02011R0282 — SL — 01.01.2020 — 004.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjena z:

▼B

IZVEDBENA UREDBA SVETA (EU) št. 282/2011

z dne 15. marca 2011

o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost

(prenovitev)

POGLAVJE I

VSEBINA

Člen 1

Ta uredba določa ukrepe za izvajanje nekaterih določb iz naslovov I do V ter VII do XII Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE II

PODROČJE UPORABE

(NASLOV I DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 2

Za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v smislu točke (b) člena 2(1) Direktive 2006/112/ES se ne štejejo:

Člen 3

Brez poseganja v točko (b) prvega odstavka člena 59a Direktive 2006/112/ES opravljanje naslednjih storitev ni predmet DDV, če izvajalec izkaže, da je kraj opravljanja storitve, določen v skladu s pododdelki 3 in 4 oddelka 4 poglavja V te uredbe, izven Skupnosti:

Člen 4

Vsak davčni zavezanec, ki je upravičen do neobdavčenja pridobitev blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 3 Direktive 2006/112/ES, to upravičenje ohrani, tudi če mu je bila v skladu s členom 214(1)(d) ali (e) navedene direktive dodeljena identifikacijska številka DDV za prejete storitve, za katere bi moral plačati DDV, ali za storitve, ki jih je opravljal na ozemlju druge države članice, za katere bi moral DDV plačati izključno prejemnik.

Vendar če ta davčni zavezanec identifikacijsko številko DDV sporoči dobavitelju v zvezi s pridobitvijo blaga znotraj Skupnosti, se šteje, da uveljavlja možnost iz člena 3(3) navedene direktive.

POGLAVJE III

DAVČNI ZAVEZANCI

(NASLOV III DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 5

Evropsko gospodarsko interesno združenje (EGIZ), ustanovljeno v skladu z Uredbo (EGS) št. 2137/85, ki za plačilo dobavlja blago svojim članom ali tretjim osebam ali zanje opravlja storitve, je davčni zavezanec v smislu člena 9(1) Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE IV

OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE

(ČLENI 24 DO 29 DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 6

1.  Restavracijske storitve in storitve cateringa so storitve, ki vključujejo dobavo pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega za prehrano ljudi, spremljajo pa jih zadostne podporne storitve, ki omogočajo takojšno potrošnjo. Zagotavljanje hrane ali pijače ali obojega je samo del celotne ponudbe, pri čemer prevladujejo storitve. Restavracijske storitve pomenijo opravljanje takšnih storitev v prostorih izvajalca storitev, storitve cateringa pa pomenijo opravljanje takšnih storitev izven prostorov izvajalca storitev.

2.  Dobava pripravljene ali nepripravljene hrane ali pijače ali obojega, vključno s prevozom ali brez njega, vendar brez drugih podpornih storitev, se ne šteje za restavracijske storitve ali storitve cateringa v smislu odstavka 1.

▼M2

Člen 6a

1.  Telekomunikacijske storitve v smislu člena 24(2) Direktive 2006/112/ES zajemajo zlasti naslednje:

2.  Telekomunikacijske storitve v smislu člena 24(2) Direktive 2006/112/ES ne zajemajo naslednjega:

Člen 6b

1.  Storitve oddajanja vključujejo storitve oddajanja avdio in avdiovizualnih vsebin, kot so radijski in televizijski programi, ki jih ponudnik medijskih storitev, ki je hkrati nosilec uredniške odgovornosti, prek komunikacijskih omrežij ponuja širši javnosti, ki jih lahko sočasno gleda ali posluša na podlagi programskega sporeda.

2.  Z odstavkom 1 je zajeto zlasti naslednje:

3.  Z odstavkom 1 ni zajeto naslednje:

▼B

Člen 7

1.  „Elektronsko opravljene storitve“ iz Direktive 2006/112/ES vključujejo storitve, ki se opravljajo s pomočjo medmrežja ali elektronskega omrežja in katerih lastnosti omogočajo, da se v veliki meri opravljajo avtomatizirano in z minimalnim človeškim posredovanjem in v odsotnosti informacijske tehnologije ne bi mogle obstajati.

2.  Z odstavkom 1 je zajeto zlasti naslednje:

▼M2

3.  Z odstavkom 1 ni zajeto naslednje:

▼B

▼M2 —————

▼M2

▼B

Člen 8

Kadar davčni zavezanec le sestavi razne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil naročnik, se ta transakcija šteje za opravljanje storitev v smislu člena 24(1) Direktive 2006/112/ES.

Člen 9

Prodaja opcije, če gre za transakcijo, ki spada v področje uporabe točke (f) člena 135(1) Direktive 2006/112/ES, se šteje za opravljanje storitev v smislu člena 24(1) navedene direktive. To opravljanje storitev je ločeno od osnovnih transakcij, na katere se storitve nanašajo.

▼M2

Člen 9a

1.  Če se elektronsko opravljene storitve opravljajo prek telekomunikacijskega omrežja, vmesnika ali portala, na primer tržnice za aplikacije, se za namene uporabe člena 28 Direktive 2006/112/ES domneva, da davčni zavezanec, ki sodeluje pri opravljanju teh storitev, deluje v svojem imenu, vendar za račun ponudnika teh storitev, razen če ta davčni zavezanec ponudnika ni izrecno navedel kot izvajalca storitev in je to razvidno iz pogodbenih dogovorov med strankami.

Da se šteje, da je davčni zavezanec izrecno navedel ponudnika elektronsko opravljenih storitev kot izvajalca teh storitev, morajo biti izpolnjeni naslednji pogoji:

Davčnemu zavezancu, ki v zvezi z opravljanjem elektronsko opravljenih storitev odobri zaračunavanje stroškov prejemniku ali odobri opravljanje storitev oziroma določi splošne pogoje in podrobnosti dobave, ni dovoljeno izrecno navesti druge osebe kot ponudnika navedenih storitev.

2.  Odstavek 1 se uporablja tudi, če se telefonske storitve prek interneta, vključno z videotelefonijo prek internetnega protokola (VoIP), opravljajo prek telekomunikacijskega omrežja, vmesnika ali portala, na primer tržnice za aplikacije, in pod enakimi pogoji, kot so določeni v navedenem odstavku.

3.  Ta člen se ne uporablja za davčne zavezance, ki opravljajo samo obdelavo plačil v zvezi z elektronsko opravljenimi storitvami ali telefonskimi storitvami prek interneta, vključno z videotelefonijo prek internetnega protokola (VoIP), in ki ne sodelujejo pri njihovem izvajanju.

▼B

POGLAVJE V

KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ

ODDELEK 1

Pojmi

Člen 10

1.  Za uporabo členov 44 in 45 Direktive 2006/112/ES je kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca kraj, kjer se opravljajo dejavnosti glavne uprave podjetja.

2.  Za določitev kraja iz odstavka 1 se upoštevajo kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja, kraj registriranega sedeža podjetja in kraj srečevanja vodstva podjetja.

Če se s temi merili ne more zagotovo določiti kraja sedeža dejavnosti, se kot glavno merilo upošteva kraj, na katerem se sprejemajo bistvene odločitve v zvezi s splošnim upravljanjem podjetja.

