2011R0543 — SL — 30.05.2012 — 009.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 543/2011

z dne 7. junija 2011

o določitvi podrobnih pravil za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave

NASLOV I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Področje uporabe in uporaba izrazov

1.  Ta uredba določa izvedbena pravila za Uredbo št. 1234/2007 za sektorja sadja in zelenjave ter predelanega sadja in zelenjave.

Vendar se naslova II in III te uredbe uporabljata samo za proizvode iz sektorja sadja in zelenjave iz člena 1(1)(i) Uredbe (ES) št. 1234/2007, in za takšne proizvode, ki so namenjeni izključno predelavi.

2.  Izrazi iz Uredbe (ES) št. 1234/2007 imajo v tej uredbi enak pomen, razen če ta uredba ne določa drugače.

Člen 2

Tržna leta

Tržno leto za sadje in zelenjavo ter predelano sadje in zelenjavo traja od 1. januarja do 31. decembra.

NASLOV II

KLASIFIKACIJA PROIZVODOV

POGLAVJE 1

Splošna pravila

Člen 3

Tržni standardi; imetniki

1.  Zahteve člena 113a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so splošni tržni standard. Podrobnosti splošnega tržnega standarda so določene v delu A Priloge I k tej uredbi.

Sadje in zelenjava, za katera ne velja poseben tržni standard, morata biti v skladu s splošnim tržnim standardom. Vendar če imetnik lahko dokaže, da so proizvodi skladni z vsemi veljavnimi standardi, ki jih je sprejela Ekonomska komisija Združenih narodov za Evropo (UNECE), za proizvode velja, da so v skladu s splošnim tržnim standardom.

2.  Posebni tržni standardi iz člena 113(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so določeni v delu B Priloge I k tej uredbi za naslednje proizvode:

3.  Za namene člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je „imetnik“ katera koli fizična ali pravna oseba, ki je fizični lastnik zadevnih proizvodov.

Člen 4

Izjeme in izvzetja od uporabe tržnih standardov

1.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:

2.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi v določenem proizvodnem območju:

3.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko države članice iz zahtev posebnih tržnih standardov izvzamejo proizvode, ki so namenjeni za maloprodajo potrošnikom v osebno uporabo in označeni s „proizvodi, namenjeni za predelavo“, ali kateri koli drugim podobnim besedilom, ter namenjeni za predelavo, razen proizvodov iz odstavka 1(a)(i) tega člena.

4.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko države članice iz zahtev posebnih tržnih standardov izvzamejo proizvode, ki jih proizvajalec proda neposredno končnemu potrošniku za osebno uporabo na trgih, rezerviranih le za proizvajalce v določenem proizvodnem območju, ki ga opredelijo države članice.

5.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede posebnih tržnih standardov lahko sveže sadje in zelenjava, ki nista uvrščena v kakovostni razred „ekstra“, v fazah, ki sledijo odpremi, kažeta rahlo pomanjkanje svežosti in čvrstosti ter rahlo pokvarljivost zaradi njunega biološkega razvoja ali naravne pokvarljivosti.

6.  Z odstopanjem od člena 113a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se za naslednje proizvode ne zahteva, da so v skladu s tržnimi standardi:

7.  Za proizvode iz odstavka 1(a) in odstavka 2 se pristojnim organom držav članic zagotovijo dokazi, da so izpolnjeni predpisani pogoji, zlasti glede namena uporabe.

Člen 5

Podatki na označbah

1.  Podatki, ki se zahtevajo v tem poglavju, morajo biti prikazani čitljivo in na vidnem mestu na eni strani embalaže. Natisnjeni morajo biti neizbrisljivo, neposredno na embalažo ali na etiketo, ki je sestavni del embalaže ali pa je nanjo pritrjena.

2.  Za blago, ki se odpošilja v razsutem stanju in se naklada neposredno na prevozno sredstvo, se podatki iz odstavka 1 navedejo v dokumentu, ki spremlja blago, ali na obvestilu, ki se namesti na vidno mesto v prevoznem sredstvu.

3.  Pri sklepanju pogodb pri prodaji na daljavo v smislu člena 2(1) Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ) se zaradi skladnost s tržnimi standardi zahteva, da so podatki na voljo, preden je sklenjen nakup.

4.  Na računih in spremljajoči dokumentaciji, razen računih za potrošnike, sta jasno navedena ime in država porekla proizvodov ter, če je ustrezno, razred, sorta in komercialni tip, če to zahteva posebni tržni standard, ali pa se navede, da je proizvod namenjen za predelavo.

Člen 6

Podatki v fazi maloprodaje

1.  V fazi maloprodaje so podatki, ki se zahtevajo v tem poglavju, čitljivi in na vidnem mestu. Proizvodi se lahko namenijo za prodajo, če trgovec na drobno vidno, čitljivo in jasno navede podrobnosti o državi porekla in, če je ustrezno, razred in sorto ali komercialni tip tako, da se ne zavaja potrošnika.

2.  Za predpakirane proizvode iz Direktive 2000/13/ES Evropskega Parlamenta in Sveta ( 8 ) je treba poleg podatkov, ki jih zahtevajo tržni standardi, navesti neto maso. Vendar pa zahteva za navedbo neto mase ne velja za proizvode, ki se navadno prodajajo po kosih, če je število posameznih kosov jasno razvidno in se lahko prešteje od zunaj ali če je število kosov navedeno na etiketi.

Člen 7

Mešanice

1.  Dovoli se trženje enot pakiranja, ki vsebujejo mešanice različnih vrst sadja in zelenjave z neto maso 5 kg ali manj, če:

2.  Zahteve odstavka 1(a) ne veljajo za proizvode, ki so vključeni v mešanico in niso proizvodi sektorja sadja in zelenjave, kot so določeni v členu 1(1)(i) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Če sta sadje in zelenjava v mešanici s poreklom iz več kot ene države članice ali tretje države, se lahko polno ime držav porekla ustrezno nadomesti z eno od naslednjih možnosti:

POGLAVJE II

Preverjanje skladnosti s tržnimi standardi

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 8

Področje uporabe

To poglavje določa pravila za preverjanje skladnosti, to pomeni preglede sadja in zelenjave na vseh stopnjah trženja, s čimer se preveri, da sta skladna s tržnimi standardi ter drugimi določbami tega naslova ter člena 113 in člena 113a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 9

Usklajevalni organi in inšpekcijski organi

1.  Vsaka država članica imenuje:

Usklajevalni in inšpekcijski organi iz prvega pododstavka so lahko javni ali zasebni. Vendar so v vsakem primeru zanje odgovorne države članice.

2.  Države članice Komisiji sporočijo:

3.  Usklajevalni organ je lahko inšpekcijski organ ali eden od inšpekcijskih organov ali kateri koli drug organ, imenovan v skladu z odstavkom 1.

4.  Komisija objavi seznam usklajevalnih organov, ki so jih imenovale države članice, na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 10

Zbirke podatkov o trgovcih

1.  Države članice vzpostavijo zbirko podatkov o trgovcih s sadjem in zelenjavo, v kateri so v skladu s pogoji iz tega člena navedeni trgovci, ki se ukvarjajo s trženjem sadja in zelenjave, za katera so bili določeni standardi v skladu s členom 113 Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Države članice lahko v ta namen uporabijo katere koli druge zbirke podatkov, ki že obstajajo v druge namene.

2.  V tej uredbi „trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki:

Dejavnosti iz točke (a) prvega pododstavka vključujejo:

3.  Države članice določijo pogoje, pod katerimi se naslednji trgovci lahko vključijo ali ne vključijo v zbirko podatkov:

4.  Kadar je zbirka podatkov sestavljena iz več ločenih elementov, usklajevalni organ zagotovi, da so zbirka podatkov, njeni elementi in njena posodobitev enotni. Posodobitev zbirke podatkov se opravi zlasti na podlagi podatkov, zbranih pri pregledih skladnosti.

5.  Zbirka podatkov za vsakega trgovca vsebuje:

Posodobitev zbirke podatkov se opravi zlasti na podlagi podatkov, zbranih pri preverjanju skladnosti.

6.  Trgovci zagotovijo informacije, ki jih države članice štejejo za potrebne za vzpostavitev in posodobitev zbirke podatkov. Države članice določijo pogoje, pod katerimi se trgovci, ki nimajo sedeža na njihovem ozemlju, vendar trgujejo na njem, navedejo v njihovi zbirki podatkov.

Oddelek 2

Preverjanje skladnosti, ki ga opravijo države članice

Člen 11

Preverjanje skladnosti

1.  Države članice zagotovijo, da se na podlagi analize tveganja selektivno in dovolj pogosto opravijo preverjanja, in tako zagotovijo, da navedeni proizvodi ustrezno izpolnjujejo tržne standarde in ostale določbe tega naslova ter člena 113 in člena 113a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Merila za ocenjevanje tveganja vključujejo obstoječa potrdila o skladnosti iz člena 14, ki jih izda pristojni organ tretje države, v katerih so preverjanja skladnosti na podlagi člena 15 odobrena. Takšno potrdilo se upošteva kot dejavnik pri zmanjšanju tveganja glede neskladnosti.

Merila za ocenjevanje tveganja lahko vključujejo tudi:

2.  Analiza tveganja temelji na informacijah, navedenih v zbirki podatkov trgovcev iz člena 10, glede na analizo pa se trgovce razvrsti v kategorije tveganj.

Države članice vnaprej določijo:

Države članice se na podlagi analize tveganja lahko odločijo, da ne opravijo selektivnega preverjanja pri proizvodih, za katere ne veljajo posebni tržni standardi.

3.  Če se pri pregledih odkrijejo precejšnje nepravilnosti, države članice opravljajo pogostejše preglede v zvezi s trgovci, proizvodi, poreklom ali drugimi parametri.

4.  Trgovci morajo inšpekcijskim organom zagotoviti vse informacije, za katere ti organi menijo, da so potrebne za organizacijo in izvedbo preverjanja skladnosti.

Člen 12

Pooblaščeni trgovci

1.  Države članice lahko pooblastijo trgovce, ki so razvrščeni v najnižjo kategorijo tveganja in zagotavljajo posebna jamstva za skladnost s tržnimi standardi, da uporabljajo vzorce iz Priloge II pri označevanju vsakega paketa na stopnji odpreme in/ali podpišejo potrdilo o skladnosti iz člena 14.

2.  Dovoljenje se izda za obdobje najmanj enega leta.

3.  Trgovci, ki dobijo dovoljenje, morajo:

4.  Če pooblaščeni trgovec ne izpolnjuje več zahtev za odobritev, države članice umaknejo odobritev.

5.  Ne glede na odstavek 1 lahko pooblaščeni trgovci do porabe zalog še naprej uporabljajo vzorce, ki so bili do 30. junija 2009 skladni z Uredbo (ES) št. 1580/2007.

Dovoljenja, izdana trgovcem pred 1. julijem 2009, se uporabljajo še naprej za obdobje, za katerega so bila izdana.

Člen 13

Sprejetje deklaracij s strani carinskih organov

1.  Carine lahko sprejmejo izvozne deklaracije in/ali deklaracije za sprostitev v prosti promet le za proizvode, za katere veljajo posebni tržni standardi, če:

To ne posega v preverjanja skladnosti, ki ga opravljajo države članice v skladu s členom 11.

2.  Odstavek 1 se uporablja tudi za proizvode, za katere velja splošni tržni standard, določen v delu A Priloge I, in za proizvode iz člena 4(1)(a), če zadevna država članica meni, da je to potrebno v smislu analize tveganja iz člena 11(1).

Člen 14

Potrdila o skladnosti

1.  Potrdila o skladnosti lahko izda pristojni organ, da potrdi, da so zadevni proizvodi skladni z ustreznim tržnim standardom (v nadaljnjem besedilu: potrdilo). Potrdilo, ki ga uporabljajo pristojni organi v Uniji, je določeno v Prilogi III.

Namesto potrdil, ki jih izdajo pristojni organi v Uniji, lahko tretje države iz člena 15(4) namesto tega uporabijo svoje potrdilo, če vsebuje informacije, ki so enakovredne informacijam v potrdilu Unije. Komisija da na voljo vzorce takšnih potrdil tretjih držav v obliki, ki se ji zdi primerna.

2.  Potrdila se lahko izdajo v papirni obliki z originalnim podpisom ali v preverjeni elektronski obliki z elektronskim podpisom.

3.  Vsako potrdilo ima žig pristojnega organa in podpis za to pooblaščene osebe ali oseb.

4.  Potrdilo se izda v vsaj enem od uradnih jezikov Unije.

5.  Vsako potrdilo ima serijsko številko, s katero se lahko ugotovi identičnost. Pristojni organ obdrži kopijo vsakega izdanega potrdila.

6.  Ne glede na prvi pododstavek odstavka 1 lahko države članice do porabe zalog še naprej uporabljajo potrdila o skladnosti, ki so bila do 30. junija 2009 skladna z Uredbo (ES) št. 1580/2007.

Oddelek 3

Preverjanje skladnosti, ki ga opravijo države članice

Člen 15

Odobritev preverjanja skladnosti, ki ga opravijo tretje države pred uvozom v Unijo

1.  Na zahtevo tretje države lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 195(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 odobri preverjanje skladnosti s posebnimi tržnimi standardi, ki ga opravi ta tretja država pred uvozom v Unijo.

2.  Odobritev iz odstavka 1 se lahko dodeli tretjim državam, na ozemlju katerih proizvodi, ki se izvažajo v Unijo, izpolnjujejo tržne standarde Unije ali vsaj standarde, ki so enakovredni.

Odobritev določa uradni organ v tretji državi, ki je odgovoren za izvajanje preverjanj iz odstavka 1. Organ je odgovoren za stike z Unijo. Odobritev določa tudi inšpekcijske organe tretje države, odgovorne za ustrezna preverjanja.

Odobritev se lahko uporablja le za proizvode s poreklom iz zadevne tretje države in je lahko omejena na nekatere proizvode.

3.  Inšpekcijski organi tretje države so uradni organi ali organi, ki jih uradno prizna organ iz odstavka 2, ki ponujajo zadostna jamstva in imajo na voljo potrebno osebje, opremo in objekte za izvajanje pregledov v skladu z metodami iz člena 17(1) ali enakovrednimi metodami.

4.  Tretje države, katerih preverjanja skladnosti so bila potrjena v skladu s tem členom, in zadevni proizvodi se določijo v Prilogi IV.

Komisija v obliki, ki se ji zdi primerna, da na voljo podrobnosti o uradnih in inšpekcijskih organih.

Člen 16

Razveljavitev odobritve preverjanja skladnosti

Komisija lahko razveljavi odobritev preverjanja skladnosti, če ugotovi, da blago v znatnem številu serij in/ali količin ne ustreza informacijam v potrdilu o skladnosti, ki so ga izdali inšpekcijski organi tretje države.

Oddelek 4

Inšpekcijske metode

Člen 17

Inšpekcijske metode

1.  Preverjanje skladnosti iz tega poglavja, razen preverjanja pri prodaji na drobno končnemu potrošniku, se opravi v skladu z inšpekcijskimi metodami iz Priloge V, razen če je v tej uredbi določeno drugače.

Države članice določijo posebne predpise za spremljanje skladnosti pri maloprodaji končnemu potrošniku.

2.  Če inšpektorji ugotovijo, da je blago skladno s tržnimi standardi, lahko inšpekcijski organ izda potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III.

3.  Kadar blago ni skladno s standardi, inšpekcijski organ za trgovca ali njegove zastopnike izda ugotovitev o neskladnosti. Blago, za katero je bila izdana ugotovitev o neskladnosti, se ne sme premeščati brez dovoljenja inšpekcijskega organa, ki je izdal to ugotovitev. Za to dovoljenje lahko veljajo pogoji, ki jih določi inšpekcijski organ.

Trgovci se lahko odločijo, da vse blago ali del blaga uskladijo s tržnimi standardi. Blago, ki je bilo usklajeno, se ne sme tržiti, dokler pristojni inšpekcijski organ z vsemi ustreznimi sredstvi ne zagotovi, da je bilo blago dejansko usklajeno. Pristojni inšpekcijski organ izda, kadar je to potrebno, potrdilo o skladnosti, kot je določeno v Prilogi III, za serijo ali del serije, šele ko je blago usklajeno.

Če inšpekcijski organ sprejme željo trgovca, da uskladi blago v državi članici, ki ni tista, v kateri se je pri preverjanju ugotovilo, da blago ni skladno, trgovec serijo, ki ni skladna, priglasi pristojnemu inšpekcijskemu organu namembne države članice. Država članica, ki izda ugotovitev neskladnosti, pošlje izvod o tej ugotovitvi zadevni državi članici in namembni državi članici, ki prejme serijo, ki ni skladna.

Kadar blaga ni mogoče uskladiti, spremeniti v krmo, industrijsko predelati ali uporabiti za druge oblike, ki niso namenjene za prehrano ljudi, lahko inšpekcijski organ, če je to potrebno, zahteva od trgovcev, da sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se zadevni proizvodi ne tržijo.

Trgovci zagotovijo vse podatke, ki se zdijo državam članicam potrebni za uporabo tega odstavka.

Oddelek 5

Uradna obvestila

Člen 18

Uradno obveščanje

1.  Država članica, kjer se ugotovi, da pošiljka iz druge države članice zaradi pomanjkljivosti ali poškodb, ki bi se lahko ugotovile že med pakiranjem, ni skladna s tržnimi standardi, o tem obvesti Komisijo in države članice, ki bi jih to lahko zadevalo.

2.  Država članica, kjer se zaradi neskladnosti s tržnimi standardi za veliko blaga iz tretje države zavrne sprostitev v prosti promet, o tem obvesti Komisijo, države članice, ki bi jih to lahko zadevalo, in zadevno tretjo državo, kot so navedene v Prilogi IV.

3.  Države članice Komisiji sporočijo določbe njihovih sistemov inšpekcij in analiz tveganja. Komisijo obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah navedenih sistemov.

4.  Države članice Komisiji in drugim državam članicam sporočijo povzetke rezultatov inšpekcij na vseh stopnjah trženja v določenem letu do 30. junija naslednjega leta.

5.  Način obveščanja iz odstavkov 1 do 4 določi Komisija.

NASLOV III

ORGANIZACIJE PROIZVAJALCEV

POGLAVJE I

Zahteve in priznanje

Oddelek 1

Opredelitve

Člen 19

Opredelitve

1.  V tem naslovu:

2.  Države članice opredelijo zadevne pravne osebe na njihovem ozemlju, ki morajo izpolnjevati zahteve člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007 glede na njihove nacionalne pravne in upravne strukture. Sprejmejo lahko dopolnilna pravila o priznanju organizacij proizvajalcev in, če je ustrezno, tudi predpišejo določbe o jasno opredeljenih delih pravnih oseb za uporabo člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Oddelek 2

Zahteve, ki veljajo za organizacije proizvajalcev

Člen 20

Seznam proizvodov

1.  Države članice priznajo organizacije proizvajalcev iz člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007 v zvezi s proizvodom ali skupino proizvodov, navedeno v zahtevku za priznanje, na podlagi vseh odločitev, sprejetih v skladu s členom 125b(1)(c) navedene uredbe.

