravljanju svojih dolžnosti, razen v obliki povzetka ali združeni obliki, tako da posameznih investicijskih podjetij, upravljavcev trga, reguliranih trgov ali katerih koli drugih oseb ni mogoče prepoznati, brez poseganja v zahteve nacionalnega kazenskega ali davčnega prava ali druge določbe te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014.

Kadar je bil zoper investicijsko podjetje, upravljavca trga ali regulirani trg uveden stečajni postopek ali postopek prisilne likvidacije, se lahko zaupne informacije, ki ne zadevajo tretjih oseb, razširijo v civilnem ali gospodarskem postopku, če je to potrebno za izvajanje postopka.

Brez poseganja v zahteve nacionalnega kazenskega ali davčnega prava lahko pristojni organi, telesa ali fizične ali pravne osebe, razen pristojnih organov, ki prejmejo zaupne informacije v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014, te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti in za izvajanje svojih funkcij, v primeru pristojnih organov v okviru področja uporabe te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014 ali v primeru drugih organov, teles ali fizičnih ali pravnih oseb za namen, za katerega so jim bile take informacije posredovane in/ali v okviru upravnih ali sodnih postopkov, ki se specifično nanašajo na izvajanje teh funkcij. Vseeno lahko organ, ki prejme informacije, te informacije uporabi za druge namene, če pristojni organ ali drugi organ, telo ali oseba, ki posreduje informacije, privoli v to.

Za vse zaupne informacije, ki so sprejete, izmenjane ali posredovane v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014, veljajo pogoji poklicne skrivnosti iz tega člena. Ne glede na to ta člen pristojnim organom ne preprečuje, da bi izmenjevali ali posredovali zaupne informacije v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014 in drugimi direktivami ali uredbami, ki se uporabljajo za investicijska podjetja, kreditne institucije, pokojninske sklade, KNPVP, AIS, zavarovalne in pozavarovalne posrednike, zavarovalnice, regulirane trge ali upravljavce trga, CNS, CDD, ali drugače s privolitvijo pristojnega organa ali drugega organa ali telesa ali fizične ali pravne osebe, ki je informacije sporočila.

Ta člen pristojnim organom ne preprečuje, da bi v skladu z nacionalnim pravnim redom izmenjali ali posredovali zaupne informacije, ki niso bile prejete s strani pristojnega organa druge države članice.

Člen 77

Odnosi z revizorji

Države članice predvidijo vsaj, da ima katera koli oseba, pooblaščena v smislu Direktive 2006/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta ( 11 ), ki v investicijskem podjetju, na reguliranem trgu ali pri izvajalcu storitev sporočanja podatkov opravlja nalogo, opisano v členu 34 Direktive 2013/34/EU ali členu 73 Direktive 2009/65/ES, ali katero koli drugo nalogo, ki jo predpisuje zakonodaja, dolžnost, da nemudoma poroča pristojnim organom o katerem koli dejstvu ali odločitvi v zvezi s tem podjetjem, s katerim se je ta oseba seznanila pri opravljanju te naloge in ki lahko:

(a)

predstavlja pomembno kršitev zakonov in drugih predpisov, ki določajo pogoje, ki veljajo za pridobitev dovoljenja ali ki specifično veljajo za opravljanje dejavnosti investicijskih podjetij;

(b)

škodljivo vplivajo na kontinuirano delovanje investicijskega podjetja;

(c)

vodijo k zavrnitvi potrditve računovodskih izkazov ali k izrazu pridržkov.

Ta oseba ima tudi dolžnost, da poroča o morebitnih dejstvih in odločitvah, s katerim se seznani pri opravljanju nalog iz prvega pododstavka v podjetju s tesnimi povezavami z investicijskim podjetjem, v kateri oseba opravlja svojo nalogo.

Dobroverno razkritje katerega koli dejstva ali odločitve iz odstavka 1 pristojnim oblastem s strani oseb, pooblaščenih v smislu Direktive 2006/43/EC, ne predstavlja kršitve katere koli pogodbene ali pravne omejitve glede razkritja informacij in zaradi njega take osebe ne postanejo na noben način odgovorne.

Člen 78

Varstvo podatkov

Obdelava osebnih podatkov, zbranih pri izvajanju nadzornih pooblastil, vključno s preiskovalnimi pooblastili, v skladu s to direktivo ali za takšno izvajanje, se izvaja v skladu z nacionalno zakonodajo, s katero se izvaja Direktiva 95/46/ES, in z Uredbo (ES) št. 45/2001, kadar je primerno.

POGLAVJE II

Sodelovanje med pristojnimi organi držav članic in z ESMA

Člen 79

Obveznost sodelovanja

Pristojni organi različnih držav članic med seboj sodelujejo, kadar koli je to potrebno za namen opravljanja njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014, pri čemer uporabljajo svoja pooblastila iz te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014 ali iz nacionalnega prava.

Kadar se države članice v skladu s členom 70 odločijo določiti kazenske sankcije za kršitev določb iz tega člena, zagotovijo, da so na voljo ustrezni ukrepi, tako da imajo pristojni organi vsa potrebna pooblastila za sodelovanje s sodnimi organi v njihovi sodni pristojnosti, da prejemajo posebne informacije, povezane s preiskavami kaznivih dejanj ali postopki, ki se začnejo ob morebitnih kršitvah te direktive in Uredbe (EU) št 600/2014, ter te informacije zagotovijo tem ali drugim pristojnim organom in ESMA, da izpolnijo svojo obveznost glede medsebojnega sodelovanja in sodelovanja z ESMA v skladu s to direktivo in Uredbo (EU) št 600/2014.

Pristojni organi nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic. Zlasti si izmenjujejo informacije in sodelujejo pri morebitnih preiskovalnih ali nadzornih dejavnostih.

Pristojni organi lahko tudi sodelujejo s pristojnimi organi drugih držav članic za lažjo izterjavo denarnih kazni.

Da bi države članice poenostavile in pospešile sodelovanje in zlasti izmenjavo informacij, imenujejo en sam pristojni organ kot kontaktno točko za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014. Države članice Komisiji, ESMA in drugim državam članicam sporočijo imena organov, imenovanih za sprejemanje zahtev za izmenjavo informacij ali sodelovanje v skladu s tem odstavkom. ESMA objavi seznam teh organov na svojem spletnem mestu in ga redno posodablja.

Ko ob upoštevanju položaja trgov vrednostnih papirjev v državi članici gostiteljici postanejo posli na mesta trgovanja, ki ima vzpostavljeno ureditev v državi članici gostiteljici, zelo pomembni za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici, pristojni organi mesta trgovanja matične države članice in države članice gostiteljice vzpostavijo sorazmerno ureditev sodelovanja.

Države članice sprejmejo potrebne administrativne in organizacijske ukrepe za omogočanje pomoči iz odstavka 1.

Pristojni organi lahko uporabijo svoja pooblastila za namen sodelovanja tudi v primerih, ko preiskovano ravnanje ne predstavlja kršitve katere koli od določb, ki veljajo v zadevni državi članici.

Kadar ima pristojni organ utemeljene razloge za sum, da na ozemlju druge države članice prihaja do dejanj ali je prihajalo do dejanj, ki so v nasprotju z določbami te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014, in jih izvajajo subjekti, ki niso pod njegovim nadzorom, o tem na kar se da specifičen način uradno obvesti pristojni organ druge države članice in ESMA. Uradno obveščeni pristojni organ ustrezno ukrepa. O izidu ukrepanja in, kolikor je mogoče, o pomembnih vmesnih dogajanjih obvesti pristojni organ, ki je poslal obvestilo, in ESMA. Ta odstavek ne posega v pristojnosti pristojnega organa, ki je poslal obvestilo.

Brez poseganja v odstavka 1 in 4 pristojni organi sporočijo ESMA in drugim pristojnim organom podatke o:

(a)

zahtevah po zmanjšanju velikosti pozicije ali izpostavljenosti v skladu s točko (o) člena 69(2);

(b)

kakršni koli omejitvi zmožnosti, da osebe sklenejo posel z izvedenim finančnim instrumentom na blago v skladu s točko (p) člena 69(2).

Obvestilo mora, kadar je ustrezno, vključevati podrobne podatke o zahtevi iz točke (j) člena 69(2), vključno z istovetnostjo osebe ali oseb, na katere je bilo naslovljeno, in razloge zanjo ter namen omejitev, uvedenih v skladu s točko (p) člena 69(2), vključno z zadevno osebo, finančnimi instrumenti, ki se uporabljajo, omejitvijo velikosti pozicije, ki jo lahko oseba kadar koli ima, kakršnimi koli izvzetji v zvezi s tem, ki se odobrijo v skladu s členom 57, in razlogi zanje.