3.  Sama prisotnost poštnega naslova se ne more šteti za kraj sedeža dejavnosti davčnega zavezanca.

Člen 11

1.  Za uporabo člena 44 Direktive 2006/112/ES je „stalna poslovna enota“ vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti iz člena 10 te uredbe, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko prejme in uporabi storitve, ki so opravljene za lastne potrebe navedene poslovne enote.

2.  Za uporabo naslednjih členov je „stalna poslovna enota“ vsaka enota, ki ni sedež dejavnosti iz člena 10 te uredbe, z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko opravlja storitve, ki jih zagotavlja:

3.  Razpolaganje z identifikacijsko številko DDV samo po sebi ni zadostno, da bi poslovna enota veljala za stalno poslovno enoto.

Člen 12

Za namene uporabe Direktive 2006/112/ES je „stalno prebivališče“ fizične osebe, ki je ali ni davčni zavezanec, prebivališče, vneseno v register prebivalstva ali v podoben register, ali naslov, ki ga ta oseba navede ustreznim davčnim organom, razen če obstajajo dokazi, da ta naslov ne ustreza realnosti.

Člen 13

„Običajno prebivališče“ fizične osebe, ki je ali ni davčni zavezanec, iz Direktive 2006/112/ES je kraj, kjer ta fizična oseba običajno prebiva zaradi zasebnih ali poklicnih vezi.

Če so poklicne vezi v državi, ki ni država osebnih vezi, ali če poklicne vezi ne obstajajo, se kraj običajnega prebivališča določi na podlagi zasebnih vezi, ki kažejo na tesno povezavo med fizično osebo in krajem, v katerem ta prebiva.

▼M2

Člen 13a

Kraj sedeža pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, iz prvega pododstavka člena 56(2) ter členov 58 in 59 Direktive 2006/112/ES je:

Člen 13b

Za namene uporabe Direktive 2006/112/ES se za „nepremičnino“ šteje:

▼B

ODDELEK 2

Kraj dobave blaga

(Členi 31 do 39 Direktive 2006/112/ES)

Člen 14

Kadar je v koledarskem letu presežen prag, ki ga v skladu s členom 34 Direktive 2006/112/ES uporablja država članica, člen 33 navedene direktive ne spremeni kraja dobav blaga, razen trošarinskih izdelkov, ki so bile opravljene v istem koledarskem letu, preden je bil presežen prag, ki ga uporablja država članica v tekočem koledarskem letu, in pod pogojem, da so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

Vendar pa člen 33 Direktive 2006/112/ES spremeni kraj naslednjih dobav v državo članico, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča:

Člen 15

Del prevoza potnikov v Skupnosti iz člena 37 Direktive 2006/112/ES se določi na podlagi potovanja prevoznega sredstva in ne na podlagi potovanja, ki ga zaključi vsak posamezen potnik.

ODDELEK 3

Kraj pridobitve blaga znotraj skupnosti

(Členi 40, 41 in 42 Direktive 2006/112/ES)

Člen 16

Država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča in v kateri se opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti v smislu člena 20 Direktive 2006/112/ES, izvede obdavčitev, ne glede na DDV obravnavo transakcij v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne.

Kakršen koli zahtevek dobavitelja blaga za popravek DDV, ki ga je zaračunal in ga prijavil v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, se v tej državi članici obravnava v skladu z njenimi nacionalnimi pravili.

ODDELEK 4

Kraj opravljanja storitev

(Členi 43 do 59 Direktive 2006/112/ES)

Pododdelek 1

Status prejemnika

Člen 17

1.  Če je določitev kraja opravljanja storitev odvisna od tega, ali je prejemnik davčni zavezanec, se status prejemnika določi na podlagi členov 9 do 13 in člena 43 Direktive 2006/112/ES.

2.  Pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in je v skladu s točko (b) člena 214(1) Direktive 2006/112/ES identificirana oziroma mora biti identificirana za DDV, ker so njene pridobitve blaga znotraj Skupnosti predmet DDV oziroma je uporabila možnost, da so te dejavnosti postale predmet DDV, je davčni zavezanec v smislu člena 43 navedene direktive.

Člen 18

1.  Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik s sedežem v Skupnosti status davčnega zavezanca:

2.  Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da prejemnik s sedežem v Skupnosti nima statusa davčnega zavezanca, če lahko dokaže, da mu zadevni prejemnik ni sporočil osebne identifikacijske številke DDV.

▼M2

Izvajalec telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronsko opravljenih storitev lahko prejemnika, ki ima sedež v Skupnosti, ne glede na nasprotne informacije obravnava kot osebo, ki ni davčni zavezanec, dokler mu prejemnik ne sporoči svoje osebne identifikacijske številke za DDV.

▼B

3.  Razen če razpolaga z nasprotnimi informacijami, lahko izvajalec šteje, da ima prejemnik s sedežem zunaj Skupnosti status davčnega zavezanca:

Pododdelek 2

Funkcija prejemnika

Člen 19

Za namene pravil v zvezi s krajem opravljanja storitev iz členov 44 in 45 Direktive 2006/112/ES se davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in se šteje za davčnega zavezanca, ki prejme storitve izključno za osebno uporabo, vključno z osebno uporabo svojih zaposlenih, šteje za osebo, ki ni davčni zavezanec.

Če razpolaga z nasprotnimi informacijami, kot je narava opravljenih storitev, lahko izvajalec šteje, da so storitve namenjene za gospodarsko dejavnost prejemnika, če mu je prejemnik za to transakcijo sporočil posamično identifikacijsko številko DDV.

Kadar je ena sama in ista storitev namenjena obenem za osebno uporabo, vključno z osebno uporabo zaposlenih prejemnika, in za gospodarsko dejavnost, opravljanje te storitve ureja izključno člen 44 Direktive 2006/112/ES, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

Pododdelek 3

Kraj sedeža prejemnika

Člen 20

Kadar storitev, opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec in se šteje za davčnega zavezanca, spada v člen 44 Direktive 2006/112/ES, davčni zavezanec pa ima sedež v eni sami državi oziroma, če nima sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, ima stalno in običajno prebivališče v eni sami državi, se navedeno opravljanje storitev obdavči v tej državi.

Izvajalec storitev na podlagi informacij prejemnika določi ta kraj in z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete ali plačil, preveri navedene informacije.

Informacije lahko vključujejo identifikacijsko številko DDV, ki jo je dodelila država članica, kjer je sedež prejemnika.

Člen 21

Kadar storitve, opravljene za davčnega zavezanca ali osebo, ki ni davčni zavezanec, vendar se šteje za davčnega zavezanca, spadajo v okvir člena 44 Direktive 2006/112/ES, davčni zavezanec pa ima sedež v več kot eni državi, se opravljanje teh storitev obdavči v državi, v kateri ima prejemnik sedež dejavnosti.

Vendar pa, kadar se storitev opravlja za stalno poslovno enoto davčnega zavezanca, ki ni v istem kraju kot sedež njegove dejavnosti, se opravljanje te storitve obdavči v kraju stalne poslovne enote, ki uporablja to storitev.