2.  Države članice priznajo le organizacije proizvajalcev v zvezi s proizvodi ali skupino proizvodov, ki so izključno namenjeni za predelavo, kadar je mogoče zagotoviti, da se takšni proizvodi dobavljajo za predelavo prek sistema dobavnih pogodb ali drugače.

Člen 21

Minimalno število članov

Države članice lahko pri določanju minimalnega števila članov organizacije proizvajalcev v skladu s členom 125b(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določijo, da če je vlagatelj zahtevka za priznanje v celoti ali delno sestavljen iz članov, ki so pravne osebe ali jasno opredeljeni deli pravnih oseb, sestavljenih iz proizvajalcev, se lahko minimalno število proizvajalcev izračuna na podlagi števila proizvajalcev, ki so povezani z vsako pravno osebo ali jasno opredeljenimi deli pravnih oseb.

Člen 22

Minimalno trajanje članstva

1.  Minimalno trajanje članstva proizvajalca ne sme biti krajše od enega leta.

2.  Izstop iz članstva se organizaciji sporoči pisno. Države članice določijo odpovedne roke, ki ne smejo biti daljši od šestih mesecev, in datume, ko začne izstop veljati.

Člen 23

Struktura in dejavnosti organizacij proizvajalcev

Države članice zagotovijo, da imajo organizacije proizvajalcev na voljo osebje, infrastrukturo in opremo, ki so potrebni za izpolnjevanje zahtev iz točke (c) prvega odstavka člena 122 in člena 125b(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ter zagotavljajo bistvene funkcije, zlasti:

Člen 24

Vrednost ali obseg tržne proizvodnje

1.  Za namene člena 125b(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se vrednost ali obseg tržne proizvodnje izračuna na enaki podlagi kot vrednost tržne proizvodnje iz členov 50 in 51 te uredbe.

2.  Kadar imajo eden ali več članov organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za izvajanje odstavka 1, se lahko vrednost njihove tržne proizvodnje izračuna kot povprečje vrednosti njihove tržne proizvodnje v obdobju treh let, pred letom, v katerem je predložen zahtevek za priznanje in v katerem so člani zadevne organizacije proizvajalcev dejansko opravljali proizvodnjo.

Člen 25

Zagotavljanje tehničnih sredstev

Za namene člena 125b(1)(e) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se obravnava, da organizacija proizvajalcev, priznana za proizvod, ki zahteva zagotavljanje tehničnih sredstev, svoje obveznosti izpolni, če zagotovi ustrezno raven tehničnih sredstev sama, prek svojih članov ali odvisnih družb ali najame podizvajalce.

Člen 26

Glavne dejavnosti organizacij proizvajalcev

1.  Glavna dejavnost organizacije proizvajalcev zadeva koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

2.  Organizacija proizvajalcev lahko proda proizvode proizvajalcev, ki niso člani organizacije proizvajalcev niti združenja organizacij proizvajalcev, če ima ta priznanje za navedene proizvode in je gospodarska vrednost navedene dejavnosti pod vrednostjo njene tržne proizvodnje, izračunane v skladu s členom 50.

3.  Trženje sadja in zelenjave, kupljenih neposredno od druge organizacije proizvajalcev, in proizvodov, za katere organizacija proizvajalcev ni priznana, se ne šteje za del dejavnosti organizacije proizvajalcev.

4.  Kadar se uporablja člen 50(9), se za zadevne odvisne družbe od 1. januarja 2012 smiselno uporablja odstavek 3 tega člena.

Člen 27

Najemanje podizvajalcev

1.  Dejavnosti, za katere lahko država članica v skladu s členom 125d Uredbe (ES) št. 1234/2007 najame podizvajalce, med drugim vključujejo zbiranje, skladiščenje, pakiranje in trženje proizvoda članov organizacije proizvajalcev.

2.  Najemanje podizvajalcev za dejavnosti organizacije proizvajalcev pomeni, da organizacija proizvajalcev sklene poslovni dogovor z drugim subjektom, vključno z enim ali več od svojih članov ali z odvisno družbo, za zagotavljanje zadevne dejavnosti. Kljub temu je organizacija proizvajalcev še vedno odgovorna za zagotavljanje izvajanja te dejavnosti ter celotnega upravljavskega nadzora in nadzora nad poslovnim dogovorom za zagotavljanje dejavnosti.

Člen 28

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev

1.  Sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija večja kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.  Država članica, v kateri je sedež nadnacionalne organizacije proizvajalcev, je odgovorna za:

Člen 29

Združitev organizacij proizvajalcev

1.  Če se organizacije proizvajalcev združijo, organizacija proizvajalcev, ki nastane z združitvijo, nadomesti združene organizacije proizvajalcev. Nova pravna oseba prevzame pravice in obveznosti združene skupine proizvajalcev.

Nova združena pravna oseba lahko izvaja te programe vzporedno in ločeno do 1. januarja leta, ki sledi združitvi, ali združi operativne programe od trenutka združitve. Operativni programi se združijo v skladu s členoma 66 in 67.

2.  Države članice lahko z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 dovolijo organizacijam proizvajalcev, ki za to zaprosijo z ustrezno utemeljenimi razlogi, da vzporedno izvajajo ločene operativne programe, dokler se naravno ne zaključijo.

Člen 30

Člani, ki niso proizvajalci

1.  Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni proizvajalec, sprejeta za člana organizacije proizvajalcev.

2.  Države članice pri določitvi pogojev iz odstavka 1 zagotovijo zlasti skladnost s točko (a)(iii) prvega odstavka člena 122 in členom 125a(3)(c) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Fizične ali pravne osebe iz odstavka 1:

Države članice lahko v skladu s pogoji iz odstavka 2 fizičnim ali pravnim osebam omejijo ali prepovejo pravico do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi skladi.

Člen 31

Demokratični nadzor organizacij proizvajalcev

1.  Države članice sprejmejo vse ukrepe, ki jih štejejo za nujne, za preprečitev zlorabe moči ali vpliva enega ali več članov v zvezi z upravljanjem in delovanjem organizacije proizvajalcev, kar vključuje glasovalne pravice.

2.  Kadar je organizacija proizvajalcev jasno opredeljen del navedene pravne osebe, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi se omejijo ali prepovejo pooblastila pravne osebe za spremembo, odobritev ali zavrnitev odločitev organizacije proizvajalcev.

Oddelek 3

Združenja organizacij proizvajalcev

Člen 32

Pravila o organizacijah proizvajalcev, ki se uporabljajo za združenja organizacij proizvajalcev

Za združenja organizacij proizvajalcev se smiselno uporabljajo člen 22, člen (26)(3) ter člena 27 in 31. Kadar združenja organizacij proizvajalcev izvajajo dejavnosti prodaje, se smiselno uporablja člen 26(2).

Člen 33

Priznanje združenj organizacij proizvajalcev

1.  Države članice lahko priznajo le združenja organizacij proizvajalcev iz člena 125c Uredbe (ES) št. 1234/2007 v zvezi z dejavnostjo ali dejavnostmi glede proizvoda ali skupine proizvodov, ki so navedeni v zahtevku za priznanje.

2.  Združenje organizacij proizvajalcev je mogoče priznati na podlagi člena 125c Uredbe (ES) št. 1234/2007, pri čemer se izvajajo vse dejavnosti organizacije proizvajalcev, čeprav trženje zadevnih proizvodov še naprej izvajajo njeni člani.

Člen 34

Člani združenj organizacij proizvajalcev, ki niso organizacije proizvajalcev

1.  Države članice lahko določijo, ali in pod kakšnimi pogoji je lahko fizična ali pravna oseba, ki ni priznana organizacija proizvajalcev, sprejeta za člana združenja organizacij proizvajalcev.

2.  Člani priznanega združenja organizacij proizvajalcev, ki niso priznane organizacije proizvajalcev:

Države članice lahko odobrijo, omejijo ali prepovejo pravico teh članov do glasovanja o odločitvah v zvezi z operativnimi programi.

Člen 35

Nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev

1.  Sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev je v državi članici, v kateri ima organizacija znatna kmetijska gospodarstva ali znatno število članov in/ali dosega pomembno raven tržne proizvodnje.

2.  Država članica, v kateri je sedež nadnacionalnega združenja organizacij proizvajalcev, je odgovorna za:

Oddelek 4

Skupine proizvajalcev

Člen 36

Predložitev načrtov za priznanje

1.  Pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe predloži načrt za priznanje iz člena 125e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 pristojnemu organu države članice, v kateri je sedež pravne osebe.

2.  Države članice določijo:

▼M8

▼B

Člen 37

Vsebina načrtov za priznanje

Osnutek načrta za priznanje vsebuje vsaj:

▼M8

Naložbe iz točke (c) prvega odstavka ne vključujejo naložb, navedenih v Prilogi Va.

▼B

Člen 38

Odobritev načrtov za priznanje

▼M8

1.  Pristojni organ države članice sprejme eno od odločitev iz odstavka 3 v treh mesecih od prejema osnutka načrta za priznanje, ki mu je priložena vsa dodatna dokumentacija. Države članice lahko določijo krajše roke.

▼B

2.  Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila glede upravičenosti dejavnosti in izdatkov na podlagi načrtov za priznanje, vključno s pravili glede upravičenosti do naložb, da bi skupine proizvajalcev izpolnile zahteve meril za priznanje organizacij proizvajalcev iz člena 125b(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

▼M8

3.  Po preverjanjih skladnosti iz člena 111 lahko pristojni organ države članice po potrebi:

▼M8

4.  Pristojni organ države članice do 1. julija v katerem koli letu obvesti Komisijo o odločitvah, s katerimi začasno sprejme načrte za priznanje, in o finančnih posledicah teh načrtov, pri čemer uporabi predlogi iz Priloge Vb.

5.  Ko so koeficienti dodelitve iz drugega pododstavka člena 47(4) določeni, pristojni organ države članice zadevnim skupinam proizvajalcev omogoči, da spremenijo ali umaknejo svoj načrt za priznanje. Če skupina proizvajalcev ne umakne svojega načrta, pristojni organ takšen načrt dokončno sprejme, pri čemer ga je treba ustrezno spremeniti, če pristojni organ meni, da je to potrebno.

6.  Pristojni organ države članice o odločitvah iz odstavkov 3 in 5 obvesti pravno osebo ali jasno opredeljen del pravne osebe.

▼B

Člen 39

Izvedba načrtov za priznanje

1.  Načrt za priznanje se izvaja v letnih obdobjih z začetkom 1. januarja. Države članice lahko skupinam proizvajalcev dovolijo, da letna obdobja razdelijo na polletna obdobja.

Za prvo leto izvajanja se v skladu s predlaganim datumom iz člena 37(b) načrt za priznanje začne izvajati:

Prvo leto izvajanja načrta za priznanje se v vsakem primeru konča 31. decembra istega leta.

▼M8

2.  Države članice določijo pogoje, pod katerimi lahko skupine proizvajalcev za spremembe načrtov zaprosijo med njihovim izvajanjem. Tem prošnjam se priložijo vsi potrebni dodatni dokumenti.

Države članice določijo pogoje, pod katerimi se lahko načrti za priznanje spremenijo v letnem ali polletnem obdobju, ne da bi jih pristojni organ države članice predhodno odobril. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih skupina proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu države članice.

Pristojni organ države članice lahko skupinam proizvajalcev dovoli, da v določenem letu in za to določeno leto povečajo skupni znesek izdatkov iz načrta za priznanje za največ 5 % prvotno odobrenega zneska ali ga zmanjšajo za najvišji odstotek, ki ga določijo države članice, pri čemer se morajo v obeh primerih ohraniti splošni cilji načrta za priznanje, celotni izdatki Unije na ravni zadevne države članice pa ne smejo presegati zneska prispevka Unije, ki je bil tej državi članici dodeljen v skladu s členom 47(4).

Pri združitvah skupin proizvajalcev iz člena 48 se omejitev 5 % uporablja za skupni znesek izdatkov iz načrtov za priznanje združenih skupin proizvajalcev.

▼B

3.  Pristojni organ države članice odloči o spremembi načrta v treh mesecih od prejema prošnje za spremembo, potem ko preveri predloženo utemeljitev. Če v navedenem roku ni sprejeta nobena odločitev o prošnji za spremembo, se šteje, da je bila prošnja zavrnjena. Države članice lahko zagotovijo krajše roke.

Člen 40

Zahtevki za priznanje organizacije proizvajalcev

1.  Skupine proizvajalcev, ki izvajajo načrt za priznanje, lahko kadar koli vložijo zahtevek za priznanje na podlagi člena 125b Uredbe (ES) št. 1234/2007. Takšni zahtevki se v vsakem primeru predložijo pred koncem prehodnega obdobja iz člena 125e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.  Po datumu, ko je tak zahtevek vložen, lahko zadevna skupina predloži osnutek operativnega programa v skladu s členom 63.

Člen 41

Glavne dejavnosti skupin proizvajalcev

1.  Glavna dejavnost skupine proizvajalcev zadeva koncentracijo ponudbe in dajanje proizvodov njenih članov, za katere je priznana, na trg.

2.  Skupina proizvajalcev lahko proda proizvode proizvajalcev, ki niso člani skupine proizvajalcev, če ima ta priznanje za navedene proizvode in je gospodarska vrednost navedene dejavnosti pod vrednostjo tržne proizvodnje lastnih članov skupine proizvajalcev in članov drugih skupin proizvajalcev.

Člen 42

Vrednost tržne proizvodnje

1.  Člen 50(1) do (4) in (7) ter prvi stavek odstavka 6 navedenega člena se smiselno uporabljajo za skupine proizvajalcev.

2.  Kadar je zmanjšanje vrednosti tržne proizvodnje v vrednosti vsaj 35 % posledica vzrokov, ki so državi članici primerno utemeljeni ter ki niso predmet odgovornosti in nadzora skupine proizvajalcev, skupna vrednost tržne proizvodnje ne sme biti manjša od 65 % skupne vrednosti, navedene v prejšnjem zahtevku ali zahtevkih za pomoč, ki zajemajo najnovejše letno obdobje, kot je preverila država članica, in če tega ni storila, vrednosti, prvotno navedene v odobrenem načrtu za priznanje.

3.  Vrednost tržne proizvodnje se izračuna na podlagi zakonodaje, ki se uporablja v obdobju, za katero se zahteva pomoč.

Člen 43

Financiranje načrtov za priznanje

1.  Višine pomoči iz člena 103a(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se v zvezi s tržno proizvodnjo, ki presega 1 000 000 EUR, zmanjšajo za polovico.

▼C1

2.  Pomoč iz člena 103a(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je omejena z zgornjo mejo 100 000 EUR na letno obdobje za vsako skupino proizvajalcev.

▼B

3.  Pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se izplača:

Za izračun zneska obrokov lahko države članice kot podlago uporabijo tržno proizvodnjo obdobja, ki ni enako obdobju, za katero se plača obrok, kadar pregledi to zahtevajo. Razlika med obdobjema je manjša kot dejansko zadevno obdobje.

4.  Menjalni tečaj, ki se uporablja za zneske iz odstavkov 1 in 2, je najnovejši tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka pred prvim dnem obdobja, za katero je odobrena zadevna pomoč.

Člen 44

Pomoč za naložbe, ki se zahtevajo za priznanje

Naložbe, povezane z izvajanjem načrta za priznanje iz člena 37(c) te uredbe, za katere je pomoč zagotovljena s členom 103a(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se financirajo sorazmerno glede na njihovo uporabo za proizvode članov skupine proizvajalcev, za katere se odobri predhodno priznanje.

Naložbe, ki bi lahko izkrivile konkurenco v zvezi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi skupine proizvajalcev, se izključijo iz pomoči Unije.

▼M8

Naložbe se lahko izvajajo na posameznih gospodarstvih in/ali v prostorih proizvajalcev, ki so člani skupine proizvajalcev, če prispevajo k ciljem načrta za priznanje. Če član zapusti skupino proizvajalcev, države članice zagotovijo, da se naložba ali njena preostala vrednost, kadar obdobje odplačila še ni poteklo, izterja.

▼B

Člen 45

Zahtevek za pomoč

1.  Skupina proizvajalcev za pomoč iz člena 103a(1)(a) in (b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 v treh mesecih po koncu vsakega letnega ali polletnega obdobja iz člena 43(3) te uredbe predloži en sam zahtevek. Zahtevek vključuje izjavo o vrednosti tržne proizvodnje za obdobje, za katero se zahteva pomoč.

2.  Zahtevke za pomoč, ki zajemajo polletna obdobja, je mogoče predložiti le, če se načrt za priznanje razdeli na polletna obdobja iz člena 39(1). Vsakemu zahtevku za pomoč se priloži pisna izjava skupine proizvajalcev, da ta skupina:

3.  Države članice določijo rok za izplačilo pomoči, ki ne sme biti daljši od šest mesecev po prejemu zahtevka.

Člen 46

Upravičenost

Države članice ocenijo upravičenost skupin proizvajalcev do pomoči na podlagi te uredbe ob upoštevanju pogojev in datuma morebitne prejšnje dodelitve javne pomoči organizacijam ali skupinam proizvajalcev, iz katerih izhajajo člani zadevne skupine proizvajalcev, ter morebitnih premikov članov med organizacijami proizvajalcev in skupinami proizvajalcev, da bi ugotovile, ali je pomoč ustrezno utemeljena.

▼M8

Člen 47

Prispevek Unije

1.  Ob upoštevanju odstavka 4 tega člena prispevek Unije k pomoči iz člena 103a(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 znaša:

Država članica lahko svojo nacionalno pomoč plača v obliki pavšalnega plačila. Zahtevku za pomoč ni treba priložiti dokazil o uporabi pomoči.

2.  Prispevek Unije k pomoči iz člena 103a(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007, izražen v nepovratnih kapitalskih sredstvih ali ekvivalentu nepovratnih kapitalskih sredstev, ne presega naslednjih odstotkov upravičenih stroškov naložb:

Zadevne države članice se obvežejo, da bodo prispevale vsaj 5 % upravičenih stroškov naložb.

Prejemniki pomoči za upravičene stroške naložb plačajo vsaj:

3.  Ob upoštevanju odstavka 4 tega člena se prispevek Unije k pomoči iz člena 103a(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi za vsako skupino proizvajalcev na podlagi njene vrednosti tržne proizvodnje, pri čemer za ta prispevek veljajo naslednja pravila:

4.  Skupni izdatki za prispevek Unije k pomoči iz člena 103a Uredbe (ES) št. 1234/2007 ne presegajo 10 000 000 EUR na koledarsko leto.

Komisija na osnovi obvestil iz člena 38(4) določi koeficiente dodelitve in na njihovi podlagi opredeli skupni razpoložljivi prispevek Unije na državo članico na leto. Če za katero koli leto skupni znesek, ki izhaja iz obvestil iz člena 38(4), ne presega najvišjega zneska prispevka Unije, se koeficient dodelitve določi na 100 %.