Obvestilo se pošlje najmanj 24 ur pred nameravanim začetkom veljavnosti ukrepov. Kadar ni mogoče upoštevati 24-urnega roka, lahko pristojni organ obvestilo izjemoma pošlje manj kot 24 ur pred začetkom veljavnosti ukrepa.

Pristojni organ države članice, ki prejme obvestilo v skladu s tem odstavkom, lahko sprejme ukrepe v skladu s točko (o) ali (p) člena 69(2), kadar je ugotovljeno, da je ukrep potreben za dosego cilja drugega pristojnega organa. Kadar namerava pristojni organ sprejeti ukrepe, prav tako pošlje obvestilo v skladu s tem odstavkom.

Kadar ukrep iz točke (a) ali (b) prvega pododstavka tega odstavka zadeva energetske proizvode na debelo, pristojni organ obvesti tudi Agencijo za sodelovanje energetskih regulatorjev, ustanovljeno z Uredbo (ES) št. 713/2009.

Pristojni organi v zvezi s pravicami do emisije sodelujejo z javnimi organi, pristojnimi za nadzor nad promptnimi in avkcijskimi trgi, ter pristojnimi organi, upravljavci registrov in drugimi javnimi organi, pristojnimi za nadzor skladnosti v skladu z Direktivo 2003/87/ES, da se tem organom zagotovi celovit pregled nad trgi s pravicami do emisije.

V primeru izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode pristojni organi poročajo javnim organom, pristojnim za nadzor, upravljanje in urejanje fizičnih kmetijskih trgov v skladu z Uredbo (EU) št. 1308/2013, ter z njimi sodelujejo.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 89 za uvedbo meril, po katerih se za poslovanje mesta trgovanja v državi članici gostiteljici lahko šteje, da je znatnega pomena za delovanje trgov vrednostnih papirjev in zaščito vlagateljev v tej državi članici gostiteljici.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za ureditev sodelovanja iz odstavka 2.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 80

Sodelovanje med pristojnimi organi pri dejavnostih nadzora, preverjanjih na kraju samem ali preiskavah

Pristojni organ ene države članice lahko zahteva sodelovanje pristojnega organa druge države članice pri nadzorni dejavnosti ali preverjanju na kraju samem ali preiskavi. V primeru investicijskih podjetij, ki so oddaljeni člani ali udeleženci reguliranega trga, se lahko pristojni organ reguliranega trga odloči, da se obrne neposredno nanje, pri čemer ustrezno obvesti pristojni organ matične države članice oddaljenega člana ali udeleženca.

Kadar pristojni organ prejme zahtevo v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo, v okviru svojih pooblastil:

(a)

sam opravi preverjanje ali preiskavo;

(b)

organu, ki je vložil zahtevo, omogoči, da opravi preverjanje ali preiskavo;

(c)

revizorjem ali izvedencem omogoči, da opravijo preverjanje ali preiskavo.

Da bi se nadzorne prakse poenotile, lahko ESMA sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, tudi pri dejanskih preverjanjih ali preiskavah na kraju samem, ki jih skupaj izvajajo dva ali več pristojnih organov v skladu s členom 21 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredelijo informacije, ki si jih pristojni organi izmenjujejo, ko sodelujejo pri nadzornih dejavnostih, preverjanju na kraju samem in preiskavah.

ESMA te osnutke regulativnih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. julija 2015.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se za pristojne organe pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za sodelovanje pri dejavnostih nadzora, preverjanju na kraju samem in preiskavah.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 81

Izmenjava informacij

Pristojni organi držav članic, imenovani za kontaktne točke za namene te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014 v skladu s členom 79(1) te direktive, si takoj medsebojno posredujejo informacije, potrebne za namene opravljanja dolžnosti pristojnih organov, imenovanih v skladu s členom 67(1) te direktive, ki so opredeljene v določbah, sprejetih v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014.

Pristojni organi, ki si izmenjujejo informacije z drugimi pristojnimi organi v skladu s to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014, lahko pri posredovanju informacij navedejo, da te informacije ne smejo biti razkrite brez njihovega izrecnega privoljenja, pri čemer se lahko take informacije izmenjajo samo za namene, za katere so ti organi dali privoljenje.

Pristojni organ, imenovan kot kontaktna točka v skladu s členom 79(1), lahko posreduje informacije, prejete v skladu z odstavkom 1 tega člena ter členoma 77 in 88, organom iz člena 67(1). Ti jih ne posredujejo drugim telesom ali fizičnim ali pravnim osebam brez izrecne privolitve pristojnega organa, ki jim jih je razkril, in jih lahko posredujejo samo za namene, za katere jim je ta organ dal privolitev, razen v utemeljenih okoliščinah. V tem zadnjem primeru kontaktna točka takoj obvesti kontaktno točko, ki je informacije poslala.

Organi iz člena 71 ter druga telesa ali fizične in pravne osebe, ki prejmejo zaupne informacije v skladu z odstavkom 1 tega člena ali v skladu s členoma 77 in 88, lahko te informacije uporabijo samo pri opravljanju svojih dolžnosti, zlasti:

▼M4

(a)

za preverjanje, da so pogoji, ki veljajo za začetek poslovanja investicijskih podjetij, izpolnjeni, in za omogočanje spremljanja vodenja tega poslovanja, administrativnih in računovodskih postopkov ter mehanizmov notranjih kontrol;

▼B

(b)

za spremljanje pravilnega delovanja mest trgovanja;

(c)

za nalaganje sankcij;

(d)

pri upravnih pritožbah proti odločitvam pristojnih organov;

(e)

v sodnih postopkih, sproženih v skladu s členom 74;

(f)

pri izvensodnem mehanizmu za pritožbe vlagateljev iz člena 75.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za izmenjavo informacij.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Niti ta člen niti člena 76 ali 88 pristojnemu organu ne preprečujejo, da ESMA, Evropskemu odboru za sistemska tveganja, centralnim bankam, Evropskemu sistemu centralnih bank in Evropski centralni banki kot monetarnim organom, ter, kjer je ustrezno, drugim javnim organom oblasti, odgovornim za nadzor nad plačilnimi sistemi in sistemi poravnave, posreduje zaupne informacije, namenjene opravljanju njihovih nalog. Enako se takim organom ali telesom tudi ne prepreči, da bi pristojnim organom posredovali takšne informacije, ki jih ti morda potrebujejo za opravljanje funkcij iz te direktive ali Uredbe (EU) št. 600/2014.

Člen 82

Zavezujoče posredovanje

Pristojni organi lahko obvestijo ESMA o primerih, ko je bila zahteva, ki se nanaša na spodaj navedeno, zavrnjena ali se nanjo ni odzvalo v razumnem roku:

(a)

izvedbo nadzornega pregleda, preverjanja na kraju samem ali preiskave, kot določa člen 80; ali

(b)

izmenjavo informacij, kot določa člen 81.

V primerih iz odstavka 1 lahko ESMA ukrepa v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010, brez poseganja v možnosti, da se odkloni ukrepanje na zahtevo po informacijah, določeno v členu 83 te direktive, in v možnosti, da ESMA v takih primerih ukrepa v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 83

Zavrnitev sodelovanja

Pristojni organ lahko zavrne izpolnitev zahtev za sodelovanje pri opravljanju preiskave, preverjanja na kraju samem ali nadzorne dejavnosti iz člena 84 ali za izmenjavo informacij iz člena 81 samo, kadar:

(a)

so bili pred organi naslovljene države članice že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in osebami;

(b)

je bila v naslovljeni državi članici v zvezi z istimi osebami in istimi dejanji že izrečena pravnomočna sodba.

V primeru take zavrnitve pristojni organ v skladu s tem uradno obvesti pristojni organ, ki je vložil zahtevo, in ESMA, pri čemer navede čim podrobnejše informacije.

Člen 84

Posvetovanje pred izdajo dovoljenja

Posvetovanje s pristojnimi organi drugih zadevnih držav članic se opravi pred izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju, ki je karkoli od naslednjega:

(a)

je odvisno podjetje investicijskega podjetja, upravljavca trga ali kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(b)

je odvisno podjetje obvladujočega podjetja investicijskega podjetja ali kreditne institucije, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(c)

ga obvladujejo iste fizične ali pravne osebe, ki obvladujejo investicijsko podjetje ali kreditno institucijo v drugi državi članici.

Posvetovanje s pristojnim organom države članice, odgovornim za nadzor nad kreditnimi institucijami ali zavarovalnicami, se opravi pred izdajo dovoljenja investicijskemu podjetju ali upravljavcu trga, ki je eno od naslednjega:

(a)

je odvisno podjetje kreditne institucije ali zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Uniji;

(b)

je odvisno podjetje obvladujočega podjetja kreditne institucije ali zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v Uniji;

(c)

ga obvladuje ista fizična ali pravna oseba, ki obvladuje kreditno institucijo ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v Uniji.