Če davčni zavezanec nima sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, se storitev obdavči v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča.

Člen 22

1.  Za identifikacijo stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, izvajalec preuči naravo in uporabo opravljene storitve.

Kadar zaradi narave in uporabe opravljene storitve ni mogoče identificirati stalne poslovne enote, za katero se opravlja storitev, je izvajalec storitev pri identificiranju te stalne poslovne enote še posebej pozoren na to, ali pogodba, naročilnica in identifikacijska številka DDV, ki jo je dodelila država članica prejemnika in mu jo je sporočil prejemnik, identificirajo stalno poslovno enoto kot prejemnika storitve in ali je stalna poslovna enota subjekt, ki plačuje za storitev.

Kadar stalne poslovne enote prejemnika, za katero se opravlja storitev, ni mogoče določiti na podlagi prvega in drugega pododstavka tega odstavka ali kadar se storitve iz člena 44 Direktive 2006/112/ES opravljajo za davčnega zavezanca po pogodbi, ki zajema eno ali več storitev, ki se uporabijo na način, ki ga ni mogoče identificirati ali količinsko izmeriti, izvajalec upravičeno šteje, da se storitve upravljajo v kraju, v katerem ima prejemnik sedež dejavnosti.

2.  Uporaba tega člena ne vpliva na obveznosti prejemnika.

Člen 23

1.  S 1. januarjem 2013 se opravljanje storitev v skladu s prvim pododstavkom člena 56(2) Direktive 2006/112/ES obdavči v kraju sedeža prejemnika ali, če sedeža nima, v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča, izvajalec storitev določi ta kraj na podlagi dejanskih informacij prejemnika, ki jih preveri z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete in plačil.

2.  Kadar se opravljanje storitev v skladu s členoma 58 in 59 Direktive 2006/112/ES obdavči v kraju sedeža prejemnika ali, če sedeža nima, v kraju njegovega stalnega ali običajnega prebivališča, izvajalec storitev določi ta kraj na podlagi dejanskih informacij prejemnika, ki jih preveri z običajnimi poslovnimi varnostnimi ukrepi, kot so ukrepi v zvezi s preverjanjem identitete in plačil.

▼M2

Člen 24

Kadar se storitve iz prvega pododstavka člena 56(2) ali členov 58 in 59 Direktive 2006/112/ES opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec in ima sedež v več kot eni državi ali ima stalni naslov v eni in običajno prebivališče v drugi državi, ima prednost:

▼M2

Pododdelek 3a

Domneve glede kraja prejemnika storitev

Člen 24a

1.  Če izvajalec telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronsko opravljenih storitev navedene storitve ponuja na določeni lokaciji, na primer v telefonski govorilnici, na točki dostopa do brezžičnega interneta, v internetni kavarni, restavraciji ali hotelski veži, prejemnik pa mora biti na tej lokaciji fizično prisoten, da bi ta izvajalec zanj lahko opravil zadevno storitev, se za namene uporabe členov 44, 58 in 59a Direktive 2006/112/ES domneva, da ima prejemnik sedež, stalni naslov ali običajno prebivališče v kraju, v katerem je ta lokacija, in da se storitev tam tudi dejansko uporablja in uživa.

2.  Če je lokacija iz odstavka 1 tega člena na krovu plovila, zrakoplova ali na vlaku, ki prevaža potnike v Skupnosti v skladu s členoma 37 in 57 Direktive 2006/112/ES, se za državo, v kateri je ta kraj, šteje država, v kateri se je prevoz potnikov začel.

▼M3

Člen 24b

Za namene uporabe člena 58 Direktive 2006/112/ES in kadar se telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronsko opravljene storitve opravljajo za osebo, ki ni davčni zavezanec:

Brez poseganja v točko (d) prvega odstavka, se za opravljanje storitev iz navedene točke, kadar skupna vrednost takšnih storitev brez DDV, ki jih davčni zavezanec iz svojega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, ki se nahaja v državi članici, opravi v tekočem in preteklem koledarskem letu, ne presega 100 000  EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, domneva, da ima prejemnik sedež, stalni naslov ali običajno prebivališče v kraju, ki ga kot takšnega določi izvajalec na podlagi enega dokaza iz točk (a) do (e) člena 24f, ki ga je zagotovila oseba, ki je sodelovala pri opravljanju storitev in ni dobavitelj ali prejemnik.

Kadar je v koledarskem letu presežen prag iz drugega odstavka, se navedeni odstavek ne uporablja od tistega trenutka in vse dokler niso pogoji iz navedenega odstavka ponovno izpolnjeni.

Ustrezna vrednost zneska v nacionalni valuti se izračuna z uporabo menjalnega tečaja, ki ga objavi Evropska centralna banka na dan sprejetja Izvedbene uredbe Sveta (EU) 2017/2459 ( 3 ).

▼M2

Člen 24c

Če se osebi, ki ni davčni zavezanec, da v najem prevozno sredstvo, pri čemer to ne velja za kratkoročni najem, se za namene uporabe člena 56(2) Direktive 2006/112/ES domneva, da ima prejemnik sedež, stalni naslov ali običajno prebivališče v kraju, ki ga kot takšnega določi izvajalec na podlagi dveh nenasprotujočih si dokazov iz člena 24e te uredbe.

Pododdelek 3b

Izpodbojnost domnev

Člen 24d

1.  Izvajalec storitve, navedene v členu 58 Direktive 2006/112/ES, lahko izpodbije domnevo iz člena 24a ali iz točke (a), (b) ali (c) člena 24b te uredbe, na podlagi treh nenasprotujočih si dokazov, iz katerih je razvidno, da ima prejemnik sedež, stalni naslov ali običajno prebivališče drugje.

2.  Davčni organ lahko izpodbije domneve iz členov 24a, 24b ali 24c, če obstajajo znaki nepravilnega ravnanja ali zlorabe s strani izvajalca.

Pododdelek 3c

Dokazi za ugotavljanje kraja prejemnika storitve in izpodbojnost domnev

Člen 24e

Za uveljavitev pravil iz člena 56(2) Direktive 2006/112/ES in izpolnitev zahtev iz člena 24c te uredbe se kot dokazi uporabljajo predvsem:

Člen 24f

Za uveljavitev pravil iz člena 58 Direktive 2006/112/ES in izpolnitev zahtev iz točke (d) člena 24b ali člena 24d(1) te uredbe se kot dokazi uporabljajo predvsem:

▼B

Pododdelek 4

Skupne določbe za določitev statusa, funkcije in kraja sedeža prejemnika

Člen 25

Pri uporabi pravil v zvezi s krajem opravljanja storitev se upoštevajo zgolj razmere v trenutku obdavčljivega dogodka. Kakršne koli naknadne spremembe uporabe prejete storitve ne vplivajo na določitev kraja opravljanja storitve, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

Pododdelek 5

Opravljanje storitev, ki jih urejajo splošna pravila

Člen 26

Transakcija, pri kateri organ odstopi pravice za televizijsko predvajanje nogometnih tekem davčnim zavezancem, je zajeta v členu 44 Direktive 2006/112/ES.