Prispevek Unije se dodeli v skladu s koeficientom dodelitve iz drugega pododstavka. Za načrte za priznanje, ki niso bili priglašeni v skladu s členom 38(4), se prispevek Unije ne dodeli.

Menjalni tečaj, ki se uporabi za prispevek Unije za posamezno državo članico, je najnovejši tečaj, ki ga objavi Evropska centralna banka pred datumom iz člena 38(4).

▼B

Člen 48

Združitve

1.  Pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 lahko prejmejo ali še naprej prejemajo skupine proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje in ki so nastale z združitvijo ene ali več skupin proizvajalcev, ki jim je bilo izdano začasno priznanje.

2.  Za izračun pomoči, ki se plača v skladu z odstavkom 1, organizacija proizvajalcev, nastala z združitvijo, nadomesti skupine, ki so se združile.

3.  Če se združita dve ali več skupin proizvajalcev, nova pravna oseba prevzame pravice in obveznosti skupine proizvajalcev, ki ji je bilo prvi izdano začasno priznanje.

4.  Če se skupina proizvajalcev, ki ji je bilo izdano začasno priznanje, združi s priznano organizacijo proizvajalcev, nastala pravna oseba ni več upravičena do začasnega priznanja kot skupina proizvajalcev niti do pomoči iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Nastala pravna oseba se še naprej obravnava kot priznana organizacija proizvajalcev, če upošteva veljavne zahteve. Organizacije proizvajalcev po potrebi zahtevajo spremembo operativnega programa in v ta namen se smiselno uporablja člen 29.

Vendar so ukrepi, ki jih izvajajo skupine proizvajalcev pred takšno združitvijo, še naprej upravičeni pod pogoji iz načrta za priznanje.

Člen 49

Posledice priznanja

1.  Pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se ustavi, takoj ko se izda priznanje.

2.  Kadar se predloži operativni program v skladu s to uredbo, zadevna država članica zagotovi, da se ukrepi, ki so določeni v načrtu za priznanje, ne financirajo dvakrat.

3.  Naložbe, ki izpolnjujejo pogoje za pomoč iz člena 103a(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se lahko prenesejo na operativne programe, če izpolnjujejo zahteve iz te uredbe.

4.  Države članice določijo obdobje z začetkom po izvedbi načrta za priznanje, v okviru katerega se skupina proizvajalcev prizna kot organizacija proizvajalcev. Obdobje ne presega štirih mesecev.

POGLAVJE II

Operativni skladi in operativni programi

Oddelek 1

Vrednost tržne proizvodnje

Člen 50

Osnova za izračun

1.  Vrednost tržne proizvodnje za organizacijo proizvajalcev se izračuna na podlagi proizvodnje same organizacije proizvajalcev in njenih članov, ki so proizvajalci, vključuje pa zgolj proizvodnjo tistega sadja in zelenjave, za katero je organizacija proizvajalcev priznana. Vrednost tržne proizvodnje lahko vključuje sadje in zelenjavo, za katera ni treba, da ustrezata tržnim standardom, če se ti standardi v skladu s členom 4 ne uporabljajo.

2.  Vrednost tržne proizvodnje obsega proizvodnjo članov, ki zapuščajo organizacijo proizvajalcev ali pristopajo k njej. Države članice določijo pogoje, da se izognejo dvojnemu obračunu.

3.  Vrednost tržne proizvodnje ne vključuje vrednosti predelanega sadja in zelenjave ali katerih koli drugih proizvodov, ki niso proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave.

Vendar se vrednost tržne proizvodnje sadja in zelenjave, namenjenih predelavi, ki sta bila predelana v enega od proizvodov predelanega sadja in zelenjave s seznama v delu X Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007 ali v kateri koli drug predelan proizvod, naveden v tem členu in podrobneje opisan v Prilogi VI k tej uredbi, bodisi s strani organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali njihovih članov, ki so proizvajalci, ali s strani hčerinskih podjetij iz odstavka 9 tega člena, bodisi s strani njih samih ali prek zunanjih izvajalcev, izračuna kot pavšalni znesek v odstotkih fakturirane vrednosti teh predelanih proizvodov. Pavšalni znesek znaša:

4.  Države članice lahko organizacijam proizvajalcev omogočijo, da vrednost stranskih proizvodov vključijo v vrednost tržne proizvodnje.

5.  Vrednost tržne proizvodnje vključuje vrednost umika proizvodov s trga v skladu s členom 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ocenjeno na podlagi povprečne cene teh proizvodov, ki jih trži organizacija proizvajalcev, v prejšnjem referęnčnem obdobju.

6.  V vrednost tržne proizvodnje se všteje samo proizvodnja organizacije proizvajalcev in/ali njenih članov, ki so proizvajalci, ki jo trži ta organizacija proizvajalcev. Proizvodnja članov organizacije proizvajalcev, ki so proizvajalci, ki jo trži druga organizacija proizvajalcev, ki jo je določila njihova organizacija, v skladu s členom 125a(2)(b) in (c) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se vključi v vrednost tržne proizvodnje druge organizacije proizvajalcev.

7.  Tržna proizvodnja sadja in zelenjave se fakturira na stopnji „franko organizacija proizvajalcev“, kjer je to primerno, kot proizvod s seznama v delu IX Priloge I k Uredbi (ES) št. 1234/2007, ki je pripravljen in pakiran, pri čemer so izključeni:

8.  Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji franko združenje organizacij proizvajalcev in na isti podlagi, kot je določeno v odstavku 7.

9.  Vrednost tržne proizvodnje se lahko izračuna tudi na stopnji franko odvisne družbe na enaki podlagi kot v odstavku 7, če imajo najmanj 90 % kapitala odvisne družbe v lasti:

10.  V primeru najemanja podizvajalcev se vrednost tržne proizvodnje izračuna na stopnji franko organizacija proizvajalcev in vključuje dodano ekonomsko vrednost dejavnosti, ki jo organizacija proizvajalcev odda v zunanje izvajanje svojim članom, tretjim strankam ali drugi odvisni družbi, ki ni navedena v odstavku 9.

11.  Če je zmanjšanje proizvodnje posledica podnebnih razmer ali bolezni živali ali rastlin ali napadov škodljivcev, se lahko vsaka odškodnina na podlagi zavarovanja, ki se prejme v zvezi z ukrepi zavarovanja pridelkov iz oddelka 6 poglavja III ali enakovrednimi ukrepi, ki jih izvaja organizacija proizvajalcev, zaradi teh razlogov, vključi v vrednost tržne proizvodnje.

Člen 51

Referenčno obdobje

1.  Letna zgornja meja pomoči iz člena 103d(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se izračuna vsako leto na podlagi vrednosti tržne proizvodnje med 12-mesečnim referenčnim obdobjem, ki ga določijo države članice.

2.  Referenčno obdobje države članice določijo za vsako organizacijo proizvajalcev kot:

3.  12-mesečno obdobje je obračunsko obdobje za zadevno organizacijo proizvajalcev.

Metodologija za določitev referenčnega obdobja se med izvajanjem operativnega programa ne spreminja, razen v primerno upravičenih okoliščinah.

4.  Kadar se vrednosti pridelkov znižajo za vsaj 35 % iz vzrokov, ki niso pod vplivom in nadzorom organizacije proizvajalcev, se šteje, da vrednost tržne proizvodnje tega pridelka predstavlja 65 % njegove vrednosti v predhodnem referenčnem obdobju.

Organizacija proizvajalcev pristojnemu organu zadevne države članice utemelji razloge iz prvega pododstavka.

5.  Kadar imajo pred kratkim priznane organizacije proizvajalcev premalo preteklih podatkov o tržni proizvodnji za namene izvajanja odstavka 2, se vrednost tržne proizvodnje lahko šteje kot vrednost tržne proizvodnje, ki jo zagotovi organizacija proizvajalcev z namenom priznanja.

Prvi pododstavek se smiselno uporablja za nove člane organizacije proizvajalcev, ki se prvič pridružijo organizaciji proizvajalcev.

6.  Države članice sprejmejo ukrepe, ki so potrebni za zbiranje informacij o vrednosti tržne proizvodnje organizacij proizvajalcev, ki niso predložile operativnih programov.

7.  Vrednost tržne proizvodnje za referenčno obdobje se z odstopanjem od odstavkov 1 do 6 izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne v tem referenčnem obdobju.

Vendar se za operativne programe, odobrene do 20. januarja 2010, vrednost tržne proizvodnje za obdobje do leta 2007 izračuna na podlagi zakonodaje, ki velja v referenčnem obdobju, medtem ko se vrednost tržne proizvodnje za obdobje od leta 2008 dalje izračuna na podlagi zakonodaje, veljavne v letu 2008.

Za operativne programe, odobrene po 20. januarju 2010, se vrednost tržne proizvodnje za obdobje od leta 2008 dalje izračuna na podlagi zakonodaje, ki velja v času, ko je bil odobren operativni program.

Oddelek 2

Operativni skladi

Člen 52

Upravljanje

Države članice zagotovijo, da se operativni skladi upravljajo tako, da lahko zunanja revizija letno ugotavlja, preverja in potrjuje njihove odhodke in prihodke.

Člen 53

Financiranje operativnih skladov

1.  Finančne prispevke v operativni sklad iz člena 103b(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi organizacija proizvajalcev.

2.  Vsi proizvajalci so upravičeni do sredstev operativnega sklada in vsi proizvajalci imajo možnost demokratičnega sodelovanja pri odločitvah v zvezi z uporabo operativnega sklada organizacije proizvajalcev in finančnih prispevkov v operativni sklad.

Člen 54

Sporočanje ocenjenega zneska

1.  Organizacije proizvajalcev sporočijo svoji državi članici ocenjene zneske prispevka Unije in prispevka svojih članov ter organizacije proizvajalcev v operativne sklade za naslednje leto najpozneje do 15. septembra, skupaj z operativnimi programi ali zahtevami za odobritev predlogov sprememb.

Države članice lahko določijo poznejši datum od 15. septembra.

2.  Osnova za izračun ocenjenega zneska operativnih skladov so operativni programi in vrednost tržne proizvodnje. Izračun se razdeli med stroške za ukrepe preprečevanja in upravljanja kriz ter druge ukrepe.

Oddelek 3

Operativni programi

Člen 55

Nacionalna strategija

1.  Celotna struktura in vsebina nacionalne strategije iz člena 103f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se določi v skladu s smernicami iz Priloge VII. Vključujeta lahko regionalne elemente.

Nacionalna strategija vključuje vse odločitve in določbe, ki jih je sprejela država članica pri uporabi oddelkov I in Ia poglavja II naslova II dela II Uredbe (ES) št. 1234/2007 in tega naslova.

2.  Nacionalna strategija se, vključno z vključitvijo nacionalnega okvira iz člena 103f(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, določi pred predložitvijo osnutkov operativnih programov za vsako leto. Nacionalni okvir se vključi po tem, ko se je predložil Komisiji in se po potrebi spremenil, v skladu z drugim pododstavkom člena 103f(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Analiza začetnega stanja bo del postopka priprave nacionalne strategije, za njeno izvajanje pa so odgovorne države članice. Določa in ocenjuje potrebe, ki jih je treba izpolniti, razvrstitev potreb glede na prednostne naloge, opredelitev ciljev, ki jih je treba doseči z operativnimi programi za izpolnitev teh prednostnih potreb, pričakovane rezultate in količinsko opredeljene cilje, ki jih je treba doseči glede na začetno stanje, ter določitev najprimernejših instrumentov in ukrepov za doseganje teh ciljev.

4.  Države članice zagotovijo tudi spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije ter njeno izvajanje prek operativnih programov.

Nacionalna strategija se lahko spremeni, zlasti ob upoštevanju spremljanja in vrednotenja. Takšne spremembe se opravijo pred predložitvijo osnutka operativnih programov v zadevnem letu.

5.  Države članice v nacionalni strategiji določijo najvišje odstotke sredstev, ki se lahko porabijo za vsak posamezen ukrep in/ali vrsto ukrepa in/ali izdatek, da se zagotovi ustrezno ravnovesje med različnimi ukrepi.

Člen 56

Nacionalni okvir za okoljske ukrepe

1.  Poleg predložitve predlaganega okvira iz drugega pododstavka člena 103f(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, države članice obvestijo Komisijo tudi o vseh spremembah nacionalnega okvira, za katere velja postopek iz navedenega pododstavka. Komisija da nacionalni okvir na voljo drugim državam članicam na način, ki se ji zdi ustrezen.

2.  V nacionalnem okviru morajo biti v posebnem oddelku navedene splošne zahteve glede dopolnjevanja, usklajenosti in skladnosti, ki jih morajo izpolnjevati okoljski ukrepi, izbrani v okviru operativnega programa, kot je navedeno v drugem stavku prvega pododstavka člena 103f(1) Uredbe (ES) 1234/2007. Komisija državam članicam pošlje vzorec takšnega oddelka.

Nacionalni okvir obenem določa neizčrpen seznam okoljskih ukrepov in pogojev, ki se uporabljajo v državi članici za namene člena 103c(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Nacionalni okvir za vsak okoljski ukrep navaja.

3.  Okoljski ukrepi, podobni kmetijsko-okoljskim obveznostim, ki prejemajo podporo na podlagi programa za razvoj podeželja, trajajo enako obdobje kot navedene obveznosti. Če bi trajanje podobnih kmetijsko-okoljskih obveznosti preseglo trajanje prvotnega operativnega programa, se izvajanje okoljskih ukrepov nadaljuje v naslednjem operativnem programu. Države članice sicer lahko v ustrezno utemeljenih primerih dovolijo krajše trajanje okoljskih ukrepov ali celo njihovo prekinitev, zlasti pa na podlagi rezultatov vmesnega vrednotenja iz člena 126(3) Uredbe.

V nacionalnem okviru mora biti navedeno trajanje ukrepov iz pododstavka 1 in, kjer je primerno, obveznost, da se z izvajanjem ukrepa nadaljuje v naslednjem operativnem programu.

Člen 57

Dopolnilna pravila držav članic

Države članice lahko sprejmejo dopolnilna pravila k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in k tej uredbi v zvezi z upravičenostjo ukrepov, dejavnosti ali stroškov iz operativnih programov.

Člen 58

Povezava s programi za razvoj podeželja

1.  V skladu z odstavkom 2 se iz programov držav članic za razvoj podeželja ali programov, odobrenih v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 1698/2005 ( 10 ), ne dodeli nobena pomoč za dejavnosti, ki jih vključujejo ukrepi iz te uredbe.

2.  Kadar se pomoč v skladu s členom 5(6) Uredbe (ES) št. 1698/2005 v izjemnih primerih dodeli za ukrepe, ki bi bili lahko upravičeni na podlagi te uredbe, države članice zagotovijo, da upravičenec lahko prejme pomoč za zadevno dejavnost le iz ene sheme.

V ta namen države članice pri vključevanju ukrepov, ki v programih za razvoj podeželja vsebujejo take izjeme, zagotovijo, da nacionalna strategija iz člena 55 te uredbe navaja merila in upravna pravila, ki se bodo uporabila v programih za razvoj podeželja.

3.  Če je to ustrezno in brez poseganja v določbe členov 103a(3), 103d(1) in (3) ter 103e Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter člena 47 te uredbe, raven podpore za ukrepe, ki jih zajema ta uredba, ne presega ravni podpore za ukrepe na podlagi programa za razvoj podeželja.

4.  Podpora za okoljske ukrepe razen pridobivanja osnovnih sredstev se omeji na najvišje zneske iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1698/2005 za kmetijsko-okoljska plačila. Ti zneski se lahko v izjemnih primerih povečajo ob upoštevanju posebnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji, kot je navedeno v členu 55 te uredbe in v operativnih programih organizacij proizvajalcev. Zneski za okoljske ukrepe se lahko povečajo, da se omogoči podpora dejavnostim v zvezi s prednostnimi nalogami iz člena 16a Uredbe (ES) št. 1698/2005.

5.  Odstavek 4 se ne uporablja za okoljske ukrepe, ki se ne nanašajo neposredno ali posredno na določeno poljino.

Člen 59

Vsebina operativnih programov

Operativni programi vključujejo:

Člen 60

Upravičenost ukrepov v skladu z operativnimi programi

1.  Operativni programi ne vključujejo dejavnosti ali izdatkov s seznama iz Priloge IX.

2.  Izdatki operativnih programov, upravičenih do pomoči, se omejijo na dejansko nastale stroške. Vendar lahko države članice namesto tega vnaprej in primerno utemeljeno določijo standardne pavšalne tarife:

Države članice takšne tarife pregledajo vsaj vsakih pet let.

3.  Da bi bil ukrep upravičen, morajo vsaj 50 % vrednosti proizvodov, ki jih zadeva, predstavljati proizvodi, za katere je priznana organizacija proizvajalcev. Da proizvodi spadajo med teh 50 %, morajo izhajati od proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev, ali proizvajalcev, članov druge organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev. Člen 50 se smiselno uporablja za izračun vrednosti.

4.  Za okoljske ukrepe veljajo naslednji predpisi:

Države članice v nacionalnih strategijah iz člena 55 te uredbe določijo najvišji odstotek letnih izdatkov na podlagi operativnega programa, ki se lahko porabijo za ukrepe v zvezi z okoljskim ravnanjem z embalažo. Ta odstotek ne sme preseči 20 %, razen kadar gre za upoštevanje posebnih nacionalnih/regionalnih okoliščin, ki jih je treba utemeljiti v nacionalni strategiji.

5.  Naložbe, vključno s tistimi na podlagi zakupnih pogodb, pri katerih rok vračila presega trajanje operativnega programa, se lahko prenesejo v naslednji operativni program na podlagi primerno utemeljenih razlogov, zlasti v primerih, kadar je davčna amortizacijska doba daljša od petih let.

V primeru zamenjave naložb se preostala vrednost naložbe:

6.  Naložbe ali dejavnosti se lahko izvajajo na posameznih kmetijskih gospodarstvih in/ali prostorih proizvajalcev, članov organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, tudi če se dejavnosti oddajo v podizvajanje članom organizacije proizvajalcev ali združenja organizacij proizvajalcev, če prispevajo k ciljem operativnega programa. Če član, ki je proizvajalec, zapusti organizacijo proizvajalcev, države članice zagotovijo, da se naložba ali njena preostala vrednost izterja. Vendar države članice lahko v ustrezno utemeljenih okoliščinah določijo, da organizaciji proizvajalcev ni treba izterjati naložbe ali njene preostale vrednosti.