Ustrezni pristojni organi iz odstavkov 1 in 2 se zlasti posvetujejo med seboj pri ocenjevanju primernosti delničarjev ali družbenikov ter ugleda in izkušenj oseb, ki dejansko vodijo poslovanje v zvezi z vodenjem drugega subjekta v isti skupini. Izmenjajo si vse informacije o primernosti delničarjev ali družbenikov ter ugleda in izkušenj oseb, ki dejansko vodijo poslovanje, ki so pomembne za druge vpletene pristojne organe pri izdajanju dovoljenj ter pri stalnem ocenjevanju usklajenosti s pogoji poslovanja.

ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se oblikujejo standardni obrazci, predloge in postopki za posvetovanje z drugimi pristojnimi organi pred izdajo dovoljenja.

ESMA te osnutke izvedbenih tehničnih standardov Komisiji predloži do 3. januarja 2016.

Komisiji se podeli pooblastilo za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Člen 85

Pooblastila držav članic gostiteljic

Države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko pristojni organ za statistične namene zahteva, da mu vsa investicijska podjetja s podružnicami na njihovih ozemljih periodično poročajo o dejavnosti teh podružnic.

Pri izvajanju svojih pooblastil v skladu s to direktivo države članice gostiteljice zagotovijo, da lahko pristojni organ od podružnic investicijskih podjetij zahteva, da zagotovijo informacije, potrebne za spremljanje njihove skladnost s standardi, ki jih določi država članica gostiteljica in ki se zanje uporabljajo v primerih iz člena 35(8). Te zahteve ne smejo biti strožje kot tiste, ki jih za spremljanje njihove skladnosti z istimi standardi iste države članice nalagajo družbam s sedežem na njihovem ozemlju.

Člen 86

Previdnostni ukrepi, ki jih sprejmejo države članice gostiteljice

Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge za prepričanost, da investicijsko podjetje, ki na njenem ozemlju svobodno opravlja storitve, krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, ali da investicijsko podjetje, ki ima na njenem ozemlju podružnico, krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, glede česar pristojni organ države članice gostiteljice nima pooblastil, glede teh odkritij opozori pristojni organ matične države članice.

Kadar investicijsko podjetje kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neprimerne, še naprej deluje na način, ki jasno škodi interesom vlagateljev države članice gostiteljice ali pravilnemu delovanju trgov, se uporabi naslednje:

(a)

pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da bi zaščitil vlagatelje in pravilno delovanje trgov, kar vključuje možnost preprečevanja investicijskim podjetjem kršiteljem, da bi začela s katerimi koli novimi posli na njihovem ozemlju. Komisija in ESMA se brez nepotrebnih zamud obvestita o takih ukrepih; ter

(b)

pristojni organ države članice gostiteljice lahko o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar pristojni organi države članice gostiteljice ugotovijo, da investicijsko podjetje s podružnico na njenem ozemlju krši zakonske ali podzakonske določbe, sprejete v tej državi članici v skladu s tistimi določbami te direktive, ki dajejo pooblastila pristojnim organom države članice gostiteljice, ti organi od zadevnega investicijskega podjetja zahtevajo, da preneha s svojim nezakonitim ravnanjem.

Kadar zadevno investicijsko podjetje ne uredi potrebnega, pristojni organi države članice gostiteljice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da zadevno investicijsko podjetje preneha s svojim nezakonitim ravnanjem. O naravi teh ukrepov se posreduje sporočilo pristojnim organom matične države članice.

Kadar investicijsko podjetje kljub ukrepom, ki jih sprejme država članica gostiteljica, še naprej krši zakonske ali podzakonske določbe iz prvega pododstavka, ki veljajo v državi članici gostiteljici, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da se zaščiti vlagatelje in pravilno delovanje trgov. Komisija in ESMA se brez nepotrebnih zamud obvestita o takih ukrepih.

Poleg tega pristojni organ države članice gostiteljice lahko o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar ima pristojni organ države članice gostiteljice reguliranega trga, MTF ali OTF jasne in dokazljive razloge za prepričanje, da tak regulirani trg, MTF ali OTF krši obveznosti, ki izhajajo iz predpisov, sprejetih v skladu s to direktivo, na te ugotovitve opozori pristojni organ matične države članice reguliranega trga ali MTF ali OTF.

Kadar navedeni regulirani trg ali MTF ali OTF, kljub ukrepom, ki jih sprejme pristojni organ matične države članice, ali ker se taki ukrepi izkažejo za neprimerne, še naprej deluje na način, ki jasno škodi interesom vlagateljev države članice gostiteljice ali pravilnemu delovanju trgov, pristojni organ države članice gostiteljice, potem ko je obvestil pristojni organ matične države članice, sprejme vse ustrezne ukrepe, da se zaščiti vlagatelje in pravilno delovanje trgov, kar zajema možnost preprečitve navedenemu reguliranemu trgu, MTF ali OTF, da bi svojo ureditev dal na razpolago oddaljenim članom ali udeležencem s sedežem v državi članici gostiteljici. Komisija in ESMA se brez nepotrebnih zamud obvestita o takih ukrepih.

Poleg tega pristojni organ države članice gostiteljice lahko o zadevi obvesti ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dodeljena s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Morebitni ukrep, sprejet v skladu z odstavki 1, 2 ali 3, ki zajema sankcije ali omejitve dejavnosti investicijskega podjetja ali reguliranega trga, mora biti ustrezno obrazložen, zadevno investicijsko podjetje ali regulirani trg pa je treba o njem obvestiti.

Člen 87

Sodelovanje in izmenjava informacij z ESMA

Pristojni organi sodelujejo z ESMA za namene te direktive v skladu z Uredbo (EU) št. 1095/2010.

Pristojni organi brez nepotrebnih zamud zagotovijo ESMA vse informacije, potrebne za opravljanje njegovih nalog iz te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014 ter v skladu s členoma 35 in 36 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

POGLAVJE III

Sodelovanje s tretjimi državami

Člen 88

Izmenjava informacij s tretjimi državami

Države članice in ESMA v skladu s členom 33 Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko sklenejo sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij s pristojnimi organi tretjih držav, samo, če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu, zahtevanemu v skladu s členom 76. Taka izmenjava informacij mora biti namenjena opravljanju nalog teh pristojnih organov.

Posredovanje osebnih podatkov tretji državi s strani države članice v skladu s poglavjem IV Direktive 95/46/ES.

ESMA posreduje osebne podatke tretji državi v skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 45/2001.

Države članice in ESMA lahko sklenejo tudi sporazume o sodelovanju, ki predvidevajo izmenjavo informacij z organi, telesi in fizičnimi ali pravnimi osebami tretjih držav, odgovornimi za:

(a)

nadzor nad kreditnimi institucijami, drugimi finančnimi institucijami, zavarovalnicami in nadzor nad finančnimi trgi;

(b)

likvidacijo in stečaj investicijskih podjetij in druge podobne postopke;

(c)

izvajanje obveznih revizij računovodskih izkazov investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij, kreditnih institucij in zavarovalnic v okviru opravljanja svojih nadzornih funkcij ali za upravljanje odškodninskih shem v okviru opravljanja svojih funkcij;

(d)

nadzor nad telesi, udeleženimi pri likvidaciji in stečaju investicijskih podjetij in pri drugih podobnih postopkih;

(e)

nadzor nad osebami, zadolženimi za opravljanje obveznih revizij računovodskih izkazov zavarovalnic, kreditnih institucij, investicijskih podjetij in drugih finančnih institucij;

(f)

nadzor nad osebami, ki so aktivne na trgu s pravicami do emisije, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi;

(g)

nadzor nad osebami, ki so aktivne na trgih izvedenih finančnih instrumentov na kmetijske proizvode, za zagotovitev celovitega pregleda nad finančnimi in promptnimi trgi.

Sporazumi o sodelovanju iz tretjega pododstavka se lahko sklenejo le, če za razkrite informacije velja jamstvo poklicne skrivnosti, ki je najmanj enakovredno jamstvu, zahtevanemu v skladu s členom 76. Taka izmenjava informacij je namenjena opravljanju nalog teh organov ali teles ali fizičnih ali pravnih oseb. Kadar sporazum o sodelovanju vključuje prenos osebnih podatkov s strani države članice, mora biti v skladu s Poglavjem IV Direktive 95/46/ES in Uredbo (ES) št. 45/2001, če je ESMA udeležen pri prenosu.

Kadar informacije izvirajo iz druge države članice, se ne smejo razkriti brez izrecne privolitve pristojnih organov, ki so jih posredovali, in kadar je ustrezno, se lahko razkrijejo izključno za namene, za katere ti organi dajo svojo privolitev. Ista določba se uporablja za informacije, ki jih posredujejo pristojni organi tretje države.

NASLOV VII

DELEGIRANI AKTI

Člen 89

Izvajanje pooblastila

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 2(3), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 13(1), člena 16(12), člena 23(4), člena 24(13), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 2. julija 2014.