Člen 27

Storitev vložitve zahtevka za vračilo DDV ali prejema vračila DDV iz Direktive Sveta 2008/9/ES z dne 12. februarja 2008 o podrobnih pravilih za vračilo davka na dodano vrednost, opredeljenih v Direktivi 2006/112/ES, davčnim zavezancem, ki nimajo sedeža v državi članici vračila, ampak v drugi državi članici ( 4 ), je zajeta v členu 44 Direktive 2006/112/ES.

Člen 28

Če opravljanje storitev v okviru organiziranja pogrebov predstavlja eno samo storitev, spada v člena 44 in 45 Direktive 2006/112/ES.

Člen 29

Brez poseganja v uporabo člena 41 te uredbe spada opravljanje storitev prevajanja besedil v člena 44 in 45 Direktive 2006/112/ES.

Pododdelek 6

Storitve, ki jih opravijo posredniki

Člen 30

Storitve posrednikov iz člena 46 Direktive 2006/112/ES zajemajo tako storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun prejemnika opravljene storitve, kot tudi storitve posrednikov, ki delujejo v imenu izvajalca opravljenih storitev.

Člen 31

Storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun tretje osebe, v smislu posredovanja pri nastanitvah v hotelskem sektorju ali sektorjih s podobno funkcijo, spadajo v:

▼M2

Pododdelek 6a

Opravljanje storitev, povezanih z nepremičninami

Člen 31a

1.  Storitve, povezane z nepremičninami, iz člena 47 Direktive 2006/112/ES vključujejo samo tiste storitve, ki so dovolj neposredno povezane z zadevno nepremičnino. Storitve se štejejo za dovolj neposredno povezane z nepremičnino:

2.  Z odstavkom 1 je zajeto zlasti naslednje:

3.  Z odstavkom 1 ni zajeto naslednje:

Člen 31b

Če se prejemniku da na voljo oprema zaradi opravljanja dela na nepremičnini, se ta transakcija šteje za storitev, povezano z nepremičnino, samo če izvajalec prevzame odgovornost za izvedbo dela.

Če izvajalec prejemniku zagotovi opremo, kakor tudi dovolj usposobljenega osebja za opravljanje dela, se domneva, da je prevzel odgovornost za izvedbo navedenega dela. Domneva, da je za izvedbo dela odgovoren izvajalec, se lahko izpodbija na podlagi kakršnih koli dejanskih ali pravnih razlogov.

Člen 31c

Pri določanju kraja opravljanja telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja ali elektronsko opravljenih storitev, ki jih davčni zavezanec, ki deluje v svojem imenu, zagotavlja skupaj z nastanitvijo v hotelskem sektorju ali sektorjih s podobno funkcijo, kot so počitniški tabori ali prostori, urejeni za uporabo kot prostori za taborjenje, se šteje, da se navedene storitve opravljajo na teh lokacijah.

▼B

Pododdelek 7

Opravljanje storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev

Člen 32

1.  Storitve v zvezi z dostopom do prireditev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila ali podobnih prireditev iz člena 53 Direktive 2006/112/ES zajemajo opravljanje storitev, katerih bistvena značilnost je odobritev pravice dostopa do prireditev na podlagi vstopnice ali plačila, vključno s plačilom v obliki abonmaja ali letne kotizacije.

2.  Odstavek 1 ureja predvsem naslednje primere:

3.  Odstavek 1 ne zajema uporabe objektov, kot so telovadnice ali drugi objekti, na podlagi plačila kotizacije.

Člen 33

Pomožne dejavnosti iz člena 53 Direktive 2006/112/ES vključujejo storitve, neposredno povezane z dostopom do prireditev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila ali podobnih prireditev, ki se proti ločenemu plačilu nudijo osebi, udeleženi na prireditvi.

Te pomožne storitve zajemajo predvsem uporabo garderob ali sanitarnih prostorov, ne vključujejo pa samih posredniških storitev, povezanih s prodajo vstopnic.

▼M2

Člen 33a

Dobava vstopnic za vstop na kulturne, umetniške, športne, znanstvene, izobraževalne, razvedrilne ali podobne prireditve, ki jo posrednik opravlja v svojem imenu, vendar za račun organizatorja, ali davčni zavezanec, ki ni organizator in deluje za svoj račun, je zajeta s členom 53 in členom 54(1) Direktive 2006/112/ES.

▼B

Pododdelek 8

Opravljanje pomožnih prevoznih storitev ter cenitev in delo na premičninah

Člen 34

Kraj opravljanja storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, kadar davčni zavezanec le sestavi razne dele naprave, ki mu jih je v celoti dobavil njegov naročnik, se določi v skladu s členom 54 Direktive 2006/112/ES, razen če blago, ki se sestavlja, postane del nepremičnine.

Pododdelek 9

Opravljanje restavracijskih storitev in storitev cateringa na prevoznih sredstvih

Člen 35

Del prevoza potnikov v Skupnosti iz člena 57 Direktive 2006/112/ES se določi na podlagi potovanja prevoznega sredstva in ne na podlagi potovanja, ki ga zaključi vsak posamezen potnik.

Člen 36

Kadar se restavracijske storitve in storitve cateringa opravljajo med delom prevoza potnikov v Skupnosti, je navedeno opravljanje storitev zajeto s členom 57 Direktive 2006/112/ES.

Kadar se restavracijske storitve in storitve cateringa opravljajo zunaj takšnega dela prevoza, vendar na ozemlju države članice ali tretje države ali tretjega ozemlja, je navedeno opravljanje storitev zajeto s členom 55 navedene direktive.

Člen 37

Kraj opravljanja restavracijske storitve oziroma storitve cateringa, ki se izvaja v Skupnosti ter deloma na delu prevoza potnikov v Skupnosti in deloma zunaj takšnega dela prevoza, vendar na ozemlju države članice, se v celoti določi glede na veljavna pravila za določanje kraja opravljanja na začetku opravljanja restavracijske storitve ali storitve cateringa.

Pododdelek 10

Dajanje prevoznega sredstva v najem

Člen 38

1.  „Prevozno sredstvo“ iz člena 56 in točke (g) prvega odstavka člena 59 Direktive 2006/112/ES vključuje vozila z motorjem ali brez njega ter drugo opremo in naprave, namenjene prevozu oseb ali predmetov iz enega kraja v drugega, ki jih lahko vlečejo ali potiskajo vozila ter so običajno narejeni in dejansko pripravljeni, da se uporabijo za prevoz.

2.  Prevozna sredstva iz odstavka 1 so zlasti naslednja vozila:

3.  Prevozna sredstva iz odstavka 1 niso vozila, namenjena za stacionarno uporabo, in zabojniki.

Člen 39

1.  Za namene uporabe člena 56 Direktive 206/112/ES se trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva, ki je predmet najema, določi s pogodbo med sodelujočima strankama.

Pogodba služi kot domneva, ki jo lahko ovrže vsako dejstvo ali zakonodaja, da se določi dejansko trajanje stalne posesti ali uporabe.

Prekoračitev pogodbenega obdobja kratkoročnega najema v smislu člena 56 Direktive 2006/112/ES zaradi višje sile ne vpliva na določitev trajanja stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva.