7.  Naložbe in ukrepi v zvezi s predelavo sadja in zelenjave v predelano sadje in zelenjavo so lahko upravičeni do podpore, če take naložbe in ukrepi izpolnjujejo cilje iz člena 103c(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, vključno s tistimi iz točke (c) prvega odstavka člena 122 navedene Uredbe, in pod pogojem, da so opredeljeni v nacionalni strategiji iz člena 103f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 61

Potrebna dokumentacija

Operativnim programom je treba priložiti zlasti:

Člen 62

Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev

1.  Država članica lahko združenje organizacij proizvajalcev pooblasti, da predstavi popoln ali delen operativni program, obsegajoč dejavnosti, ki so bile v operativnih programih dveh ali več sodelujočih organizacij proizvajalcev ugotovljene, vendar ne tudi uresničene.

2.  Operativni programi združenj organizacij proizvajalcev se bodo obravnavali skupaj z operativnimi programi sodelujočih organizacij proizvajalcev, vključno kar zadeva izpolnjevanje ciljev in omejitev, določenih v členu 103c Uredbe (ES) 1234/2007.

3.  Države članice zagotovijo, da:

4.  Členi 58, 59 in 60, člen 61(b) in (c) ter členi 63 do 67 se smiselno uporabljajo za operativne programe združenj organizacij proizvajalcev. Vendar se za delne operativne programe združenj organizacij proizvajalcev ne zahteva ravnotežje med dejavnostmi iz člena 59(b).

Člen 63

Rok za predložitev operativnih programov

1.  Organizacija proizvajalcev predloži operativne programe v odobritev pristojnemu organu v državi članici, v kateri ima organizacija proizvajalcev svoj sedež, najpozneje do 15. septembra v letu, ki je pred letom, v katerem je programe treba uresničiti. Vendar lahko države članice določijo kasnejši datum.

2.  Kadar pravna oseba ali jasno opredeljen del pravne osebe, vključno s skupino proizvajalcev, vloži zahtevek za priznanje organizacije proizvajalcev, lahko hkrati v odobritev predloži operativni program iz odstavka 1. Odobritev operativnega programa je odvisna od pridobitve priznanja najpozneje do končnega datuma iz člena 64(2).

Člen 64

Odločitve

1.  Če je to primerno, pristojni organ države članice:

2.  Pristojni organ države članice se o operativnih programih in operativnih skladih odloči do 15. decembra v letu, v katerem so predloženi.

Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev o teh odločitvah do 15. decembra.

Vendar lahko pristojni nacionalni organ države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede operativnih programov in operativnih skladov sprejme do 20. januarja po datumu vložitve zahtevka. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja v letu, ki sledi vložitvi pred predložitvijo.

Člen 65

Spremembe operativnih programov za naslednja leta

1.  Organizacije proizvajalcev lahko zahtevajo spremembe operativnih programov, vključno z njihovim trajanjem, najpozneje 15. septembra, da bi jih lahko uporabljale od 1. januarja naslednjega leta.

Vendar lahko države članice za predložitev prošenj določijo kasnejši datum.

2.  Prošnjam za spremembe se priloži dodatna dokumentacija, s katero se utemeljujejo razlog, vrsta in posledice sprememb.

3.  Pristojni organ države članice se o prošnjah za spremembe operativnih programov odloči najpozneje do 15. decembra leta, ko se zahtevek predloži.

Vendar lahko pristojni nacionalni organ države članice zaradi ustrezno utemeljenih razlogov odločitev glede popravkov operativnih programov sprejme do 20. januarja, ki sledi letu, ko se predloži zahtevek. V odločitvi o odobritvi se lahko določi, da so izdatki upravičeni od 1. januarja ki sledi letu, ko se predloži zahtevek.

Člen 66

Spremembe operativnih programov med letom

1.  Države članice lahko dovolijo spremembe operativnih programov med letom pod pogoji, ki jih same določijo.

2.  Pristojni organ države članice se o spremembah operativnih programov, ki so zaprošene na podlagi odstavka 1, odloči do 20. januarja leta, ki sledi letu, za katero so bile zaprošene spremembe.

3.  Pristojni organ države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovoli, da med letom:

4.  Države članice določijo pogoje, pod katerimi se operativni programi lahko spremenijo med letom brez predhodne odobritve s strani pristojnega organa države članice. Te spremembe izpolnjujejo pogoje za dodelitev pomoči le, če jih organizacija proizvajalcev nemudoma sporoči pristojnemu organu.

Člen 67

Oblika operativnih programov

1.  Operativni programi se izvajajo v letnih obdobjih, ki trajajo od 1. januarja do 31. decembra.

2.  Operativni programi, ki se odobrijo najpozneje 15. decembra, se izvajajo od 1. januarja naslednjega leta.

Izvajanje programov, ki se odobrijo po 15. decembru, se odloži za eno leto.

Z odstopanjem od prvega in drugega pododstavka tega odstavka se ob uporabi tretjega pododstavka člena 64(2) ali drugega pododstavka člena 65(3) izvajanje operativnih programov, odobrenih v skladu s temi določbami, začne najpozneje 31. januarja po njihovi odobritvi.

Oddelek 4

Pomoč

Člen 68

Odobreni znesek pomoči

1.  Države članice obvestijo organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev o odobrenem znesku pomoči, kot zahteva člen 103g(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007, do 15. decembra leta pred letom, za katero se zaproša pomoč.

2.  Kadar se uporabljata tretji pododstavek člena 64(2) ali drugi pododstavek člena 65(3), države članice obvestilo o odobrenem znesku pomoči predložijo najpozneje 20. januarja leta, za katero se zaproša pomoč.

Člen 69

Zahtevki za pomoč

1.  Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevke za pomoč ali preostali znesek pomoči pri pristojnem organu države članice za vsak operativni program, za katerega se zahteva pomoč, do 15. februarja v letu, ki sledi letu, za katero se zahteva pomoč.

2.  Zahtevkom za pomoč se priloži dodatna dokumentacija, iz katere so razvidni:

3.  Zahtevki za pomoč se lahko nanašajo na stroške, ki so bili programirani vendar niso nastali, če se dokažejo naslednji dejavniki:

Pomoč se izplača in varščina, vplačana v skladu s členom 71(3), se sprosti le, če se dokazilo o izvajanju načrtovanih stroškov iz točke (b) prvega pododstavka zagotovi do 30. aprila v letu, ki sledi letu, za katero so bili zadevni stroški načrtovani, ter na podlagi dokazila o dejanski upravičenosti do pomoči.

4.  Kadar se zahtevki predložijo po datumu iz odstavka 1, se pomoč zmanjša za 1 % za vsak dan zamude.

V izjemnih in primerno utemeljenih primerih lahko pristojni organ države članice sprejme zahtevke po datumu iz odstavka 1, če so bili potrebni pregledi opravljeni in če se je upošteval rok za plačilo iz člena 70.

5.  Združenja organizacij proizvajalcev lahko predložijo zahtevek za pomoč, kot je navedeno v odstavku 1, v imenu njihovih članic, če so navedeni člani organizacije proizvajalcev in se za vsakega člana predloži dodatna dokumentacija, ki se zahteva v odstavku 2. Organizacije proizvajalcev so končni upravičenci pomoči.

Člen 70

Plačilo pomoči

Države članice izplačajo pomoč do 15. oktobra v letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Člen 71

Predplačila

1.  Države članice lahko omogočijo organizacijam proizvajalcev, da zaprosijo za predplačilo dela pomoči, ki ustreza predvidljivim izdatkom, povezanim z operativnim programom, v tri- ali štirimesečnem obdobju, ki se začne z mesecem vložitve zahtevka za predplačilo.

2.  Zahtevki za predplačila se v skladu z odločitvijo države članice vložijo vsake tri mesece, tj. januarja, aprila, julija in oktobra, ali vsake štiri mesece, tj. januarja, maja in septembra.

Skupna predplačila, izplačana za določeno leto, ne smejo presegati 80 % prvotno odobrene pomoči za operativni program.

3.  Predplačila se izplačajo na podlagi položene varščine, ki ustreza 110 % predplačila, v skladu z Uredbo Komisije (EGS) št. 2220/85 ( 13 ).

Države članice določijo pogoje, s katerimi zagotovijo, da se finančni prispevki v operativni sklad zberejo v skladu s členom 52 in členom 53 te uredbe ter da se prejšnja predplačila in ustrezni prispevek organizacije proizvajalcev dejansko porabijo.

4.  Zahtevki za sprostitev varščin se lahko vložijo med tekočim programskim letom, predloži pa se jim ustrezna dodatna dokumentacija, kot so računi in dokazila o plačilu.

Varščine se sprostijo do višine 80 % izplačanih predplačil.

5.  Osnovna zahteva v smislu člena 20(2) Uredbe (EGS) št. 2220/85 zadeva izvajanje dejavnosti, določenih v operativnih programih v skladu z obveznostmi iz člena 61(b) in (c) te uredbe.

V primeru neizpolnjevanja osnovne zahteve ali resne kršitve obveznosti iz člena 61(b) in (c) varščina zapade, kar ne vpliva na druge sankcije in kazni, ki se izvajajo v skladu z oddelkom 3 poglavja V.

V primeru neupoštevanja drugih zahtev varščina zapade glede na resnost ugotovljene nepravilnosti.

6.  Države članice lahko določijo najmanjši znesek in časovne roke za predplačila.

Člen 72

Delna izplačila

Države članice lahko organizacijam proizvajalcev dovolijo, da zaprosijo za izplačilo dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programoma.

Zahtevki se lahko vložijo kadar koli, vendar ne več kot trikrat na leto. Priložiti jim je treba podporno dokumentacijo, kot so računi in dokazila o plačilu.

Plačila v zvezi z zahtevki za dele pomoči ne smejo preseči 80 % dela pomoči, ki ustreza zneskom, že porabljenim v okviru operativnega programa za zadevno obdobje. Države članice lahko določijo najmanjši znesek za delna izplačila in časovne roke za zahtevke.

POGLAVJE III

Ukrepi za preprečevanje in upravljanje kriz

Oddelek 1

Splošne določbe

Člen 73

Izbor ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Države članice lahko določijo, da en ali več ukrepov iz člena 103c(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 na njihovem ozemlju ne velja.

Člen 74

Posojila za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz

Posojila, najeta za financiranje ukrepov za preprečevanje in upravljanje kriz v skladu s tretjim pododstavkom člena 103c(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, katerih odplačilni rok je daljši od trajanja operativnega programa, se lahko na podlagi primerno utemeljenih gospodarskih razlogov prenesejo v naslednji operativni program.

Oddelek 2

Umiki s trga

Člen 75

Opredelitev pojmov

Ta oddelek določa pravila v zvezi z umiki s trga v skladu s členom 103c(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

V tem oddelku „proizvodi, umaknjeni s trga“, „umaknjeni proizvodi“ in „proizvodi, ki se ne dajo v prodajo“ pomenijo proizvode, ki se na ta način umaknejo s trga.

Člen 76

Tržni standardi

1.  Kadar za posamezen proizvod obstaja tržni standard v smislu naslova II, mora biti takšen proizvod, umaknjen s trga, v skladu s tem standardom z izjemo določb o predstavitvi in označevanju proizvodov. Proizvodi vseh velikosti se s trga lahko umaknejo skupaj v razsutem stanju, če izpolnjujejo minimalne zahteve za razred II, zlasti glede kakovosti in velikosti.

Vendar mora biti miniaturni proizvod, kakor je opredeljen v ustreznem standardu, v skladu z veljavnim tržnim standardom, vključno z določbami o predstavitvi in označevanju proizvodov.

2.  Če za posamezen proizvod ne obstaja takšen tržni standard, morajo proizvodi, umaknjeni s trga, izpolnjevati minimalne zahteve iz Priloge X. Države članice lahko določijo dodatna pravila, s katerimi dopolnijo te minimalne zahteve.

Člen 77

Triletno povprečje za umike s trga za prosto razdelitev

1.  Omejitev v višini 5 % obsega tržne proizvodnje v smislu člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se izračuna na podlagi aritmetičnega povprečja splošnih količin proizvodov, za katere se prizna organizacija proizvajalcev in ki so se v njenem okviru tržili v preteklih treh letih.

2.  V primeru nedavno priznanih organizacij proizvajalcev so podatki za tržna leta pred priznanjem:

Člen 78

Predhodno uradno obvestilo o umiku s trga

1.  Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o vsakem načrtovanem umiku s trga s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom.

V uradnem obvestilu se zlasti podrobno navede seznam proizvodov, ki so predmet intervencije, in njihovih glavnih značilnosti v skladu z ustreznimi tržnimi standardi, ocena količine vsakega zadevnega proizvoda, namembni kraj ter kraj, v katerem se proizvodi, umaknjeni s trga, lahko pregledajo, kot določa člen 108.

Uradna obvestila vključujejo potrdilo, da proizvodi, umaknjeni s trga, ustrezajo veljavnim tržnim standardom ali minimalnim zahtevam iz člena 76.

2.  Države članice določijo organizacijam podrobna pravila za organizacije proizvajalcev v zvezi z obvestili iz odstavka 1, zlasti kar zadeva časovne roke.

3.  Države članice v časovnih rokih iz odstavka 2:

Člen 79

Podpora

1.  Podpora za umike s trga, ki jo sestavljajo prispevki Unije in organizacije proizvajalcev, ne sme presegati zneskov iz Priloge XI za proizvode iz te priloge. Za ostale proizvode najvišje zneske podpore določijo države članice.

Če je organizacija proizvajalcev ta umaknjene proizvode prejela nadomestila od tretjih strank, se podpora iz prvega pododstavka zmanjša za neto prejemke, ki jih organizacije proizvajalcev zaslužijo z izdelki, umaknjenimi s trga. Da so lahko zadevni proizvodi upravičeni do podpore, se umaknejo s komercialnega trga za sadje in zelenjavo.

2.  Umiki s trga ne presegajo 5 % obsega tržne proizvodnje katerega koli proizvoda v kateri koli organizaciji proizvajalcev. Vendar se v navedenem deležu ne upoštevajo zneski, ki se porabijo tako, kot je predvideno v členu 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ali na drug način, ki ga odobrijo države članice na podlagi člena 80(2) te uredbe.

Obseg tržne proizvodnje se izračuna kot povprečje obsega tržne proizvodnje v zadnjih treh letih. Če te informacije niso na voljo, se uporabi obseg tržne proizvodnje, za katero je priznana organizacija proizvajalcev.

Odstotki iz prvega pododstavka so letna povprečja za obdobje treh let z dovoljenim letnim odstopanjem 5 odstotnih točk.

3.  V primerih, ko se s trga umakneta sadje in zelenjava, ki se odstranita z brezplačno razdelitvijo dobrodelnim organizacijam in institucijam iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, finančna pomoč Unije pokriva zgolj plačila za odstranjene proizvode v skladu z odstavkom 1 tega člena in stroške iz členov 81(1) in 82(1) te uredbe.

Člen 80

Namembni kraji za umaknjene proizvode

1.  Države članice določijo dovoljene namembne kraje za proizvode, ki se umaknejo s trga. Sprejmejo določbe za zagotovitev, da umik s trga ali namembni kraj ne povzročita nobenega negativnega vpliva na okolje ali fitosanitarnih posledic. Stroški organizacij proizvajalcev, nastali zaradi delovanja v skladu s temi določbami, so upravičeni kot del podpore za umike s trga na podlagi operativnega programa.

2.  Namembni kraji iz odstavka 1 vključujejo brezplačno razdelitev v smislu člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in vse druge enakovredne namembne kraje, ki jih odobrijo države članice.

Države članice lahko dobrodelnim organizacijam in ustanovam iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 dovolijo, da zaprosijo za simbolični prispevek končnih prejemnikov proizvodov, ki se umaknejo s trga, če so ti proizvodi bili predelani.

Upravičenci do brezplačne razdelitve lahko predelovalce sadja in zelenjave izplačajo v blagu, če tako plačilo predstavlja zgolj nadomestilo za stroške predelave in če je država članica, v kateri je bilo izvršeno plačilo, določila pravila, ki zagotavljajo, da predelane proizvode res nameravajo porabiti končni prejemniki iz drugega pododstavka.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo stike in sodelovanje med organizacijami proizvajalcev ter dobrodelnimi organizacijami in institucijami iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so jih odobrile.

3.  Mogoča je razdelitev proizvodov predelovalni industriji. Države članice sprejmejo podrobne določbe za zagotovitev, da za zadevne industrije znotraj Unije oziroma za uvožene proizvode ne prihaja do izkrivljanja konkurence in da umaknjeni proizvodi ne vstopijo ponovno na komercialni trg. Alkohol, ki nastane pri destilaciji, se uporabi izključno za industrijske ali energetske namene.

Člen 81

Stroški prevoza

1.  Za stroške prevoza za brezplačno razdelitev vseh proizvodov, umaknjenih s trga, je upravičeno financiranje iz operativnega programa na podlagi pavšalnih zneskov, določenih glede na razdaljo med krajem umika in krajem dostave iz Priloge XII.

V primeru prevoza po morju države članice določijo razdaljo med krajem umika in krajem dostave. Nadomestilo ne sme presegati stroškov kopenskega prevoza na najkrajši progi med krajem natovarjanja in teoretičnim krajem iztovarjanja, če je kopenski prevoz mogoč. Za zneske, določene v Prilogi XII, se uporablja korekcijski koeficient 0,6.

2.  Stroški prevoza se povrnejo stranki, ki dejansko krije finančne stroške zadevnega prevoza.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

Člen 82

Stroški sortiranja in pakiranja

1.  Za stroške sortiranja in pakiranja sadja in zelenjave, umaknjenih s trga za prosto razdelitev, je za proizvode, pakirane v enote pakiranja z neto težo manj kot 25 kg, upravičeno financiranje iz operativnih programov s pavšalnimi zneski, določenimi v delu A Priloge XIII.

2.  Enote pakiranja proizvodov za prosto razdelitev se opremijo z evropskim simbolom in z eno ali več navedbami iz dela B Priloge XIII.

3.  Stroške sortiranja in pakiranja plačajo organizacije proizvajalcev, ki so te postopke izvedle.

Izplačilo se izvede po predložitvi dodatne dokumentacije, ki potrjuje zlasti:

Člen 83

Pogoji za prejemnike umaknjenih proizvodov

1.  Prejemniki umaknjenih proizvodov iz člena 103d(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se obvežejo, da:

Države članice se lahko odločijo, da prejemnikom ni treba voditi evidenc ali računov iz točke (b) prvega pododstavka, če prejmejo le manjše količine in če se tveganje obravnava kot majhno. Ta odločitev in njena utemeljitev se zabeležita.

2.  Prejemniki umaknjenih proizvodov za ostale namembne kraje se obvežejo, da:

Oddelek 3

Zeleno obiranje in opustitev spravila

Člen 84

Opredelitev zelenega obiranja in opustitve spravila

1.  V tej uredbi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

2.  Zeleno obiranje in opustitev spravila dopolnjujeta običajne postopke gojenja ter se od njih razlikujeta.

Člen 85

Pogoji za uporabo zelenega obiranja in opustitev spravila

1.  Države članice v zvezi z zelenim obiranjem in opustitvijo spravila:

2.  Organizacije proizvajalcev in združenja organizacij proizvajalcev predhodno uradno obvestijo pristojne organe države članice o vsakem načrtovanem zelenem obiranju ali opustitvi spravila s pisnim telekomunikacijskim ali elektronskim sporočilom.