Pooblastilo iz člena 2(3), drugega pododstavka člena 4(1)(2), člena 4(2), člena 13(1), člena 16(12), člena 23(4), člena 24(13), člena 25(8), člena 27(9), člena 28(3), člena 30(5), člena 31(4), člena 32(4), člena 33(8), člena 52(4), člena 54(4), člena 58(6), člena 64(7), člena 65(7) in člena 79(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 2(3), drugim pododstavkom člena 4(1)(2), členom 4(2), členom 13(1), členom 16(12), členom 23(4), členom 24(13), členom 25(8), členom 27(9), členom 28(3), členom 30(5), členom 31(4), členom 32(4), členom 33(8), členom 52(4), členom 54(4), členom 58(6), členom 64(7), členom 65(7) in členom 79(8) začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

▼M3

Člen 89a

Postopek v odboru

Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES ( 12 ). Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

▼B

KONČNE DOLOČBE

Člen 90

Poročila in revizija

Pred ►M3 3. marcem 2020 ◄ Komisija po posvetovanju z ESMA Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o:

(a)

delovanju OTF, vključno z njihovo specifično uporabo trgovanja s hkratnim nakupom in prodajo, z upoštevanjem nadzornih izkušenj, ki so si jih pridobili pristojni organi, števila OTF v Uniji, ki so pridobili dovoljenje, in njihovega tržnega deleža, v katerem zlasti preveri, ali je treba opredelitev pojma OTF kakor koli prilagoditi in ali je nabor finančnih instrumentov, zajetih v kategoriji OTF, še vedno ustrezen;

(b)

delovanju režima za zagonske trge MSP z upoštevanjem števila MTF, ki so registrirani kot zagonski trgi MSP, števila izdajateljev, prisotnih na njih, in zadevnega obsega trgovanja.

V poročilu se oceni zlasti, če prag iz točke (a) člena 33(3) ostaja primeren minimum za doseganje ciljev glede zagonskih trgov MSP, kot je navedeno v tej direktivi;

(c)

učinku zahtev glede algoritemskega trgovanja, vključno z visokofrekvenčnim algoritemskim trgovanjem;

(d)

izkušnjah z mehanizmom za prepoved določenih produktov ali praks ob upoštevanju podatka, kolikokrat so bili ti mehanizmi sproženi, in njihovih učinkov;

(e)

uporabi upravnih in kazenskih sankcij, zlasti potrebni nadaljnji harmonizaciji upravnih sankcij, določenih za kršitev zahtev iz te direktive in Uredbe (EU) št. 600/2014;

(f)

učinku izvajanja omejitev pozicij in upravljanja pozicij na likvidnost, zlorabe trga in pravilno oblikovanje cen ter pogoje za poravnavo na trgih izvedenih finančnih instrumentov na blago;

(g)

razvoju cen za podatke o preglednosti pred trgovanjem in po njem z reguliranih trgov, MTF, OTF in APA;

(h)

učinku zahteve o razkritju vsakršnih provizij, pristojbin in nedenarnih koristi v zvezi z zagotavljanjem investicijske storitve ali pomožne storitve stranki v skladu s členom 24(9), vključno z njenim učinkom na pravilno delovanje notranjega trga čezmejnega investicijskega svetovanja.

Po posvetovanju z ESMA Komisija predstavi Evropskemu parlamentu in Svetu poročila o delovanju sistemov stalnih informacij, vzpostavljenih v skladu z naslovom V. Poročilo iz člena 65(1) se predstavi do ►M3 3. septembra 2019 ◄ . Poročilo iz člena 65(2) se predstavi do ►M3 3. septembra 2021 ◄ .

V poročilih iz prvega pododstavka se oceni delovanje sistemov stalnih informacij glede na naslednja merila:

(a)

razpoložljivost in pravočasnost informacij po trgovanju v konsolidirani obliki, ki zajemajo vse posle ne glede na to, ali so bili opravljeni na mestu trgovanja ali ne;

(b)

razpoložljivost in pravočasnost visokokakovostnih popolnih in delnih informacij po trgovanju, v oblikah, ki so za udeležence trga lahko dostopne in uporabne, ter na voljo na razumni poslovni podlagi.

Kadar Komisija meni, da CTP niso zagotovili informacij, ki izpolnjujejo merila iz drugega pododstavka, svojemu poročilu priloži zahtevo, da ESMA začne postopek s pogajanji za imenovanje poslovnega subjekta za upravljanje sistema stalnih informacij prek postopka javnega naročila, ki ga vodi ESMA. ESMA začne postopek po prejemu zahteve Komisije pod pogoji, določenimi v zahtevi Komisije, in v skladu z Uredbo (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta ( 14 ).

Komisija je v primeru, da se začne postopek iz odstavka 2, pooblaščena, da v skladu s členom 89 sprejema delegirane akte za spreminjanje členov 59 do 65 in oddelka D Priloge I k tej direktivi ter točke (19) člena 2(1) Uredbe (EU) št. 600/2014, in sicer v teh aktih opredeli ukrepe, s katerimi:

(a)

določi trajanje pogodbe poslovnega subjekta za upravljanje sistema stalnih informacij ter postopek in pogoje za podaljšanje pogodbe in za začetek novega javnega naročila;

(b)

zagotovi, da poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij to počne izključno in da noben drug subjekt nima dovoljenja za CTP v skladu s členom 59;

(c)

pooblasti ESMA, da zagotavlja, da poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovan prek javnega naročila, izpolnjuje pogoje razpisa;

(d)

zagotovi, da so informacije po trgovanju, ki jih zagotavlja poslovni subjekt za upravljanje stalnih informacij, visokokakovostne, v oblikah, ki so za udeležence trga enostavno dostopne in uporabne, ter v konsolidirani obliki, ki zajema celoten trg;

(e)

zagotovi, da so informacije po trgovanju zagotovljene na razumnih poslovni podlagi, na konsolidirani in nekonsolidirani podlagi, in zadostujejo potrebam uporabnikov po vsej Uniji;

(f)

zagotovi, da mesta trgovanja in APA svoje podatke o trgovanju dajo na voljo poslovnemu subjektu za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovanemu prek postopka javnega naročila pod vodstvom ESMA, in to po razumni ceni;

(g)

določi ureditev, ki se uporabi v primeru, ko poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij, imenovan prek postopka javnega naročila, ne izpolnjuje pogojev razpisa;

(h)

določi ureditev, ki CTP, ki imajo dovoljenje v skladu s členom 59 – v primeru, da pooblastilo iz točke (b) tega odstavka ni bilo uporabljeno ali da z javnim naročilom ni imenovan noben subjekt –, omogoča, da še naprej upravljajo sistem stalnih informacij, dokler ni zaključeno novo javno naročilo in ni uspešno imenovan poslovni subjekt za upravljanje sistema stalnih informacij.

Komisija do ►M3 1. januarja 2019 ◄ in po posvetovanju z ESMA in ACER pripravi poročilo o oceni morebitnega učinka na cene energije in delovanje energetskega trga ter o izvedljivosti in koristih zmanjšanja tveganja nasprotne stranke in sistemskega tveganja ter neposrednih stroških pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6, za katere velja obveznost kliringa iz člena 4 Uredbe (EU) št. 648/2012, tehnik za zmanjšanje tveganja iz člena 11(3) navedene uredbe in o njihovi vključitvi v izračun praga kliringa v skladu s členom 10 navedene uredbe.

Kadar Komisija oceni, da vključitev teh pogodb ne bi bila izvedljiva in koristna, po potrebi predloži zakonodajni predlog Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija je v skladu s členom 89 te direktive pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov v zvezi s podaljšanjem 42-mesečnega obdobja iz člena 95(1) te direktive enkrat za dve leti in še enkrat za eno leto.

▼M2 —————

▼B

Člen 92

Spremembe Direktive 2011/61/EU

Direktiva 2011/61/EU se spremeni:

(1)

v točko (r) člena 4(1) se doda naslednja točka:

„(vii)

državo članico, ki ni matična država članica, v kateri UAIS EU zagotavlja storitve iz člena 6(4);“

(2)

člen 33 se spremeni:

(a)

naslov člena se nadomesti z naslednjim:

„Pogoji za upravljanje EU AIS, ustanovljenih v drugih državah članicah, in zagotavljanje storitev v drugih državah članicah“;

(b)

odstavka 1 in 2 se nadomestita z naslednjim:

„1.

Države članice zagotovijo, da lahko EU AIS, ki ima dovoljenje neposredno ali z ustanovitvijo podružnice:

(a)

upravlja EU AIS, ustanovljene v drugi državi članici, če ima UAIS dovoljenje za upravljanje te vrste AIS;

(b)

v drugi državi članici zagotavlja storitve iz člena 6(4), za katere ima dovoljenje.

UAIS, ki namerava prvič zagotavljati dejavnosti in storitve iz odstavka 1, pristojnim organom svoje matične države članice sporoči naslednje informacije:

(a)

državo članico, v kateri namerava neposredno upravljati AIS ali ustanoviti podružnico in/ali zagotavljati storitve iz člena 6(4);

(b)

poslovni načrt, ki vsebuje zlasti storitve, ki jih namerava izvajati, in/ali AIS, ki jih namerava upravljati.“.

Člen 93

Prenos

Države članice do ►M3 3. julija 2017 ◄ sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo. Komisiji nemudoma sporočijo besedilo navedenih predpisov.

Države članice izvajajo te ukrepe od ►M3 3. januarja 2018 ◄ , razen določb, s katerimi se prenaša člen 65(2) in se začnejo izvajati ►M3 3. septembra 2019 ◄ .

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice. Vključijo tudi izjavo, da se v obstoječih zakonih in drugih predpisih sklici na direktive, razveljavljene s to direktivo, razlagajo kot sklici na to direktivo. Način sklicevanja in obliko izjave določijo države članice.

Države članice uporabljajo ukrepe iz člena 92 od 3. julija 2015.

Države članice Komisiji in ESMA sporočijo besedilo temeljnih določb nacionalnega prava, ki jih sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 94

Razveljavitev

Direktiva 2004/39/ES, kot je bila spremenjena z akti, navedenimi v delu A Priloge III k tej direktivi, se razveljavi z učinkom od ►M3 3. januarja 2018 ◄ , brez poseganja v obveznosti držav članic glede rokov za prenos v nacionalno pravo direktiv iz dela B Priloge III k tej direktivi.

Sklicevanja na Direktivo 2004/39/ES ali Direktivo 93/22/EGS se štejejo za sklicevanja na to direktivo ali Uredbo (EU) št. 600/2014 in se jih tolmači v skladu s korelacijskimi tabelami v Prilogi IV k tej direktivi.

Sklicevanja na pojme ali člene iz Direktive 2004/39/ES ali Direktive 93/22/EGS se štejejo za sklicevanja na ustrezne pojme, opredeljene v tej direktivi, ali člene te direktive.

Člen 95

Prehodne določbe

Do ►M3 3. januarja 2021 ◄ :

(a)

obveznost kliringa iz člena 4 Uredbe (EU) št. 648/2012 in tehnike zmanjševanja tveganja iz člena 11(3) navedene uredbe ne veljajo za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6, ki jih sklenejo nefinančne nasprotne stranke, ki izpolnjujejo pogoje iz člena 10(1) Uredbe (EU) št. 648/2012, ali nefinančne nasprotne stranke, ki od ►M3 3. januarja 2018 ◄ prvič pridobijo dovoljenje za investicijska podjetja; ter

(b)

se te pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6 za namene pragov kliringa iz člena 10 Uredbe (EU) št. 648/2012 ne štejejo kot pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih OTC.

Za pogodbe o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6 iz prvega pododstavka veljajo vse druge zahteve iz Uredbe (EU) št. 648/2012.

Izvzetje iz odstavka 1 odobri ustrezni pristojni organ. Pristojni organ obvesti ESMA o pogodbah o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6, za katere je bilo odobreno izvzetje v skladu z odstavkom 1, ESMA pa na svojem spletnem mestu objavi seznam teh pogodb o izvedenih finančnih instrumentih na energente C6.

▼M4

Člen 95a

Prehodne določbe za izdajo dovoljenj kreditnim institucijam iz točke 1(b) člena 4(1) Uredbe (EU) št. 575/2013

Pristojni organi obvestijo pristojni organ iz člena 8 Direktive 2013/36/EU, kadar je predvidena bilančna vsota podjetja, ki je zaprosilo za izdajo dovoljenja na podlagi naslova II te direktive pred 25. decembrom 2019 za izvajanje dejavnosti iz točk 3 in 6 oddelka A Priloge I, enaka ali presega 30 milijard EUR, in o tem obvestijo prosilca.

▼B

Člen 96

Začetek veljavnosti

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 97

Naslovniki

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

PRILOGA I

SEZNAM STORITEV IN POSLOV TER FINANČNIH INSTRUMENTOV

ODDELEK A

Investicijske storitve in posli

(1)

Sprejemanje in posredovanje naročil v zvezi z enim ali več finančnimi instrumenti;

(2)

izvrševanje naročil za račun strank;

(3)

poslovanje za svoj račun;

(4)

upravljanje portfeljev;

(5)

investicijsko svetovanje;

(6)

izvedba prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov in/ali plasiranje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

(7)

plasiranje finančnih instrumentov brez obveznosti odkupa;

(8)

upravljanje MTF;

(9)

upravljanje OTF.

ODDELEK B

Pomožne storitve

▼M1

(1)

hramba in upravljanje finančnih instrumentov za račun strank, ki vključuje tudi skrbništvo in sorodne storitve, kot so upravljanje gotovine in zavarovanja, in izključuje zagotavljanje in vodenje računov vrednostnih papirjev na najvišji stopnji („storitev centralnega vodenja računov“) iz točke (2) Oddelka A Priloge k Uredbi (EU) št. 909/2014;

▼B

(2)

odobravanje posojil vlagatelju, da bi ta lahko opravil enega ali več poslov s finančnimi instrumenti, če je podjetje, ki odobri posojilo, vpleteno v posel;

(3)

svetovanje podjetjem glede kapitalske strukture, industrijske strategije in sorodnih zadev ter svetovanje in storitve v zvezi z združevanji in nakupi podjetij;

(4)

menjalniške storitve, če so povezane z opravljanjem investicijskih storitev;

(5)

investicijske raziskave in finančne analize ali druge oblike splošnih priporočil v zvezi s posli s finančnimi instrumenti;

(6)

storitve v zvezi z izvedbo prodaje primarne izdaje finančnih instrumentov z obveznostjo odkupa;

(7)

investicijske storitve in posli ter pomožne storitve vrst, zajetih v oddelek A ali B Priloge I, ki zadevajo podlago izvedenih finančnih instrumentov iz točk (5), (6), (7) in (10) oddelka C – če so povezane z opravljanjem investicijskih ali pomožnih storitev.

ODDELEK C

Finančni instrumenti

(1)

Prenosljivi vrednostni papirji;

(2)

instrumenti denarnega trga;

(3)

enote kolektivnih naložbenih podjemov;

(4)

opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z vrednostnimi papirji, valutami, obrestnimi merami, pravicami do emisije ali donosi ali drugi izvedeni finančni instrumenti, finančni indeksi ali finančni ukrepi, ki jih je mogoče poravnati fizično ali v gotovini;

(5)

opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z blagom, ki morajo biti poravnani v gotovini ali so lahko poravnani v gotovini po izbiri ene od pogodbenih strank (drugače kot zaradi neizpolnitve obveznosti ali drugega razloga za prenehanje);

(6)

opcije, terminske pogodbe, menjalni posli in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z blagom, ki se lahko poravnajo fizično, pod pogojem, da so predmet trgovanja na reguliranem trgu, MTF ali OTF, razen veleprodajni energetski proizvodi, s katerimi se trguje v OTF, ki morajo biti fizično poravnani;

(7)

opcije, standardizirane terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in katere koli druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi z blagom, ki se lahko poravnajo fizično ter sicer niso omenjene v točki 6 tega oddelka in nimajo poslovnih namenov, imajo pa značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov;

(8)

izvedeni finančni instrumenti za prenos kreditnih tveganj;

(9)

finančne pogodbe na razlike;

(10)

opcije, terminske pogodbe, menjalni posli, nestandardizirane terminske pogodbe in druge pogodbe na izvedene finančne instrumente v zvezi s spremenljivkami ozračja, prevoznimi stroški, stopnjami inflacije ali drugi uradni ekonomski statistični podatki, ki morajo biti poravnani v gotovini ali se lahko poravnajo v gotovini po izbiri ene od pogodbenih strank (drugače kot zaradi neizpolnitve obveznosti ali drugega razloga za prenehanje), ter katera koli druga pogodba na izvedene finančne instrumente v zvezi s sredstvi, pravicami, obveznostmi, indeksi in ukrepi, ki sicer ni navedena v tem oddelku in ki ima značilnosti drugih izvedenih finančnih instrumentov, ob upoštevanju, ali so, med drugim, predmet trgovanja na reguliranem trgu, OTF ali MTF;

(11)

pravice do emisije, ki jih sestavljajo katere koli enote, za katere je ugotovljeno, da so skladne z zahtevami Direktive 2003/87/ES (sistem trgovanja z emisijami).

ODDELEK D

Storitve sporočanja podatkov

(1)

Upravljanje APA;

(2)

upravljanje CTP;

(3)

upravljanje ARM.

PRILOGA II

PROFESIONALNE STRANKE ZA NAMEN TE DIREKTIVE

Profesionalna stranka je stranka, ki ima izkušnje, znanje in strokovnost, da lahko sama sprejema investicijske odločitve in pravilno oceni zadevna tveganja. Da bi se štela za profesionalno stranko, mora stranka izpolnjevati naslednja merila:

I. KATEGORIJE STRANK, KI ŠTEJEJO ZA PROFESIONALNE STRANKE

Naslednje osebe vse štejejo za profesionalne stranke pri vseh investicijskih storitvah in poslih ter finančnih instrumentih za namene te direktive.

(1)

Subjekti, ki morajo pridobiti dovoljenje ali biti drugače ustrezno regulirani za delovanje na finančnih trgih. Spodnji seznam se razume, kot da zajema vse subjekte z dovoljenji, ki opravljajo značilne dejavnosti omenjenih subjektov: subjekti, ki jim država članica v skladu z direktivo izda dovoljenje, subjekti, ki jim država članica izda dovoljenje ali jih regulira brez povezave z direktivo, in subjekti, ki jim izda dovoljenje ali jih regulira tretja država:

(a)

kreditne institucije;

(b)

investicijska podjetja;

(c)

druge finančne institucije z dovoljenjem ali regulirane finančne institucije;

(d)

zavarovalnice;

(e)

kolektivne naložbene sheme in družbe za upravljanje takih shem;

(f)

pokojninski skladi in družbe za upravljanje taki skladov;

(g)

trgovci z blagom in izvedenimi finančnimi instrumenti na blago;

(h)

lokalni vlagatelji;

(i)

drugi institucionalni vlagatelji.

(2)

Velika podjetja, ki na ravni podjetja izpolnjujejo dve od naslednjih zahtev:

—	bilančna vsota : 20 000 000 EUR

—	neto promet : 40 000 000 EUR

—	lastna sredstva : 2 000 000 EUR.

(3)

Nacionalne in regionalne vlade, vključno z javnimi telesi, ki upravljajo javni dolg na nacionalni ali regionalni ravni, centralne banke, mednarodne in nadnacionalne institucije, kot so Svetovna banka, MDS, ECB, EIB in druge podobne mednarodne organizacije.

(4)

Drugi institucionalni vlagatelji, katerih glavna dejavnost je vlaganje v finančne instrumente, vključno s subjekti, ki se ukvarjajo z listinjenjem sredstev ali drugimi posli financiranja.

Zgoraj navedeni subjekti štejejo za profesionalne stranke. Vseeno jim mora biti dovoljeno, da zahtevajo neprofesionalno obravnavo, in investicijska podjetja lahko privolijo v zagotavljanje višje stopnje zaščite. Kadar je stranka investicijskega podjetja zgoraj navedeno podjetje, jo mora investicijsko podjetje pred opravljanjem storitev obvestiti, da se glede na informacije, s katerimi investicijsko podjetje razpolaga, stranka šteje za profesionalno stranko in se bo tako obravnavala, razen če se investicijsko podjetje in stranka dogovorita drugače. Investicijsko podjetje mora stranko obvestiti tudi, da lahko zahteva spremembo pogojev pogodbe za zagotovitev višje stopnje zaščite.

Stranka, ki šteje za profesionalno stranko, je odgovorna, da zahteva višjo stopnjo zaščite, če meni, da ni sposobna ustrezno oceniti ali obvladovati zadevnih tveganj.

Ta višja stopnja zaščite se zagotovi, ko stranka, ki šteje za profesionalno stranko, sklene pisno pogodbo z investicijskim podjetjem, po kateri se ne obravnava kot profesionalna stranka za namene veljavnega režima poslovanja. Taka pogodba določa, ali se to uporablja za eno ali več specifičnih storitev ali poslov in ali se uporablja za eno ali več vrst proizvodov ali poslov.

II. STRANKE, KI SE NA ZAHTEVO LAHKO OBRAVNAVAJO KOT PROFESIONALNE STRANKE

II.1. Identifikacijska merila

Tudi strankam, ki niso tiste iz oddelka I, vključno s telesi javnega sektorja, lokalnimi javnimi organi, občinami in zasebnimi vlagatelji posamezniki, je lahko dovoljeno, da se odpovedo nekaterim od zaščitnih ukrepov, ki jih zagotavljajo pravila poslovanja.

Investicijskim podjetjem je zato dovoljeno, da katere koli od zgornjih strank obravnavajo kot profesionalce, pod pogojem, da so izpolnjena ustrezna merila in postopki, navedeni spodaj. Vseeno se za te stranke ne sme predpostavljati, da imajo tržno znanje in izkušnje, primerljive s tistimi iz kategorij iz oddelka I.

Morebitna odpoved zaščiti, ki jo zagotavlja standardni režim poslovanja, se šteje za veljavno samo, če primerna ocena strokovnosti, izkušenj in znanja stranke, ki jo da investicijsko podjetje, da razumno zagotovilo, da je stranka glede na naravo predvidenih poslov ali storitev sposobna sprejemati svoje lastne investicijske odločitve in razumeti zadevna tveganja.

Preskus usposobljenosti, ki se uporablja za poslovodje in direktorje subjektov z dovoljenjem v skladu z direktivami na finančnem področju, se lahko šteje za primer ocene strokovnosti in znanja. V primeru majhnih subjektov mora biti oseba, ki je predmet navedenega ocenjevanja, oseba, pooblaščena za izvajanje poslov v imenu subjekta.

Pri navedenem ocenjevanju morata biti izpolnjeni najmanj dve od naslednjih meril:

—

v prejšnjih štirih četrtletjih je stranka na ustreznem trgu opravljala posle znatne velikosti s povprečno pogostostjo 10 poslov na četrtletje,

—

obseg portfelja finančnih instrumentov stranke, ki po opredelitvi zajema gotovinske vloge in finančne instrumente, presega 500 000 EUR,

—

stranka dela ali je delala v finančnem sektorju najmanj eno leto na poklicnem položaju, ki zahteva poznavanje predvidenih poslov ali storitev.

Države članice lahko sprejmejo specifična merila za ocenitev strokovnosti in znanja občin in lokalnih javnih organov, ki zahtevajo, da se jih obravnava kot profesionalne stranke. Ta merila so lahko alternativa ukrepom, ki so navedeni v petem odstavku, ali pa jih dopolnjujejo.

II.2. Postopek

Navedene stranke se lahko odpovedo prednostim podrobnih pravil poslovanja samo, če se upošteva naslednji postopek:

—

investicijskemu podjetju morajo pisno navesti, da želijo biti obravnavane kot profesionalne stranke, in sicer na splošno ali glede posamezne investicijske storitve oz. posla, ali glede vrste posla oz. produkta,

—

investicijsko podjetje jih mora pisno jasno opozoriti na zaščito in pravice do odškodnine za vlagatelje, ki jih lahko izgubijo,

—

v dokumentu, ločenem od pogodbe, morajo pisno navesti, da se zavedajo posledic izgube take zaščite.

Pred odločitvijo, da sprejmejo morebitno zahtevo za odpoved, morajo biti investicijska podjetja dolžna sprejeti vse razumne ukrepe za zagotovitev, da stranka, ki zahteva, da jo obravnavajo kot profesionalno stranko, izpolnjuje zadevne zahteve iz oddelka II.1.

Ne glede na to pa, če so stranke že kategorizirane kot profesionalne stranke v skladu s parametri in postopki, podobnimi tistim navedenim zgoraj, ni namen, da bi na njihov odnos z investicijskimi podjetji vplivala morebitna nova pravila, sprejeta v skladu s to prilogo.

Podjetja morajo izvajati ustrezne pisne notranje politike in postopke za kategorizacijo strank. Profesionalne stranke so odgovorne, da investicijsko podjetje sproti obveščajo o morebitnih spremembah, ki bi lahko vplivale na njihovo trenutno kategorizacijo. Če pa investicijsko podjetje ugotovi, da stranka ne izpolnjuje več začetnih pogojev, na podlagi katerih je postala upravičena do profesionalnega obravnavanja, mora investicijsko podjetje ustrezno ukrepati.

PRILOGA III

DEL A

Razveljavljena direktiva s seznamom njenih zaporednih sprememb

(iz člena 94)

Direktiva 2004/39/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 145, 30.4.2004, str. 1).

Direktiva 2006/31/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 114, 27.4.2006, str. 60).

Direktiva 2007/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 247, 21.9.2007, str. 1).

Direktiva 2008/10/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 76, 19.3.2008, str. 33).

Direktiva 2010/78/EU Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 331, 15.12.2010, str. 120).

DEL B

Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 94)

Direktiva 2004/39/ES

rok za prenos	31. januar 2007
rok za izvajanje	1. november 2007

Direktiva 2006/31/EC

rok za prenos	31. januar 2007
rok za izvajanje	1. november 2007

Direktiva 2007/44/EC

rok za prenos

21. marec 2009

Direktiva 2010/78/EC

rok za prenos

31. december 2011

PRILOGA IV

Korelacijska tabela iz člena 94

Direktiva 2004/39/ES	Direktiva 2014/65/EU	Uredba (EU) št 600/2014
Člen 1(1)	Člen 1(1)
Člen 1(2)	Člen 1(3)
Člen 2(1)(a)	Člen 2(1)(a)
Člen 2(1)(b)	Člen 2(1)(b)
Člen 2(1)(c)	Člen 2(1)(c)
Člen 2(1)(d)	Člen 2(1)(d)
Člen 2(1)(e)	Člen 2(1)(f)
Člen 2(1)(f)	Člen 2(1)(g)
Člen 2(1)(g)	Člen 2(1)(h)
Člen 2(1)(h)	Člen 2(1)(i)
Člen 2(1)(i)	Člen 2(1)(j)
Člen 2(1)(j)	Člen 2(1)(k)
Člen 2(1)(k)	Člen 2(1)(i)
Člen 2(1)(l)	—
Člen 2(1)(m)	Člen 2(1)(l)
Člen 2(1)(n)	Člen 2(1)(m)
Člen 2(2)	Člen 2(2)
Člen 2(3)	Člen 2(4)
Člen 3(1)	Člen 3(1)
Člen 3(2)	Člen 3(3)
Člen 4(1)(1)	Člen 4(1)(1)
Člen 4(1)(2)	Člen 4(1)(2)
Člen 4(1)(3)	Člen 4(1)(3)
Člen 4(1)(4)	Člen 4(1)(4)
Člen 4(1)(5)	Člen 4(1)(5)
Člen 4(1)(6)	Člen 4(1)(6)
Člen 4(1)(7)	Člen 4(1)(20)
Člen 4(1)(8)	Člen 4(1)(7)
Člen 4(1)(9)	Člen 4(1)(8)
Člen 4(1)(10)	Člen 4(1)(9)
Člen 4(1)(11)	Člen 4(1)(10)
Člen 4(1)(12)	Člen 4(1)(11)
Člen 4(1)(13)	Člen 4(1)(18)
Člen 4(1)(14)	Člen 4(1)(21)
Člen 4(1)(15)	Člen 4(1)(22)
Člen 4(1)(16)	Člen 4(1)(14)
Člen 4(1)(17)	Člen 4(1)(15)
Člen 4(1)(18)	Člen 4(1)(44)
Člen 4(1)(19)	Člen 4(1)(17)
Člen 4(1)(20)	Člen 4(1)(55)
Člen 4(1)(21)	Člen 4(1)(56)
Člen 4(1)(22)	Člen 4(1)(26)
Člen 4(1)(23)	Člen 4(1)(27)
Člen 4(1)(24)	Člen 4(1)(28)
Člen 4(1)(25)	Člen 4(1)(29)
Člen 4(1)(26)	Člen 4(1)(30)
Člen 4(1)(27)	Člen 4(1)(31)
Člen 4(1)(28)	Člen 4(1)(32)
Člen 4(1)(29)	Člen 4(1)(33)
Člen 4(1)(30)	Člen 4(1)(35)(b)
Člen 4(1)(31)	Člen 4(1)(35)
Člen 4(2)	Člen 4(2)
Člen 5(1)	Člen 5(1)
Člen 5(2)	Člen 5(2)
Člen 5(3)	Člen 5(3)
Člen 5(4)	Člen 5(4)
Člen 5(5)	—
Člen 6(1)	Člen 6(1)
Člen 6(2)	Člen 6(2)
Člen 6(3)	Člen 6(3)
Člen 7(1)	Člen 7(1)
Člen 7(2)	Člen 7(2)
Člen 7(3)	Člen 7(3)
Člen 7(4)	Člen 7(4) in (5)
Člen 8(a)	Člen 8(a)
Člen 8(b)	Člen 8(b)
Člen 8(c)	Člen 8(c)
Člen 8(d)	Člen 8(d)
Člen 8(e)	Člen 8(e)
Člen 9(1)	Člen 9(1) in (3)
Člen 9(2)	Člen 9(5)
Člen 9(3)	Člen 9(4)
Člen 9(4)	Člen 9(6)
Člen 10(1)	Člen 10 (1)
Člen 10(2)	Člen 10(2)
Člen 10(3)	Člen 11(1)
Člen 10(4)	Člen 11(2)
Člen 10(5)	Člen 11(3)
Člen 10(6)	Člen 10(3), 11(4)
Člen 10a(1)	Člen 12(1)
Člen 10a(2)	Člen 12(2)
Člen 10a(3)	Člen 12(3)
Člen 10a(4)	Člen 12(4)
Člen 10a(5)	Člen 12(5)
Člen 10a(6)	Člen 12(6)
Člen 10a(7)	Člen 12(7)
Člen 10a(8)	Člen 12(8) in (9)
Člen 10b(1)	Člen 13(1)
Člen 10b(2)	Člen 13(2)
Člen 10b(3)	Člen 13(3)
Člen 10b(4)	Člen 13(4)
Člen 10b(5)	Člen 13(5)
Člen 11	Člen 14
Člen 12	Člen 15
Člen 13(1)	Člen 16(1)
Člen 13(2)	Člen 16(2)
Člen 13(3)	Člen 16(3)
Člen 13(4)	Člen 16(4)
Člen 13(5)	Člen 16(5)
Člen 13(6)	Člen 16(6)
Člen 13(7)	Člen 16(8)
Člen 13(8)	Člen 16(9)
Člen 13(9)	Člen 16(11)
Člen 13(10)	Člen 16(12)
Člen 14(1)	Člen 18(1), člen 19(1)
Člen 14(2)	Člen 18(2)
Člen 14(3)	Člen 19(4)
Člen 14(4)	Člen 18(3), člen 19(2)
Člen 14(5)	Člen 18(6), člen 19(3)
Člen 14(6)	Člen 18(8)
Člen 14(7)	Člen 18(9)
Člen 15	—
Člen 16(1)	Člen 21(1)
Člen 16(2)	Člen 21(2)
Člen 16(3)	—
Člen 17(1)	Člen 22
Člen 17(2)	—
Člen 18(1)	Člen 23(1)
Člen 18(2)	Člen 23(2)
Člen 18(3)	Člen 23(4)
Člen 19(1)	Člen 24(1)
Člen 19(2)	Člen 24(3)
Člen 19(3)	Člen 24(4)
Člen 19(4)	Člen 25(2)
Člen 19(5)	Člen 25(3)
Člen 19(6)	Člen 25(4)
Člen 19(7)	Člen 25(5)
Člen 19(8)	Člen 25(6)
Člen 19(9)	Člen 24(6), člen 25(7)
Člen 19(10)	Člen 24(13), člen 24(14), člen 25(8)
Člen 20	Člen 26
Člen 21(1)	Člen 27(1)
Člen 21(2)	Člen 27(4)
Člen 21(3)	Člen 27(5)
Člen 21(4)	Člen 27(7)
Člen 21(5)	Člen 27(8)
Člen 21(6)	Člen 27(9)
Člen 22(1)	Člen 28(1)
Člen 22(2)	Člen 28(2)
Člen 22(3)	Člen 28(3)
Člen 23(1)	Člen 29(1)
Člen 23(2)	Člen 29(2)
Člen 23(3)	Člen 29(3)
Člen 23(4)	Člen 29(4)
Člen 23(5)	Člen 29(5)
Člen 23(6)	Člen 29(6)
Člen 24(1)	Člen 30(1)
Člen 24(2)	Člen 30(2)
Člen 24(3)	Člen 30(3)
Člen 24(4)	Člen 30(4)
Člen 24(5)	Člen 30(5)
Člen 25(1)		Člen 24
Člen 25(2)		Člen 25(1)
Člen 25(3)		Člen 26(1) in (2)
Člen 25(4)		Člen 26(3)
Člen 25(5)		Člen 26(7)
Člen 25(6)		Člen 26(8)
Člen 25(7)		Člen 26(9)
Člen 26(1)	Člen 31(1)
Člen 26(2)	Člen 31(2) in (3)
Člen 27(1)		Člen 14(1) do (5)
Člen 27(2)		Člen 14(6)
Člen 27(3)		Člen 15(1) do (4)
Člen 27(4)		Člen 16
Člen 27(5)		Člen 17(1)
Člen 27(6)		Člen 17(2)
Člen 27(7)		Člen 17(3)
Člen 28(1)		Člen 20(1)
Člen 28(2)		Člen 20(2)
Člen 28(3)		Člen 20(3)
Člen 29(1)		Člen 3(1), (2) in (3)
Člen 29(2)		Člen 4(1), (2) in (3)
Člen 29(3)		Člen 4(6)
Člen 30(1)		Člen 6(1) in (2)
Člen 30(2)		Člen 7(1)
Člen 30(3)		Člen 7(2)
Člen 31(1),	Člen 34(1)
Člen 31(2)	Člen 34(2)
Člen 31(3)	Člen 34(3)
Člen 31(4)	Člen 34(4)
Člen 31(5)	Člen 34(6)
Člen 31(6)	Člen 34(7)
Člen 31(7)	Člen 34(8) in (9)
Člen 32(1),	Člen 35(1)
Člen 32(2)	Člen 35(2)
Člen 32(3)	Člen 35(3)
Člen 32(4)	Člen 35(4)
Člen 32(5)	Člen 35(5)
Člen 32(6)	Člen 35(6)
Člen 32(7)	Člen 35(8)
Člen 32(8)	Člen 35(9)
Člen 32(9)	Člen 35(10)
Člen 32(10)	Člen 35(11) in (12)
Člen 33(1)	Člen 36(1)
Člen 33(2)	Člen 36(2)
Člen 34(1)	Člen 37(1)
Člen 34(2)	Člen 37(2)-
Člen 34(3)	—
Člen 35(1)	Člen 38(1)
Člen 35(2)	Člen 38(2)
Člen 36(1)	Člen 44(1)
Člen 36(2)	Člen 44(2)
Člen 36(3)	Člen 44(3)
Člen 36(4)	Člen 44(4)
Člen 36(5)	Člen 44(5)
Člen 36(6)	Člen 44(6)
Člen 37(1)	Člen 45(1) in (8)
Člen 37(2)	Člen 45(7), drugi pododstavek
Člen 38(1)	Člen 46(1)
Člen 38(2)	Člen 46(2)
Člen 38(3)	Člen 46(3)
Člen 39	Člen 47(1)
Člen 40(1)	Člen 51(1)
Člen 40(2)	Člen 51(2)
Člen 40(3)	Člen 51(3)
Člen 40(4)	Člen 51(4)
Člen 40(5)	Člen 51(5)
Člen 40(6)	Člen 51(6)
Člen 41(1)	Člen 52(1)
Člen 41(2)	Člen 52(2)
Člen 42(1)	Člen 53(1)
Člen 42(2)	Člen 53(2)
Člen 42(3)	Člen 53(3)
Člen 42(4)	Člen 53(4)
Člen 42(5)	Člen 53(5)
Člen 42(6)	Člen 53(6)
Člen 42(7)	Člen 53(7)
Člen 43(1)	Člen 54(1)
Člen 43(2)	Člen 54(2) in (3)
Člen 44(1)		Člen 3(1), (2) in (3)
Člen 44(2)		Člen 4(1), (2) in (3)
Člen 44(3)		Člen 4(6)
Člen 45(1)		Člen 6(1) in (2)
Člen 45(2)		Člen 7(1)
Člen 45(3)		Člen 7(2)
Člen 46(1)	Člen 55(1)
Člen 46(2)	Člen 55(2)
Člen 47	Člen 56
Člen 48(1)	Člen 67(1)
Člen 48(2)	Člen 67(2)
Člen 48(3)	Člen 67(3)
Člen 49	Člen 68
Člen 50(1)	Člen 69(1), 72(1)
Člen 50(2)	Člen 69(2),
Člen 51(1)	Člen 70(1) in (2)
Člen 51(2)	Člen 70(5)
Člen 51(3)	Člen 71(1)
Člen 51(4)	Člen 71(4)
Člen 51(5)	Člen 71(5)
Člen 51(6)	Člen 71(6)
Člen 52(1)	Člen 74(1)
Člen 52(2)	Člen 74(2)
Člen 53(1)	Člen 75(1)
Člen 53(2)	Člen 75(2)
Člen 53(3)	Člen 75(3)
Člen 54(1)	Člen 76(1)
Člen 54(2)	Člen 76(2)
Člen 54(3)	Člen 76(3)
Člen 54(4)	Člen 76(4)
Člen 54(5)	Člen 76(5)
Člen 55(1)	Člen 77(1)
Člen 55(2)	Člen 77(2)
Člen 56(1)	Člen 79(1)
Člen 56(2)	Člen 79(2)
Člen 56(3)	Člen 79(3)
Člen 56(4)	Člen 79(4)
Člen 56(5)	Člen 79(8)
Člen 56(6)	Člen 79(9)
Člen 57(1)	Člen 80(1)
Člen 57(2)	Člen 80(2)
Člen 57(3)	Člen 80(3) in (4)
Člen 58(1)	Člen 81(1)
Člen 58(2)	Člen 81(2)
Člen 58(3)	Člen 81(3)
Člen 58(4)	Člen 81(4)
Člen 58(5)	Člen 81(5)
Člen 58a	Člen 82
Člen 59	Člen 83
Člen 60(1)	Člen 84(1)
Člen 60(2)	Člen 84(2)
Člen 60(3)	Člen 84(3)
Člen 60(4)	Člen 84(4)
Člen 61(1)	Člen 85(1)
Člen 61(2)	Člen 85(2)
Člen 62(1)	Člen 86(1)
Člen 62(2)	Člen 86(2)
Člen 62(3)	Člen 86(3)
Člen 62(4)	Člen 86(4)
Člen 62a(1)	Člen 87(1)
Člen 62a(2)	Člen 87(2)
Člen 63(1)	Člen 88(1)
Člen 63(2)	Člen 88(2)
Člen 64	—	—
Člen 64a	—	—
Člen 65	—	—
Člen 66	—	—
Člen 67	—	—
Člen 68	—	—
Člen 69	—	—
Člen 70	—	—
Člen 71	—	—
Člen 72	—	—
Člen 73	—	—
Priloga I	Priloga I
Priloga II	Priloga II

( 1 ) Uredba (EU) št. 909/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 2014 o izboljšanju ureditve poravnav vrednostnih papirjev v Evropski uniji in o centralnih depotnih družbah ter o spremembi direktiv 98/26/ES in 2014/65/EU in Uredbe (EU) št. 236/2012 (UL L 257, 28.8.2014, str. 1).

( 2 ) Direktiva 2012/30/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o uskladitvi zaščitnih ukrepov za varovanje interesov družbenikov in tretjih oseb, ki jih države članice zahtevajo od gospodarskih družb v pomenu drugega odstavka člena 54 Pogodbe o delovanju Evropske unije, glede ustanavljanja delniških družb ter ohranjanja in spreminjanja njihovega kapitala, zato da se oblikujejo zaščitni ukrepi z enakim učinkom v vsej Skupnosti (UL L 315, 14.11.2012, str. 74).

( 3 ) Direktiva 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) (UL L 302, 17.11.2009, str. 32).

( 4 ) Direktiva 2004/109/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2004 o uskladitvi zahtev v zvezi s preglednostjo informacij o izdajateljih, katerih vrednostni papirji so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu, in o spremembah Direktive 2001/34/ES (UL L 390, 31.12.2004, str. 38).

( 5 ) Direktiva 2013/34/EU Evropskega parlamenta in Svet z dne 26. junija 2013 o letnih računovodskih izkazih, konsolidiranih računovodskih izkazih in povezanih poročilih nekaterih vrst podjetij, spremembi Direktive 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS (UL L 182, 29.6.2013, str. 19).

( 6 ) Direktiva 2014/49/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o sistemih zajamčenih vlog (Glej stran 149 tega Uradnega lista).

( 7 ) Uredba (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671).

( 8 ) Uredba (EU) 2019/2033 Evropskega parlamenta in Sveta z dne ... o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi uredb (EU) št. 1093/2010, (EU) št. 575/2013, (EU) št. 600/2014 in (EU) št. 806/2014 (UL L 314, 5.12.2019, str. 1).

( 9 ) Direktiva (EU) 2019/2034 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. novembra 2019 o bonitetnih zahtevah za investicijska podjetja ter o spremembi direktiv 2002/87/ES, 2009/65/ES, 2011/61/EU, 2013/36/EU, 2014/59/EU in 2014/65/EU (UL L 314, 5.12.2019, str. 64).

( 10 ) Direktiva 2014/17/ЕU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. februarja 2014 o potrošniških kreditnih pogodbah za stanovanjske nepremičnine in spremembi direktiv 2008/48/ES in 2013/36/EU ter Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 60, 28.2.2014, str. 34).

( 11 ) Direktiva 2006/43/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze, spremembi direktiv Sveta 78/660/EGS in 83/349/EGS ter razveljavitvi Direktive Sveta 84/253/EGS (UL L 157, 9.6.2006, str. 87).

( 12 ) Sklep Komisije 2001/528/ES z dne 6. junija 2001 o ustanovitvi Evropskega odbora za vrednostne papirje (UL L 191, 13.7.2001, str. 45).

( 13 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

( 14 ) Uredba (EU, Euratom) št. 966/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2012 o finančnih pravilih, ki se uporabljajo za splošni proračun Unije in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 (UL L 298, 26.10.2012, str. 1).