2.  Če je isto prevozno sredstvo bilo najeto z zaporednimi pogodbami med istimi strankami, je trajanje teh pogodb trajanje stalne posesti ali uporabe prevoznega sredstva v okviru vseh pogodb skupaj.

Za namene prvega pododstavka se pogodba in njena podaljšanja štejejo za zaporedne pogodbe.

Vendar trajanje kratkoročne oziroma kratkoročnih najemnih pogodb, sklenjenih pred pogodbo, ki se šteje za dolgoročno, ni vprašljivo, pod pogojem, da ne prihaja do zlorab.

3.  Zaporedne najemne pogodbe med istimi strankami za različna prevozna sredstva se, razen v primeru zlorab, ne štejejo za zaporedne pogodbe za namene odstavka 2.

Člen 40

Kraj, kjer je prevozno sredstvo dejansko dano na razpolago prejemniku iz člena 56(1) Direktive 2006/112/ES, je kraj, kjer preide v fizično posest prejemniku ali tretji osebi na njegov račun.

Pododdelek 11

Storitve, opravljene za osebe, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti

Člen 41

Opravljanje storitev prevajanja besedil je zajeto v prvem odstavku člena 59(c) Direktive 2006/112/ES.

POGLAVJE VI

DAVČNA OSNOVA

(NASLOV VII DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 42

Kadar dobavitelj blaga ali storitev kot pogoj za sprejetje plačila s kreditno ali debetno plačilno kartico zahteva, da naročnik njemu ali drugemu podjetju izplača določeno vsoto, in kadar skupni znesek, ki ga izplača naročnik, ostane nespremenjen ne glede na način plačila, je ta znesek sestavni del davčne osnove za dobavo blago ali storitev, skladno s členi 73 do 80 Direktive 2006/112/EC.

POGLAVJE VII

STOPNJE

Člen 43

„Počitniške nastanitve“ iz točke 12 Priloge III k Direktivi 2006/112/ES vključujejo šotore, bivalne prikolice ali avtodome, ki se nahajajo v kampih in se uporabljajo za bivanje.

POGLAVJE VIII

OPROSTITVE

ODDELEK 1

Oprostitve za nekatere dejavnosti, ki so v javnem interesu

(Členi 132,133 in 134 Direktive 2006/112/ES)

Člen 44

Storitve poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja, ki se izvajajo pod pogoji iz točke (i) člena 132(1) Direktive 2006/112/ES, vključujejo izobraževanje, ki je neposredno povezano s poklicem ali stroko, pa tudi izobraževanje, usmerjeno v pridobivanje ali posodabljanje znanja za poklicne namene. Trajanje poklicnega usposabljanja ali preusposabljanja je za ta namen brez pomena.

ODDELEK 2

Oprostitve za druge dejavnosti

(Členi 135, 136 in 137 Direktive 2006/112/ES)

Člen 45

Oprostitev iz točke (e) člena 135(1) Direktive 2006/112/ES ne velja za platinaste zlatnike.

▼M4

ODDELEK 2A

Oprostitve za transakcije znotraj skupnosti

(Členi 138 do 142 Direktive 2006/112/ES)

Člen 45a

1.  Za uporabo oprostitev iz člena 138 Direktive 2006/112/ES se domneva, da je bilo blago odposlano ali odpeljano iz države članice v namembni kraj zunaj njenega ozemlja, vendar znotraj Skupnosti, v katerem koli od naslednjih primerov:

Pridobitelj blaga mora prodajalcu predložiti pisno izjavo iz točke (b)(i) najpozneje deseti dan meseca po dobavi.

2.  Davčni organ lahko izpodbija domnevo iz odstavka 1.

3.  Za namene odstavka 1 se kot dokazilo o odpošiljanju ali prevozu sprejme naslednje:

▼B

ODDELEK 3

Oprostitve pri uvozu

(Členi 143, 144 in 145 Direktive 2006/112/ES)

Člen 46

Oprostitev iz člena 144 Direktive 2006/112/EC se uporablja za storitve prevoza, povezane z uvozom premičnin pri spremembi stalnega prebivališča.

ODDELEK 4

Oprostitve pri izvozu

(Člena 146 in 147 Direktive 2006/112/ES)

Člen 47

„Prevozna sredstva za zasebno rabo“ iz točke (b) člena 146(1) Direktive 2006/112/ES zajemajo prevozna sredstva, ki jih za neposlovne namene uporabljajo osebe, ki niso fizične osebe, kot na primer osebe javnega prava v smislu člena 13 navedene direktive in združenja.

Člen 48

Da se ugotovi, ali je bil prag, ki ga je država članica določila v skladu s prvim pododstavkom točke (c) člena 147(1) Direktive 2006/112/ES, presežen, kar je pogoj za oprostitev dobave blaga, ki se prevaža v osebni prtljagi potnikov, se izračun opravi na podlagi fakturirane vrednosti. Skupna vrednost različnega blaga se lahko uporablja le, če je vse to blago vključeno na istem računu, ki ga je istemu kupcu izdal isti davčni zavezanec, ki dobavlja to blago.

ODDELEK 5

Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot izvoz

(Člena 151 in 152 Direktive 2006/112/ES)

Člen 49

Oprostitev iz člena 151 Direktive 2006/112/ES se uporablja tudi za elektronske storitve, kadar jih opravlja davčni zavezanec, za katerega velja posebna ureditev za elektronsko opravljene storitve iz členov 357 do 369 navedene direktive.

Člen 50

1.  Da bi bil priznan kot mednarodni organ za namene uporabe točke (g) člena 143(1) in točke (b) prvega pododstavka člena 151(1) Direktive 2006/112/ES, organ, ki bo ustanovljen kot Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) iz Uredbe Sveta (ES) št. 723/2009 z dne 25. junija 2009 o pravnem okviru Skupnosti za Konzorcij evropske raziskovalne infrastrukture (ERIC) ( 5 ), izpolnjuje vse naslednje pogoje:

2.  Oprostitev iz točke (g) člena 143(1) in točke (b) prvega pododstavka člena 151(1) Direktive 2006/112/ES se za ERIC iz odstavka 1 uporablja, kadar ga država članica gostiteljica priznava kot mednarodni organ.

Omejitve in pogoji takšne oprostitve se določijo s sporazumom med članicami ERIC v skladu s točko (d) člena 5(1) Uredbe (ES) št. 732/2009. Kadar se blago ne odpošlje ali odpelje iz države članice, v kateri se opravi dobava tega blaga, in pri storitvah se lahko oprostitev izvaja na način vračila DDV v skladu s členom 151(2) Direktive 2006/112/ES.

Člen 51

1.  Kadar ima prejemnik dobave blaga ali opravljanja storitev sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici dobave blaga ali opravljanja storitve, se potrdilo o oprostitvi plačila DDV in/ali trošarine iz Priloge II te uredbe ob upoštevanju pojasnjevalnih opomb iz priloge k temu potrdilu uporabi kot potrdilo, da je prejemnik lahko upravičen do takšne oprostitve v skladu s členom 151 Direktive 2006/112/ES.