V prvo obvestilo za določeno leto in določen proizvod se vključi analiza, ki temelji na pričakovanih razmerah na trgu, ki upravičijo zeleno obiranje kot ukrep za preprečevanje krize.

3.  Zeleno obiranje in opustitev spravila se ne uporabljata za isti proizvod in isto proizvodno območje v katerem koli danem letu ali v katerih koli dveh zaporednih letih.

4.  Zneski nadomestil za zeleno obiranje in opustitev spravila, ki vključujejo prispevke Unije in organizacij proizvajalcev, so izplačila na hektar, ki jih določijo države članice v skladu z odstavkom 1(a):

Oddelek 4

Promocija in obveščanje

Člen 86

Izvajanje ukrepov za promocijo in obveščanje

1.  Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za promocijo in obveščanje. Navedene določbe omogočajo hitro izvajanje ukrepov, če je potrebno.

2.  Dejavnosti na podlagi ukrepov za promocijo in obveščanje se izvajajo poleg drugih obstoječih dejavnosti za promocijo in obveščanje, ki jih izvajajo zadevne organizacije proizvajalcev in niso v zvezi s preprečevanjem kriz in kriznim upravljanjem.

Oddelek 5

Strokovno usposabljanje

Člen 87

Izvajanje ukrepov usposabljanja

Države članice sprejmejo podrobne določbe za izvajanje ukrepov usposabljanja.

Oddelek 6

Zavarovanje pridelkov

Člen 88

Namen ukrepov za zavarovanje pridelkov

Ukrepe za zavarovanje pridelkov izvaja organizacija proizvajalcev, ki zagotavlja zavarovanje prihodkov proizvajalcev in kritje tržnih izgub, ki jih ima organizacija proizvajalcev in/ali njeni člani, če jih prizadenejo naravne nesreče, podnebne razmere in morebitni izbruhi bolezni ali napadi škodljivcev.

Člen 89

Izvajanje ukrepov za zavarovanje pridelkov

1.  Države članice sprejmejo podrobne določbe o izvajanju ukrepov za zavarovanje pridelkov, vključno z ukrepi, ki zagotavljajo, da ukrepi za zavarovanje pridelkov ne izkrivijo konkurence na zavarovalniškem trgu.

2.  Države članice lahko zagotovijo dodatna nacionalna sredstva za podporo ukrepov za zavarovanje pridelkov, ki prejemajo sredstva iz operativnega sklada. Vendar skupna javna podpora za zavarovanje pridelkov ne sme presegati:

Mejna vrednost iz točke (b) prvega pododstavka se uporablja, tudi če je operativni sklad sicer upravičen do 60-odstotne finančne podpore Unije v skladu s členom 103d(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

3.  Ukrepi za zavarovanje pridelkov ne zajemajo zavarovalnin, ki proizvajalcem nadomestijo več kot 100 % izgube prihodka, ob upoštevanju kakršnega koli nadomestila, ki ga prejmejo proizvajalci iz drugih podpornih programov v zvezi z zavarovanim tveganjem.

4.  V tem členu imajo „slabe vremenske razmere, ki jih lahko izenačimo z naravnimi nesrečami“ enak pomen kot v členu 2(8) Uredbe Komisije (ES) št. 1857/2006 ( 14 ).

Oddelek 7

Podpora za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

Člen 90

Pogoji za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov

1.  Države članice sprejmejo podrobne določbe za podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

2.  Podpora za administrativne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov obsega tako prispevek Unije kot prispevek organizacije proizvajalcev. Skupni znesek podpore za administrativne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov ne sme preseči naslednjih deležev prispevka organizacije proizvajalcev v vzajemni sklad v prvem, drugem in tretjem letu njegovega delovanja:

3.  Organizacija proizvajalcev lahko podporo iz odstavka 2 prejme samo enkrat in samo v prvih treh letih delovanja sklada. Kadar organizacija proizvajalcev prosi zgolj za podporo v drugem ali tretjem letu delovanja sklada, je podpora:

4.  Države članice lahko določijo zgornje meje za zneske, ki jih lahko prejme organizacija proizvajalcev kot podporo za upravne stroške ustanavljanja vzajemnih skladov.

POGLAVJE IV

Nacionalna finančna pomoč

▼M7

Člen 91

Stopnja organiziranosti proizvajalcev in opredelitev regije

1.  Za namene člena 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice izračuna kot vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v zadevni regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev dajo na trg, deljena s skupno vrednostjo proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v regiji.

Vrednost proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v zadevni regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev iz prvega pododstavka dajo na trg, vključuje zgolj proizvode, za katere so navedene organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev priznane. Člena 42 in 50 se uporabljata smiselno. V izračun navedene vrednosti se vključi samo proizvodnja organizacij proizvajalcev, združenj organizacij proizvajalcev, skupin proizvajalcev in njihovih članov, ki je bila pridobljena v zadevni regiji in ki jo organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev in skupine proizvajalcev dajo na trg.

Za izračun skupne vrednosti proizvodnje sadja in zelenjave, ki je bila pridobljena v navedeni regiji, se smiselno uporablja metodologija, določena v Prilogi I Uredbe (ES) št. 138/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ).

2.  Stopnja organiziranosti proizvajalcev v regiji države članice se šteje kot posebno nizka, če je povprečna stopnja, ki se v skladu z odstavkom 1 izračuna za zadnja tri leta, za katera so na voljo podatki, nižja od 20 %.

3.  Do državne finančne pomoči je upravičena samo pridelava sadja in zelenjave v regiji iz tega člena.

4.  Za namene tega poglavja države članice opredelijo regije, za katere so na voljo podatki za izračun stopnje organiziranosti v skladu z odstavkom 1, kot posebne dele svojega ozemlja v skladu z objektivnimi in nediskriminacijskimi merili, kot so njihove agronomske in gospodarske značilnosti in njihov regionalni kmetijski potencial/potencial za proizvodnjo sadja in zelenjave ter njihova institucionalna ali administrativna struktura.

Regije, ki jih država članica opredeli za namene tega poglavja, se ne spremenijo vsaj 5 let, razen kadar je taka sprememba objektivno upravičena z utemeljenimi razlogi, ki niso povezani z izračunom stopnje organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji oziroma zadevnih regijah.

▼B

Člen 92

Odobritev plačila nacionalne finančne pomoči

1.  Države članice predložijo Komisiji zahtevo za odobritev plačila nacionalne finančne pomoči v skladu s členom 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za operativne programe, ki se izvedejo v katerem koli danem koledarskem letu, do 31. januarja navedenega leta.

Zahtevi se priložijo dokazi, da je stopnja organiziranosti proizvajalcev v zadevni regiji še posebno nizka, kot to opredeljuje člen 91 te uredbe, in da so do pomoči upravičeni samo proizvodi iz sektorja sadja in zelenjave, pridelani v navedeni regiji, kot tudi podatki o zadevnih organizacijah proizvajalcev, zadevni znesek pomoči ter delež finančnih prispevkov na podlagi člena 103b(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

▼M8

2.  Komisija v treh mesecih s sklepom odobri ali zavrne zahtevo. To obdobje se začne na dan po dnevu, ko Komisija prejme popolno zahtevo. Če Komisija v obdobju treh mesecev ne zahteva dodatnih informacij, se zahteva šteje za popolno.

▼B

Člen 93

Spremembe operativnega programa

Organizacija proizvajalcev, ki želi zaprositi za nacionalno finančno pomoč, po potrebi spremeni svoj operativni program v skladu s členom 65 ali 66.

Člen 94

Zahtevek za nacionalno finančno pomoč in njeno plačilo

1.  Organizacije proizvajalcev vložijo zahtevek za nacionalno finančno pomoč, ki jo plačajo države članice v skladu s členoma 69 in 70.

2.  Države članice lahko sprejmejo dodatna pravila o plačilu nacionalne finančne pomoči, vključno z možnostjo predplačil in delnih plačil.

Člen 95

Nadomestilo Unije za nacionalno finančno pomoč

1.  Države članice za nadomestilo Unije za odobreno nacionalno finančno pomoč, ki se plača organizacijam proizvajalcev, lahko vložijo zahtevek pred 1. januarjem v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Zahtevku se priložijo dokazi, da so bili pogoji iz člena 103e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 izpolnjeni v treh od prejšnjih štirih let, ter podatki o zadevnih organizacijah proizvajalcev, znesek plačane pomoči in opis operativnega sklada z razdelitvijo na skupni znesek, prispevke Unije, države članice (nacionalna finančna pomoč) ter organizacije proizvajalcev in članov.

2.  Komisija sprejme sklep o odobritvi ali zavrnitvi zahteve. Zahteva se zavrne, če ni skladna s pravili o odobritvi in povračilih nacionalne finančne pomoči, ali če država članica, ki je predložila zahtevo, ni spoštovala pravil o organizacijah proizvajalcev, operativnem skladu in operativnih programih iz te uredbe ali iz Uredbe (ES) 1234/2007.

3.  Če je bilo nadomestilo Unije za pomoč odobreno, se upravičeni izdatki sporočijo Komisiji v skladu s postopkom iz člena 5 Uredbe Komisije (ES) št. 883/2006 ( 16 ).

4.  Delež nadomestila Unije za nacionalno finančno pomoč ne sme preseči 60 % nacionalne finančne pomoči, dodeljene organizaciji proizvajalcev. ►M8  Povrnjeni znesek ne presega 48 % finančne pomoči iz člena 103b(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007. ◄

POGLAVJE V

Splošne določbe

Oddelek 1

Poročila in spremembe

Člen 96

Poročila skupin proizvajalcev in organizacij proizvajalcev

1.  Skupine proizvajalcev in organizacije proizvajalcev morajo na zahtevo pristojnega organa države članice predložiti vse ustrezne informacije, ki so potrebne za pripravo letnega poročila iz člena 97(b).

2.  Organizacije proizvajalcev predložijo letna poročila o izvajanju operativnih programov, ki so priložena zahtevkom za pomoč.

Ta poročila se nanašajo na:

3.  Za vsak operativni program, ki se izvaja, letno poročilo vsebuje:

Kadar je to primerno, se v letnem poročilu v skladu z nacionalno strategijo in členom 103c(5) Uredbe (ES) št. 1234/2007 določi, kateri učinkoviti zaščitni ukrepi so vzpostavljeni za zaščito okolja pred mogočimi povečanimi pritiski zaradi naložb, ki jih podpira operativni program.

4.  Za končno leto izvajanja operativnega programa končno poročilo nadomesti letno poročilo iz odstavka 1.

Končna poročila morajo prikazati, v kakšnem obsegu so bili izpolnjeni zastavljeni programski cilji. Vsebujejo razlago sprememb dejavnosti in/ali metod ter opredelitev dejavnikov, ki so prispevali k uspešnosti ali neuspešnosti izvajanja programa in se upoštevajo ali se bodo upoštevali pri pripravi poznejših operativnih programov ali pri spreminjanju obstoječih.

5.  Ne glede na posebne določbe iz te uredbe, ki urejajo primere, ko skupina proizvajalcev ali organizacija proizvajalcev ne obvesti države članice, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1234/2007, ali ko je uradno obvestilo neustrezno glede na objektivna dejstva v državi članici, država članica odloži predhodno priznanje skupine proizvajalcev ali priznanje organizacije proizvajalcev, dokler uradno obvestilo ni ustrezno.

Države članice vključijo podatke o teh primerih v letno poročilo iz člena 97(b) te uredbe.

Člen 97

Uradna obvestila držav članic o organizacijah proizvajalcev, združenjih organizacij proizvajalcev in skupinah proizvajalcev

Države članice obvestijo Komisijo o naslednjih informacijah in dokumentaciji:

▼M8

▼B

Člen 98

Uradna obvestila držav članic o proizvodnih cenah sadja in zelenjave na notranjem trgu

1.  Pristojni organi držav članic vsako sredo do 12. ure opoldne (po bruseljskem času) za vsak tržni dan obvestijo Komisijo o povprečju zabeleženih cen sadja in zelenjave, trženih na reprezentativnih trgih, ki so navedeni v delu A Priloge XV.

V primeru sadja in zelenjave, ki ju zajema splošni standard trženja, je treba priglasiti zgolj cene proizvodov, ki ustrezajo temu standardu, medtem ko se cene proizvodov, ki jih zajema posebni standard trženja, nanašajo zgolj na proizvode iz razreda I.

Priglašene cene morajo biti franko obrat za pakiranje, sortirane, pakirane, in, kjer je primerno, navedene na paletah in izražene v evrih na 100 kilogramov neto teže.

Če so podatki na voljo, države članice priglasijo cene, ki ustrezajo tipom in sortam proizvodov, velikostim in/ali predstavitvam, navedenim v delu A Priloge XV. Kjer se zabeležene cene nanašajo na druge tipe, sorte, velikosti in/ali predstavitve, ki niso navedeni v delu A Priloge XV, pristojni organi držav članic Komisijo uradno obvestijo o tipih, sortah, velikostih in/ali predstavitvah proizvodov, katerim ustrezajo cene.

2.  Države članice ugotovijo reprezentativne trge na področju proizvodnje zadevnega sadja in zelenjave, in sicer na podlagi transakcij, ki so bile izvedene na fizično ugotovljivih trgih, kot so veleprodajni trgi, dražbe ali drugi fizični kraji, na katerih ponudba ustreza povpraševanju, ali na podlagi neposrednih transakcij med proizvajalci, vključno z organizacijami proizvajalcev, in posameznimi kupci, kot so trgovci na debelo, trgovci, dostavni centri ali drugi ustrezni nosilci dejavnosti. Reprezentativne trge je mogoče ugotoviti tudi na podlagi kombinacije transakcij, ki so bile izvedene na fizično ugotovljivih trgih, in neposrednih transakcij.

3.  Pristojni organi držav članic lahko Komisijo prostovoljno uradno obvestijo o proizvodnih cenah sadja in zelenjave in drugih proizvodih, ki so našteti v delu B Priloge XV.

▼M8

4.  Priglasitve iz odstavka 3 se opravijo skladno s predlogami, ki jih državam članicam da na voljo Komisija. Te predloge se ne uporabljajo, dokler ni o njih obveščen Upravljalni odbor za skupno ureditev kmetijskih trgov.

▼B

Oddelek 2

Pregledi

Člen 99

Enoten identifikacijski sistem

Države članice zagotovijo, da se enoten identifikacijski sistem uporablja v zvezi z vsemi zahtevki za pomoč, ki jih je vložila ista organizacija ali skupina proizvajalcev. Ta identifikacija je združljiva s sistemom za registracijo identitete iz člena 15(1)(f) Uredbe Sveta (ES) št. 73/2009 ( 18 ).

Člen 100

Postopki predložitve

Države članice ne glede na posebne določbe v tej uredbi zagotovijo ustrezne postopke za vložitev zahtevkov za pomoč, zahtevkov za priznanje ali odobritev operativnega programa ter zahtevkov za plačilo.

Člen 101

Vzorčenje

Države članice zagotovijo, če je to potrebno za izvajanje pregledov na podlagi vzorčenja, da pregledi ustrezajo zadevnemu ukrepu glede narave in pogostnosti ter na podlagi analize tveganja.

Člen 102

Administrativni pregledi

Opravijo se upravni pregledi vseh zahtevkov za pomoč ali plačilo; ti pregledi zajemajo vse mogoče in primerne sestavne dele. Postopki zahtevajo evidentiranje opravljenih dejavnosti, rezultatov preverjanja in sprejetih ukrepov v zvezi z neskladji.

Člen 103

Pregledi na kraju samem

1.  Vsak pregled na kraju samem se opiše v poročilu o pregledu, da se omogoči pregled podrobnosti o izvedenih pregledih. Poročilo še zlasti navaja:

2.  Upravičencu se lahko omogoči, da podpiše poročilo in s tem potrdi svojo navzočnost pri pregledu ter doda svoje pripombe. Če se ugotovijo nepravilnosti, lahko upravičenec prejme kopijo poročila o pregledu.

3.  Pregledi na kraju samem se lahko predhodno napovejo, če zaradi tega ni ogrožen namen pregleda. Predhodno napoved je treba omejiti na najkrajši potreben čas.

4.  Kadar je to mogoče, je treba sočasno izvesti preglede na kraju samem iz te uredbe ter druge preglede iz prava Unije glede kmetijskih subvencij.

Člen 104

Dodelitev priznanja in odobritev operativnih programov

1.  Države članice pred priznanjem organizacije proizvajalcev v skladu s členom 125b(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 opravijo pregled na kraju samem pri organizaciji proizvajalcev, da preverijo usklajenost s pogoji za priznanje.

2.  Pristojni organ države članice pred odobritvijo operativnega programa v skladu s členom 64 preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem, operativni program, predložen za odobritev, in zahtevke za spremembo, če je primerno. Ti pregledi zlasti zadevajo:

Člen 105

Upravni pregledi zahtevkov za pomoč za operativne programe

1.  Države članice pred odobritvijo pomoči izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč, ki se dopolnijo s pregledi na kraju samem z vzorčenjem, kot je določeno v členu 106.

2.  Upravni pregledi zahtevkov za pomoč vključujejo zlasti, in če je za predloženi zahtevek primerno, preverjanje:

3.  Izdatki, nastali na podlagi operativnega programa, se dokažejo z računi in dokaznimi dokumenti o izvršenih plačilih, kot so bančni izpiski. Kadar to ni mogoče, se plačila dokažejo z dokumenti, ki imajo enako dokazno vrednost. Uporabljeni računi se izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev ali na ime odvisne družbe v stanju iz člena 50(9), ali na podlagi dovoljenja države članice na ime enega ali več članov, ki so proizvajalci. Vendar se, kjer je ustrezno, ob upoštevanju stroškov dela, kot so navedeni v Prilogi IX (2)(b), računi izstavijo na ime organizacije proizvajalcev, združenja organizacije proizvajalcev ali odvisne družbe v stanju iz člena 50(9).

Člen 106

Pregledi na kraju samem za zahtevke za pomoč za operativne programe

1.  Države članice v zvezi s preverjanjem zahtevka za pomoč iz člena 69(1) izvedejo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči ali preostanka pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zadevajo zlasti:

2.  Pregledi iz odstavka 1 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska zaprošene pomoči v državah članicah z več kot desetimi priznanimi organizacijami proizvajalcev. V nasprotnem primeru se vsako organizacijo proizvajalcev obišče vsaj enkrat na tri leta.

Pred plačilom pomoči ali preostanka pomoči, ki se nanaša na zaključno leto operativnega programa, se v vsaki organizaciji proizvajalcev opravi vsaj en pregled.