Država članica, v kateri ima prejemnik dobave blaga ali opravljanja storitev sedež, lahko odloči, ali bo za DDV in trošarine uporabljala skupno potrdilo ali dve ločeni potrdili.

2.  Potrdilo iz odstavka 1 ima žig pristojnih organov države članice gostiteljice. Če je blago ali storitev namenjena uradni uporabi, lahko države članice odstopijo od zahteve, da mora dati prejemnik potrdilo žigosati, v skladu s pogoji, ki jih lahko določijo države članice.

Države članice obvestijo Komisijo o službi, ki je odgovorna za žigosanje potrdila, ter do katere mere opuščajo zahtevo o žigosanju potrdila. Komisija o prejetih informacijah iz držav članic obvesti druge države članice.

3.  Kadar se v državi članici, kjer se dobavi blago ali opravi storitev, uporabi neposredna oprostitev, dobavitelj ali izvajalec storitve od prejemnika blaga ali storitev pridobi potrdilo iz odstavka 1 tega člena in ga hrani kot del svoje evidence. Če pa je oprostitev dodeljena kot vračilo DDV v skladu s členom 151(2) Direktive 2006/112/ES, se potrdilo priloži zahtevi za povračilo, predloženi zadevni državi članici.

POGLAVJE IX

ODBITKI

(NASLOV X DIREKTIVE 2006/112/ES)

Člen 52

Če je država članica uvoza uvedla elektronski sistem za izpolnjevanje carinskih formalnosti, izraz „uvozni dokument“ iz točke (e) člena 178 Direktive 2006/112/ES zajema elektronske različice teh dokumentov, pod pogojem, da omogočajo nadzor nad izvrševanjem pravice do odbitka.

POGLAVJE X

OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI

(NASLOV XI DIREKTIVE 2006/112/ES)

ODDELEK 1

Osebe, ki so dolžne plačati ddv davčnim organom

(Členi 192a do 205 Direktive 2006/112/ES)

Člen 53

1.  Pri uporabi člena 192a Direktive 2006/112/ES se upošteva le stalna poslovna enota davčnega zavezanca z dovolj stalnimi in ustrezno strukturiranimi človeškimi in tehničnimi viri, da lahko dobavi blago ali storitve, pri katerih sodeluje.

2.  Kadar ima davčni zavezanec stalno poslovno enoto na ozemlju države članice, v kateri mora plačati DDV, se šteje, da ta poslovna enota ne sodeluje pri dobavi blaga ali storitev v smislu točke (b) člena 192a Direktive 2006/112/ES, razen če davčni zavezanec uporablja tehnične in človeške vire navedene stalne poslovne enote za transakcije, povezane z dobavo tega blaga ali teh storitev pred ali med obdavčljivim dobavljanjem blaga ali opravljanjem storitev v navedeni državi članici.

Kadar se viri stalne poslovne enote uporabljajo samo za administrativno podporo, kot so računovodstvo, izdajanje računov in pobiranje dolgov, se ne šteje, da se uporabljajo za dobavljanje blaga ali storitev, razen če se dokaže nasprotno.

Če je izdan račun z identifikacijsko številko DDV, ki jo dodeli država članica stalne poslovne enote, se šteje, da je navedena stalna poslovna enota sodelovala pri dobavi blaga ali storitev v navedeni državi članici, razen če se dokaže nasprotno.

Člen 54

Člen 192a Direktive 2006/112/ES se ne uporablja za davčnega zavezanca, ki ima sedež svoje dejavnosti na ozemlju države članice, v kateri mora plačati DDV, ne glede na to ali navedeni sedež dejavnosti vpliva na dobavo blaga ali opravljanje storitev tega davčnega zavezanca v navedeni državi članici.

▼M4

ODDELEK 1A

Splošne obveznosti

(Člena 242 do 243 direktive 2006/112/ES)

Člen 54a

1.  V evidenci iz člena 243(3) Direktive 2006/112/ES, ki jo mora voditi vsak davčni zavezanec, ki prenese blago v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic, so naslednje informacije:

2.  V evidenci iz člena 243(3) Direktive 2006/112/ES, ki jo mora voditi vsak davčni zavezanec, kateremu je dobavljeno blago v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic, so naslednje informacije:

Kadar je blago v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic odposlano ali odpeljano imetniku skladišča, ki ni davčni zavezanec, ki mu je namenjena dobava blaga, ni nujno, da so v evidenci navedenega davčnega zavezanca informacije iz točk (c), (e), in (f) prvega pododstavka.

▼B

ODDELEK 2

Razne določbe

(Člena 272 in 273 Direktive 2006/112/ES)

Člen 55

Pri transakcijah iz člena 262 Direktive 2006/112/ES davčni zavezanci, ki jim je bila v skladu s členom 214 omenjene direktive dodeljena identifikacijska številka DDV, in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, identificirani za DDV, kadar delujejo kot taki, sporočijo svojo osebno identifikacijsko številko DDV dobaviteljem blaga ali storitev, takoj ko jo pridobijo.

Davčnim zavezancem iz člena 3(1)(b) Direktive 2006/112/ES, ki so v skladu s prvim odstavkom člena 4 te uredbe upravičeni do neobdavčenja pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ni treba sporočiti njihove identifikacijske številke DDV dobaviteljem blaga, so identificirani za DDV v skladu s členom 214(1)(d) ali (e) navedene direktive.

POGLAVJE XI

POSEBNE UREDITVE

ODDELEK 1

Posebna ureditev za investicijsko zlato

(Členi 344 do 356 Direktive 2006/112/ES)

Člen 56

Sklicevanje na „teže, sprejete na trgu plemenitih kovin“ iz točke (l) člena 344(1) Direktive 2006/112/ES zajema vsaj enote in teže, s katerimi se trguje, kot je določeno v Prilogi III te uredbe.

Člen 57

Za vzpostavitev seznama zlatih kovancev iz člena 345 Direktive 2006/112/ES, „cena“ in „tržna vrednost na odprtem trgu“ iz točke 2 člena 344(1) navedene direktive štejeta za ceno in tržno vrednost na odprtem trgu 1. aprila vsako leto. Če 1. april ne sovpade z dnem, ko se te vrednosti določijo, se uporabijo vrednosti prvega naslednjega dne, ko se le-te določijo.

▼M1

ODDELEK 2

Posebne ureditve za davčne zavezance, ki nimajo sedeža in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci (členi 358 do 369k Direktive 2006/112/ES)

Pododdelek 1

Opredelitve

Člen 57a

V tem oddelku se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

Pododdelek 2

Uporaba ureditve Unije

Člen 57b

Če ima davčni zavezanec, ki uporablja ureditev Unije, sedež svoje dejavnosti v Skupnosti, je država članica identifikacije država članica, v kateri ima sedež dejavnosti.

Če ima davčni zavezanec, ki uporablja ureditev Unije, sedež svoje dejavnosti zunaj Skupnosti, vendar ima v Skupnosti več kot eno stalno poslovno enoto, lahko za državo članico identifikacije v skladu z drugim odstavkom člena 369a Direktive 2006/112/ES izbere katero koli državo članico, v kateri ima stalno poslovno enoto.

Pododdelek 3

Področje uporabe ureditve Unije

Člen 57c

Ureditev Unije se ne uporablja za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronske storitve, ki se opravljajo v državi članici, v kateri ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto. Opravljanje teh storitev se prijavi pristojnim davčnim organom navedene države članice v obračunu DDV, kakor je določen v členu 250 Direktive 2006/112/ES.

Pododdelek 4

Identifikacija

Člen 57d

Če davčni zavezanec državi članici identifikacije sporoči, da namerava uporabljati eno od posebnih ureditev, se ta posebna ureditev uporablja od prvega dne naslednjega koledarskega četrtletja.

Če pa se storitve, ki jih pokriva ta posebna ureditev, prvič opravijo pred datumom iz prvega odstavka, se posebna ureditev uporablja od datuma, ko so bile prvič opravljene, če davčni zavezanec državi članici identifikacije podatke o pričetku dejavnosti iz te ureditve sporoči najpozneje deseti dan meseca, ki sledi prvič opravljeni storitvi.

Člen 57e

Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki uporablja ureditev Unije, identificira prek njegove identifikacijske številke za DDV, kot je navedeno v členih 214 in 215 Direktive 2006/112/ES.

Člen 57f

1.  Če davčni zavezanec, ki uporablja ureditev Unije, ne izpolnjuje več pogojev iz opredelitve, določene v točki 2 prvega odstavka člena 369a Direktive 2006/112/ES, država članica, v kateri je bil identificiran, preneha biti država članica identifikacije. Če davčni zavezanec še vedno izpolnjuje pogoje za uporabo te posebne ureditve, za to, da še naprej uporablja navedeno ureditev, kot novo državo članico identifikacije navede drugo državo članico, v kateri ima sedež svoje dejavnosti, če sedež njegove dejavnosti ni v Skupnosti, pa državo članico, v kateri ima stalno poslovno enoto.

2.  Če se država članica identifikacije spremeni v skladu z odstavkom 1, se sprememba uporablja od datuma, ko davčni zavezanec nima več sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote v državi članici, ki jo je prej navedel kot državo članico identifikacije.

Člen 57g

Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev, lahko to posebno ureditev preneha uporabljati, ne glede na to, ali še vedno opravlja storitve, ki jih pokriva ta posebna ureditev. Davčni zavezanec obvesti državo članico identifikacije najpozneje 15 dni pred koncem koledarskega četrtletja, ki je pred tistim, od katerega namerava prenehati uporabljati ureditev. Prenehanje začne veljati prvi dan naslednjega koledarskega četrtletja.

Obveznosti DDV, ki se nanašajo na opravljene telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, nastale po datumu, ko je prenehanje začelo veljati, se poravnajo neposredno pri davčnih organih zadevne države članice potrošnje.

Če davčni zavezanec preneha uporabljati posebno ureditev v skladu s prvim odstavkom, se za dve koledarski četrtletji od datuma prenehanja izključi iz uporabe navedene ureditve v kateri koli državi članici.

Pododdelek 5

Obveznosti poročanja

Člen 57h

1.  Davčni zavezanec državo članico identifikacije po elektronski poti obvesti najpozneje deseti dan meseca, ki sledi prenehanju ali spremembi:

2.  Če se država članica identifikacije spremeni v skladu s členom 57f, davčni zavezanec najpozneje deseti dan meseca, ki sledi spremembi sedeža dejavnosti, o spremembi obvesti obe zadevni državi članici. Novi državi članici identifikacije sporoči podatke o registraciji, ki se zahtevajo, ko davčni zavezanec prvič uporabi posebno ureditev.

Pododdelek 6

Izključitev

Člen 58

Če se vsaj eno od meril za izključitev, določenih v členu 363 ali 369e Direktive 2006/112/ES, uporablja za davčnega zavezanca, ki uporablja posebne ureditve, država članica identifikacije tega davčnega zavezanca izključi iz zadevne ureditve.

Samo država članica identifikacije lahko davčnega zavezanca izključi iz uporabe ene od posebnih ureditev.

Država članica identifikacije pri odločitvi o izključitvi upošteva vse informacije, ki jih ima na voljo, vključno z informacijami, ki jih posredujejo druge države članice.

Izključitev prične veljati s prvim dnem koledarskega četrtletja po dnevu, na katerega je bila odločitev o izključitvi poslana davčnemu zavezancu po elektronski poti.

Če pa je izključitev posledica spremembe sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote, prične veljati z dnem te spremembe.

Člen 58a

Davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev in ki v obdobju osmih zaporednih koledarskih četrtletij v nobeni državi članici potrošnje ne opravi nobene storitve, zajete v navedeni ureditvi, se šteje, da so se njegove obdavčljive dejavnosti končale v smislu točke (b) člena 363 ali točke (b) člena 369e Direktive 2006/112/ES. To prenehanje mu ne preprečuje, da uporablja posebno ureditev, če ponovno prične s svojimi dejavnostmi, pokritimi s katero koli ureditvijo.

Člen 58b

1.  Če je davčni zavezanec izključen iz ene od posebnih ureditev, ker nenehno krši pravila te ureditve, davčni zavezanec ostane izključen iz uporabe katere koli posebne ureditve v vseh državah članicah osem koledarskih četrtletij po koledarskem četrtletju, v katerem je bil izključen.

2.  Šteje se, da davčni zavezanec nenehno krši pravila v zvezi s katero koli posebno ureditvijo v smislu točke (d) člena 363 ali točke (d) člena 369e Direktive 2006/112/ES vsaj v naslednjih primerih, če:

Člen 58c

Davčni zavezanec, ki je bil izključen iz ene od posebnih ureditev, poravna neposredno pri davčnih organih zadevne države članice potrošnje vse obveznosti DDV, povezane z opravljenimi telekomunikacijskimi storitvami, storitvami oddajanja ali elektronskimi storitvami, ki so nastale po datumu, ko je izključitev začela veljati.

Pododdelek 7

Obračun DDV

Člen 59

1.  Vsako obračunsko obdobje v smislu člena 364 ali člena 369f Direktive 2006/112/ES je ločeno obračunsko obdobje.

2.  Če se v skladu z drugim odstavkom člena 57d posebna ureditev uporablja od prve storitve, davčni zavezanec predloži ločen obračun DDV za koledarsko četrtletje, v katerem je bila opravljena prva storitev.

3.  Če je davčni zavezanec v obračunskem obdobju registriran na podlagi vsake od posebnih ureditev, predloži obračun DDV in opravi ustrezna plačila državam članicam identifikacije za vsako ureditev v zvezi s storitvami, opravljenimi v zadevnih obdobjih, ki jih pokriva navedena ureditev.

4.  Če se država članica identifikacije v skladu s členom 57f spremeni po prvem dnevu zadevnega koledarskega četrtletja, davčni zavezanec prejšnji in novi državi članici identifikacije predloži obračun DDV in ustrezna plačila za storitve, opravljene v vsakem od obdobij, ko sta bili državi članici državi članici identifikacije.