3.  Rezultati pregledov na kraju samem se ocenijo, da se ugotovi, ali so težave, ki so se pojavile, sistematske narave in pomenijo tveganje za druge podobne dejavnosti, upravičence ali druge organe. V oceni se ugotovijo tudi vzroki takega stanja, morebitni nadaljnji pregled in potrebni popravni ter preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo precejšnje nepravilnosti v regiji ali delu regije ali v določeni organizaciji proizvajalcev, država članica opravi dodatne preglede med zadevnim letom in poveča odstotek ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

4.  Država članica presodi, katere organizacije proizvajalcev je treba pregledati na podlagi analize tveganja.

Analiza tveganja upošteva zlasti:

Člen 107

Pregledi na kraju samem za ukrepe operativnih programov

1.  Države članice s pregledi na kraju samem v zvezi z ukrepi operativnih programov preverijo zlasti:

2.  Vrednost tržne proizvodnje se preveri na podlagi finančnega računovodskega sistema, kot je revidiran in certificiran v skladu z nacionalno zakonodajo.

Zato se lahko države članice odločijo, da se izjava o vrednosti tržne proizvodnje potrdi na enak način kot finančni računovodski podatki.

Preverjanje izjave o vrednosti tržne proizvodnje se lahko izvede pred vložitvijo ustreznega zahtevka za pomoč. Izvede se najkasneje pred izplačilom pomoči.

3.  Pregledi na kraju samem vključujejo obisk dejavnosti ali organizatorja dejavnosti, če je dejavnost nematerialna, razen v izjemnih okoliščinah. Vsaj en obisk dejavnosti za preverjanje izvajanja je potreben zlasti pri dejavnostih na posameznih gospodarstvih, zajetih v vzorec iz člena 106(2).

Države članice se lahko odločijo, da ne bodo opravile takšnih obiskov za manjše ukrepe, ali kadar menijo, da obstaja majhno tveganje, da pogoji za prejem pomoči niso izpolnjeni ali da dejavnost v resnici ni bila izvedena. Ta odločitev in njena utemeljitev se zabeležita.

4.  Pregledi na kraju samem zajemajo vse obveznosti in zaveze organizacije proizvajalcev ali njenih članov, ki se lahko preverijo med obiskom.

5.  Le pregledi, ki izpolnjujejo vse zahteve iz tega člena, se upoštevajo pri pogostnosti preverjanja iz člena 106(2).

Člen 108

Pregledi prve stopnje za umike s trga

1.  Države članice opravljajo preglede prve stopnje za umike s trga v vsaki organizaciji proizvajalcev; sestavljeni so iz pregleda dokumentov in preverjanja identitete ter fizičnega pregleda, po potrebi z vzorčenjem, mase proizvodov, umaknjenih s trga, in preverjanja skladnosti s členom 76 v skladu s postopki iz poglavja II naslova II. Pregled se opravi po prejemu uradnega obvestila iz člena 78(1) v časovnih rokih v skladu s členom 78(2).

2.  Pregledi prve stopnje iz odstavka 1 zajemajo 100 % količine proizvodov, umaknjenih s trga. Na koncu tega pregleda se proizvodi, umaknjeni s trga, razen tistih, ki so namenjeni za prosto razdelitev, denaturirajo ali prodajo predstavnikom predelovalne industrije pod nadzorom pristojnih organov po pogojih, ki jih določi država članica v skladu s členom 80.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 kadar so proizvodi namenjeni za prosto razdelitev, lahko države članice preverijo manjši odstotek od odstotka iz odstavka 2 tega člena, če ta ni manjši od 10 % zadevnih količin v tržnem letu katere koli organizacije proizvajalcev. Pregled se lahko izvede v prostorih organizacije proizvajalcev in/ali v krajih prejemnikov proizvodov. Če se pri preverjanju odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi države članice opravijo dodatne preglede.

Člen 109

Pregledi druge stopnje za umike s trga

1.  Države članice v okviru pregledov iz člena 106 izvedejo preglede druge stopnje za umike s trga.

Države članice določijo merila za analizo in vrednotenje tveganja katere koli organizacije proizvajalcev, ki izvaja neustrezne umike s trga. Navedena merila se med drugim navezujejo na ugotovitve predhodnih pregledov prve in druge stopnje in na to, ali ima organizacija proizvajalcev obliko postopka zagotavljanja kakovosti ali ne. Navedena merila uporabijo za določitev najmanjšega števila pregledov druge stopnje za vsako organizacijo proizvajalcev.

2.  Pregledi iz odstavka 1 zajemajo preglede na kraju samem v prostorih organizacij proizvajalcev in prejemnikov proizvodov, umaknjenih s trga, da bi se prepričali, da so bili vsi pogoji za izplačilo pomoči Unije izpolnjeni. Ti pregledi vključujejo:

3.  Pregledi iz odstavka 2 se izvajajo v prostorih zadevnih organizacij proizvajalcev in prejemnikov, povezanih s temi organizacijami. Vsak pregled vključuje vzorec, ki predstavlja najmanj 5 % količin, ki jih je organizacija proizvajalcev umaknila s trga v tržnem letu.

4.  Posebna evidenca zalog in računovodska evidenca iz odstavka 2(a) za vsak proizvod, umaknjen s trga, prikazujeta naslednja gibanja, izražena v količinah:

5.  Pregledi namembnega kraja proizvodov iz odstavka 4(c) vključujejo zlasti:

6.  Če se med pregledi druge stopnje odkrijejo znatne nepravilnosti, pristojni organi države članice opravijo podrobnejše preglede druge stopnje za zadevno tržno leto in povečajo število pregledov druge stopnje v prostorih zadevne organizacije proizvajalcev ali njihovih združenj v naslednjem tržnem letu.

Člen 110

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.  Države članice pred postopkom zelenega obiranja s pregledom na kraju samem preverijo, da zadevni proizvodi niso poškodovani in da je zadevno območje dobro vzdrževano. Države članice po zelenem obiranju preverijo, ali je bilo spravilo pridelka opravljeno na celotnem območju in je bil pridelek denaturiran.

Po koncu obdobja spravila pridelkov države članice preverijo zanesljivost analize na podlagi pričakovanih razmer na trgu iz člena 85(2). Analizirajo tudi mogoče razlike med pričakovanimi in dejanskimi razmerami na trgu.

2.  Države članice pred postopkom opustitve spravila s pregledom na kraju samem zagotovijo, da je zadevno območje dobro vzdrževano, da se ni izvedlo nobeno delno spravilo pridelka ter da je proizvod dobro razvit ter na splošno zdrav, zadovoljiv in tržne kakovosti.

Države članice zagotovijo, da se proizvodnja denaturira. Če to ni mogoče, s pregledom ali pregledi na kraju samem v obdobju spravila pridelka zagotovijo, da se spravilo ne izvede.

3.  Smiselno se uporablja člen 109(1), (2), (3) in (6).

Člen 111

Pregledi pred odobritvijo načrtov za priznanje skupin proizvajalcev

1.  Države članice pred odobritvijo načrta za priznanje skupine proizvajalcev v skladu s členom 125e(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 opravijo preglede na kraju samem pri pravni osebi ali jasno opredeljenem delu pravne osebe.

2.  Država članica preveri z vsemi primernimi sredstvi, vključno s pregledi na kraju samem:

Člen 112

Pregledi zahtevkov skupin proizvajalcev za pomoč

1.  Države članice pred odobritvijo plačila izvedejo upravne preglede vseh zahtevkov za pomoč, ki so jih vložile skupine proizvajalcev, in preglede na kraju samem z vzorčenjem.

2.  Države članice po vložitvi zahtevka za pomoč iz člena 45 izvedejo preglede na kraju samem pri skupinah proizvajalcev za zagotovitev skladnosti s pogoji za dodelitev pomoči v zadevnem letu.

Ti pregledi zlasti zadevajo:

3.  Pregledi iz odstavka 2 vsako leto vključijo znaten vzorec zahtevkov. Vzorec predstavlja najmanj 30 % celotnega zneska pomoči.

Vse organizacije proizvajalcev se pregledajo vsaj enkrat vsakih pet let.

▼M8

3a.  Rezultati pregledov na kraju samem iz odstavka 2 se ocenijo, da se ugotovi, če je kateri od ugotovljenih problemov sistemske narave in nakazuje verjetnost nepravilnosti glede podobnih dejavnosti, upravičencev ali organov. V oceni se opredelijo tudi vzroki takih razmer, potreba po morebitnem nadaljnjem pregledu ter potrebni korektivni in preventivni ukrepi.

Če pregledi razkrijejo znatne nepravilnosti v regiji ali delu regije ali pri določeni skupini proizvajalcev, opravi država članica dodatne preglede med zadevnim letom in poveča odstotek ustreznih zahtevkov, ki jih je treba pregledati v naslednjem letu.

3b.  Država članica določi, pri katerih skupinah proizvajalcev se opravljajo pregledi na kraju samem, na podlagi analize tveganja.

Analiza tveganja upošteva zlasti:

▼B

4.  Člena 105 in 107 se uporabljata s potrebnimi spremembami.

Člen 113

Nadnacionalne organizacije proizvajalcev in nadnacionalna združenja organizacij proizvajalcev

1.  Država članica, v kateri ima nadnacionalna organizacija proizvajalcev ali nadnacionalno združenje organizacij proizvajalcev svoj sedež, je v celoti odgovorna za organizacijo pregledov pri tej organizaciji ali združenju, zlasti glede operativnega programa in operativnega sklada, in po potrebi izvaja sankcije.

2.  Ostale države članice, ki morajo zagotoviti upravno sodelovanje iz člena 28(2)(c) in člena 35(2)(c), izvajajo takšne upravne preglede in preglede na kraju samem, kot jih zahteva država članica iz odstavka 1 tega člena, ki ji tudi sporočajo rezultate. Upoštevajo vse roke, ki jih določi država članica iz odstavka 1.

3.  Pravila, ki veljajo v državi članici iz odstavka 1, se uporabljajo za organizacijo proizvajalcev ter operativni program in sklad. Vendar v zvezi z okoljskimi in fitosanitarnimi vprašanji ter namensko uporabo umaknjenih proizvodov velja zakonodaja države članice, v kateri poteka proizvodnja.

Oddelek 3

Sankcije

Člen 114

Neupoštevanje meril za priznanje

1.  Države članice organizaciji proizvajalcev odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje in če nastane zaradi dejstva, da je organizacija proizvajalcev delovala namerno ali s hudo malomarnostjo.

Države članice organizaciji proizvajalcev priznanje odvzamejo zlasti, če neupoštevanje meril za priznanje zadeva:

Odvzem priznanja v smislu tega odstavka začne veljati od datuma, ko niso bili izpolnjeni pogoji za priznanje v skladu s katero koli veljavno horizontalno zakonodajo na nacionalni ravni o rokih zastaranja.

2.  Kadar se odstavek 1 ne uporablja, države članice organizaciji proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje, če je neupoštevanje meril za priznanje precejšnje, vendar le začasno.

V obdobju začasnega odvzema priznanja se pomoč ne izplačuje. Začasni odvzem velja od datuma, ko se je izvedel pregled, do datuma, ko se izvede pregled, ki dokaže izpolnjevanje zadevnih meril.

Obdobje začasnega odvzema priznanja ne presega 12 mesecev. Če se zadevna merila po 12 mesecih ne izpolnijo, se priznanje odvzame.

Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 70, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

3.  V drugih primerih neupoštevanja meril za priznanje, ko se odstavka 1 in 2 ne uporabljata, države članice pošljejo opozorilno pismo, v katerem so navedeni morebitni popravni ukrepi. Države članice lahko zadržijo izplačila pomoči, dokler se popravni ukrepi ne sprejmejo.

Države članice lahko izvedejo plačila po poteku roka iz člena 70, kadar je to potrebno za uporabo tega odstavka. Vendar morajo biti ta poznejša plačila v vsakem primeru izvedena najpozneje 15. oktobra v drugem letu, ki sledi letu izvajanja programa.

Če se popravni ukrepi v 12 mesecih ne sprejmejo, se to obravnava kot resno neupoštevanje meril in se uporabi odstavek 2.

Člen 115

Goljufije

1.  Če se ugotovi, da je organizacija proizvajalcev, združenje organizacij proizvajalcev ali skupina proizvajalcev storila dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1234/2007, države članice ne glede na vse ostale kazni, ki se izvajajo na podlagi zakonodaje Unije in nacionalne zakonodaje:

2.  Države članice organizaciji proizvajalcev, združenju organizacij proizvajalcev ali skupini proizvajalcev začasno odvzamejo priznanje ali odložijo izplačila, če obstaja sum, da je storila kaznivo dejanje goljufije v zvezi s pomočjo, ki jo obravnava Uredba (ES) št. 1234/2007.

Člen 116

Skupine proizvajalcev

1.  Države članice sankcije in kazni iz člena 114 in/ali člena 117 smiselno uporabijo za načrte za priznanje.

2.  Če se po koncu obdobja, ki ga država članica določi v skladu s členom 49(4), skupine proizvajalcev ne prizna kot organizacijo proizvajalcev, država članica poleg ukrepov iz odstavka 1 izterja:

Člen 117

Operativni program

1.  Plačila se izračunajo na podlagi tistega, kar velja za upravičeno.

2.  Država članica preveri zahtevek za pomoč, ki ga prejme od upravičenca, in določi zneske, upravičene do podpore. Določi torej:

3.  Če znesek, ki je izračunan na podlagi odstavka 2(a), za več kot 3 % presega znesek, izračunan na podlagi odstavka 2(b), se uporabi kazen. Znesek kazni je enak razliki med zneskoma, izračunanima na podlagi odstavka 2(a) in (b).

Vendar se kazen ne uporabi, če organizacija ali skupina proizvajalcev lahko dokaže, da ni odgovorna za vključitev neupravičenega zneska.

4.  Odstavka 2 in 3 se smiselno uporabita za neupravičene izdatke, ugotovljene med pregledi na kraju samem ali nadaljnjimi pregledi.

5.  Če se vrednost tržne proizvodnje prijavi in pregleda pred vložitvijo zahtevka za pomoč, se za prijavljene in pregledane vrednosti uporabijo za izračun zneskov v skladu z odstavkoma 2(a) oziroma (b).

Člen 118

Sankcije, ki sledijo pregledom prve stopnje za umike s trga

Če se po pregledu iz člena 108 ugotovijo nepravilnosti v zvezi s tržnimi standardi ali minimalnimi zahtevami iz člena 76, mora upravičenec:

Člen 119

Ostale sankcije za organizacije proizvajalcev v zvezi s postopki umika s trga

1.  Kazni iz člena 117 zajemajo pomoč, ki se zahteva v zvezi s postopki umika s trga, kot sestavni deli izdatkov za operativni program.

2.  Izdatki za postopek umika s trga se obravnavajo kot neupravičeni, če proizvodi, ki se ne dajo v prodajo, niso bili namensko uporabljeni, kot je določila država članica v skladu s členom 80(1), ali je umik s trga ali namembni kraj negativno vplival na okolje ali povzročil negativne fitosanitarne posledice v nasprotju z določbami, sprejetimi v skladu s členom 80(1).

Člen 120

Sankcije za prejemnike umaknjenih proizvodov

Kadar se nepravilnosti, ki se pripisujejo prejemnikom proizvodov, umaknjenih s trga, odkrijejo med pregledi, opravljenimi v skladu s členoma 108 in 109, se uporabijo naslednje sankcije:

Sankcija, določena v točki (a), začne veljati takoj in traja vsaj eno tržno leto. Glede na resnost nepravilnosti se lahko podaljša.

Člen 121

Zeleno obiranje in opustitev spravila

1.  Če se v zvezi z zelenim obiranjem ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za površine, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

2.  Če se v zvezi z opustitvijo spravila ugotovi, da organizacija proizvajalcev ni izpolnila svojih obveznosti, plača nadomestilo v obliki kazni za območja, na katerih se obveznost ni spoštovala. Neizpolnjevanje obveznosti vključuje primere, ko:

3.  Kazni iz odstavkov 1 in 2 se uporabljajo poleg vseh kazni, ki so naložene v skladu s členom 117.

Člen 122

Oviranje pregleda na kraju samem

Zahtevek za pomoč se zavrne za zadevni delež izdatkov, če organizacija proizvajalcev, član ali ustrezni predstavnik ovira izvajanje pregleda na kraju samem.

Člen 123

Izplačilo izterjane pomoči in kazni

1.  Organizacije proizvajalcev, združenja organizacij proizvajalcev, skupine proizvajalcev ali drugi zadevni nosilci dejavnosti morajo povrniti neupravičeno izplačano pomoč skupaj z obrestmi, prav tako morajo plačati kazni, določene v tem oddelku.

Obresti se izračunajo:

2.  Izterjana pomoč, obresti in naložene kazni se plačajo v Evropski kmetijski jamstveni sklad.

Člen 124

Uradna obvestila o nepravilnostih

Uporaba upravnih sankcij in kazni ter izterjava neupravičeno izplačanih zneskov iz tega oddelka ne posegata v uradno sporočanje nepravilnosti Komisiji v skladu z Uredbo Komisije št. 1848/2006 ( 19 ).

Oddelek 4

Spremljanje in vrednotenje operativnih programov in nacionalnih strategij

Člen 125

Skupni kazalniki uspešnosti

1.  Nacionalne strategije in operativni programi se spremljajo ter vrednotijo, da se oceni napredek pri doseganju ciljev operativnih programov ter pri uspešnosti in učinkovitosti teh ciljev.

2.  Napredek, uspešnost in učinkovitost se ocenijo z enotnimi kazalniki uspešnosti, določenimi v Prilogi VIII, na podlagi temeljnega položaja ter finančnega izvajanja, dosežkov, rezultatov in vpliva izvedenih operativnih programov.

3.  Če država članica meni, da je ustrezno, nacionalna strategija določi omejen niz dodatnih kazalnikov, specifičnih za to strategijo, na podlagi nacionalnih in/ali regionalnih potreb, pogojev in ciljev, specifičnih za nacionalne operativne programe, ki jih izvajajo organizacije proizvajalcev. Vključijo se dodatni kazalniki v zvezi z okoljskimi cilji, ki niso vključeni v enotne kazalnike uspešnosti, če so na voljo.

Člen 126

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z operativnimi programi

1.  Organizacije proizvajalcev zagotovijo spremljanje in vrednotenje operativnih programov na podlagi ustreznih kazalnikov iz niza enotnih kazalcev uspešnosti iz člena 125, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

V ta namen vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij, koristnih za niz teh kazalnikov.

2.  Spremljanje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju posebnih ciljev, določenih za operativni program. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Rezultati spremljanja so namenjeni:

Informacije v zvezi z rezultati dejavnosti spremljanja se vključijo v vsako letno poročilo, ki ga mora organizacija proizvajalcev v skladu s členom 96(1) predložiti nacionalnemu organu, pristojnemu za upravljanje nacionalne strategije.