Člen 59a

Če davčni zavezanec, ki uporablja posebno ureditev, v obračunskem obdobju v nobeni državi članici potrošnje ne opravi storitev po posebni ureditvi, predloži obračun DDV, v katerem navede, da v zadevnem obdobju ni opravljal storitev (nični obračun DDV).

Člen 60

Zneski v obračunih DDV, predloženih po posebnih ureditvah, se ne zaokrožujejo navzgor ali navzdol k najbližji celi denarni enoti. Prijavi in nakaže se natančen znesek DDV.

Člen 60a

Če obračun DDV ni predložen v skladu s členom 364 ali členom 369f Direktive 2006/112/ES, država članica identifikacije davčnega zavezanca po elektronski poti opomni o obveznosti predložitve takega obračuna. Država članica identifikacije opomin izda deseti dan po tem, ko bi obračun moral biti predložen, ter po elektronski poti obvesti druge države članice, da je bil opomin izdan.

Za vse naknadne opomine in ukrepe, sprejete za odmero in izterjavo DDV, je odgovorna zadevna država članica potrošnje.

Ne glede na katere koli izdane opomine ter sprejete ukrepe s strani države članice potrošnje, davčni zavezanec obračun DDV predloži državi članici identifikacije.

Člen 61

1.  Spremembe zneskov v obračunu DDV se po njegovi predložitvi opravijo le v obliki spremembe in dopolnitve tega obračuna in ne v obliki prilagoditev enega od pozneje predloženih obračunov.

2.  Spremembe in dopolnitve iz odstavka 1 se po elektronski poti predložijo državi članici identifikacije v obdobju treh let od datuma, do katerega se je zahtevala predložitev prvotnega obračuna.

To pa ne vpliva na pravila države članice potrošnje glede odmere ter sprememb in dopolnitev.

Člen 61a

Če davčni zavezanec:

se končni obračun DDV in ustrezno plačilo ter vsi popravki ali zapoznele predložitve prejšnjih obračunov in ustrezna plačila predložijo državi članici, ki je bila država članica identifikacije pred prenehanjem, izključitvijo ali spremembo.

Pododdelek 8

Valuta

Člen 61b

Če država članica identifikacije, katere valuta ni euro, določi, da je treba obračun DDV predložiti v njeni nacionalni valuti, se ta določitev uporablja za obračune DDV vseh davčnih zavezancev, ki uporabljajo posebno ureditev.

Pododdelek 9

Plačila

Člen 62

Brez poseganja v tretji odstavek člena 63a in člen 63b davčni zavezanec izvrši vsako plačilo državi članici identifikacije.

Plačila DDV, ki jih davčni zavezanec izvrši v skladu s členom 367 ali členom 369i Direktive 2006/112/ES, se nanašajo le na obračun DDV, predložen v skladu s členom 364 ali členom 369f navedene direktive. Plačane zneske davčni zavezanec naknadno prilagodi le s sklicevanjem na ta obračun, ne smejo pa se prikazati v drugem obračunu ali prilagoditi v enem od pozneje predloženih obračunov. Pri vsakem plačilu se navede sklicna številka zadevnega obračuna.

Člen 63

Država članica identifikacije, ki prejme višji znesek od zneska iz obračuna DDV, predloženega v skladu s členom 364 ali členom 369f Direktive 2006/112/ES, preplačani znesek povrne neposredno zadevnemu davčnemu zavezancu.

Če je država članica identifikacije prejela znesek v zvezi z obračunom DDV, ki se pozneje izkaže za nepravilnega, in je ta država članica znesek že porazdelila med države članice potrošnje, te države članice potrošnje davčnemu zavezancu neposredno povrnejo vsaka svoj delež preplačanega zneska.

Če pa se preplačila nanašajo na obdobja do zadnjega obračunskega obdobja v letu 2018 in vključno s tem obdobjem, država članica identifikacije povrne ustrezni delež ustreznega dela zneska, ki ga je obdržala v skladu s členom 46(3) Uredbe (EU) št. 904/2010, država članica potrošnje pa povrne preplačilo, zmanjšano za znesek, ki ga povrne država članica identifikacije.

Države članice potrošnje po elektronski poti obvestijo državo članico identifikacije o znesku takih povračil.

Člen 63a

Če je davčni zavezanec predložil obračun DDV v skladu s členom 364 ali členom 369f Direktive 2006/112/ES, ni pa bilo izvršeno plačilo ali je bilo izvršeno plačilo manjše od zneska iz obračuna, država članica identifikacije davčnega zavezanca deseti dan po tem, ko bi moralo biti plačilo najpozneje izvršeno v skladu s členom 367 ali členom 369i Direktive 2006/112/ES, po elektronski poti opomni o zapadlem DDV.

Država članica identifikacije po elektronski poti obvesti države članice potrošnje, da je bil opomin poslan.

Za vse naknadne opomine in ukrepe, sprejete za izterjavo DDV, je odgovorna zadevna država članica potrošnje. Če je takšne naknadne opomine izdala država članica potrošnje, se ustrezni DDV plača tej državi članici.

Država članica potrošnje po elektronski poti obvesti državo članico identifikacije, da je bil izdan opomin.

Člen 63b

Če obračun DDV ni bil predložen, ali kadar je obračun DDV predložen prepozno ali je nepopoln ali nepravilen ali kadar plačilo DDV zamuja, morebitne obresti, kazni ali druge dajatve izračuna in odmeri država članica potrošnje. Davčni zavezanec takšne obresti, kazni ali druge dajatve plača neposredno državi članici potrošnje.

Pododdelek 10

Evidence

Člen 63c

1.  Evidence, ki jih vodijo davčni zavezanci, se štejejo za dovolj natančne v smislu členov 369 in 369k Direktive 2006/112/ES, če vsebujejo naslednje podatke:

2.  Davčni zavezanec podatke iz odstavka 1 zabeleži tako, da so lahko v elektronski obliki na voljo nemudoma in za vsako posamezno opravljeno storitev.

▼B

POGLAVJE XII

KONČNE DOLOČBE

Člen 64

Uredba (ES) št. 1777/2005 se razveljavi.

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo za sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge IV.

Člen 65

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od 1. julija 2011.

Vendar se:

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGA I

Člen 7 te uredbe

▼M2

▼B

PRILOGA II

Člen 51 te uredbe

Pojasnila

PRILOGA III

PRILOGA IV

( 1 ) UL L 268, 12.10.2010, str. 1.

( 2 ) UL L 326, 21.11.1986, str. 40.

( 3 ) Izvedbena uredba Sveta (EU) 2017/2459 z dne 5. decembra 2017 o spremembi Direktive (EU) št. 282/2011 o določitvi izvedbenih ukrepov za Direktivo 2006/112/ES o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 348, 29.12.2017, str. 32).

( 4 ) UL L 44, 20.2.2008, str. 23.

( 5 ) UL L 206, 8.8.2009, str. 1.

( 6 ) Kot oznake se uporabljajo šifre trenutno uporabljenih valut: EUR (euro), BGN (bolgarski lev), CZK (češka krona), DKK (danska krona), GBP (funt šterling), HUF (madžarski forint), LTL (litovski litas), PLN (poljski zlot), RON (romunski lej), SEK (švedska krona), USD (ameriški dolar).