3.  Vrednotenje se izvede v obliki ločenega poročila o vmesnem vrednotenju.

Vmesno vrednotenje, ki se lahko izvaja s pomočjo specializiranega svetovalnega urada, je namenjeno preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti operativnega programa ter ocenjevanju napredka v zvezi s splošnimi cilji programa. V ta namen se uporabijo splošni kazalniki uspešnosti na podlagi temeljnega položaja, rezultatov, in kadar je ustrezno, vplivov.

Po potrebi izvajanje vmesnega vrednotenja vključuje kakovostno oceno rezultatov in vpliva okoljskih ukrepov s ciljem:

Rezultati vrednotenja se uporabijo:

Vmesno vrednotenje se izvaja med operativnim programom v času, ki omogoča upoštevanje rezultatov vrednotenja pri oblikovanju naslednjega operativnega programa.

Poročilo o vmesnem vrednotenju se priloži ustreznemu letnemu poročilu iz člena 96(1).

Člen 127

Postopki spremljanja in vrednotenja v zvezi z nacionalno strategijo

1.  Spremljanje in vrednotenje nacionalne strategije se izvaja na podlagi ustreznih kazalnikov iz enotnega niza kazalnikov uspešnosti iz člena 125, in kadar je ustrezno, dodatnih kazalnikov iz nacionalne strategije.

2.  Države članice vzpostavijo sistem za zbiranje, zapisovanje in hrambo informacij v elektronski obliki, ustrezni za sestavljanje kazalnikov iz člena 125. Zato se bodo osredotočile na informacije, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem in vrednotenjem njihovih operativnih programov.

3.  Spremljanje je redno in namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju ciljev, določenih za operativne programe. Izvaja se na podlagi finančnih kazalnikov ter kazalnikov dosežkov in rezultatov. Zato se uporabljajo informacije, priložene letnim poročilom o napredku, ki jih predloži organizacija proizvajalcev v zvezi s spremljanjem operativnih programov. Rezultati spremljanja se uporabijo:

4.  Vrednotenje je namenjeno ocenjevanju napredka pri doseganju splošnih ciljev strategije. Izvaja se na podlagi kazalnikov v zvezi s temeljnim položajem, rezultati, in kadar je ustrezno, vplivi. Zato se uporabljajo rezultati spremljanja in vmesnega vrednotenja operativnih programov, vključeni v letna poročila o napredku in končna poročila, ki jih predložijo organizacije proizvajalcev. Rezultati vrednotenja se uporabijo:

Vrednotenje vključuje vrednotenje, ki se izvede leta 2012, vendar še pravočasno, da se njegovi rezultati vključijo v ločeno poročilo o vrednotenju, ki se istega leta priloži letnemu nacionalnemu poročilu iz člena 97(b). Namenjeno je preučevanju stopnje uporabe finančnih sredstev, učinkovitosti in uspešnosti izvedenih operativnih programov ter ocenjevanju učinka in vpliva teh programov v zvezi s cilji strategije, ter kadar je ustrezno, drugimi cilji iz člena 103c(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007. Prav tako je namenjeno pridobivanju spoznanj v zvezi z izboljšanjem kakovosti prihodnjih nacionalnih strategij in zlasti opredeljevanju mogočih pomanjkljivosti pri opredeljevanju ciljev ali ukrepov, upravičenih do podpore, ali potreb po oblikovanju novih instrumentov.

POGLAVJE VI

Razširitev pravil na proizvajalce na gospodarskem območju

Člen 128

Uradno obvestilo o seznamu gospodarskih območij

Uradno obvestilo iz drugega pododstavka člena 125f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 o seznamu gospodarskih območij vsebuje vse informacije, ki so potrebne za oceno, ali so bili izpolnjeni pogoji iz prvega pododstavka člena 125f(2) navedene uredbe.

Člen 129

Uradno obvestilo o zavezujočih pravilih; reprezentativnost

1.  Država članica hkrati z uradnim obvestilom o pravilih, ki jih je v skladu s členom 125 g Uredbe (ES) št. 1234/2007 sprejela kot zavezujoče za določen proizvod in gospodarsko območje, obvesti Komisijo tudi o:

2.  Za določanje reprezentativnosti v smislu člena 125f(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 države članice določijo pravila, ki ne vključujejo:

Člen 130

Finančni prispevki

Kadar se država članica na podlagi člena 125i Uredbe (ES) št. 1234/2007 odloči, da so proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, dolžni plačevati finančni prispevek, sporoči Komisiji potrebne informacije za oceno skladnosti s pogoji iz tega člena.

Takšne informacije vključujejo zlasti osnovo, na kateri se prispevek izračuna, enotni znesek, upravičenca ali upravičence ter naravo različnih stroškov iz člena 125i Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Člen 131

Razširitve za več kot eno tržno leto

Kadar se sprejme odločitev, da se razširitev uporabi za obdobje, ki je daljše od enega tržnega leta, države članice za vsako tržno leto preverijo, ali so pogoji v zvezi z reprezentativnostjo iz člena 125f(3) Uredbe (ES) št. 1234/2007 še naprej izpolnjeni skozi celotno obdobje uporabe razširitve.

Če države članice ugotovijo, da pogoji niso več izpolnjeni, takoj razveljavijo razširitev, kar začne veljati naslednje tržno leto.

Komisijo takoj obvestijo o vsaki razveljavitvi, ki informacije o tem javno objavi na način, za katerega meni, da je ustrezen.

Člen 132

Prodaja pridelkov na drevesu; kupci

1.  Kadar proizvajalci, ki ne pripadajo organizaciji proizvajalcev, prodajo pridelke na drevesu, se zaradi skladnosti s pravili iz točk 1(e), 1(f) in 3 Priloge XVIa k Uredbi (ES) št. 1234/2007 šteje, da je te pridelke pridelal kupec.

2.  Zadevna država članica se lahko odloči, da lahko pravila, navedena v Prilogi XVIa k Uredbi (ES) št. 1234/2007, razen tistih iz odstavka 1, zavezujejo kupce, kadar so ti odgovorni za upravljanje zadevne proizvodnje.

NASLOV IV

TRGOVINA S TRETJIMI DRŽAVAMI

POGLAVJE I

Uvozne dajatve in sistem vhodnih cen

Oddelek 1

Sistem vhodnih cen

Člen 133

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1.  Ta oddelek določa pravila za izvajanje člena 140a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

2.  V tem oddelku:

Člen 134

Uradno obvestilo o cenah in količinah uvoženih proizvodov

1.  Države članice do 12. ure (po bruseljskem času) naslednjega delovnega dne za vsak proizvod in obdobja iz dela A Priloge XVI, za vsak tržni dan in za vsako poreklo sporočijo Komisiji:

Če skupne količine iz točke (b) znašajo manj kot eno tono, se ustrezne cene Komisiji ne sporočijo.

2.  Cene iz odstavka 1(a) se zabeležijo:

Od tako izračunanega zneska se odštejejo:

Da bi bili stroški prevoza in zavarovanja odšteti v skladu z drugim pododstavkom, lahko države članice določijo pavšalne zneske za odbitek. Ti pavšalni zneski in metode njihovega izračuna se nemudoma sporočijo Komisiji.

3.  Cene, zabeležene v skladu z odstavkom 2, se, kadar so določene na ravni trgovec na debelo/trgovec na drobno, najprej znižajo za 9 %, s čimer se upošteva trgovska marža trgovca na debelo, in nato za znesek 0,7245 EUR na 100 kilogramov, s čimer se upoštevajo stroški pretovarjanja ter tržni davki in takse.

4.  Za proizvode iz dela A Priloge XVI, za katere veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativno šteje naslednje:

Koeficient prilagajanja iz točke (c) prvega pododstavka se prišteje k cenam po odštetju zneskov iz odstavka 2.

Za proizvode iz dela A Priloge XVI, za katere ne veljajo posebni tržni standardi, se kot reprezentativne štejejo cene proizvodov, ki so skladne s splošnim tržnim standardom.

Člen 135

Reprezentativni trgi

Države članice obvestijo Komisijo o običajnih tržnih dnevih za trge, navedene v Prilogi XVII, ki se štejejo za reprezentativne trge.

Člen 136

Standardne uvozne vrednosti

1.  Komisija za vsak proizvod in za obdobja, določena v delu A Priloge XVI, vsak delovni dan in za vsako poreklo določi standardno uvozno vrednost, ki je enaka tehtanemu povprečju reprezentativnih cen iz člena 134, znižano za standardni znesek 5 EUR/100 kg in carino glede na vrednost.

2.  Vrednost po enoti v smislu člena 152(1)(a) Uredbe Komisije (EGS) št. 2454/93 ( 21 ) ne velja, kadar je za proizvode in obdobja uporabe, navedene v delu A Priloge XVI, v skladu s tem oddelkom določena standardna uvozna vrednost. Nadomesti se s standardno uvozno vrednostjo iz odstavka 1.

3.  Če za proizvod določenega porekla ne velja nobena standardna uvozna vrednost, se uporablja povprečje standardnih uvoznih vrednosti, ki veljajo za ta proizvod.

4.  V obdobjih uporabe, določenih v delu A Priloge XVI, se standardne uvozne vrednosti uporabljajo, dokler niso spremenjene. Vendar se prenehajo uporabljati, če ni bila Komisiji sedem tržnih dni zapored sporočena nobena povprečna reprezentativna cena.

Če v skladu s prvim pododstavkom za določen proizvod ne velja nobena standardna uvozna vrednost, je standardna uvozna vrednost za ta proizvod enaka zadnji povprečni standardni uvozni vrednosti.

5.  Z odstopanjem od odstavka 1 se, kadar ni bilo mogoče izračunati standardne uvozne vrednosti, ne uporablja nobena standardna uvozna vrednost od prvega dne obdobij uporabe, določenih v delu A Priloge XVI.

6.  Reprezentativne cene v eurih se pretvorijo po reprezentativnem tržnem tečaju, izračunanem za tisti dan.

7.  Komisija standardne uvozne vrednosti v eurih objavi tako, kot meni, da je primerno.

Člen 137

Osnova vhodne cene

1.  Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu A Priloge XVI, uvrstijo v skupno carinsko tarifo, je po izbiri uvoznika enaka:

2.  Vhodna cena, na podlagi katere se proizvodi, navedeni v delu B Priloge XVI, uvrstijo v skupno carinsko tarifo, je po izbiri uvoznika enaka:

3.  Če se vhodna cena izračunava na podlagi cene fob proizvodov v državi porekla, se carinska vrednost izračuna na podlagi ustrezne prodaje po tej ceni.

Če se vhodna cena izračunava v skladu z enim od postopkov iz odstavka 1(b) ali (c) ali odstavka 2(b), se carinska vrednost izračuna na enaki podlagi kot vhodna cena.

4.  Uvoznik ima en mesec časa od prodaje zadevnih proizvodov, vendar največ štiri mesece od datuma sprejema deklaracije za sprostitev v prosti promet, da dokaže, da je bila serija prodana pod pogoji, ki potrjujejo ustreznost cen iz odstavka 1(a) ali odstavka 2(a), ali da določi carinsko vrednost iz odstavka 1(b) in odstavka 2(b). Neupoštevanje enega ali drugega roka pomeni izgubo položene varščine brez poseganja v uporabo odstavka 5.

Predložena varščina se sprosti do obsega, za katerega je carinskim organom predloženo zadovoljivo dokazilo o odprodaji.

V nasprotnem primeru se varščina zaseže za plačilo uvoznih dajatev.

5.  Štirimesečni rok iz odstavka 4 lahko na ustrezno utemeljeno zahtevo uvoznika za to pristojni organi podaljšajo za največ tri mesece.

6.  Če za to pristojni organi pri preverjanju ugotovijo, da zahteve tega člena niso bile izpolnjene, zahtevajo plačilo dajatve v skladu s členom 220 Uredbe (EGS) št. 2913/92. Znesek dajatve, ki bo izterjan ali ostane odprt za izterjavo, vključuje obresti od dneva, ko je bilo blago sproščeno v prost promet, do dneva izterjave. Uporabi se obrestna mera za postopke izterjave, ki je v veljavi po zakonodaji države.

Oddelek 2

Dodatne uvozne dajatve

Člen 138

Področje uporabe in opredelitve pojmov

1.  Dodatna uvozna dajatev iz člena 141(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v nadaljnjem besedilu „dodatna dajatev“, se lahko uporablja za proizvode in v obdobjih iz Priloge XVIII pod pogoji iz tega oddelka.

2.  Sprožitvene ravni za dodatne dajatve so navedene v Prilogi XVIII.

Člen 139

Uradno obveščanje o količinah

1.  Za vsakega od proizvodov iz Priloge XVIII in v navedenih obdobjih države članice Komisijo obvestijo o količinah, sproščenih v prosti promet, s postopkom za nadzor preferenčnega uvoza iz člena 308d Uredbe (EGS) št. 2454/93.

Tako uradno obvestilo je treba posredovati vsako sredo najpozneje do 12. ure po bruseljskem lokalnem času za količine, ki so bile sproščene v prosti promet v predhodnem tednu.

2.  Deklaracije za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, ki jih na zahtevo uvoznika carinski organi lahko sprejmejo, ne da bi vsebovale nekatere podatke iz Priloge 37 k Uredbi (EGS) št. 2454/93, vsebujejo poleg podatkov iz člena 254 te uredbe tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi poenostavljeni deklaracijski postopek iz člena 260 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, poenostavljene deklaracije vsebujejo poleg drugih zahtev tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Če se uporabi postopek hišnega carinjenja iz člena 263 Uredbe (EGS) št. 2454/93 za sprostitev proizvodov iz tega oddelka v prosti promet, uradno obvestilo carinskim organom iz člena 266(1) te uredbe vsebuje vse potrebne podatke za identifikacijo blaga in tudi navedbo neto mase (kg) zadevnih proizvodov.

Člen 266(2)(b) Uredbe (EGS) št. 2454/93 se ne uporablja za uvoz proizvodov iz tega oddelka.

Člen 140

Obračunavanje dodatne dajatve

1.  Če se ugotovi, da za enega od proizvodov in enega od obdobij iz Priloge XVIII količina, ki je sproščena v prosti promet, presega ustrezno sprožitveno količino, Komisija obračuna dodatno dajatev, razen če ni verjetno, da bi uvoz povzročil motnje na trgu Unije, ali če bi bile posledice nesorazmerne z zastavljenim ciljem.

2.  Dodatna dajatev se obračuna za količine, sproščene v prosti promet po datumu začetka uporabe navedene dajatve, če:

Člen 141

Znesek dodatne dajatve

Višina dodatne dajatve na podlagi člena 140 je ena tretjina carinske dajatve, ki se uporablja za zadevni proizvod v skladu s skupno carinsko tarifo.

Vendar je za uvozno blago s tarifnimi preferenciali na podlagi dajatve ad valorem višina dodatne dajatve ena tretjina posebne dajatve, če se uporablja člen 140(2).

Člen 142

Oprostitev dodatne dajatve

1.  Za naslednje blago se dodatna dajatev ne odmeri:

2.  Za blago, ki je na poti v Unijo, se šteje blago, ki:

3.  Zainteresirane strani morajo carinski službi predložiti ustrezno dokazilo o izpolnjevanju zahtev iz odstavka 2.

Vendar lahko carinski organi menijo, da je blago zapustilo državo porekla pred dnevom uveljavitve dodatne dajatve, če je kot dokazilo priložen eden od naslednjih dokumentov:

NASLOV V

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 143

Pregledi

Brez poseganja v posebne določbe te uredbe ali drugo zakonodajo Unije države članice uvedejo preglede in ukrepe, če so potrebni za zagotovitev pravilne uporabe Uredbe (ES) št. 1234/2007 in te uredbe. Biti morajo učinkoviti, sorazmerni in odvračilni, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Zlasti zagotovijo, da:

Člen 144

Nacionalne sankcije

Brez poseganja v katere koli sankcije, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1234/2007, države članice zagotovijo uporabo sankcij na nacionalni ravni za nepravilnosti v zvezi z zahtevami iz te uredbe in Uredbe (ES) št. 1234/2007, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne, da zagotovijo ustrezno zaščito finančnih interesov Unije.

Člen 145

Umetno ustvarjene razmere

Brez poseganja v kakršne koli posebne ukrepe, določene v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 1234/2007, se plačilo ne izplača upravičencem, za katere se ugotovi, da so umetno ustvarili pogoje, potrebne za pridobitev takih plačil, da bi pridobili korist v nasprotju s cilji zadevne sheme podpore.

Člen 146

Uradna obvestila

1.  Države članice imenujejo enoten pristojni organ ali telo, odgovorno za izpolnjevanje obveznosti obveščanja v zvezi z eno izmed naslednjih tem:

2.  Države članice obvestijo Komisijo o imenovanju zadevnega organa ali telesa ter sporočijo njegove kontaktne podatke in vsako spremembo teh informacij.

Seznam imenovanih organov ali telesa z njihovimi imeni in naslovi je na voljo državam članicam in javnosti na vseh ustreznih mestih prek informacijskih sistemov, ki jih je vzpostavila Komisija, vključno z objavo na internetu.

3.  Brez poseganja v katere koli posebne določbe v tej uredbi države članice predložijo Komisiji vsa uradna obvestila v skladu s to uredbo v elektronski obliki informacijskega sistema, ki ga Komisija da na voljo pristojnim organom ali telesom držav članic v obliki, ki jo določi Komisija.

Uradna obvestila, ki niso predložena na način in v obliki iz prvega pododstavka, se lahko brez poseganja v odstavek 5 štejejo, kot da niso bila predložena.

4.  Brez poseganja v katere koli posebne določbe v tej uredbi države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo upoštevanje rokov za uradna obvestila iz te uredbe.

5.  Če država članica ne predloži uradnega obvestila, kot zahteva ta uredba ali Uredba (ES) št. 1234/2007, ali če je sporočilo neustrezno glede na objektivna dejstva, ki jih ima Komisija na voljo, lahko Komisija odloži del mesečnih plačil ali celotna mesečna plačila iz člena 14 Uredbe Sveta (ES) št. 1290/2005 ( 23 ) v zvezi s sektorjem sadja in zelenjave, dokler uradno obvestilo ni ustrezno.

Člen 147

Očitne napake

Vsako uradno obvestilo, terjatev ali zahtevek za državo članico v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1234/2007, vključno z zahtevkom za pomoč, se lahko prilagodi kadar koli po predložitvi, če vsebuje očitne napake, ki jih prizna pristojni organ države članice.

Člen 148

Višja sila in izjemne okoliščine

Če je treba v skladu s to uredbo ali Uredbo (ES) št. 1234/2007 naložiti sankcijo ali kazen ali preklicati ugodnost ali priznanje, se sankcija ali kazen ne naloži ali preklic ne izvede v primerih višje sile ali izjemnih okoliščin v smislu člena 31 Uredbe (ES) št. 73/2009.

Vendar se primer višje sile uradno sporoči pristojnemu organu z ustreznimi dokazili, kot jih zahteva pristojni organ države članice, v desetih delovnih dneh od dne, ko je zadevna oseba to sposobna narediti.

Člen 149

Razveljavitev

Uredba (ES) št. 1580/2007 se razveljavi.

Vendar se člen 134 Uredbe (ES) št. 1580/2007 uporablja do 31. avgusta 2011.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo, kadar je to primerno, v skladu s tabelo ujemanja v Prilogi XIX.

Člen 150

Prehodne določbe

1.  Operativni programi, za katere se lahko ugodnost iz člena 203a(3)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007 še naprej izvaja do konca, če so skladni s pravili, ki veljajo do 1. januarja 2008.

2.  Za namene člena 203a(6) Uredbe (ES) št. 1234/2007 so pravila o najmanjših značilnostih surovin, dobavljenih za predelavo, in o najnižjih kakovostnih zahtevah za končne proizvode, ki se še naprej uporabljajo v zvezi s surovinami, pridelanimi na ozemlju držav članic, ki uporabljajo prehodno ureditev v skladu z navedenim odstavkom, poleg vseh ustreznih tržnih standardov iz naslova II te uredbe, tista iz uredb Komisije, navedenih v Prilogi XX.

3.  Načrti za priznanje, sprejeti na podlagi Uredbe (ES) št. 2200/96, za katere še naprej velja priznanje v skladu s členom 203a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 za skupine proizvajalcev, ki niso v državah članicah, ki so k Evropski uniji pristopile 1. maja 2004 ali po tem datumu, ali v najbolj oddaljenih regijah Unije v skladu s členom 349 Pogodbe ali na manjših egejskih otokih v skladu s členom 1(2) Uredbe (ES) št. 1405/2006 ( 24 ), se financirajo po stopnjah, določenih v členu 103a(3)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Načrti za priznanje, sprejeti v skladu z Uredbo (ES) št. 2200/96, ki so koristili ugodnosti iz člena 14(7) navedene uredbe in še naprej koristijo ugodnosti sprejetja v skladu s členom 203a(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007, se financirajo po stopnjah, določenih v členu 103a(3)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007.

4.  Države članice najpozneje do 15. septembra 2011 spremenijo svoje nacionalne strategije, če je to potrebno, z namenom da:

5.  Operativni programi, ki so bili odobreni pred datumom začetka veljavnosti te uredbe, se še naprej izvajajo do konca brez izpolnitve najvišjega odstotka, določenega v drugem pododstavku člena 60(4).

Člen 151

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

TRŽNI STANDARDI IZ ČLENA 3

DEL A

Splošni tržni standard

1.    Najmanjše zahteve glede kakovosti

Ob upoštevanju dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi:

Stanje proizvodov mora biti takšno, da ti lahko:

2.    Minimalne zahteve glede zrelosti

Proizvodi morajo biti dovolj razviti, vendar ne preveč razviti in sadje mora biti dovolj zrelo, ne sme pa biti prezrelo.

Razvitost in zrelost proizvodov morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo zadostne stopnje zrelosti.

3.    Dovoljeno odstopanje

V vsaki seriji se dovoli odstopanje v višini 10 % glede na število ali maso proizvoda, ki ne zadosti minimalnim zahtevam glede kakovosti. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

4.    Označevanje porekla proizvodov

Polno ime države izvora ( 25 ). Za proizvode, ki izvirajo iz države članice, se ime navede v jeziku države porekla ali v katerem koli drugem jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi. Za druge proizvode se ime navede v katerem koli jeziku, ki ga razumejo potrošniki v namembni državi.

DEL B

Posebni tržni standardi

DEL 1:    TRŽNI STANDARD ZA JABOLKA

I.    OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za jabolka sort (kultivarjev), vzgojenih iz Malus domestica Borkh., ki se porabniku dobavljajo sveža, pri čemer so izključena jabolka za industrijsko predelavo.

II.    DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti za jabolka po pripravi in pakiranju.

A.    Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti jabolka v vseh razredih:

Jabolka morajo biti ustrezno razvita in v takem stanju, da lahko:

B.    Zahteve glede zrelosti

Jabolka morajo biti dovolj razvita in zrela.

Razvitost in zrelost jabolk morata biti takšni, da omogočata nadaljnje zorenje proizvodov, dokler ne dosežejo stopnje zrelosti, značilne za posamezno sorto.

Da se preverijo minimalne zahteve glede zrelosti, je treba upoštevati različne parametre (npr. morfološki vidik, okus, čvrstost in indeks refraktometra).

C.    Razvrstitev

Jabolka se razvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)    Razred „ekstra“

Jabolka v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Njihove lastnosti morajo biti značilne za sorto ( 26 ) in pecelj mora biti nepoškodovan.

Jabolka morajo imeti naslednjo značilnost sorte glede najmanjše obarvanosti površine:

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Biti morajo brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih pomanjkljivosti, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v pakiranju:

(ii)    Razred I

Jabolka tega razreda morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo sortno značilna ( 28 ).

Jabolka morajo imeti naslednjo značilnost sorte glede najmanjše obarvanosti površine:

Meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovolijo se lahko naslednje majhne pomanjkljivosti pod pogojem, da ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja:

(iii)    Razred II

V ta razred se uvrstijo jabolka, ki ne izpolnjujejo zahtev za višje razrede, izpolnjujejo pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Meso mora biti brez večjih pomanjkljivosti.

Dovolijo se lahko naslednje nepravilnosti pod pogojem, da jabolka ohranijo svoje bistvene značilnosti glede kakovosti, ohranjanja kakovosti in predstavitve:

III.    DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi z največjim premerom ekvatorialnega dela ali z maso plodu.

Najmanjša velikost je 60 mm, če je izražena s premerom, ali 90 g, če je izražena z maso. Plodovi manjših velikosti so lahko sprejemljivi, če je vrednost brix večja ali enaka 10,5° brix, velikost pa ni manjša od 50 mm ali 70 g.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti plodov v isti enoti pakiranja največ:

IV.    DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.    Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)    Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)    Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)    Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % jabolk po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.    Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu ali masi jabolk, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti. To odstopanje se ne sme uporabljati za plodove velikosti:

V.    DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.    Izenačenost

Vsebina vsakega pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le jabolka istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti (če so sortirana po velikosti) ter iste stopnje zrelosti.

V razredu „ekstra“ morajo biti plodovi izenačeni tudi po obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica jabolk, izrazito različnih sort, pakira skupaj v prodajnem pakiranju, če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.    Embalaža

Jabolka morajo biti pakirana tako, da so ustrezno zaščitena. Zlasti mora biti prodajna embalaža z neto maso, ki je večja od 3 kg, dovolj trdna, da zagotovi pravilno zaščito proizvodov.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali pomanjkljivosti na kožici.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.    DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.    Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.    Vrsta proizvoda

C.    Poreklo proizvoda

Država porekla ( 31 ) in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

Kadar gre za mešanico izrazito različnih sort jabolk različnega porekla, je pri imenu zadevne sorte treba navesti državo porekla.

D.    Prodajne označbe

Če je označena velikost, je izražena:

E.    Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

Plodovi sort, ki niso na seznamu, morajo biti razvrščeni glede na svoje sortne lastnosti.

DEL 2:    TRŽNI STANDARD ZA AGRUME

I.    OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za naslednje sorte (kultivarje) sadja, uvrščene med „agrume“, ki se potrošniku dobavljajo sveži, pri čemer so izključeni agrumi za industrijsko predelavo:

II.    DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve glede kakovosti agrumov po pripravi in pakiranju.

A.    Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti agrumi v vseh razredih:

Razvitost in stanje agrumov morata biti taka, da proizvodi:

B.    Zahteve glede zrelosti

Agrumi morajo doseči primerno stopnjo razvitosti in zrelosti ob upoštevanju sortne značilnosti, časa obiranja in pridelovalnega področja.

Zrelost agrumov se določa z naslednjimi parametri, ki so navedeni za vsako sorto:

Stopnja obarvanosti mora biti takšna, da po normalnem razvoju plodovi agrumov dosežejo sortno značilno obarvanost na točki namembnega kraja.

Agrumom, ki izpolnjujejo zahtevo glede zrelosti, se lahko razbarva zelena barva. Ta postopek je dovoljen samo, če druge naravne organoleptične lastnosti niso spremenjene.

C.    Razvrstitev

Agrumi se uvrščajo v naslednje tri razrede:

(i)    Razred „ekstra“

Agrumi v tem razredu morajo biti odlične kakovosti. Biti morajo značilni za sorto in/ali trgovinsko vrsto.

Biti morajo brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih pomanjkljivosti, če te ne vplivajo na splošni izgled proizvoda, njegovo kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v enoti pakiranja.

(ii)    Razred I

Agrumi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo značilni za sorto in/ali trgovinsko vrsto.

Dovoljene so naslednje majhne pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

(iii)    Razred II

V ta razred se uvrstijo plodovi agrumov, ki ne izpolnjujejo zahtev za uvrstitev v višje razrede, ampak le zgoraj navedene minimalne zahteve:

Naslednje pomanjkljivosti so dovoljene, če plodovi agrumov ohranijo svoje osnovne značilnosti, kar zadeva kakovost, ohranjanje kakovosti in videz vsebine pakiranja:

III.    DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se določi po največjem premeru ekvatorialnega dela plodu ali s štetjem.

A.    Najmanjši znesek

Uporabljajo se naslednje najmanjše velikosti:

B.    Izenačenost

Agrumi se lahko sortirajo po velikosti z eno od naslednjih metod:

IV.    DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.    Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)    Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % agrumov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)    Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % agrumov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)    Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % agrumov po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.    Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je odstopanje 10 % po številu ali masi agrumov, ki ustrezajo velikosti tik pod in/ali nad tisto (ali tistimi, v primeru kombinacije treh velikosti), ki je navedena na enotah pakiranja.

V vsakem primeru odstopanje 10 % velja samo za plodove, ki niso manjši od naslednjih najmanjših velikosti:

V.    DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.    Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in mora vključevati samo agrume enakega porekla, sorte ali komercialnega tipa, kakovosti in velikosti ter po možnosti enake stopnje zrelosti in razvitosti.

Poleg tega se za razred „ekstra“ zahteva izenačenost v obarvanosti.

Vendar se lahko mešanica agrumov izrazito različnih sort, pakira skupaj v prodajnem pakiranju, če so proizvodi izenačeni po kakovosti, in za vsako zadevno sorto, po sorti ali komercialnem tipu in poreklu.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.    Embalaža

Plodovi agrumov morajo biti pakirani tako, da so primerno zavarovani.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba materialov, zlasti papirja ali žigov, ki nosijo trgovske oznake, če se pri tiskanju ali etiketiranju uporablja nestrupeno črnilo ali lepilo.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali pomanjkljivosti na kožici.

Če so agrumi zaviti v papir, je treba uporabiti tanek, suh, nov papir brez vonja ( 33 ).

Uporaba kakršne koli snovi, ki bi lahko spremenila naravne značilnosti plodov agrumov, predvsem njihov okus ali vonj ( 34 ), je prepovedana.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi. Dovoljeno je, da je v pakiranju kratka, neolesenela vejica z nekaj zelenimi listi, ki se drži plodu.

VI.    DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani enote pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.    Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.    Vrsta proizvoda

C.    Poreklo proizvoda

D.    Prodajne označbe

E.    Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Podatki iz prvega pododstavka niso potrebni na enotah pakiranja, če te vsebujejo prodajne enote pakiranja, ki so vidne od zunaj in vsaka navaja te podatke. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 3:    TRŽNI STANDARD ZA KIVI

I.    OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za kivi (poznan tudi kot Actinidia) sort (kultivarjev), vzgojenih iz rodov Actinidia chinensis Planch. in Actinidia deliciosa (A. Chev.), C.F. Liang in A.R. Ferguson), ki se potrošniku dobavljajo v svežem stanju, pri čemer je izključen kivi, namenjen za industrijsko predelavo.

II.    DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za kivi po pripravi in pakiranju.

A.    Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj mora biti kivi v vseh razredih:

Razvitost in stanje kivija morata biti taka, da proizvodi:

B.    Minimalne zahteve glede zrelosti

Kivi mora biti dovolj razvit in zrel.

Za izpolnitev te zahteve morajo plodovi in embalaža doseči stopnjo zrelosti najmanj 6.2 Brix ali povprečno vsebnost 15 % suhe snovi, čemur mora slediti 9.5 Brix pri vstopu v distribucijsko verigo.

C.    Razvrstitev

Kivi se razvršča v naslednje tri razrede:

(i)    Razred „ekstra“

Kivi v tem razredu mora biti najboljše kakovosti. Biti mora sortno značilen.

Sadež mora čvrst in meso mora biti popolnoma zdravo.

Biti mora brez pomanjkljivosti, razen neznatnih površinskih pomanjkljivosti, če to ne vpliva na splošni videz proizvoda, na kakovost, sposobnost za shranjevanje in na predstavitev v enoti pakiranja.

Razmerje med najmanjšim in največjim premerom sadeža, izmerjenim v ekvatorialnem delu, mora biti najmanj 0,8.

(ii)    Razred I

Kivi v tem razredu mora biti dobre kakovosti. Biti mora sortno značilen.

Sadež mora čvrst in meso mora biti popolnoma zdravo.

Dovoljene so naslednje majhne pomanjkljivosti, če ne vplivajo na splošni videz proizvoda, kakovost, sposobnost ohranjanja kakovosti in predstavitev v pakiranju:

Razmerje med najmanjšim in največjim premerom sadeža, izmerjenim v ekvatorialnem delu, mora biti najmanj 0,7.

(iii)    Razred II

V tem razredu je kivi, ki ne izpolnjuje zahtev za višje razrede, izpolnjuje pa zgoraj navedene minimalne zahteve.

Plod mora biti razmeroma čvrst, meso pa ne sme imeti velikih pomanjkljivosti.

Dovoljene so naslednje pomanjkljivosti, če proizvodi kljub temu ohranijo bistvene značilnosti glede kakovosti, sposobnosti za ohranjanje kakovosti in predstavitve:

III.    DOLOČBE GLEDE VELIKOSTI

Velikost se ugotavlja s tehtanjem plodu.

Najmanjša masa za razred „ekstra“ je 90 g, za razred I 70 g in za razred II 65 g.

Da se zagotovi izenačenost po velikosti, sme biti razlika v velikosti paprike v isti enoti pakiranja največ:

IV.    DOLOČBE GLEDE ODSTOPANJ

Za proizvode, ki ne izpolnjujejo zahtev za razred, označen na vsaki enoti pakiranja, so na vseh stopnjah trženja dovoljena naslednja odstopanja od zahtev glede kakovosti in velikosti:

A.    Dovoljena odstopanja glede kakovosti

(i)    Razred „ekstra“

Dovoljeno je skupno odstopanje 5 % kivijev po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred I. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 0,5 % sestavljajo proizvodi, ki izpolnjujejo zahteve glede kakovosti za razred II.

(ii)    Razred I

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % kivijev po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo zahtev za ta razred, izpolnjujejo pa zahteve za razred II. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 1 % sestavljajo proizvodi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev glede kakovosti za razred II niti minimalnih zahtev, ali nagniti proizvodi.

(iii)    Razred II

Dovoljeno je skupno odstopanje 10 % kivijev po številu ali masi, ki ne izpolnjujejo niti zahtev za ta razred niti minimalnih zahtev. V okviru tega odstopanja lahko skupno največ 2 % sestavljajo nagniti proizvodi.

B.    Dovoljena odstopanja glede velikosti

Za vse razrede: dovoljeno je skupno odstopanje 10 % po številu ali masi kivijev, ki ne ustrezajo zahtevam glede velikosti.

Vendar kivi ne sme tehtati manj kot 85 g v razredu „ekstra“, 67 g v razredu I in 62 g v razredu II.

V.    DOLOČBE GLEDE PREDSTAVITVE

A.    Izenačenost

Vsebina vsake enote pakiranja mora biti izenačena in mora vsebovati le kivi istega porekla, sorte, kakovosti in velikosti.

Vidni del vsebine enote pakiranja mora biti reprezentativen za celotno vsebino.

B.    Embalaža

Kiviji morajo biti pakirani tako, da so ustrezno zavarovani.

Notranji material enote pakiranja mora biti čist in takšne kakovosti, da preprečuje poškodbe proizvodov od zunaj ali znotraj. Dovoljena je uporaba takšnih materialov, ki nosijo trgovske oznake (etikete, žigi), če se pri tiskanju in lepljenju uporabljajo nestrupena črnila ali lepila.

Etikete, ki so posamično nalepljene na proizvode, morajo biti takšne, da njihova odstranitev ne pusti nobenih vidnih sledi lepila ali pomanjkljivosti na kožici.

Enote pakiranja ne smejo vsebovati nobene tuje snovi.

VI.    DOLOČBE GLEDE OZNAČEVANJA

Vsaka enota pakiranja mora imeti na isti strani pakiranja natisnjene čitljive in neizbrisljive naslednje oznake, ki so vidne od zunaj:

A.    Identifikacija

Ime in naslov pakirnice in/ali odpremnika.

Ta navedba se lahko nadomesti:

B.    Vrsta proizvoda

C.    Poreklo proizvoda

Država porekla ( 37 ) in, neobvezno, področje rasti ali državno, regionalno ali lokalno ime kraja.

D.    Prodajne označbe

E.    Uradni kontrolni znak (neobvezno)

Ni nujno, da so oznake, določene v prvem odstavku, navedene na enotah pakiranja, če so te v prodajni embalaži, vidni od zunaj in na kateri so navedene te oznake. Na teh enotah pakiranja ne sme biti označb, ki bi bile lahko zavajajoče. Kadar so ta pakiranja paletna, se podatki navedejo na obvestilu, nameščenem na očitnem mestu na vsaj dveh straneh palete.

DEL 4:    TRŽNI STANDARD ZA SOLATO, KODROLISTNO ENDIVIJO IN ENDIVIJO ESKARIOL

I.    OPREDELITEV PROIZVODA

Ta standard se uporablja za

ki se potrošniku dobavljajo sveže.

Standard se ne uporablja za solato in endivijo, namenjeno za industrijsko predelavo, ali za posamične liste solate in endivije s koreninsko grudo ali solate v lončkih.

II.    DOLOČBE O KAKOVOSTI

Namen standarda je opredeliti zahteve kakovosti za proizvode po pripravi in pakiranju.

A.    Minimalne zahteve

Ob upoštevanju posebnih določb za vsak razred in dovoljenih odstopanj morajo biti proizvodi v vseh razredih:

Solata je lahko rdečkasto razbarvana, če je to razbarvanje posledica nizkih temperatur med rastjo, razen če to močno vpliva na njen videz.

Korenine morajo biti odrezane blizu osnove zunanjih listov, rez pa mora biti gladek.

Solata in endivija morata biti normalno razviti. Razvitost in stanje proizvodov morata biti taka, da proizvodi:

B.    Razvrstitev

Proizvod se uvršča v naslednja razreda:

(i)    Razred I

Proizvodi v tem razredu morajo biti dobre kakovosti. Biti morajo značilni za sorto in/ali trgovinsko vrsto.

Solata in endivija morata biti: