To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov in spremembah direktiv 2003/41/ES in 2009/65/ES ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 1095/2010

Ta direktiva določa pravila o dovoljenjih, trajnem delovanju in preglednosti upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS), ki upravljajo in/ali tržijo alternativne investicijske sklade (AIS) v Uniji.

1. Ob upoštevanju odstavka 3 tega člena in člena 3, se ta direktiva uporablja za:

(a) EU UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS ne glede na to, ali so ti AIS EU ali ne-EU AIS;

(b) ali so AIS ustanovljeni na podlagi pogodbenega prava, prava, ki se uporablja za sklade ali zakona, ali pa imajo kakšno drugo pravno obliko;

(b) institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, ki jih ureja Direktiva 2003/41/ES, vključno s, kjer je to ustrezno, pooblaščenimi subjekti, ki so odgovorni za upravljanje teh institucij in delujejo v njihovem imenu, kakor določa člen 2(1) navedene direktive, ali upravitelji premoženja imenovanimi v skladu s členom 19(1) navedene direktive, če ne upravljajo AIS;

(c) nadnacionalne institucije, kot so Evropska centralna banka, Evropska investicijska banka, Evropski investicijski sklad, Evropske razvojne finančne institucije in bilateralne razvojne banke, Svetovna banka, Mednarodni denarni sklad, druge nadnacionalne organizacije in podobne mednarodne organizacije, v primeru, da takšne institucije ali organizacije upravljajo AIS in če ti AIS delujejo v javnem interesu;

(e) nacionalne, regionalne in lokalne oblasti in telesa ali druge institucije, ki upravljajo sklade, s katerimi se podpirajo pokojninski sistemi in sistemi socialne varnosti;

4. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da so UAIS iz odstavka 1 vedno usklajeni s to direktivo.

1. Ta direktiva se ne uporablja za UAIS, če upravljajo enega ali več AIS, katerih edini vlagatelji so UAIS, ali matična oziroma hčerinska podjetja UAIS, ali druga hčerinska podjetja teh matičnih podjetij, pod pogojem, da ti vlagatelji sami niso AIS.

2. Brez poseganja v uporabo člena 46, se za naslednje UAIS uporabljata le odstavka 3 in 4 tega člena:

(a) UAIS, ki neposredno ali posredno prek družbe, s katero je UAIS povezan s skupnim upravljanjem ali kontrolnim deležem ali z znatnim neposrednim ali posrednim deležem, upravlja premoženje AIS, katerih upravljana sredstva, vključno s sredstvi, pridobljenimi s pomočjo finančnega vzvoda, skupaj ne presegajo praga 100 milijonov EUR, ali

(b) UAIS, ki neposredno ali posredno prek družbe, s katero je UAIS povezan s skupnim upravljanjem ali kontrolnim deležem ali z znatnim neposrednim ali posrednim deležem, upravlja premoženje AIS, katerih upravljana sredstva skupaj ne presegajo praga 500 milijonov EUR, če premoženje AIS sestavljajo AIS brez finančnega vzvoda in nimajo odkupnih pravic ki jih lahko uporabijo v obdobju pet let po datumu začetne naložbe v vsak AIS.

(b) ob registraciji izkažejo pristojnim organom svoje matične države članice svojo istovetnost in istovetnost AIS, ki jih upravljajo;

(c) ob registraciji zagotovijo pristojnim organom svoje matične države članice informacije o naložbenih strategijah AIS, ki jih upravljajo;

(d) pristojnim organom svoje matične države članice redno zagotavljajo informacije o glavnih instrumentih, s katerimi trgujejo, ter glavnih izpostavljenostih in najpomembnejših koncentracijah AIS, ki jih upravljajo, da bi pristojnim organom zagotovil učinkovito spremljanje sistemskega tveganja, in

(e) pristojne organe svoje matične države članice uradno obvestijo, če ne izpolnjujejo več pogojev iz odstavka 2.

Ta odstavek in odstavek 2 se uporabljata brez poseganja v strožja pravila, ki jih sprejmejo države članice glede UAIS iz odstavka 2.

Države članice sprejmejo ukrepe, potrebne za zagotovitev, da zadevni UAIS v primeru, ko pogoji iz odstavka 2 niso več izpolnjeni, v skladu z ustreznimi postopki iz te direktive v roku 30 koledarskih dni zaprosijo za dovoljenje.

4. UAIS iz odstavka 2 nimajo koristi od pravic, podeljenih v skladu s to direktivo, razen če se v skladu s to direktivo odločijo za opt-in postopek. V tem primeru se za te UAIS uporablja ta direktiva v celoti.

5. Komisija sprejme izvedbene akte, da bi se natančno določili postopki za UAIS, ki se odločijo za opt-in postopek iz te direktive v skladu z odstavkom 4. Navedeni izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2).

6. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(a) kako izračunati prage iz odstavka 2 in obravnavati UAIS, ki upravljajo AIS, katerih upravljana sredstva, vključno s sredstvi, pridobljenimi s pomočjo finančnega vzvoda, občasno presegajo in/ali padejo pod ustrezni prag v istem koledarskem letu;

(b) obveznost registriranja in zagotavljanja informacij za učinkovito spremljanje sistemskega tveganja, kot je določeno v odstavku 3, in

(a) „AIS“ pomeni kolektivne naložbene podjeme, vključno z njihovimi naložbenimi razdelki, ki:

(i) zbirajo kapital s strani več vlagateljev z namenom vlaganja teh sredstev v skladu z opredeljeno naložbeno politiko v korist teh vlagateljev; ter

(b) „UAIS“ pomeni pravne osebe, katerih redna poslovna dejavnost je upravljanje enega ali več AIS;

(c) „podružnica“, kadar se nanaša na UAIS, pomeni poslovno enoto, ki je del UAIS in ni pravna oseba, ter ki zagotavlja storitve, za katere je UAIS pridobil dovoljenje; vse poslovne enote, ki jih v isti državi članici ustanovi UAIS z registriranim sedežem v drugi državi članici ali tretji državi, se štejejo za eno samo podružnico;

(d) „spodbujevalna provizija“ pomeni udeležbo pri dobičku AIS, ki jo prejme UAIS kot nadomestilo za upravljanje AIS, ne vključuje pa udeležbe pri dobičku AIS, ki jo UAIS prejme kot donos naložbe v AIS;

(e) „tesne povezave“ pomeni položaj, v katerem sta dve ali je več fizičnih ali pravnih oseb povezanih prek:

(i) udeležbe, kar pomeni lastništvo, neposredno ali z obvladovanjem, 20 % ali več glasovalnih pravic ali kapitala v družbi;

(ii) obvladovanja, kar pomeni odnos med matičnim podjetjem in hčerinskim podjetjem, kakor to določa člen 1 Sedme direktive Sveta 83/349/EGS z dne 13. junija 1983 o konsolidiranih računovodskih izkazih ( 1 ) ali podoben odnos med fizično ali pravno osebo in podjetjem; za namene te točke se tudi morebitno hčerinsko podjetje hčerinskega podjetja šteje za hčerinsko podjetje matičnega podjetja teh hčerinskih podjetij.

Tudi položaj, v katerem sta dve ali je več fizičnih ali pravnih oseb stalno povezanih z isto osebo prek odnosa obvladovanja, se šteje za „tesno povezavo“ med takimi osebami;

(f) „pristojni organi“ pomeni nacionalne organe držav članic, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor UAIS;

(i) če je depozitar kreditna institucija, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES, pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki 4 člena 4 navedene direktive;

(ii) če je depozitar investicijsko podjetje, ki ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2004/39/ES, pristojne organe, kakor so opredeljeni v točki 22 člena 4(1) navedene direktive;

(iii) če depozitar sodi v eno od kategorij institucij iz točke (c) prvega pododstavka člena 21(3) te direktive, nacionalne organe njegove matične države članice, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor teh kategorij institucij;

(iv) če je depozitar subjekt iz tretjega pododstavka člena 21(3) te direktive, nacionalne organe držav članic, v kateri ima ta subjekt registrirani sedež in ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor teh subjektov, ali uradne organe, pristojne za registracijo ali nadzor teh subjektov v skladu s pravili poslovnega ravnanja, ki se zanje uporabljajo;

(v) če je depozitar imenovan za depozitarja ne-EU AIS v skladu s točko (b) člena 21(5) te direktive in ne sodi na področje uporabe podtočk (i) do (iv) te točke, zadevne nacionalne organe tretje države, kjer ima depozitar registrirani sedež;

(h) „pristojni organi EU AIS“ pomeni nacionalne organe države članice, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor AIS;

(i) „obvladovanje“ pomeni nadzor, kakor je opredeljen v členu 1 Direktive 83/349/EGS;

(ii) za AIS, da „ima dovoljenje ali je registriran v“ ali v primeru, da AIS nimajo dovoljenja in niso registrirani, da „ima registrirani sedež v“;

(iv) za pravne zastopnike, ki so pravne osebe, da „ima registrirani sedež ali podružnico v“;

(i) AIS, ki ima dovoljenje ali je registriran v državi članici v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ali

(ii) AIS, ki nima dovoljenja ali ni registriran v državi članici, vendar pa ima registrirani sedež in/ali glavno upravo v državi članici;

(i) vloži najmanj 85 % svojih sredstev v enote ali deleže drugega AIS („centralni AIS“);

(ii) vloži najmanj 85 % svojih sredstev v več kot en centralni AIS, ko ima ta centralni AIS enake naložbene strategije, ali

(n) „finančni instrument“ pomeni instrument, kot je določen v Oddelku C Priloge I k Direktivi 2004/39/ES;

(o) „holdinška družba“ pomeni družbo z deležem v eni ali več drugih družbah, katere gospodarski namen je izvajati poslovno strategijo ali poslovne strategije prek svojih hčerinskih podjetij, povezanih družb ali udeležbe v družbah, da bi prispevali k dolgoročnemu ustvarjanju vrednosti, in je družba ki:

(i) deluje za svoj račun in katere deleži so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu Unije; ali

(ii) ni ustanovljena z osnovnim namenom ustvarjanja donosov za vlagatelje z odsvojitvami svojih hčerinskih podjetij ali povezanih družb, kar je razvidno v letnem poročilu družbe ali drugi uradni dokumentaciji;

(i) državo članico, v kateri ima AIS dovoljenje ali je registriran v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ali v primeru več dovoljenj ali registracij državo članico, v kateri je AIS prvič dobil dovoljenje ali se je prvič registriral, ali

(ii) če AIS nima dovoljenja ali ni registriran v eni od držav članic, državo članico, v kateri ima AIS registrirani sedež in/ali glavno upravo;

(q) „matična država članica UAIS“ pomeni državo članico, v kateri ima UAIS registrirani sedež; za vse ne-EU UAIS, se vsa sklicevanja na „matično državo članico UAIS“ v tej direktivi razumejo kot „referenčna država članica“, kot je pojasnjeno v Poglavju VII;

(i) državo članico, ki ni matična država članica in v kateri EU UAIS upravlja EU AIS;

(ii) državo članico, ki ni matična država članica in v kateri EU UAIS trži enote ali deleže EU AIS;

(iii) državo članico, ki ni matična država članica in v kateri EU UAIS trži enote ali deleže ne-EU AIS;

(iv) državo članico, ki ni referenčna država članica in v kateri ne-EU UAIS upravlja EU AIS;

(v) državo članico, ki ni referenčna država članica in v kateri ne-EU UAIS trži enote ali deleže EU AIS;

(vi) državo članico, ki ni referenčna država članica in v kateri ne-EU UAIS trži enote ali deleže ne-EU AIS, ali

(vii) državo članico, ki ni matična država članica, v kateri UAIS EU zagotavlja storitve iz člena 6(4);

(s) „ustanovitveni kapital“ pomeni sredstva iz točk (a) in (b) prvega odstavka člena 57 Direktive 2006/48/ES;

(t) „izdajatelj“ pomeni vsak izdajatelj v smislu točke (d) člena 2(1) Direktive 2004/109/ES, ki ima registrirani sedež v Uniji in katerega deleži so sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(u) „pravni zastopnik“ pomeni vsako fizično osebo, ki ima stalno prebivališče v Uniji ali pravno osebo, ki ima registrirani sedež v Uniji in ki jo je izrecno imenoval ne-EU UAIS in deluje v imenu takega ne-EU UAIS v odnosu do organov oblasti, strank, teles in pogodbenih strank ne-EU UAIS v Uniji v zvezi z obveznostmi ne-EU UAIS v skladu s to direktivo;

(v) „finančni vzvod“ pomeni vsako metodo, s katero UAIS poveča izpostavljenost AIS, ki ga upravlja, in sicer preko izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev, ali pa finančni vzvod, ki zajema pozicije izvedenih finančnih instrumentov ali kako drugače;

(w) „upravljanje AIS“ pomeni vsaj opravljanje naloge upravljanja naložb iz točke 1(a) ali (b) Priloge I za enega ali več AIS;

(x) „trženje“ pomeni vsako neposredno ali posredno ponudbo ali plasiranje enot ali deležev AIS vlagateljem s stalnim prebivališčem ali registriranim sedežem v Uniji s strani UAIS ali v imenu UAIS, ki upravlja ta AIS;

(y) „centralni AIS“ pomeni vsak AIS, v katerega vlaga drugi AIS ali ima izpostavljenost v skladu s točko (m);

(z) „referenčna država članica“ pomeni državo članico, ki se določi v skladu s členom 37(4);

(ac) „družba, ki ne kotira na borzi“ pomeni družbo, ki ima registrirani sedež v Uniji in katere deleži niso sprejeti v trgovanje na reguliranem trgu v smislu točke 14 člena 4(1) Direktive 2004/39/ES;

(ad) „lastna sredstva“ pomeni lastna sredstva iz členov 56 do 67 Direktive 2006/48/ES;

(ae) „matično podjetje“ pomeni matično podjetje, v smislu členov 1 in 2 Direktive 83/349/EGS;

(af) „glavni posrednik“ pomeni kreditno institucijo, regulirano investicijsko podjetje ali drug subjekt, za katerega veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja ali stalni nadzor, ki profesionalnim vlagateljem ponuja storitve, večinoma za financiranje ali izvajanje transakcij finančnih instrumentov nasprotne stranke, in ki lahko zagotovi druge storitve, kot so obračun in poravnave poslov, hramba, posojanje vrednostnih papirjev, posebno tehnologijo in operativno pomoč;

(ag) „profesionalni vlagatelj“ pomeni vsakega vlagatelja, ki se šteje za profesionalno stranko ali ki se na zahtevo lahko obravnava kot profesionalna stranka v smislu Priloge II Direktive 2004/39/ES;

(ah) „kvalificirani delež“ pomeni kakršen koli neposredni ali posredni delež v UAIS, ki predstavlja 10 % ali več kapitala ali glasovalnih pravic v skladu s členoma 9 in 10 Direktive 2004/109/ES, ob upoštevanju pogojev o združevanju teh pravic, določenih v členu 12(4) in (5) navedene direktive, ali ki omogoča pomembno vplivanje na upravljanje UAIS, v katerem je ta delež;

(ai) „predstavniki delavcev“ pomenijo predstavnike delavcev, kot so opredeljeni v točki (e) člena 2 Direktive 2002/14/ES;

(ak) „hčerinsko podjetje“ pomeni podrejeno podjetje, kakor je opredeljeno v členih 1 in 2 Direktive Sveta 83/349/EGS;

(al) „nadzorni organi“ v razmerju do ne-EU AIS pomeni tiste nacionalne organe tretje države, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor AIS;

(am) „nadzorni organi“ v razmerju do ne-EU UAIS pomeni tiste nacionalne organe tretje države, ki so z zakonom ali drugim predpisom pooblaščeni za nadzor UAIS;

(an) „subjekti s posebnim namenom pri listinjenju“ pomeni subjekte, katerih edini namen je izvajanje listinjenja ali listinjenj v smislu člena 1(2) Uredbe (ES) št. 24/2009 Evropske centralne banke z dne 19. decembra 2008 o statistiki sredstev in obveznosti družb, ki se ukvarjajo s prenosom finančnih sredstev in so vključene v transakcije listinjenja ( 2 ), in drugih dejavnosti, ki so primerne za uresničitev tega namena;

(ao) „KNPVP“ pomeni kolektivni naložbeni podjem za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje skladno s členom 5 Direktive 2009/65/ES.

2. Za namene točke (ad) odstavka 1 tega člena se smiselno uporabljajo členi od 13 do 16 Direktive 2006/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. junija 2006 o kapitalski ustreznosti investicijskih podjetij in kreditnih institucij ( 3 ).

3. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(a) metode finančnega vzvoda, kot je opredeljen v točki (v) odstavka 1, vključno s katerimi koli finančnimi in/ali pravnimi strukturami z udeleženimi tretjimi stranmi, ki jih obvladuje ustrezni AIS, ter

4. Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: ESMA) pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se po potrebi pri uporabi te direktive in za zagotovitev enotnih pogojev njene uporabe določijo vrste UAIS.

Komisijo se pooblasti za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Države članice zagotovijo, da ima vsak AIS, upravljan v okviru področja uporabe te direktive, svojega UAIS, ki je odgovoren za zagotavljanje usklajenosti s to direktivo. UAIS je ali:

(a) zunanji upravitelj, ki je pravna oseba, imenovana s strani ali v imenu AIS in ki s tem imenovanjem postane odgovorna za upravljanje AIS (zunanji UAIS), ali

(b) kadar pravna oblika AIS omogoča notranje upravljanje in kadar se vodstveni organ AIS odloči, da ne bo imenoval zunanjega UAIS, sam AIS, ki nato dobi dovoljenje kot UAIS.

2. V primerih, kadar zunanji UAIS ne more zagotoviti usklajenosti z zahtevami iz te direktive, za kar je pristojen AIS ali drugi subjekt v njegovem imenu, UAIS nemudoma obvesti pristojni organ svoje matične države članice in, kjer je primerno, pristojni organ ustreznega EU AIS. Pristojni organi matične države članice UAIS zahtevajo, da UAIS z ustreznimi ukrepi odpravi to stanje.

3. Če kljub ukrepom iz odstavka 2 še vedno ne bi prišlo do uskladitve in če ta neusklajenost zadeva EU UAIS ali EU AIS, pristojni organi matične države članice UAIS od UAIS zahtevajo, da odstopi kot UAIS tega AIS. V tem primeru se AIS ne sme več tržiti v Uniji. Če gre za ne-EU UAIS, ki upravlja ne-EU AIS, se tega AIS ne sme več tržiti v Uniji. Pristojni organi matične države članice UAIS o tem nemudoma obvestijo pristojne organe držav članic gostiteljic UAIS.

1. Države članice zagotovijo, da UAIS ne upravljajo AIS, razen če imajo dovoljenje v skladu s to direktivo.

UAIS z dovoljenjem v skladu s to direktivo vedno izpolnjujejo pogoje za dovoljenje, ki so določeni v tej direktivi.

2. Države članice zahtevajo, da se noben zunanji UAIS ne ukvarja z drugimi dejavnostmi, razen s tistimi iz Priloge I k tej direktivi in dodatno z upravljanjem KNPVP, kateri ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES.

3. Države članice zahtevajo, da se noben AIS z notranjim upravljanjem ne ukvarja z drugimi dejavnostmi kot z notranjim upravljanjem tega AIS v skladu s Prilogo I.

4. Z odstopanjem od odstavka 2 lahko države članice zunanjemu UAIS izdajo dovoljenje za opravljanje naslednjih storitev:

(a) upravljanje naložbenih portfeljev, vključno s tistimi, ki so v lasti pokojninskih skladov, ter institucij za poklicno pokojninsko zavarovanje v skladu s členom 19(1) Direktive 2003/41/ES v skladu s pooblastili, ki jih dajo vlagatelji na podlagi presoje in individualnega dogovora;

(ii) hrambo in opravljanje upravnih nalog v zvezi z deleži ali enotami kolektivnih naložbenih podjemov;

(b) pomožnih storitev iz točke (b) odstavka 4, če nima dovoljenja za opravljanje storitve iz točke (a) odstavka 4;

(d) storitev iz točke 1(a) Priloge I, če ne opravlja tudi storitev iz točke 1(b) Priloge I ali obratno.

6. Člen 2(2) in členi 12, 13 in 19 Direktive 2004/39/ES se uporabljajo za opravljanje storitev UAIS iz odstavka 4 tega člena.

7. Države članice zahtevajo, da UAIS pristojnim organom svoje matične države članice posreduje informacije, ki jih potrebujejo za stalno spremljanje izpolnjevanja pogojev iz te direktive.

8. Od investicijskih podjetij, ki imajo dovoljenje na podlagi Direktive 2004/39/ES in kreditnih institucij, ki imajo dovoljenje na podlagi Direktive 2006/48/ES se ne zahteva, da pridobijo dovoljenje na podlagi te direktive za opravljanje investicijskih storitev, kot je upravljanje individualnega premoženja v zvezi z AIS. Vendar pa lahko investicijske družbe neposredno ali posredno ponudijo ali plasirajo enote ali deleže AIS vlagateljem v Uniji, le v kolikor je enote ali deleže mogoče tržiti v skladu s to direktivo.

1. Države članice zahtevajo, da UAIS vložijo zahtevo za dovoljenje pri pristojnih organih svoje matične države članice.

2. Države članice zahtevajo, da UAIS, ki vloži zahtevo za dovoljenje, pristojnim organom svoje matične države članice, predloži naslednje informacije o UAIS:

(b) informacije o istovetnosti delničarjev UAIS ali članov, neposrednih ali posrednih, fizičnih ali pravnih osebah, ki imajo kvalificirane deleže, in o zneskih teh deležev;

(c) program dejavnosti z navedeno organizacijsko strukturo UAIS, vključno z informacijami o tem, kako namerava UAIS izpolniti svoje obveznosti iz poglavij II, III, IV in kjer je to primerno, iz poglavij V, VI, VII in VIII;

(e) informacije o dogovorih za prenos in nadaljnji prenos nalog na tretje osebe, kot je to navedeno v členu 20.

3. Države članice zahtevajo, da UAIS, ki vloži zahtevo za dovoljenje, pristojnim organom svoje matične države članice, predloži naslednje informacije o AIS, ki ga namerava upravljati:

(a) informacije o naložbenih strategijah, vključno z vrsto osnovnega sklada, če je AIS sklad sklada, politiko UAIS v zvezi z uporabo finančnih vzvodov ter o profilu tveganja in drugih značilnostih AIS, ki ga upravlja ali namerava upravljati, vključno z informacijami o državah članicah ali tretjih državah, v katerih so taki AIS ustanovljeni ali bodo ustanovljeni;

(d) informacije o ureditvah, ki so bile sprejete za imenovanje depozitarja skladno s členom 21 za vsak AIS, ki ga UAIS namerava upravljati;

(e) vse dodatne informacije, navedene v členu 23(1) za vsak AIS, ki ga UAIS upravlja ali namerava upravljati.

4. Ko ima družba za upravljanje dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES (v nadaljnjem besedilu: „družba za upravljanje KNPVP“) in zaprosi za dovoljenje kot UAIS v skladu s to direktivo, pristojni organi od družbe za upravljanje KNPVP ne zahtevajo predložitve informacij ali dokumentov, ki jih je družba za upravljanje KNPVP že predložila, ko je zaprosila za dovoljenje v skladu z Direktivo 2009/65/ES, če so te informacije ali dokumenti še aktualni.

5. Pristojni organi vsako četrtletje ESMA obvestijo o odobrenih ali odvzetih dovoljenjih v skladu s tem poglavjem.

ESMA vodi osrednji javni register, v katerem je naveden vsak UAIS, ki ima dovoljenje v skladu s to direktivo, seznam AIS, ki jih tak UAIS upravlja in/ali trži v Uniji ter pristojni organi za vsak tak UAIS. Register je na voljo v elektronski obliki.

6. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena, lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se podrobno opredelijo informacije, ki jih je treba predložiti pristojnim organom v zahtevi za dovoljenje za UAIS, vključno s programom dejavnosti.

Komisijo se pooblasti, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke tehničnih izvedbenih standardov, da se določijo standardni obrazci, predloge in postopki za zagotavljanje informacij iz prvega pododstavka odstavka 6.

Komisijo se pooblasti, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Pristojni organi matične države članice UAIS ne izdajo dovoljenja, razen če:

(b) ima UAIS dovolj ustanovitvenega kapitala in lastnih sredstev v skladu s členom 9;

(c) osebe, ki dejansko vodijo posle UAIS, imajo zadosten ugled in dovolj izkušenj tudi glede naložbenih strategij, ki jih uporablja AIS, ki ga upravlja UAIS, pri čemer se imena teh oseb in vseh oseb, ki jih nadomestijo v tej funkciji, nemudoma sporočijo pristojnim organom matične države članice UAIS, odločitve o vodenju posla UAIS pa sprejemata najmanj dve osebi, ki izpolnjujeta takšne pogoje;

(d) delničarji ali člani UAIS, ki imajo kvalificirane deleže, so primerni, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti skrbno in varno upravljanje UAIS, ter

2. Pred izdajo dovoljenja se je treba posvetovati z zadevnimi pristojnimi organi drugih udeleženih držav članic glede izdaje dovoljenja UAIS, ki je:

(a) hčerinsko podjetje drugega UAIS, družbe za upravljanje KNPVP, investicijskega podjetja, kreditne institucije ali zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici;

(b) hčerinsko podjetje matičnega podjetja drugega UAIS, družbe za upravljanje KNPVP, investicijskega podjetja, kreditne institucije ali zavarovalnice, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici, in

(c) družba, ki jo obvladuje ista fizična ali pravna oseba, kot tista, ki obvladuje tudi drugi UAIS, družbo za upravljanje KNPVP, investicijsko podjetje, kreditno institucijo ali zavarovalnico, ki je pridobila dovoljenje v drugi državi članici.

3. Pristojni organi matične države članice UAIS zavrnejo izdajo dovoljenja, če učinkovito izvajanje nadzornih nalog preprečujejo:

(b) zakoni in drugi predpisi tretje države, ki urejajo eno ali več fizičnih ali pravnih oseb, s katerimi je UAIS tesno povezan;

4. Pristojni organi matične države članice UAIS lahko omejijo obseg dovoljenja, zlasti v zvezi z naložbenimi strategijami AIS, ki ga UAIS lahko upravlja.

5. Pristojni organi matične države članice UAIS pisno obvestijo vložnika o izdaji ali zavrnitvi izdaje dovoljenja v treh mesecih po predložitvi popolne zahteve. Pristojni organi lahko ta rok podaljšajo za največ tri dodatne mesece, če menijo, da je to potrebno zaradi posebnih okoliščin primera, ter po tem, ko so ustrezno uradno obvestili UAIS.

Za namen tega odstavka je zahteva popolna, če je UAIS predložil vsaj informacije iz točk (a) do (d) člena 7(2) in točk (a) in (b) člena 7(3).

UAIS lahko začnejo upravljati AIS z naložbenimi strategijami, opisanimi v zahtevi v skladu s točko (a) člena 7(3) v svojih matičnih državah članicah, takoj ko je bilo dovoljenje izdano, vendar ne prej kot en mesec po predložitvi vseh manjkajočih informacij iz točke (e) člena 7(2) in točk (c), (d) in (e) člena 7(3).

6. Za zagotovitev dosledne usklajenosti tega člena lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, v katerih opredeli:

(b) zahteve, ki se uporabljajo za delničarje in člane s kvalificiranimi deleži iz točke (d) odstavka 1, ter

Komisijo se pooblasti za sprejetje regulativnih tehničnih standardov iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Države članice zahtevajo, da ima UAIS, ki je AIS z notranjim upravljanjem, ustanovitveni kapital v višini najmanj 300 000 EUR.

2. UAIS, ki je imenovan za zunanjega upravitelja AIS, ima ustanovitveni kapital v višini najmanj 125 000 EUR.

3. Kadar vrednost premoženja AIS, ki ga upravlja UAIS, presega 250 milijonov EUR, UAIS zagotovi dodaten znesek lastnih sredstev. Ta dodatni znesek lastnih sredstev je enak 0,02 % zneska, za katerega vrednost premoženja UAIS presega 250 milijonov EUR, vendar zahtevani skupni znesek ustanovitvenega kapitala in dodatni znesek ne smeta presegati 10 milijonov EUR.

4. Za namene odstavka 3 se kot premoženje UAIS obravnava premoženje AIS, ki jih upravlja UAIS, vključno z AIS, za katere je UAIS v skladu s členom 20 prenesel naloge, razen premoženja, ki jih je UAIS prevzel v upravljanje.

5. Ne glede na odstavek 3, lastna sredstva UAIS nikoli niso manjša od zneska, ki se zahteva v skladu s členom 21 Direktive 2006/49/ES.

6. Države članice lahko UAIS odobrijo oprostitev do 50 % dodatnega zneska lastnih sredstev iz odstavka 3, če ti pridobijo jamstvo za isti znesek pri kreditni instituciji ali zavarovalnici, ki ima registrirani sedež v državi članici ali v tretji državi, kjer zanjo veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja, ki so po mnenju pristojnih organov enakovredna pravilom iz prava Unije.

7. Za kritje morebitnih tveganj poklicne odgovornosti, ki so posledica dejavnosti, ki jih UAIS lahko izvaja v skladu s to direktivo, imajo AIS z notranjim upravljanjem, pa tudi zunanji UAIS bodisi:

(a) dodatna lastna sredstva, ki so ustrezna za kritje morebitnih tveganj poklicne odgovornosti za poklicno malomarnost, ali

(b) zavarovanje poklicne odgovornosti za poklicno malomarnost, ki ustreza kritim tveganjem.

8. Lastna sredstva, vključno z dodatnimi lastnimi sredstvi iz točke (a) odstavka 7, se vlagajo v likvidna sredstva ali sredstva, ki jih je mogoče kratkoročno takoj pretvoriti v gotovino, in ne vključujejo špekulativnih pozicij.

9. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe v zvezi z odstavkom 7 tega člena, ki določajo:

(a) tveganja, ki jih morajo kriti dodatna lastna sredstva ali zavarovanje poklicne odgovornosti;

(b) pogoje za določanje ustreznosti dodatnih lastnih sredstev ali zavarovanja poklicne odgovornosti; in

10. Razen odstavkov 7 in 8 ter delegiranih aktov, sprejetih na podlagi odstavka 9, se ta člen ne uporablja za UAIS, ki so tudi družbe za upravljanje KNPVP.

1. Države članice zahtevajo, da UAIS pred izvajanjem pristojne organe svoje matične države članice uradno obvesti o vseh vsebinskih spremembah pogojev za prvotno dovoljenje, zlasti o vsebinskih spremembah informacij, predloženih v skladu s členom 7.

2. Če se pristojni organi matične države članice odločijo naložiti omejitve ali zavrniti te spremembe, obvestijo UAIS v roku enega meseca po prejemu uradnega obvestila. Pristojni organi lahko ta rok podaljšajo za največ en mesec, če menijo, da je to potrebno zaradi posebnih okoliščin primera, ter po tem, ko so o tem ustrezno uradno obvestili UAIS. Spremembe se uvedejo, če zadevni pristojni organi ne nasprotujejo spremembam v zadevnem ocenjevalnem obdobju.

Pristojni organi matične države članice UAIS lahko odvzamejo dovoljenje, izdano UAIS, če ta UAIS:

(a) ne uporabi dovoljenja v roku 12 mesecev, se dovoljenju izrecno odreče ali je prenehal opravljati dejavnosti iz te direktive v predhodnih šestih mesecih, razen če je zadevna država članica predvidela, da dovoljenje v takšnih primerih preneha veljati;

(b) pridobi dovoljenje z navajanjem lažnih podatkov ali na kakršen koli drug nepravilen način;

(d) ni več usklajen z Direktivo 2006/49/ES, če njegovo dovoljenje vključuje tudi storitev diskrecijskega upravljanja premoženja iz točke (a) člena 6(4) te direktive;

(f) spada v katerega koli od primerov, za katere je v nacionalni zakonodaji glede zadev izven področja uporabe te direktive določen odvzem dovoljenja.

(a) pri opravljanju svojih dejavnosti ravna pošteno, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in dobre družbe za upravljanje ter pravično;

(b) deluje v najboljšem interesu AIS ali vlagateljev v AIS, ki jih upravlja, in integritete trga;

(d) sprejema vse razumne ukrepe za preprečitev nasprotja interesov, če pa se jim ni mogoče izogniti, za to, da se ta nasprotja ugotovijo, obravnavajo in spremljajo, in da se po potrebi razkrijejo z namenom, da ne bi negativno vplivali na interese AIS in njegovih vlagateljev ter za zagotovitev, da so AIS, ki jih upravlja, obravnavani pošteno;

(e) izpolnjuje vse predpisane zahteve, ki veljajo za izvajanje njegovih poslovnih dejavnosti, tako da spodbujajo najboljše interese AIS ali vlagateljev v AIS, ki jih upravlja, in integriteto trga;

Noben vlagatelj v AIS ni deležen prednostne obravnave, razen če je ta prednostna obravnava navedena v zadevnih pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS.

2. Vsak UAIS, katerega dovoljenje pokriva tudi storitve diskrecijskega upravljanja premoženja kot določa točka (a) člena 6(4):

(a) ne sme imeti dovoljenja, da celotno premoženje stranke ali njegov del vloži v enote ali deleže AIS, ki ga upravlja, razen če predhodno pridobi splošno dovoljenje stranke;

(b) zanj pa se glede storitev iz člena 6(4) uporablja Direktiva 97/9/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 3. marca 1997 o odškodninskih shemah za vlagatelje ( 4 ).

3. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 in pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo merila, ki jih ustrezni pristojni organi uporabljajo pri ocenjevanju, ali UAIS izpolnjujejo obveznosti iz odstavka 1.

1. Države članice od UAIS zahtevajo, da imajo politike in prakse prejemkov za te kategorije osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja, nadzornimi funkcijami in vsemi delavci, ki jih celotni prejemki uvrščajo v isto plačno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganj, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profile tveganja UAIS ali AIS, ki jih upravljajo, ki so skladne s premišljenim in učinkovitim obvladovanjem tveganja in ga spodbujajo, ter ne spodbujajo tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, ki ga upravljajo.

2. ESMA zagotovi sprejetje smernic za premišljeno politiko prejemkov, ki so v skladu s Prilogo II. V smernicah se upoštevajo tudi načela o premišljeni politiki prejemkov iz Priporočila 2009/384/ES o politikah prejemkov v sektorju finančnih storitev, velikost UAIS in AIS, ki jih upravljajo, njihova notranja organizacija in narava, obseg in kompleksnost njihovih dejavnosti. ESMA tesno sodeluje z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) (v nadaljnjem besedilu: EBA).

1. Države članice od UAIS zahtevajo, da sprejmejo vse ustrezne ukrepe za prepoznavanje nasprotja interesov, ki se pojavi med upravljanjem AIS med:

(a) UAIS, vključno z njihovimi upravitelji, delavci in katero koli osebo, ki je neposredno ali posredno zaradi obvladovanja povezana z UAIS in AIS, ki ga upravlja UAIS, ali vlagatelji v ta AIS;

(d) AIS ali vlagatelji v ta AIS in KNPVP, ki jih upravljajo UAIS ali vlagatelji v ta KNPVP; ali

UAIS vzdržujejo in vodijo učinkovito organizacijsko in administrativno ureditev s ciljem sprejeti vse razumne ukrepe za ugotovitev, preprečitev, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov, da ne bi škodljivo vplivali na interese AIS in njegovih vlagateljev.

UAIS v svojem delovnem okolju ločujejo naloge in odgovornosti, ki se lahko obravnavajo kot nezdružljive ali ki bi lahko privedle do sistematičnih nasprotij interesov. UAIS ocenijo, ali njihovo delovno okolje zajema druga pomembna nasprotja interesov, in le te razkrijejo vlagateljem v AIS.

2. Če organizacijska ureditev, ki jo sprejme UAIS za ugotavljanje, preprečevanje, obvladovanje in spremljanje nasprotja interesov ne zadošča, da bi lahko z ustrezno stopnjo gotovosti zagotovili, da bo nevarnost škodovanja interesom vlagateljev preprečena, mora UAIS vlagateljem jasno razkriti splošno naravo ali vire nasprotja interesov, preden začne poslovati v njihovem imenu, ter razviti ustrezne politike in postopke.

3. Kadar UAIS v imenu AIS uporablja storitve glavnega posrednika, se pogoji določijo v pisni pogodbi. V tej pogodbi so določene zlasti vse možnosti prenosa in ponovne uporabe sredstev AIS, v skladu s pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS. V tej pogodbi je določeno, da je depozitar o njej obveščen.

UAIS pri izbiri in imenovanju glavnih posrednikov, s katerimi bo sklenjena pogodba, ravna ustrezno strokovno, skrbno in vestno.

4. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(b) ustrezne ukrepe, ki naj jih UAIS sprejme v zvezi s strukturami in organizacijskimi ter upravnimi postopki, da se ugotovijo, preprečijo, obvladujejo in spremljajo nasprotja interesov ter da se jih ustrezno razkrije.

1. UAIS funkcionalno in po hierarhiji ločijo naloge obvladovanja tveganja in delujočih enot, vključno z nalogo upravljanja premoženja.

Funkcionalno in hierarhično ločitev nalog obvladovanja tveganja v skladu s prvim pododstavkom pregledujejo nadzorni organi matične države članice UAIS v skladu z načelom sorazmernosti, pri čemer se razume, da mora biti UAIS vedno sposoben dokazati, da posebni zaščitni ukrepi proti nasprotju interesov omogočajo neodvisno izvajanje dejavnosti za obvladovanje tveganja in da postopek obvladovanja tveganja izpolnjuje zahteve tega člena in da je dosledno učinkovit.

2. UAIS izvajajo ustrezne sisteme obvladovanja tveganj, da se opredelijo, izmerijo, obvladujejo in ustrezno spremljajo vsa tveganja, ki se navezujejo na posamezno naložbeno strategijo AIS in ki jim je ali jim je lahko izpostavljen posamezni AIS. Zlasti se UAIS pri ocenjevanju kreditne sposobnosti sredstev AIS ne zanaša izključno ali sistematično na bonitetne ocene, izdane s strani bonitetnih agencij, opredeljenih v členu 3(1)(b) Uredbe (ES) št. 1060/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o bonitetnih agencijah ( 5 ).

UAIS dovolj pogosto, najmanj enkrat na leto, pregledajo sisteme obvladovanja tveganja in jih po potrebi prilagodijo.

(a) izvajati ustrezen, dokumentiran in redno posodobljen postopek s potrebno skrbnostjo, ko vlagajo v imenu AIS, v skladu z naložbeno strategijo, cilji in profilom tveganja AIS;

(b) zagotoviti, da je mogoče tveganja, povezana z vsako naložbo AIS, in njihov skupni vpliv na premoženje AIS stalno ustrezno opredeliti, izmeriti, obvladovati in spremljati, vključno z uporabo ustreznega postopka testiranja izjemnih situacij;

(c) zagotoviti, da profil tveganja AIS ustreza velikosti, strukturi premoženja in naložbenim strategijam ter ciljem AIS, kot so določeni v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS, prospektu in ponujenih dokumentih.

3a. Pristojni organi ob upoštevanju narave, obsega in kompleksnosti dejavnosti AIS spremljajo ustreznost postopkov UAIS za ocenjevanje kreditnega tveganja, ocenijo uporabo sklicev na bonitetne ocene iz prvega pododstavka odstavka 2 v naložbenih politikah AIS in po potrebi spodbujajo k ublažitvi vpliva teh sklicev, zato da se zmanjša izključno in sistematično zanašanje na take bonitetne ocene.

4. UAIS določijo najvišjo raven finančnega vzvoda, ki ga lahko uporabijo za vsak AIS, ki ga upravljajo in obseg pravice do ponovne uporabe zavarovanja ali garancije, ki se lahko dodeli v okviru ureditve finančnega vzvoda, pri čemer med drugim upoštevajo:

(d) vse druge medsebojne povezave ali pomembne odnose z drugimi institucijami za finančne storitve, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje;

5. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(a) sisteme obvladovanja tveganj, ki jih UAIS uporabijo v zvezi s tveganji, ki jih UAIS imajo v imenu AIS, ki jih upravljajo;

(c) kako naj se naloga obvladovanja tveganja funkcionalno in hierarhično loči od delujočih enot, vključno z nalogami upravljanja premoženja;

(d) posebne zaščitne ukrepe proti nasprotju interesov, opredeljenim v drugem pododstavku odstavka 1;

Ukrepi, ki določajo sisteme obvladovanja tveganj iz točke (a) prvega pododstavka, zagotavljajo, da je UAIS preprečeno, da se pri ocenjevanju kreditne spodobnosti sredstev AIS izključno ali sistematično zanašajo na bonitetne ocene iz prvega pododstavka odstavka 2.

1. UAIS za vsak AIS, ki ga upravljajo in ki ni AIS brez finančnih vzvodov zaprtega tipa, sprejmejo ustrezen sistem za upravljanje likvidnosti in postopke, ki jim omogočajo spremljanje likvidnostnega tveganja AIS in zagotovitev, da profil likvidnosti naložb AIS izpolnjuje osnovne obveznosti.

UAIS redno izvajajo teste izjemnih situacij, pod običajnimi in izjemnimi likvidnostnimi pogoji, kar jim omogoča oceno likvidnostnega tveganja AIS in skladno s tem spremljanje likvidnostnih tveganj AIS.

2. UAIS zagotovijo, da ima za vsak AIS, ki ga upravljajo, usklajeno naložbeno strategijo, profil likvidnosti in politiko glede zahteve po izplačilu.

3. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(b) uskladitev naložbene strategije, profila likvidnosti in politike glede zahteve po izplačilu, kot je navedeno v odstavku 2.

Kadar so UAIS izpostavljeni listinjenju, ki ne izpolnjuje več zahtev iz Uredbe (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ), ukrepajo v najboljšem interesu investitorjev v zadevnem UAIS in po potrebi sprejmejo korektivne ukrepe.

1. Države članice zahtevajo, da UAIS vedno uporabljajo primerne in ustrezne človeške in tehnične vire, ki so potrebni za stalno pravilno upravljanje AIS.

Pristojni organi matične države članice UAIS ob upoštevanju lastnosti AIS, ki jih upravlja UAIS, zlasti zahtevajo, da ima UAIS zanesljive upravne in računovodske postopke, nadzorno in zaščitno ureditev za elektronsko obdelavo podatkov in zadostne mehanizme notranjega nadzora, ki zlasti vključujejo pravila za osebne transakcije lastnih delavcev ali za imetje ali upravljanje naložb, z namenom vlagati na svoj lastni račun in zagotavljati najmanj, da je vsako transakcijo, pri kateri sodeluje AIS, mogoče rekonstruirati do njenega izvora, sodelujočih strank, njenih lastnosti ter časa in kraja izvedbe in da se sredstva AIS, ki jih upravlja UAIS, vlagajo v skladu s pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS ter drugimi veljavnimi pravnimi predpisi.

2. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo postopke in ureditve iz odstavka 1.

1. UAIS zagotovijo, da se za vsak AIS, ki ga upravljajo, vzpostavijo ustrezni in skladni postopki, tako da se lahko izvaja ustrezno in neodvisno vrednotenje sredstev AIS v skladu s tem členom, veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS.

2. Predpisi, ki veljajo za vrednotenje sredstev in izračun čiste vrednosti sredstev na enoto ali delež AIS, so določeni v zakonodaji države, v kateri ima AIS sedež, in/ali v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS.

3. UAIS obenem zagotovijo, da se čista vrednost enot ali deležev AIS izračuna in razkrije vlagateljem v skladu s tem členom, veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS.

Uporabljeni postopki vrednotenja zagotavljajo, da se vrednost sredstev in čista vrednost sredstev na enoto ali delež izračunata in vrednotita najmanj enkrat na leto.

Če je AIS odprtega tipa, se ta vrednotenja in izračuni lahko izvedejo tudi tako pogosto, kot je primerno glede na sredstva, ki jih ima AIS, in njegovo pogostost izdaje in odkupa.

Če je AIS zaprtega tipa, se ta vrednotenja in izračuni izvedejo tudi, če pride do povečanja ali zmanjšanja kapitala zadevnega AIS.

Vlagatelje se obvešča o vrednotenjih in izračunih na način, določen v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi zadevnega AIS.

(a) zunanji cenilec, ki je pravna ali fizična oseba, neodvisna od AIS, UAIS in katere koli druge osebe, tesno povezane z AIS ali UAIS, ali

(b) UAIS sam, če je naloga vrednotenja funkcionalno neodvisna od upravljanja premoženja in politike prejemkov in če drugi ukrepi zagotavljajo blažitev nasprotja interesov in preprečujejo neprimeren vpliv na delavce.

Depozitar, imenovan za AIS, ni imenovan za zunanjega cenilca tega AIS, razen če je opravljanje depozitarne naloge funkcionalno in hierarhično ločeno od nalog zunanjega cenilca in če so bila morebitna nasprotja interesov pravilno ugotovljena, upravljana in spremljana, ter razkrita vlagateljem v AIS.

(a) je zunanji cenilec zavezan zakonsko priznani obvezni poslovni registraciji oziroma pravnim ali ureditvenim predpisom ali pravilom poslovnega ravnanja;

(b) zunanji cenilec lahko predloži zadostna poklicna zagotovila za učinkovito opravljanje zadevnih nalog vrednotenja v skladu z odstavki 1, 2 in 3; in

(c) je imenovanje zunanjega cenilca skladno z zahtevami člena 20(1) in (2) ter delegiranih aktov, sprejetih v skladu s členom 20(7).

6. Imenovani zunanji cenilec ne sme prenesti naloge vrednotenja na tretjo osebo.

7. UAIS o imenovanju zunanjega cenilca uradno obvesti pristojne organe svoje matične države članice, ki lahko zahtevajo, da se namesto njega imenuje drug zunanji cenilec, če niso izpolnjeni pogoji iz odstavka 5.

9. Če vrednotenja ne opravlja neodvisni zunanji cenilec, lahko pristojni organi matične države članice UAIS zahtevajo, da postopke vrednotenja in/ali vrednotenja UAIS preveri zunanji cenilec ali po potrebi revizor.

10. UAIS je odgovoren za pravilno vrednotenje sredstev AIS, izračun in objavo čiste vrednosti sredstev. Zato na odgovornost UAIS do AIS in njegovih vlagateljev nikakor ne vpliva dejstvo, da je UAIS imenoval zunanjega cenilca.

Vendar pa je ne glede na prvi pododstavek in na morebitne pogodbene določbe, ki določajo drugače, zunanji cenilec odgovoren UAIS za vse dejanske izgube, ki jih je UAIS utrpel zaradi njegove malomarnosti ali namernega neizpolnjevanja nalog.

11. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(a) merila v zvezi s postopki za ustrezno vrednotenje sredstev in izračun čiste vrednosti enot ali deležev;

(b) poklicna zagotovila, ki jih mora biti zmožen dati zunanji cenilec za učinkovito opravljanje naloge vrednotenja;

(c) pogostost vrednotenja, ki ga opravljajo AIS odprtega tipa, glede na sredstva, ki jih ima AIS, ter njegovo politiko izdaje in odkupa.

1. UAIS, ki nameravajo na tretje osebe prenesti nalogo opravljanja funkcij v njihovem imenu, o tem uradno obvestijo pristojne organe svoje matične države članice, še preden ureditev prenosa začne učinkovati. Izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) UAIS mora imeti objektivne razloge, s katerimi lahko upraviči svojo celotno strukturo prenosa;

(b) izbrani zastopnik mora imeti dovolj sredstev za opravljanje ustreznih nalog in osebe, ki dejansko opravljajo posle izbranega zastopnika morajo imeti zadosten ugled in izkušnje;

(c) če se prenos nanaša na upravljanje premoženja ali obvladovanje tveganja, je treba pooblastilo izdati le podjetjem, ki imajo dovoljenje ali so registrirana za upravljanje premoženja in so pod nadzorom ali, če tega pogoja ni mogoče izpolniti, razen če ga predhodno odobrijo pristojni organi matične države članice UAIS;

(d) če se prenos nanaša na upravljanje premoženja ali obvladovanje tveganja in se ta naloga prenese na podjetje iz tretje države, je treba poleg izpolnitve zahtev iz točke (c) zagotoviti sodelovanje med pristojnimi organi matične države članice UAIS in nadzornim organom zadevnega podjetja;

(e) prenos ne sme preprečevati učinkovitosti nadzora nad UAIS in zlasti ne sme preprečiti UAIS, da ravna v najboljšem interesu svojih vlagateljev, ali AIS, da je upravljan v najboljšem interesu svojih vlagateljev;

(f) UAIS mora biti sposoben dokazati, da je izbrani zastopnik usposobljen in zmožen prevzeti zadevne naloge, da je bil izbran z vso potrebno skrbnostjo in da lahko UAIS vedno učinkovito spremlja prenesene naloge, da kadar koli izbranemu zastopniku lahko da nadaljnja navodila in prekliče prenos s takojšnjim učinkom, če je to v interesu vlagateljev.

(b) kateri koli drugi subjekt, katerega interesi bi lahko bili v nasprotju z interesom UAIS ali vlagateljev v AIS, razen če je ta subjekt naloge upravljanja premoženja ali obvladovanja tveganj funkcionalno in hierarhično ločil od svojih drugih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje, in če so bila morebitna nasprotja interesov pravilno ugotovljena, upravljana in spremljana, vlagatelji v AIS pa so bili o njih obveščeni.

3. Na odgovornost UAIS do AIS in njegovih vlagateljev nikakor ne vpliva dejstvo, da je UAIS naloge prenesel na tretjo osebo ali opravil kakršen koli nadaljnji prenos, prav tako UAIS svojih nalog ne prenese v obsegu, ki bi pomenil, da UAIS ni več upravitelj AIS in bi se njegova vloga zmanjšala na vlogo „poštnega predala“.

4. Tretja oseba lahko nadalje prenese naloge, ki jih je prevzela, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(b) UAIS je o tem uradno obvestil pristojne organe matične države članice, še preden je prenos začel učinkovati;

(c) pogoji, opredeljeni v odstavku 1, pri čemer se razume, da se vsako sklicevanje na izraz „izbrani zastopnik“ tolmači kot sklicevanje na izraz „izbrani zastopnik po nadaljnjem prenosu“.

5. Upravljanja premoženja ali obvladovanja tveganja ni mogoče nadalje prenesti na:

(b) kateri koli drugi subjekt, katerega interesi bi lahko bili v nasprotju z interesom UAIS ali vlagateljev v AIS, razen če je tak subjekt naloge upravljanja premoženja ali obvladovanja tveganj funkcionalno in hierarhično ločil od svojih drugih nalog, ki bi lahko povzročile nasprotje, in če so bila morebitna nasprotja interesov pravilno ugotovljena, upravljana in spremljana, vlagatelji v AIS pa so bili o njih obveščeni.

Ustrezni izbrani zastopnik stalno preverja storitve, ki jih nudijo vsi izbrani zastopniki po nadaljnjem prenosu.

6. Če izbrani zastopnik po nadaljnjem prenosu nalog še nadalje prenese naloge, ki jih je prevzel, se smiselno uporabljajo pogoji iz odstavka 4.

7. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(b) pogoje, pod katerimi je UAIS prenesel svoje naloge v tolikšni meri, da se njegova vloga zmanjša na vlogo „poštnega predala“ in zato ne šteje več za upravitelja AIS iz odstavka 3.

1. UAIS zagotovi, da za vsak AIS, ki ga upravlja, imenuje enega depozitarja v skladu s določbami tega člena.

2. Depozitar je imenovan s pisno pogodbo. S to pogodbo se med drugim uredi pretok informacij, ki se štejejo za potrebne, da lahko depozitar opravlja funkcije za AIS, za katere je bil imenovan kot depozitar, ki so določene v tej direktivi in v drugih zadevnih zakonih in predpisih.

(a) kreditna institucija, ki ima registrirani sedež v Uniji in ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2006/48/ES;

(b) investicijsko podjetje, ki ima registrirani sedež v Uniji in upošteva zahteve o kapitalski ustreznosti v skladu s členom 20(1) Direktive 2006/49/ES; prav tako upošteva kapitalske zahteve za operativna tveganja in ima dovoljenje v skladu z Direktivo 2004/39/ES ter opravlja pomožno storitev hrambe in upravne naloge v zvezi s finančnimi instrumenti za stranke v skladu s točko 1 oddelka B Priloge I Direktive 2004/39/ES; vsekakor imajo ta investicijska podjetja lastna sredstva, ki niso nižja od zneska ustanovitvenega kapitala iz člena 9 Direktive 2006/49/ES, ali

(c) druge vrste institucija, za katero veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja in stalni nadzor, ter ki 21. julija 2011 spada v kategorije institucij, ki so jih države članice določile, da izpolnjujejo pogoje za depozitarja v skladu s členom 23(3) Direktive 2009/65/ES.

Samo za ne-EU AIS in brez poseganja v določbe točke (b) odstavka 5 je lahko depozitar tudi kreditna institucija ali kateri koli drug subjekt, ki je iste vrste kot subjekti iz točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka, če so izpolnjeni pogoji iz točke (b) odstavka 6.

Poleg tega lahko države članice dovolijo, da v zvezi z AIS, ki nimajo odkupnih pravic, ki jih lahko uporabijo v obdobju pet let po datumu začetnih naložb in ki v skladu s svojo naložbeno politiko na splošno ne vlagajo v sredstva, ki se hranijo v skladu s točko (a) odstavka 8, ali na splošno vlagajo v izdajatelje ali družbe, ki ne kotirajo na borzi, da bi mogoče lahko obvladovali te družbe v skladu s členom 26, je depozitar lahko subjekt, ki izvaja naloge depozitarja kot del poklicnih in poslovnih dejavnosti, zaradi katerih je zavezan zakonsko priznani obvezni poslovni registraciji oziroma pravnim ali ureditvenim predpisom ali pravilom poslovnega ravnanja in ki lahko da zadostna finančna in strokovna zagotovila, ki mu omogočajo da učinkovito opravlja zadevne naloge depozitarja in da izpolnjuje zaveze, povezane s temi nalogami.

4. Da bi preprečili nasprotje interesov med depozitarjem, UAIS in/ali AIS in/ali njegovimi vlagatelji:

(b) glavni posrednik, ki deluje kot nasprotna stranka AIS, ne sme delovati kot depozitar za ta AIS, razen če je funkcionalno in hierarhično ločil izvajanje depozitarnih funkcij od svojih nalog kot glavnega posrednika in če so mogoča nasprotja interesov ustrezno določena, upravljana, nadzorovana in razkrita vlagateljem v AIS. Prenos naloge, povezane s hrambo, od depozitarja na te glavne posrednike v skladu z odstavkom 11 je mogoč, če so izpolnjeni ustrezni pogoji.

(b) za ne-EU AIS v tretji državi, kjer je AIS ustanovljen, ali v matični državi članici UAIS, ki upravlja ta AIS, ali v referenčni državi članici UAIS, ki upravlja AIS.

6. Brez poseganja v zahteve iz odstavka 3 za imenovanje depozitarja, ustanovljenega v tretji državi, vedno veljajo naslednji pogoji:

(a) pristojni organi držav članic, v katerih se bodo tržile enote ali deleži ne-EU AIS in pristojni organi matične države članice UAIS, če je ta različna, so podpisali sporazume o sodelovanju in izmenjavi informacij s pristojnimi organi depozitarjev;

(b) v tretji državi, kjer ima depozitar sedež, veljajo za depozitarje učinkovita pravila varnega in skrbnega poslovanja, vključno z minimalnimi kapitalskimi zahtevami, ter nadzor, ki imata enak učinek kot pravo Unije in se učinkovito izvajata;

(d) države članice, v kateri so enote ali deleži ne-EU AIS namenjene za trženje, ter matična država članica UAIS, če je ta različna, so podpisale sporazum s tretjo državo, kjer ima depozitar sedež, ki v celoti upošteva standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, skupaj z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi;

(e) depozitar je pogodbeno odgovoren AIS oziroma vlagateljem v AIS v skladu z odstavkoma 12 in 13 ter se izrecno strinja, da bo ravnal v skladu z odstavkom 11.

Kadar se pristojni organ druge države članice ne strinja z oceno pristojnih organov matične države članice UAIS o uporabi točk (a), (c) ali (e) prvega pododstavka, lahko zadevni pristojni organi zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena v skladu s členom 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Na podlagi meril iz točke (b) odstavka 17 sprejme Komisija izvedbene predpise, ki določajo, da imajo pravila varnega in skrbnega poslovanja in nadzor v tretji državi enak učinek kot pravo Unije ter se učinkovito izvajata. Komisija sprejme navedene izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2).

7. Depozitar na splošno zagotovi, da se denarni tok AIS ustrezno spremlja in zlasti zagotovi, da so vsa plačila vlagateljev ali v imenu vlagateljev ob vpisu enot ali deležev AIS prejeta in da je ves denar AIS vpisan v gotovinski račun, ki je odprt na ime AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, ali na ime depozitarja, ki deluje v imenu AIS, pri enem od subjektov iz točk (a), (b) in (c) člena 18(1) Direktive 2006/73/ES, ali drugem subjektu, ki ima enake značilnosti na zadevnem trgu, kjer so potrebni gotovinski računi, če za tak subjekt veljajo pravila varnega in skrbnega poslovanja in nadzor, ki imajo enak učinek kot pravo Unije in se učinkovito izvajajo, ter so v skladu z načeli iz člena 16 Direktive 2006/73/ES.

Kadar so gotovinski računi odprti na ime depozitarja, ki deluje v imenu AIS, se denar subjekta iz prvega pododstavka ter denar depozitarja ne vknjižita na te račune.

8. Sredstva AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, se zaupajo depozitarju v varno hrambo, kot sledi:

(i) depozitar hrani vse finančne instrumente, ki jih je mogoče zabeležiti na račun finančnih instrumentov, odprtem v knjigah depozitarja, ter vse finančne instrumente, ki so lahko fizično dostavljeni depozitarju;

(ii) depozitar v ta namen zagotovi, da so vsi finančni instrumenti, ki jih je mogoče zabeležiti na račun finančnih instrumentov, ki je odprt v depozitarjevih knjigah, v skladu z načeli iz člena 16 Direktive 2006/73/ES tudi zabeleženi v depozitarjevih knjigah na ločenih računih, odprtih v imenu AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, zato da se lahko v vsakem trenutku jasno ugotovi, da pripadajo AIS v skladu z veljavnim pravom;

(i) depozitar preveri lastništvo AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, nad temi sredstvi in vodi evidenco tistih sredstev, za katera je prepričan, da ima AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, lastništvo nad njimi;

(ii) ocena, ali ima lastništvo AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, temelji na informacijah ali dokumentih, ki jih zagotovi AIS ali UAIS, ter na zunanjih dokazih, če so na voljo;

(a) zagotovi, da se prodaja, izdaja, ponovni odkup, izplačilo in umik enot ali deležev AIS izvedejo v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS;

(b) zagotovi, da se vrednost enot ali deležev AIS izračuna v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS ter postopki iz člena 19;

(c) izpolni navodila UAIS, razen če so v nasprotju z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS;

(d) zagotovi, da se obveznosti pri transakcijah, ki vključujejo sredstva AIS, izpolnjujejo v običajnem roku;

(e) zagotovi, da se prihodek AIS uporabi v skladu z veljavno nacionalno zakonodajo in pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS.

10. UAIS in depozitar v okviru svojih vlog delujeta pošteno, pravično, strokovno, neodvisno in v interesu AIS ali vlagateljev v AIS.

Depozitar ne sme izvajati dejavnosti v zvezi z AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, ki lahko povzročijo nasprotje interesov med AIS, vlagatelji v AIF, UAIS in depozitarjem samim, razen če je depozitar funkcionalno in hierarhično ločil izvajanje depozitarnih nalog od drugih potencialno nasprotnih nalog ter če se mogoča nasprotja interesov ustrezno ugotovijo, upravljajo, nadzorujejo in so razkrita vlagateljem v AIS.

Depozitar ne sme ponovno uporabiti sredstev iz odstavka 8 brez predhodne privolitve AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS.

11. Depozitar ne sme prenesti na tretje osebe opravljanja nalog iz tega člena, razen tistih iz odstavka 8.

Depozitar lahko naloge iz odstavka 8 prenese na tretje osebe pod naslednjimi pogoji:

(c) depozitar izkazuje ustrezno sposobnost, skrbnost in gospodarnost pri izbiri in imenovanju tretje osebe, na katero želi prenesti del svojih nalog, ter nadaljuje z izkazovanjem ustrezne sposobnosti, skrbnosti in gospodarnosti pri rednem pregledovanju in stalnem spremljanju tretje osebe, na katero je prenesel del svojih nalog, ter ureditve tretje osebe v zvezi z zadevami, ki so ji bile dodeljene, in

(d) je depozitar zagotovil, da tretja oseba stalno izpolnjuje naslednje pogoje med izvajanjem dodeljenih nalog:

(i) tretja oseba ima ustrezno strukturo in strokovno znanje, ki sta sorazmerna naravi in zahtevnosti sredstev AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS;

(ii) za hrambo iz točke (a) odstavka 8, veljajo za tretjo osebo učinkovita pravila varnega in skrbnega poslovanja, vključno z minimalnimi kapitalskimi zahtevami in nadzor v zadevni sodni pristojnosti, ter za tretjo osebo veljajo redne zunanje revizije, s katerimi se potrdi, da ima v lasti finančne instrumente;

(iii) tretja oseba ima sredstva strank depozitarja iz lastnih sredstev in sredstev depozitarja ločena na tak način, da se jih lahko v vsakem trenutku jasno razpozna kot sredstva, ki pripadajo strankam danega depozitarja;

(iv) tretja oseba ne sme uporabiti sredstev brez predhodne privolitve AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, ter predhodne uradne obvestitve depozitarja; in

Ne glede na točko (d)(ii) drugega pododstavka, kadar zakonodaja tretje države zahteva, da nekatere finančne instrumente hranijo lokalni subjekti in ni lokalnih subjektov, ki bi izpolnjevali zahteve za prenos iz navedene točke, lahko depozitar svoje naloge prenese na tak lokalni subjekt le kolikor to zahteva zakonodaja tretje države in samo dokler ni lokalnih subjektov, ki bi zahteve za prenos izpolnjevali, pod naslednjimi pogoji:

(a) vlagatelji v zadevni AIS morajo biti pred samo naložbo ustrezno obveščeni o tem prenosu, ki je bil potreben zaradi pravnih omejitev v zakonodaji tretje države in okoliščin, ki ga upravičujejo, in

(b) AIS oziroma UAIS v imenu AIS mora depozitarju naročiti, naj hrambo teh finančnih instrumentov prenese na tak lokalni subjekt.

Tretja oseba lahko nadalje prenese te naloge, če so izpolnjeni enaki pogoji. V teh primerih se za zadevne osebe smiselno uporablja odstavek 13.

Za namene tega odstavka se zagotavljanje storitev, opredeljenih v Direktivi 98/26/ES, ali zagotavljanje podobnih storitev sistemov poravnave vrednostnih papirjev iz tretjih držav ne šteje za prenos nalog hrambe.

12. Depozitar je odgovoren AIS oziroma vlagateljem v AIS za izgubo finančnih instrumentov, ki se hranijo v skladu s točko (a) odstavka 8, ki jo je povzročil depozitar oziroma tretja oseba, na katero je bila prenesena naloga hrambe.

V primeru takšne izgube finančnega instrumenta, ki se ga hrani, depozitar AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, nemudoma vrne finančni instrument iste vrste ali ustrezni znesek. Depozitar ni odgovoren, če lahko dokaže, da je izguba nastala kot posledica zunanjega dogodka, ki ga razumno ni mogel nadzorovati, posledice pa so bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne.

Depozitar je prav tako odgovoren AIS oziroma vlagateljem v AIS za vsako izgubo, ki jo ti utrpijo zaradi malomarnosti depozitarja ali namernega neizvajanja njegovih obveznosti v skladu s to direktivo.

Ne glede na prvi pododstavek tega odstavka se lahko depozitar v primeru izgube finančnih instrumentov, ki jih je hranila tretja oseba v skladu z odstavkom 11, razreši odgovornosti, če lahko dokaže, da:

(a) so izpolnjene vse zahteve za prenos nalog, povezanih s hrambo, kot so določene v drugem pododstavku odstavka 11;

(b) obstaja pisna pogodba med depozitarjem in tretjo stranko, ki izrecno prenaša odgovornost z depozitarja na to tretjo stranko in omogoča, da AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, pri tretji stranki vloži zahtevek v zvezi z izgubo finančnih instrumentov, ali da depozitar vloži tako zahtevo v njunem imenu, in

(c) pisna pogodba med depozitarjem in AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, izrecno dovoljuje razrešitev odgovornosti depozitarja ter to razrešitev objektivno utemelji.

14. Nadalje, če zakonodaja tretje države zahteva, da nekatere finančne instrumente hranijo lokalni subjekti in ni lokalnih subjektov, ki bi izpolnjevali zahteve za prenos iz točke (d)(ii) odstavka 11, se lahko depozitar razreši odgovornosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) pravila upravljanja ali akt o ustanovitvi zadevnega AIS izrecno omogočajo tako razrešitev v skladu s pogoji iz tega odstavka;

(b) so vlagatelji v zadevni AIS pred samo naložbo o tej razrešitvi in okoliščinah, ki jo upravičujejo obveščeni;

(d) obstaja pisna pogodba med depozitarjem in AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, ki izrecno dovoljuje tako razrešitev, in

(e) obstaja pisna pogodba med depozitarjem in tretjo stranko, ki izrecno prenaša odgovornost z depozitarja na ta lokalni subjekt in omogoča, da AIS oziroma UAIS, ki deluje v imenu AIS, pri lokalnem subjektu vloži zahtevek v zvezi z izgubo finančnih instrumentov, ali da depozitar vloži tako zahtevo v njunem imenu.

15. Odgovornost do vlagateljev v AIS je neposredna ali posredna prek UAIS, odvisno od pravne narave odnosa med depozitarjem, UAIS in vlagatelji.

16. Depozitar da na voljo pristojnim organom na zahtevo vse informacije, ki jih je dobil med izvajanjem svojih nalog in bi jih pristojni organi AIS ali UAIS lahko potrebovali. Če so pristojni organi AIS ali UAIS različni od depozitarjevih, pristojni organi depozitarja prejete informacije nemudoma posredujejo pristojnim organom AIS in UAIS.

17. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

(b) splošna merila za ocenjevanje, ali imajo učinkovita pravila varnega in skrbnega poslovanja in nadzor tretjih držav, kot je navedeno v točki (b) odstavka 6, isti učinek kot določbe prava Unije in ali se učinkovito izvajajo;

(i) vrsto finančnih instrumentov, ki jih je treba vključiti med depozitarjeve obveznosti hrambe v skladu s točko (a) odstavka 8;

(ii) pogoje, pod katerimi lahko depozitar izvaja funkcije hrambe nad finančnimi instrumenti, registriranimi pri centralnemu depozitarju, in

(iii) pogoje, pod katerimi depozitar hrani finančne instrumente na podlagi točke (b) odstavka 8, ki so izdani v nominalni obliki in registrirani pri izdajatelju ali registratorju;

(f) pogoje, v skladu s katerimi, in okoliščine, v katerih se finančni instrumenti, ki se hranijo, štejejo za izgubljene;

(g) kaj razumemo kot zunanje dogodke, ki jih razumno ni mogoče nadzorovati, posledice pa bi bile ne glede na vsa razumna prizadevanja neizogibne v skladu z odstavkom 12;

(h) pogoje, v skladu s katerimi, in okoliščine, v katerih obstaja objektiven razlog za izvedbo razrešitve v skladu z odstavkom 13.

1. UAIS za vsak EU AIS, ki ga upravlja in za vsak AIS, ki ga trži v Uniji, da na voljo letno poročilo za vsako poslovno leto, v šestih mesecih po koncu poslovnega leta. Letno poročilo na zahtevo predloži vlagateljem. Letno poročilo je na voljo pristojnim organom matične države članice UAIS in, kjer je to ustrezno, matične države članice AIS.

Če mora AIS letno finančno poročilo objaviti v skladu z Direktivo 2004/109/ES, je treba vlagateljem na zahtevo zagotoviti le dodatne informacije iz odstavka 2, in sicer ločeno ali kot dodatek k letnemu finančnemu poročilu. V slednjem primeru se letno finančno poročilo objavi najpozneje v štirih mesecih po koncu poslovnega leta.

(d) vse vsebinske spremembe informacij iz člena 23, med poslovnim letom, zajetim v poročilu;

(e) skupni znesek prejemkov v poslovnem letu, razdeljen na stalne in spremenljive prejemke, ki jih je izplačal UAIS svojemu osebju, število upravičencev in po potrebi spodbujevalno provizijo, ki jo je plačal AIS;

(f) skupni znesek prejemkov, razdeljen na višje vodstvo in člane osebja UAIS, katerih delovanje pomembno vpliva na profil tveganja AIS.

3. Računovodske informacije v letnem poročilu so pripravljene v skladu z računovodskimi standardi matične države članice AIS ali v skladu z računovodskimi standardi tretje države, v kateri je AIS ustanovljen, in računovodskimi pravili, določenimi v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi AIS.

Računovodske informacije v letnem poročilu revidira ena ali več oseb, zakonsko pooblaščene za revidiranje izkazov v skladu z Direktivo 2006/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o obveznih revizijah za letne in konsolidirane računovodske izkaze ( 7 ). Revizorsko poročilo, vključno z morebitnimi kvalifikacijami, se v celoti objavi v letnem poročilu.

Z odstopanjem od drugega pododstavka lahko države članice dovolijo, da UAIS, ki tržijo ne-EU AIS, za letna poročila teh AIS zahtevajo revizijo v skladu z mednarodnimi računovodskimi standardi, ki veljajo v državi, v kateri ima AIS registrirani sedež.

4. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo vsebino in obliko letnega poročila. Navedeni ukrepi se prilagodijo vrsti AIS, za katerega se uporabljajo.

1. UAIS zagotovi za vsak EU AIS, ki ga upravlja in za vsak AIS, ki ga trži v Uniji, da vlagatelji v AIS na način, ki je določen v pravilih upravljanja ali aktu o ustanovitvi zadevnega AIS, prejmejo naslednje informacije še pred vlaganjem v AIS kakor tudi kakršne koli vsebinske spremembe informacij:

(a) opis naložbene strategije in ciljev AIS, informacije o sedežu centralnega AIS in o sedežu osnovnega sklada, v primeru ko je AIS sklad skladov, opis vrste vseh sredstev, v katere AIS lahko vlaga, in tehnik, ki jih lahko uporabi, kot tudi vseh povezanih tveganj, veljavnih naložbenih omejitev, okoliščin, v katerih lahko AIS uporabi finančne vzvode, vrst in virov dovoljenega finančnega vzvoda, povezanih tveganj in omejitev v zvezi z uporabo finančnega vzvoda ter vseh dogovorov glede ponovne uporabe zavarovanja ali sredstev in o najvišji ravni finančnega vzvoda, ki ga UAIS lahko uporabi za AIS;

(b) opis postopkov, s katerimi lahko AIS spremeni naložbeno strategijo ali naložbeno politiko ali oboje;

(c) opis glavnih pravnih posledic pogodbenih odnosov zaradi vlaganja, vključno z informacijami o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, in obstoju kakršnih koli pravnih instrumentov, ki zagotavljajo priznavanje in izvrševanje sodb na ozemlju, na katerem je ustanovljen AIS;

(d) istovetnost UAIS, depozitarja AIS, revizorja in drugih ponudnikov storitev AIS ter opis njihovih dolžnosti in pravic vlagateljev;

(f) opis vsake prenesene naloge upravljanja UAIS iz Priloge I ali vsake naloge depozitarja za varno hrambo, istovetnost izbranega zastopnika ter morebitno nasprotje interesov, ki bi lahko bilo posledica takšnih prenosov;

(g) opis postopka vrednotenja AIS in metodologije za vrednotenje sredstev vključno z metodami, ki se uporabljajo za vrednotenje sredstev, ki jih je težko vrednotiti v skladu s členom 19;

(h) opis upravljanja likvidnostnega tveganja AIS, vključno z odkupnimi pravicami v običajnih in izrednih okoliščinah, obstoječih odkupnih dogovorov z vlagatelji;

(i) opis vseh plačil, dajatev in stroškov ter njihovega najvišjega zneska, ki ga neposredno ali posredno krijejo vlagatelji;

(j) opis, kako UAIS zagotavlja pravično obravnavo vlagateljev in kadar koli je vlagatelj deležen prednostne obravnave ali dobi pravico do prednostne obravnave, opis te prednostne obravnave, vrste vlagateljev, ki so deležni te prednostne obravnave ter, kjer je to ustrezno, njihovo pravno ali gospodarsko povezavo z AIS ali UAIS;

(m) najnovejši izračun čiste vrednosti sredstev AIS ali zadnjo tržno ceno enote ali deleža AIS v skladu s členom 19;

(o) istovetnost glavnega posrednika in opis vseh bistvenih dogovorov AIS z njegovimi glavnimi posredniki in način reševanja nasprotja interesov v zvezi s tem ter določbe v pogodbi z depozitarjem o možnem prenosu in ponovni uporabi sredstev AIS ter informacije o prenosu odgovornosti morebitnega glavnega posrednika;

(p) opis, kako in kdaj bodo razkrite informacije, zahtevane v skladu z odstavkoma 4 in 5.

2. UAIS vlagatelje pred vlaganjem v AIS obvesti o morebitnih ukrepih depozitarja, da se pogodbeno razreši odgovornosti v skladu s členom 21(13). UAIS vlagatelje nemudoma obvesti tudi o morebitnih spremembah v zvezi z odgovornostjo depozitarja.

3. Če mora AIS objaviti prospekt v skladu z Direktivo 2003/71/ES ali v skladu z nacionalno zakonodajo, je treba ločeno razkriti ali kot dodatne informacije k prospektu objaviti zgolj informacije iz odstavkov 1 in 2, ki dopolnjujejo informacije iz prospekta.

4. UAIS za vsak EU AIS, ki ga upravlja, in za vsak AIS, ki ga trži v Uniji, vlagateljem redno razkrije:

(a) odstotek sredstev AIS, ki so predmet posebnih ureditev, ki izhajajo iz nelikvidne narave;

(c) trenutni profil tveganja AIS in sisteme obvladovanja tveganja, ki jih UAIS uporablja za upravljanje navedenih tveganj.

5. UAIS, ki upravlja EU AIS, ki uporabljajo finančni vzvod, ali tržijo v Uniji enega ali več AIS, ki uporabljajo finančni vzvod, redno razkrije za vsak tak AIS:

(a) vsako spremembo najvišje ravni finančnega vzvoda, ki ga UAIS lahko uporabi v imenu AIS, kot tudi vsako pravico do ponovne uporabe zavarovanja ali vsake garancije, dodeljene v okviru ureditve finančnega vzvoda;

6. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki podrobno opredeljujejo obveznosti razkritja informacij UAIS iz odstavkov 4 in 5, skupaj s pogostnostjo razkrivanja, kot je določena v odstavku 5. Navedeni ukrepi se prilagodijo vrsti UAIS, za katerega se uporabljajo.

1. UAIS redno poroča pristojnim organom svoje matične države članice o najpomembnejših trgih in instrumentih, s katerimi trguje v imenu AIS, ki jih upravlja.

UAIS zagotovi podatke o glavnih instrumentih, s katerimi trguje, na trgih, na katerih je član, ali na katerih aktivno trguje, ter o glavnih izpostavljenostih in najpomembnejših koncentracijah vsakega AIS, ki ga upravlja.

2. UAIS zagotovi za vsak EU AIS, ki ga upravlja, in za vsak AIS, ki ga trži v Uniji, pristojnim organom svoje matične države članice naslednje:

(a) odstotek sredstev AIS, ki so predmet posebnih ureditev, ki izhajajo iz nelikvidne narave;

(c) tekoči profil tveganja AIS in orodja, ki jih UAIS uporablja za sistem obvladovanja tržnega tveganja, likvidnostnega tveganja, tveganja izpostavljenosti do nasprotne stranke in drugih tveganj, vključno z operativnim tveganjem;

(e) rezultate testov izjemnih okoliščin, opravljenih v skladu s točko (b) člena 15(3) in drugim pododstavkom člena 16(1).

3. UAIS na zahtevo zagotovi pristojnim organom svoje matične države članice naslednje dokumente:

(a) letno poročilo vsakega EU AIS, ki ga UAIS upravlja in AIS, ki se trži v Uniji, za vsako poslovno leto v skladu s členom 22(1);

(b) ob zaključku vsakega četrtletja podroben seznam vseh AIS, ki jih UAIS upravlja.

4. UAIS, ki upravljajo AIS, ki znatno uporabljajo finančni vzvod, pristojnim organom svoje matične države članice zagotovijo informacije o splošni ravni finančnega vzvoda, ki ga uporablja vsak upravljan AIS, razčlenitev med finančnim vzvodom, ki izhaja iz izposojanja denarja ali vrednostnih papirjev in finančnim vzvodom v izvedenih finančnih instrumentih ter obseg ponovne uporabe njihovih sredstev v okviru ureditev finančnega vzvoda.

Te informacije vključujejo istovetnost petih največjih virov izposojenega denarja ali vrednostnih papirjev za vsak AIS, ki ga upravlja UAIS, in zneske finančnega vzvoda, prejete od vsakega takega vira za vsak tak AIS.

Za ne-EU UAIS je obveznost poročanja, ki je določena v tem odstavku, omejena na EU AIS, ki jih upravljajo, in ne-EU AIS, ki jih tržijo v Uniji.

5. Če je to potrebno za učinkovito spremljanje sistemskega tveganja, lahko pristojni organi matične države članice poleg informacij, opisanih v tem členu, redno ali priložnostno zahtevajo dodatne informacije. Pristojni organi obvestijo ESMA o dodatnih zahtevah po informacijah.

V izjemnih okoliščinah in kjer je to potrebno za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema ali za spodbujanje dolgoročnega trajnostnega razvoja, lahko ESMA od pristojnih organov matične države članice zahteva, da naložijo dodatne zahteve po poročanju.

6. Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe, ki določajo:

V navedenih ukrepih se upošteva potreba po izogibanju nepotrebnim upravnim obremenitvam pristojnih organov.

Uporaba informacij s strani pristojnih organov, sodelovanje pri nadzoru ter omejitev finančnega vzvoda

1. Države članice zagotovijo, da pristojni organi matične države članice UAIS zbrane informacije iz člena 24 uporabijo za ugotovitev obsega, v katerem uporaba finančnega vzvoda prispeva k nastanku sistemskega tveganja v finančnem sistemu ali tveganj neurejenih trgov ali tveganja za dolgoročno gospodarsko rast.

2. Pristojni organi matičnih držav članic UAIS zagotovijo, da so vse informacije, zbrane v skladu s členom 24 o vseh UAIS, ki jih nadzorujejo in informacije, zbrane v skladu s členom 7, dane na voljo pristojnim organom drugih zadevnih držav članic, ESMA in ESRB po postopku iz člena 50 o sodelovanju pri nadzoru. Prav tako nemudoma in dvostransko zagotovijo informacije po teh postopkih pristojnim organom drugih držav članic, ki jih te neposredno zadevajo, če bi zadevni UAIS, ki je v njihovi pristojnosti, ali AIS, ki ga upravlja ta UAIS, lahko morebiti pomenil pomemben vir tveganja izpostavljenosti do kreditne institucije ali drugih sistemsko pomembnih institucij v drugih državah članicah.

3. UAIS prikaže, da so meje finančnega vzvoda za vsak AIS, ki ga upravlja, razumne in da vedno izpolnjuje te meje finančnega vzvoda. Pristojni organi ocenijo tveganja, ki bi lahko nastala zaradi uporabe finančnega vzvoda s strani UAIS v povezavi z AIS, ki jih upravljajo, in kadar se to zdi potrebno za zagotovitev stabilnosti in celovitosti finančnega sistema, pa pristojni organi matične države članice UAIS, potem ko so uradno obvestili ESMA, ESRB ter pristojne organe zadevnega AIS, določijo omejitve na ravni finančnega vzvoda, ki ga UAIS lahko uporabi, ali druge omejitve glede upravljanja AIS, ki jih upravljajo, da se omeji obseg, v katerem lahko uporaba finančnega vzvoda prispeva k nastanku sistemskega tveganja v finančnem sistemu ali tveganj nereguliranih trgov. Pristojni organi matične države članice UAIS pravočasno obvestijo ESMA, ESRB in pristojne organe AIS o ukrepih, sprejetih v zvezi s tem po postopku iz člena 50.

4. Uradno obvestilo iz odstavka 3 se pošlje vsaj deset delovnih dni pred začetkom učinkovanja ali podaljšanja veljavnosti predlaganega ukrepa. Uradno obvestilo vsebuje podrobnosti o predlaganem ukrepu, razloge za ukrep ter načrtovani začetek učinkovanja ukrepa. V izjemnih okoliščinah lahko pristojni organ matične države članice UAIS odloči, da predlagani ukrep začne učinkovati v obdobju iz prvega stavka.

5. ESMA opravlja vlogo spodbujanja in usklajevanja ter zlasti poskuša zagotoviti, da v zvezi z ukrepi, ki jih predlagajo pristojni organi v skladu z odstavkom 3, ti organi sprejmejo skladen pristop.

6. ESMA izda mnenje pristojnim organom matične države članice UAIS o predlaganem ali sprejetem ukrepu, po tem, ko je dobil uradno obvestilo iz odstavka 3. Mnenje lahko zlasti obravnava dejansko izpolnjevanje pogojev za sprejemanje ukrepov, ustreznost in trajanje ukrepov.

7. Na podlagi informacij, sprejetih v skladu z odstavkom 2, in ob upoštevanju nasveta ESRB lahko ESMA določi, da finančni vzvod, ki ga uporablja UAIS ali skupina UAIS, znatno ogroža stabilnost in celovitost finančnega sistema ter lahko pristojnim organom izda mnenje, ki določa popravne ukrepe, ki jih je treba sprejeti, vključno z omejitvijo ravni finančnih vzvodov, ki jih ta UAIS ali ta skupina UAIS lahko uporabi. ESMA nemudoma obvesti pristojne organe, ESRB in Komisijo o vsaki taki določitvi.

8. Če pristojni organ predlaga ukrepanje, ki je v nasprotju z mnenjem ESMA iz odstavkov 6 in 7, ta organ obvesti ESMA in navede svoje razloge. ESMA lahko objavi dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati mnenja. ESMA se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov pristojnega organa za neupoštevanje tega mnenja. Zadevni pristojni organi so o takšni objavi vnaprej obveščeni.

9. Komisija v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 z delegiranimi akti sprejme ukrepe, ki določajo načela za pojasnjevanje okoliščin, v katerih pristojni organi uporabljajo določbe iz odstavka 3, ob upoštevanju različnih strategij AIS, različnih tržnih pogojev, v katerih AIS deluje in možnih pro-cikličnih učinkov uporabljanja navedenih določb.

Obveznosti za UAIS, ki upravljajo AIS, ki obvladujejo družbe, ki ne kotirajo na borzi, in izdajatelje

(a) UAIS, ki upravljajo enega ali več AIS, ki bodisi posamično ali združeni na podlagi sporazuma, katerega cilj je obvladovanje druge družbe, obvladujejo družbo, ki ne kotira na borzi, v skladu z odstavkom 5;

(b) UAIS, ki sodelujejo z enim ali več drugimi UAIS, na podlagi sporazuma, v skladu s katerim AIS, ki jih ti UAIS združeni upravljajo, obvladujejo družbo, ki ne kotira na borzi, v skladu z odstavkom 5.

2. Ta oddelek se ne uporablja, kadar so zadevne družbe, ki ne kotirajo na borzi:

(a) mala in srednje velika podjetja v smislu člena 2(1) Priloge k Priporočilu Komisije 2003/361/ES z dne 6. maja 2003 o opredelitvi mikro-, malih in srednje velikih podjetij ( 8 ); ali

(b) namenske družbe, ustanovljene za nakup, posest ali upravne naloge nepremičninskega premoženja.

3. Brez poseganja v odstavka 1 in 2 tega člena, se člen 27(1) uporablja tudi za UAIS, ki upravljajo AIS, ki imajo manjšinsko udeležbo v družbi, ki ne kotira na borzi.

4. Člen 28(1), (2) in (3) ter člen 30 se uporabljajo tudi za UAIS, ki upravljajo AIS, ki obvladujejo izdajatelje. Za namene navedenih členov se smiselno uporabljata odstavka 1 in 2 tega člena.

5. Za namene tega oddelka obvladovanje pomeni več kot 50 % glasovalnih pravic v družbi, ki ne kotira na borzi.

Pri izračunu deleža glasovalnih pravic, ki jih ima zadevni AIS, se razen glasovalnih pravic, ki jih ima zadevni AIS neposredno, ob upoštevanju obvladovanja iz prvega pododstavka, upoštevajo tudi glasovalne pravice:

(b) fizičnih ali pravnih oseb, ki delujejo v svojem imenu in za račun AIS ali podjetja, ki ga nadzira AIS.

Odstotek glasovalnih pravic se izračuna na podlagi vseh delnic z glasovalno pravico, tudi če je ta začasno odvzeta.

Ne glede na točko (i) člena 4(1), se za namene člena 28(1), (2) in (3) in člena 30 te direktive obvladovanje izdajateljev določi v skladu s členom 5(3) Direktive 2004/25/ES.

6. Ta oddelek se uporablja ob upoštevanju pogojev in omejitev iz člena 6 Direktive 2002/14/ES.

7. Ta oddelek se uporablja brez poseganja v kakršna koli strožja pravila, ki jih sprejmejo države članice v zvezi s pridobitvijo kapitalskih deležev izdajateljev in družb, ki ne kotirajo na borzi, na njihovem ozemlju.

Uradno obvestilo o pridobitvi kontrolnega deleža in obvladovanja družb, ki ne kotirajo na borzi

1. Države članice zahtevajo, da kadar AIS pridobi, ima ali razpolaga z deleži družbe, ki ne kotira na borzi, potem UAIS, ki upravlja ta AIS, uradno obvesti pristojni organ matične države članice o deležu glasovalnih pravic družbe, ki ne kotira na borzi, ki jih ima AIS kadar koli, ko to razmerje doseže, preseže ali pade pod prag 10 %, 20 %, 30 %, 50 %, in 75 %.

2. Kadar AIS v skladu s členom 26(1) in v povezavi z njegovim odstavkom 5 obvladuje, posamično ali združeno, družbo, ki ne kotira na borzi, države članice zahtevajo, da UAIS, ki upravlja ta AIS, o obvladovanju, uradno obvesti:

(b) delničarje, katerih istovetnost in naslovi so UAIS na voljo oziroma mu jih lahko družba, ki ne kotira na borzi, da na voljo ali pa jih pridobi s pomočjo registra, do katerega UAIS ima ali lahko pridobi dostop, in

(b) pogoje, pod katerimi je bilo obvladovanje doseženo, vključno z informacijami o istovetnosti različnih udeleženih delničarjev, fizičnih ali pravnih oseb, pooblaščenih za glasovanje v njihovem imenu, in če je to potrebno o verigi podjetij, zaradi katerih dejansko imajo glasovalne pravice;

4. V svojem uradnem obvestilu družbi, ki ne kotira na borzi, UAIS od upravnega odbora družbe zahteva, da nemudoma obvesti predstavnike delavcev ali v primeru, ko teh ni, same delavce o obvladovanju AIS, ki ga upravlja UAIS, ter o informacijah iz odstavka 3. UAIS si kar najbolje prizadeva za zagotovitev, da upravni odbor v skladu s tem členom pravočasno obvesti predstavnike delavcev ali, če slednjih ni, delavce same.

5. Uradna obvestila iz odstavkov 1, 2 in 3 se izvedejo čim prej in ne pozneje kot v desetih delovnih dneh od datuma, ko je AIS dosegel, presegel ali padel pod zadevni prag oziroma, ko je začel obvladovati družbo, ki ne kotira na borzi.

1. Države članice zahtevajo, da ko AIS obvladuje, posamično ali združeno družbo, ki ne kotira na borzi, ali izdajatelja v skladu s členom 26(1) in v povezavi z njegovim odstavkom 5, UAIS, ki upravlja ta AIS, da na voljo informacije, določene v odstavku 2 tega člena:

(b) delničarjem, katerih istovetnost in naslovi so UAIS na voljo oziroma mu jih lahko da na voljo družba ali pa jih pridobi s pomočjo registra, do katerega UAIS ima ali lahko pridobi dostop, in

Države članice lahko zahtevajo, da so informacije iz odstavka 2 prav tako na voljo pristojnim organom družbe, ki ne kotira na borzi, ki jih države članice lahko v ta namen določijo.

(a) istovetnost UAIS, ki bodisi sami ali v dogovoru z drugimi UAIS upravljajo AIS, ki so dosegli obvladovanje;

(b) politiko preprečevanja in obvladovanja nasprotij interesov, zlasti med UAIS, AIS in družbo, vključno z informacijami o posebnih zaščitnih ukrepih, določenih za zagotovitev, da je vsak dogovor med UAIS in/ali AIS ter družbo sklenjen, in

3. V svojem uradnem obvestilu družbi v skladu s točko (a) odstavka 1 zahteva UAIS od upravnega odbora družbe, da nemudoma obvesti predstavnike delavcev ali v primeru, ko teh predstavnikov ni, same delavce o informacijah iz odstavka 1. UAIS si kar najbolj prizadeva za zagotovitev, da upravni odbor v skladu s tem členom pravočasno obvesti predstavnike delavcev ali, v primeru, ko teh ni, same delavce.

4. Države članice zahtevajo, da kadar AIS obvladuje, posamično ali združeno družbo, ki ne kotira na borzi, v skladu s členom 26(1) in v povezavi z njegovim odstavkom 5, UAIS, ki upravlja ta AIS, zagotovi, da AIS ali UAIS, ki deluje v imenu AIS, razkrije svoje namere v zvezi s prihodnjim poslovanjem družbe, ki ne kotira na borzi, in verjetne posledice takšnega načrta za zaposlovanje, skupaj z vsako vsebinsko spremembo pogojev zaposlovanja:

(b) delničarjem družbe, ki ne kotira na borzi, katerih istovetnost in naslovi so UAIS na voljo oziroma jih lahko pridobi od družbe, ki ne kotira na borzi ali s pomočjo registra, do katerega UAIS ima ali lahko pridobi dostop.

Poleg tega UAIS, ki upravlja zadevni AIS, zahteva in si kar najbolje prizadeva za zagotovitev, da upravni odbor družbe, ki ne kotira na borzi, da na voljo informacije, določene v prvem pododstavku, predstavnikom delavcev, ali kjer teh ni, samim delavcem družbe, ki ne kotira na borzi.

5. Države članice zahtevajo, da ko AIS obvladuje družbo, ki ne kotira na borzi, v skladu s členom 26(1) in v povezavi z njegovim odstavkom 5, UAIS, ki upravlja tak AIS, zagotovi pristojnim organom matične države članice in vlagateljem v AIS informacije o financiranju obvladovanja.

Posebne določbe v zvezi z letnim poročilom AIS, ki obvladujejo družbe, ki ne kotirajo na borzi

1. Države članice zahtevajo, da kadar AIS obvladuje, posamično ali združeno, družbo, ki ne kotira na borzi, v skladu s členom 26(1) in v povezavi z njegovim odstavkom 5, UAIS, ki upravlja ta AIS:

(a) zahteva in si kar najbolje prizadeva za zagotovitev, da je letno poročilo družbe, ki ne kotira na borzi, sestavljeno v skladu z odstavkom 2, upravni odbor družbe pa ga da na voljo vsem predstavnikom delavcev ali, kjer teh ni, samim delavcem v istem obdobju, kot je potreben za sestavo takšnega letnega poročila v skladu z veljavnim nacionalnim pravom, ali

(b) za vsak tak AIS vključijo v letno poročilo iz člena 22 informacije iz odstavka 2, povezane z zadevno družbo, ki ne kotira na borzi.

2. Dodatne informacije, ki jih je treba vključiti v letno poročilo družbe ali AIS v skladu z odstavkom 1, vključujejo vsaj pošten pregled razvoja poslovanja družbe in njenega položaja na koncu obdobja, ki ga zajema letno poročilo. Poročilo mora navesti tudi:

(a) zahteva in si kar najbolje prizadeva, da upravni odbor družbe, ki ne kotira na borzi, da na voljo informacije v zvezi z zadevno družbo, kot je določeno v točki (b) odstavka 1, vsem predstavnikom delavcev zadevne družbe, ali, kjer teh ni, delavcem samim, v obdobju iz člena 22(1), ali

(b) da na voljo informacije iz točke (a) odstavka 1 vlagateljem v AIS, če so že razpoložljive, v obdobju, navedenem v členu 22(1), nikakor pa ne pozneje od datuma, ko je družba, ki ne kotira na borzi, sestavila letno poročilo v skladu nacionalnim veljavnim pravom.

1. Države članice zahtevajo, da ko AIS obvladuje, posamično ali združeno, družbo, ki ne kotira na borzi, ali izdajatelja, v skladu s členom 26(1) in v povezavi z njegovim odstavkom 5, UAIS, ki upravlja ta AIS, 24 mesecev po začetku obvladovanja družbe:

(a) ne sme spodbujati, podpirati ali naročiti razdelitve, zmanjšanja kapitala, odkupa delnic in/ali pridobivanja lastnih delnic družbe, kot je določeno v odstavku 2;

(b) če ima UAIS dovoljenje, da na sejah glasuje v imenu AIS v nadzornih telesih družbe, ne glasuje za razdelitev, zmanjšanje kapitala, odkup delnic in/ali pridobitev lastnih delnic družbe, kot je določeno v odstavku 2, in

(c) v vsakem primeru si prizadeva za preprečitev razdelitve, zmanjšanja kapitala, odkupa delnic in/ali pridobitve lastnih delnic družbe, kot je določeno v odstavku 2.

(a) vsa razdelitev delničarjem, opravljena na zadnji dan zadnjega poslovnega leta, ko so ali bi postala čista sredstva, kot so določena v letnih računovodskih izkazih družbe, nižja od zneska vpisanega kapitala, skupaj z rezervami, ki mogoče ne bi bila razdeljena v skladu z zakonom ali statutom, pri čemer se razume, da kadar znesek nevpoklicanega vpisanega kapitala ni vključen v sredstva, prikazana v bilanci stanja, se ta znesek odšteje od zneska vpisanega kapitala;

(b) vsa razdelitev delničarjem, katerih znesek bi presegel znesek dobička na koncu zadnjega poslovnega leta, h kateremu se prištejejo vsi preneseni dobički in za ta namen uporabljeni zneski iz rezerv, in od katerih se odštejejo prenesene izgube in zneski, ki so po zakonu ali statutu preneseni v rezervo;

(c) obseg, v katerem so dovoljene pridobitve lastnih delnic, pridobitve družbe, skupaj z delnicami, ki jih je družba predhodno pridobila in hranila, ter deleže, katere je pridobila oseba, ki deluje v svojem imenu in za račun družbe, ki bi imele učinek zmanjšanja čistih vrednosti pod znesek, ki je naveden v točki (a).

(a) izraz „razdelitev“ iz točk (a) in (b) navedenega odstavka vključuje zlasti izplačila dividend in obresti v zvezi z delnicami;

(b) določbe o zmanjšanju kapitala se ne uporabljajo za zmanjšanje vpisanega kapitala, katerega namen je izravnati nastale izgube ali vključiti zneske v rezerve, ki se jih ne da razdeliti, če po tej operaciji znesek takšne rezerve ne znaša več kot 10 % zmanjšanega vpisanega kapitala, in

1. Države članice zagotovijo, da EU UAIS, ki ima dovoljenje, lahko trži enote ali deleže katerega koli EU AIS, ki ga upravlja, profesionalnim vlagateljem v matični državi članici UAIS, takoj ko so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

Kadar gre za napajalni EU AIS, se pravica do trženja iz prvega pododstavka uveljavlja pod pogojem, da je centralni AIS prav tako EU AIS, ki ga upravlja EU UAIS, ki ima dovoljenje.

2. UAIS pristojne organe v matični državi članici uradno obvesti o vsakem EU AIS, ki ga namerava tržiti.

K temu uradnemu obvestilu se priložijo dokumentacija in informacije, določene v Prilogi III.

3. V 20 delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila v skladu z odstavkom 2 pristojni organi matične države članice UAIS obvestijo UAIS, ali lahko začne tržiti AIS iz uradnega obvestila iz odstavka 2. Pristojni organi matične države članice UAIS lahko trženje AIS preprečijo le, če UAIS ne upravlja ali ne bo upravljal AIS v skladu s to direktivo ali če UAIS na splošno ne bo več usklajen ali ni usklajen s to direktivo. Če je odločitev pozitivna, lahko UAIS začne tržiti AIS v njegovi matični državi članici z dnem uradnega obvestila, s katerim pristojni organi matične države članice dovolijo, da UAIS začne tržiti AIS.

Če so pristojni organi različni, pristojni organi matične države članice UAIS prav tako uradno obvestijo pristojne organe AIS, da lahko UAIS začne tržiti enote ali deleže AIS.

4. V primeru bistvene spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2, UAIS najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu svoje matične države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi za vse spremembe, ki jih UAIS načrtuje, oziroma takoj po uvedbi spremembe za vse nenačrtovane spremembe.

Če v skladu z načrtovano spremembo UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali na splošno UAIS ne bi več izpolnjeval določb te direktive, zadevni pristojni organi nemudoma obvestijo UAIS, da ne more uvesti sprememb.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno uvede ali če je prišlo do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali UAIS na splošno ne bi več izpolnjeval določb te direktive, pristojni organi matične države članice UAIS sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 46, po potrebi pa tudi izrecno prepovedo trženje AIS.

5. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

Komisijo se pooblasti, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

6. Brez poseganja v člen 43(1) države članice zahtevajo, da se AIS, ki jih upravljajo in tržijo UAIS, tržijo le profesionalnim vlagateljem.

Trženje enot ali deležev EU AIS v drugih državah članicah, kot je matična država članica UAIS

1. Države članice zagotovijo, da lahko EU UAIS, ki ima dovoljenje, trži enote ali deleže EU AIS, ki ga upravlja, profesionalnim vlagateljem v drugi državi članici, kot je matična država UAIS, takoj ko so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

Kadar je EU AIS napajalni AIS, se pravica do trženja iz prvega pododstavka uveljavlja pod pogojem, da je centralni AIS prav tako EU AIS, ki ga upravlja EU UAIS, ki ima dovoljenje.

2. UAIS pristojne organe v matični državi članici uradno obvesti o vsakem EU AIS, ki ga namerava tržiti.

K temu uradnemu obvestilu se priložijo dokumentacija in informacije, določene v Prilogi IV.

3. Pristojni organi matične države članice UAIS v 20 delovnih dneh po datumu prejema popolne dokumentacije iz odstavka 2 posredujejo pristojnim organom držav članic, v katerih se bo AIS tržil, to popolno dokumentacijo. Takšen prenos se lahko zgodi le, če upravljanje AIS s strani UAIS je in tudi bo v skladu s to direktivo ter če je UAIS na splošno usklajen s to direktivo.

Pristojni organi matične države članice UAIS priložijo izjavo, da ima zadevni UAIS dovoljenje za upravljanje AIS s posebno naložbeno strategijo.

4. Po posredovanju popolne dokumentacije pristojni organi matične države članice UAIS nemudoma uradno obvestijo UAIS o posredovanju. UAIS lahko začne tržiti enote ali deleže AIS v državi članici gostiteljici UAIS z dnem tega uradnega obvestila.

Če so pristojni organi različni, pristojni organi matične države članice UAIS prav tako obvestijo pristojne organe matične države članice AIS, da lahko UAIS začne tržiti deleže ali enote AIS v državi članici gostiteljici UAIS.

5. Za ureditve iz točke (h) Priloge IV veljajo zakoni in nadzor države članice gostiteljice UAIS.

6. Države članice zagotovijo, da se uradno obvestilo UAIS iz odstavka 2 in izjava iz odstavka 3 predložita v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi sprejmejo elektronski prenos in vložitev dokumentov iz odstavka 3.

7. V primeru bistvene spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2, UAIS najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu svoje matične države članice predloži pisno obvestilo o vsaki načrtovani spremembi, ali takoj po uvedbi nenačrtovane spremembe.

Če v skladu z načrtovano spremembo UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo, ali na splošno UAIS ne bi bil več v skladu s to direktivo, zadevni pristojni organi nemudoma obvestijo UAIS, da ne more uvesti sprememb.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno uvede ali če je prišlo do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali UAIS na splošno ne bi bil več v skladu s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 46, po potrebi pa tudi izrecno prepovedo trženje AIS.

Če so spremembe sprejemljive, ker ne vplivajo na to, da UAIS upravlja AIS v skladu s to direktivo ali da UAIS sicer ni v skladu s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS o teh spremembah nemudoma obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS.

8. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

Komisijo se pooblasti, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9. Brez poseganja v člen 43(1) države članice zahtevajo, da se AIS, ki jih upravljajo in tržijo UAIS, tržijo le profesionalnim vlagateljem.

Pogoji za upravljanje EU AIS, ustanovljenih v drugih državah članicah, in zagotavljanje storitev v drugih državah članicah

1. Države članice zagotovijo, da lahko EU AIS, ki ima dovoljenje neposredno ali z ustanovitvijo podružnice:

(a) upravlja EU AIS, ustanovljene v drugi državi članici, če ima UAIS dovoljenje za upravljanje te vrste AIS;

(b) v drugi državi članici zagotavlja storitve iz člena 6(4), za katere ima dovoljenje.

2. UAIS, ki namerava prvič zagotavljati dejavnosti in storitve iz odstavka 1, pristojnim organom svoje matične države članice sporoči naslednje informacije:

(a) državo članico, v kateri namerava neposredno upravljati AIS ali ustanoviti podružnico in/ali zagotavljati storitve iz člena 6(4);

(b) poslovni načrt, ki vsebuje zlasti storitve, ki jih namerava izvajati, in/ali AIS, ki jih namerava upravljati.

3. Če namerava UAIS ustanoviti podružnico, predloži poleg informacij iz odstavka 2 tudi naslednje informacije:

4. Pristojni organi matične države članice UAIS v enem mesecu po prejemu popolne dokumentacije v skladu z odstavkom 2 ali v dveh mesecih po prejemu popolne dokumentacije iz odstavka 3, pristojnim organom države članice gostiteljice UAIS posredujejo to popolno dokumentacijo. Do tega prenosa pride le, če UAIS upravlja in bo upravljal AIS v skladu s to direktivo ter če je UAIS sam v skladu s to direktivo.

Pristojni organi matične države članice UAIS priložijo izjavo, da ima zadevni UAIS dovoljenje za upravljanje.

Pristojni organi matične države članice UAIS o tem posredovanju dokumentacije nemudoma uradno obvestijo UAIS.

Po prejemu uradnega obvestila o posredovanju lahko UAIS začne zagotavljati svoje storitve v državi članici gostiteljici UAIS.

5. Država članica gostiteljica UAIS zadevnemu UAIS ne naloži nobenih dodatnih zahtev v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta direktiva.

6. V primeru spremembe katere koli informacije, sporočene v skladu z odstavkom 2 in, če je to ustrezno, odstavkom 3, UAIS najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnemu organu matične države članice predloži pisno obvestilo o tej spremembi za vsako spremembo, ki jo UAIS načrtuje, ali takoj, ko se je sprememba uvedla.

Če v skladu z načrtovano spremembo UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo, ali če UAIS na splošno ne bi bil več v skladu s to direktivo, pristojni organi matične države članice nemudoma obvestijo UAIS, da ne more uvesti sprememb.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno uvede ali če je prišlo do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali UAIS na splošno ne bi bil več v skladu s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 46.

Če so spremembe sprejemljive, ker ne vplivajo na to, da UAIS upravlja AIS v skladu s to direktivo ali da je UAIS na splošno v skladu s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS o teh spremembah nemudoma obvestijo pristojne organe države članice gostiteljice UAIS.

7. Za zagotovitev dosledne uskladitve s tem členom lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da se opredeli, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Komisijo se pooblasti, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih izvedbenih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predloge in postopki za posredovanje informacij v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Komisijo se pooblasti, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pogoji za EU UAIS, ki upravljajo ne-EU AIS, ki se ne tržijo v državah članicah

1. Države članice zagotovijo, da EU UAIS, ki ima dovoljenje za upravljanje, lahko upravlja EU AIS, ki se ne tržijo v Uniji, če:

(a) UAIS izpolnjuje vse zahteve iz te direktive v zvezi s temi AIS, razen zahtev iz členov 21 in 22, in

(b) so sklenjeni ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice UAIS in nadzornimi organi tretje države, v katerem je EU AIS ustanovljen, da se vsaj zagotovi učinkovita izmenjava informacij, ki omogoča pristojnim organom matične države članice UAIS izvajanje njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo.

2. Da bi oblikovali skupni okvir za poenostavitev sklepanja dogovorov o sodelovanju s tretjimi državami, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe v zvezi z dogovori o sodelovanju iz odstavka 1.

3. Da bi zagotovili enotno uporabo tega člena, ESMA pripravi smernice za določitev pogojev za uporabo ukrepov, ki jih v zvezi z dogovori o sodelovanju sprejme Komisija iz odstavka 1.

1. Države članice zagotovijo, da EU UAIS, ki ima dovoljenje, profesionalnim vlagateljem v Uniji lahko trži enote ali deleže EU AIS, ki jih upravlja, ter napajalnih EU AIS, ki ne izpolnjujejo zahtev iz drugega pododstavka člena 31(1), takoj ko so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

2. UAIS morajo izpolnjevati vse zahteve iz te direktive, z izjemo poglavja VI. Poleg tega morajo biti izpolnjeni še naslednji pogoji:

(a) skleniti se morajo ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnimi organi matične države članice UAIS in nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, da se zagotovi vsaj učinkovita izmenjava informacij, ob upoštevanju člena 50(4), ki pristojnim organom omogoča, da svoje dolžnosti izvajajo v skladu s to direktivo;

(b) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, s strani FATF ni uvrščena na seznam kot država ali ozemlje, ki ne sodeluje;

(c) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, je podpisala sporazum z matično državo članico UAIS, ki ima dovoljenje, in z vsako drugo državo članico, v kateri se nameravajo tržiti enote ali deleži ne-EU AIS, ki v celoti izpolnjuje standarde iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z vsemi večstranskimi davčnimi sporazumi.

Kadar se pristojni organ druge države članice ne strinja z oceno o uporabi točk (a) in (b) prvega pododstavka pristojnih organov matične države članice UAIS, lahko zadevni pristojni organi to zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3. Če namerava UAIS tržiti enote ali deleže ne-EU AIS v njegovi matični državi članici, UAIS uradno obvesti pristojne organe v njegovi matični državi članici o vsakem ne-EU AIS, ki ga namerava tržiti.

K temu uradnemu obvestilu se priložijo dokumentacija in informacije iz Priloge III.

4. Pristojni organi matične države članice UAIS najpozneje v 20 delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila iz odstavka 3 obvestijo UAIS, ali lahko na njenem ozemlju začne tržiti AIS iz uradnega obvestila iz odstavka 3. Pristojni organi matične države članice UAIS trženje AIS preprečijo le, če UAIS ne upravlja AIS ali kaže, da ga ne bo upravljal v skladu s to direktivo ali da UAIS sicer ni ali ne bo usklajen s to direktivo. Če je odločitev pozitivna, lahko UAIS začne tržiti AIS v svoji matični državi članici na datum, ko so ga o tem uradno obvestili pristojni organi.

Pristojni organi matične države članice UAIS prav tako obvestijo ESMA, da lahko UAIS začne tržiti enote ali deleže AIS v matični državi članici UAIS.

5. Če namerava UAIS tržiti enote ali deleže ne-EU AIS v državi članici, ki ni njegova matična država članica, UAIS pošlje pristojnim organom v svoji matični državi članici uradno obvestilo o vsakem ne-EU AIS, ki ga namerava tržiti.

K temu uradnemu obvestilu se priložijo dokumentacija in informacije iz Priloge IV.

6. Pristojni organi matične države članice UAIS najpozneje v 20 delovnih dneh po datumu prejema popolne dokumentacije iz odstavka 5 posredujejo to popolno dokumentacijo pristojnim organom države članice, v kateri se namerava tržiti AIS. Do tega prenosa pride le, če UAIS upravlja in bo še naprej upravljal AIS v skladu s to direktivo ter če je UAIS tudi sicer usklajen s to direktivo.

Pristojni organi matične države članice UAIS priložijo izjavo, da ima zadevni UAIS dovoljenje, da upravlja AIS s to posebno naložbeno strategijo.

7. Po posredovanju popolne dokumentacije pristojni organi matične države članice UAIS nemudoma uradno obvestijo UAIS o posredovanju. UAIS lahko začne tržiti AIS v zadevni državi članici gostiteljici UAIS z dnem tega uradnega obvestila pristojnih organov.

Pristojni organi matične države članice UAIS prav tako obvestijo ESMA, da lahko UAIS začne tržiti enote ali deleže AIS v državi članici gostiteljici UAIS.

8. Za ureditve iz točke (h) Priloge IV veljajo zakoni in nadzor države članice gostiteljice UAIS.

9. Države članice zagotovijo, da se uradno pismo UAIS iz odstavka 5 in izjavo iz odstavka 6 predložita v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi sprejmejo elektronski prenos in vložitev dokumentov iz odstavka 6.

10. V primeru bistvene spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 3 ali 5, UAIS najmanj en mesec pred uvedbo spremembe pristojnim organom njegove matične države članice predloži pisno obvestilo o tej načrtovani spremembi ali takoj po nenačrtovani spremembi.

Če v skladu z načrtovano spremembo UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo, ali če UAIS ne bi več izpolnjeval njenih določb, pristojni organi matične države članice UAIS nemudoma obvestijo UAIS, da ne sme uvesti sprememb.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno uvede ali če je prišlo do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali UAIS sicer ne bi več bil usklajen s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS sprejmejo vse ustrezne ukrepe v skladu s členom 46, vključno z izrecno prepovedjo trženja AIS, če je to potrebno.

Če so spremembe sprejemljive, ker ne vplivajo na to, da UAIS upravlja AIS v skladu s to direktivo ali da je UAIS sicer usklajen s to direktivo, pristojni organi matične države članice UAIS nemudoma obvestijo ESMA, če spremembe zadevajo prenehanje trženja določenih AIS ali dodatne AIS, da tržijo, po potrebi pa o teh spremembah obvestijo tudi pristojne organe države članice gostiteljice UAIS.

11. Da bi oblikovali skupni okvir za poenostavitev sklepanja dogovorov o sodelovanju s tretjimi državami, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe v zvezi z dogovori o sodelovanju iz točke (a) odstavka 2.

12. Za zagotovitev enotne uporabe tega člena lahko ESMA pripravi smernice za določitev pogojev za uporabo ukrepov, ki jih Komisija sprejme v zvezi z dogovori o sodelovanju iz točke (a) odstavka 2.

13. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi minimalno vsebino dogovorov o sodelovanju iz točke (a) odstavka 2, zato da se zagotovi, da lahko pristojni organi matične države članice in pristojni organi države članice gostiteljice prejmejo dovolj informacij za izvajanje njihovih nadzornih in preiskovalnih pooblastil na podlagi te direktive.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

14. Za dosledno uskladitev tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi postopke za usklajevanje in izmenjavo informacij med pristojnim organom matične države članice in pristojnimi organi države članice gostiteljice UAIS.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

15. Če pristojni organ zavrne prošnjo za izmenjavo informacij v skladu z regulativnimi tehničnimi standardi iz odstavka 14, lahko zadevni pristojni organi zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

16. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

17. Brez poseganja v člen 43(1) države članice zahtevajo, da se AIS, ki jih upravljajo in tržijo UAIS, tržijo le profesionalnim vlagateljem.

Pogoji za trženje ne-EU AIS, ki jih upravlja EU UAIS, v državah članicah brez enotne licence

1. Brez poseganja v člen 35 lahko države članice dovolijo EU UAIS, ki ima dovoljenje, da samo na njihovem ozemlju profesionalnim vlagateljem trži enote ali deleže ne-EU AIS, ki jih upravlja, in napajalnih EU AIS, ki ne izpolnjujejo zahtev iz drugega pododstavka člena 31(1), če:

(a) UAIS izpolnjuje vse zahteve iz te direktive, z izjemo člena 21. Ta UAIS kljub temu poskrbi za imenovanje enega ali več subjektov za izvajanje nalog iz člena 21(7), (8) in (9). UAIS sam ne izvaja teh nalog. UAIS zagotavlja svojim nadzornim organom informacije o istovetnosti subjektov, pristojnih za izvajanje nalog iz člena 21(7), (8) in (9);

(b) so sklenjeni ustrezni dogovori o sodelovanju za namene nadzora sistemskega tveganja, v skladu z mednarodnimi standardi, med pristojnimi organi matične države članice UAIS in nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij, ki omogoča pristojnim organom matične države članice UAIS izvajanje njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo;

2. Države članice lahko za namene tega člena uvedejo strožja pravila za UAIS v zvezi s trženjem enot ali deležev ne-EU AIS vlagateljem na njihovem ozemlju.

3. Da bi oblikovali skupni okvir in poenostavili sklepanje tovrstnih dogovorov o sodelovanju s tretjimi državami, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe v zvezi z dogovori o sodelovanju iz odstavka 1.

4. Da bi zagotovili enotno uporabo tega člena, ESMA pripravi smernice za določitev pogojev za uporabo ukrepov, ki jih v zvezi z dogovori o sodelovanju sprejme Komisija v skladu z odstavkom 1.

Izdaja dovoljenj ne-EU UAIS, ki nameravajo upravljati EU AIS in/ali v skladu s členom 39 ali 40 v Uniji tržiti AIS, ki jih upravljajo

1. Države članice zahtevajo, da ne-EU UAIS, ki nameravajo upravljati EU AIS in/ali v skladu s členom 39 ali 40 v Uniji tržiti AIS, ki jih upravljajo, pridobijo predhodno dovoljenje pristojnega organa svoje referenčne države članice v skladu s tem členom.

2. Ne-EU UAIS, ki nameravajo pridobiti predhodno dovoljenje iz odstavka 1, so usklajeni s to direktivo, razen poglavja VI. Če in kolikor usklajenost z določbo te direktive ni združljiva z usklajenostjo s pravom, ki velja za ne-EU UAIS in/ali ne-EU AIS, ki se trži v Uniji, UAIS ni obvezan za usklajenost s to določbo iz te direktive, če lahko izkaže, da:

(a) je nemogoče združiti to usklajenost z usklajenostjo z zavezujočo določbo prava, ki velja za ne-EU UAIS in/ali ne-EU AIS, ki se trži v Uniji;

(b) v pravu, ki velja za ne-EU UAIS in/ali ne-EU AIS obstaja enakovredno pravilo z enakim regulativnim namenom, ki nudi vlagateljem v ustrezni AIS enako raven varstva, in

3. Ne-EU UAIS, ki namerava pridobiti predhodno dovoljenje iz odstavka 1, ima pravnega zastopnika, ustanovljenega v njegovi referenčni državi članici. Pravni zastopnik deluje kot kontaktna točka UAIS v Uniji in je zadolžen za vso uradno korespondenco med pristojnimi organi in UAIS ter med vlagatelji EU zadevnega AIS in UAIS, kot je določeno v tej direktivi. Pravni zastopnik skupaj z UAIS izvaja nalogo usklajevanja, ki je povezana z upravljanjem in trženjem, ki ju izvaja UAIS v skladu s to direktivo.

(a) če namerava ne-EU UAIS tržiti samo en ali več EU AIS, ustanovljenih v isti državi članici in ne namerava tržiti nobenega AIS v skladu s členom 39 ali 40 v Uniji, se matična država članica tega ali teh AIS šteje za referenčno državo članico, pristojni organi te države članice pa bodo odgovorni za postopek izdaje dovoljenja in nadzor UAIS;

(b) če namerava ne-EU UAIS tržiti več EU AIS, ki so ustanovljeni v različnih državah članicah in ne namerava tržiti nobenega AIS v skladu s členom 39 ali 40 v Uniji, je referenčna država članica:

(i) če ima AIS dovoljenje ali je registriran v državi članici, matična država članica AIS ali država članica, v kateri UAIS namerava tržiti AIS;

(ii) če AIS nima dovoljenja ali ni registriran v državi članici, država članica, v kateri UAIS namerava tržiti AIS;

(d) če namerava ne-EU UAIS tržiti samo en ne-EU AIS v samo eni državi članici Unije, bo referenčna država ta država članica;

(e) če namerava ne-EU UAIS tržiti samo en EU AIS, vendar v različnih državah članicah, je referenčna država članica:

(i) če ima AIS dovoljenje ali je registriran v državi članici, matična država članica AIS ali ena izmed držav članic, v kateri UAIS namerava razviti učinkovito trženje, ali

(ii) če AIS nima dovoljenja ali ni registriran v državi članici, ena od držav članic, v kateri UAIS namerava razviti učinkovito trženje;

(f) če namerava ne-EU UAIS tržiti samo en ne-EU AIS, vendar v različnih državah članicah, je referenčna država članica ena izmed teh držav članic;

(g) če namerava ne-EU UAIS tržiti več EU AIS v Uniji, je referenčna država članica:

(i) če so ti AIS vsi registrirani ali imajo dovoljenje v isti državi članici, matična država članica teh AIS ali država članica, v kateri UAIS namerava razviti učinkovito trženje za večino teh AIS;

(ii) če ti AIS niso vsi registrirani ali nimajo dovoljenja v isti državi članici, država članica, v kateri UAIS namerava razviti učinkovito trženje za večino teh AIS;

(h) če namerava ne-EU UAIS tržiti več EU AIS ali več ne-EU AIS, ali več ne-EU AIS v Uniji, je referenčna država članica tista država članica, v kateri namerava razviti učinkovito trženje za večino teh AIS.

V skladu z merili, določenimi v točkah (b), (c)(i), (e), (f) in (g)(i) prvega pododstavka, je mogočih več referenčnih držav članic. V teh primerih zahtevajo države članice, da ne-EU UAIS, ki namerava upravljati EU AIS, ne da bi jih tržil, in/ali tržiti AIS, ki se tržijo v Uniji v skladu s členi 39 ali 40, vloži zahtevo pristojnim organom vseh držav članic, ki so možne referenčne države članice v skladu z merili, določenimi v navedenih točkah, da medsebojno določijo njegovo referenčno državo članico. Ti pristojni organi v enem mesecu od prejema take zahteve skupaj odločijo, katera bo referenčna država članica za te ne-EU UAIS. Pristojni organi države članice, ki je določena kot referenčna država članica, o tej določitvi nemudoma obvestijo svoj ne-EU UAIS. Če ne-EU UAIS ni pravočasno obveščen o odločitvi zadevnih pristojnih organov v sedmih dneh po sprejetju odločitve ali če se zadevni pristojni organi niso odločili v roku enega meseca, lahko ne-EU UAIS sam izbere referenčno državo članico na podlagi meril iz tega odstavka.

UAIS je sposoben dokazati svojo namero o razvoju učinkovitega trženja v posamezni državi članici, tako da razkrije svojo strategijo trženja pristojnim organom države članice, ki jo je navedel.

5. Države članice zahtevajo, da ne-EU UAIS, ki nameravajo upravljati EU AIS, ne da bi jih tržili, in/ali tržiti AIS, ki jih upravljajo, v Uniji v skladu s členom 39 ali 40, vloži zahtevo za dovoljenje v svoji referenčni državi članici.

Po prejemu vloge za pridobitev dovoljenja pristojni organi ocenijo, ali so z določitvijo UAIS v zvezi z njegovo referenčno državo članico upoštevana merila, določena v odstavku 4. Če pristojni organi menijo, da temu ni tako, zavrnejo zahtevo za dovoljenje ne-EU UAIS, pri čemer navedejo razloge za zavrnitev. Če pristojni organi menijo, da so bila merila iz odstavka 4 upoštevana, uradno obvestijo o tem ESMA in ga pozovejo, naj izda mnenje o njihovi oceni, ki so jo izvedli. Pristojni organi v svojem uradnem obvestilu ESMA navedejo obrazložitev UAIS o oceni v zvezi z referenčno državo članico in z informacijami o strategiji trženja UAIS.

V enem mesecu po prejemu uradnega obvestila iz drugega pododstavka, izda ESMA mnenje zadevnim pristojnim organom glede njihove ocene o referenčni državi članici v skladu z merili iz odstavka 4. ESMA lahko izda negativno mnenje le, če meni, da merila iz odstavka 4 niso bila upoštevana.

Medtem, ko ESMA razpravlja v skladu s tem odstavkom se tek roka iz člena 8(5) začasno prekine.

Če pristojni organi predlagajo izdajo dovoljenja, ki je v nasprotju z mnenjem ESMA iz tretjega pododstavka, ta organ obvesti ESMA in navede svoje razloge. ESMA lahko objavi dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati njegovega mnenja. ESMA se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem tega mnenja. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.

Če pristojni organi predlagajo izdajo dovoljenja, ki ni v skladu z mnenjem ESMA iz tretjega pododstavka, in UAIS namerava tržiti enote ali deleže AIS, ki ga upravlja na območju države članice, ki ni referenčna država članica, pristojni organi referenčne države članice prav tako obvestijo pristojne organe teh držav članic, pri čemer navedejo svoje razloge. Po potrebi pristojni organi referenčne države članice prav tako obvestijo pristojne organe matičnih držav članic o AIS, ki jih upravljajo UAIS, pri čemer navedejo svoje razloge.

6. Kadar se pristojni organ države članice ne strinja z določitvijo referenčne države članice UAIS, lahko zadevni pristojni organi predložijo zadevo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, podeljenimi na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

7. Brez poseganja v določbe iz odstavka 8 se dovoljenje ne izda, razen če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) UAIS navede referenčno državo članico v skladu z merili iz odstavka 4, pri čemer objavi strategijo trženja, zadevni pristojni organi pa so upoštevali postopek iz odstavka 5;

(b) UAIS je določil pravnega zastopnika, ki ima sedež v njegovi referenčni državi članici;

(c) pravni zastopnik je, skupaj z UAIS kontaktna točka ne-EU UAIS za vlagatelje v zadevne AIS, za ESMA in pristojne organe, kar zadeva dejavnosti, za katere ima UAIS dovoljenje v Uniji, in je vsaj dobro usposobljen za izvajanje funkcij skladnosti v skladu s to direktivo;

(d) sklenjeni so ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnimi organi referenčne države članice, pristojnimi organi matične države članice zadevnega EU AIS in nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS sedež, da se zagotovi vsaj učinkovita izmenjava informacij, ki omogoča pristojnim organom, da izvajajo svoje dolžnosti v skladu s to direktivo;

(e) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS, ni uvrščena na seznam FATF držav in ozemlj, ki ne sodelujejo;

(f) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS, je podpisala sporazum z referenčno državo članico, ki je popolnoma skladen s standardi iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, skupaj z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi;

(g) zakoni ali drugi predpisi tretje države, ki ureja UAIS, ali omejitve glede nadzornih in preiskovalnih pooblastil iz te direktive zaradi nadzornih organov tretjih držav ne ovirajo pristojnih organov pri učinkovitem izvajanju njihovih nadzornih nalog.

Kadar se pristojni organ druge države članice ne strinja z oceno o uporabi točk (a) do (e) in (g) tega odstavka pri pristojnih organih referenčne države članice UAIS, lahko to zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Kadar pristojni organ EU AIS v razumnem času ne sprejme potrebnih dogovorov o sodelovanju, kot je določeno v točki (d) prvega pododstavka, lahko pristojni organi referenčne države članice zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

8. Dovoljenje se izda v skladu s poglavjem II, ki se smiselno uporablja, pri čemer velja:

(i) z obrazložitvijo UAIS glede njegove ocene o referenčni državi članici v skladu z merili iz odstavka 4, skupaj z informacijami o strategiji trženja;

(ii) s seznamom določb te direktive, ki jih UAIS ne more izpolnjevati, saj izpolnjevanje teh določb v skladu z odstavkom 2, ni združljivo z ravnanjem v skladu z obveznimi določbami v pravu, ki velja za ne-EU UAIS ali ne-EU AIS, ki se trži v Uniji;

(iii) s pisnim dokazom, ki temelji na regulativnih tehničnih standardih, ki jih je razvil ESMA, da pravo zadevne tretje države zagotavlja pravilo, ki je enakovredno določbam, katerih izpolnjevanje je nemogoče, in ima enak regulativni namen in nudi enako raven zaščite vlagateljem v zadevni AIS in da UAIS spoštuje to zadevno enakovredno določbo; takšen pisni dokaz je podprt s pravnim mnenjem o obstoju zadevne nezdružljive obvezne določbe v pravu tretje države in vključuje opis regulativnega namena in narave varstva vlagatelja, in

(b) informacije iz člena 7(3) se lahko omejijo na AIS iz EU, ki jih namerava UAIS upravljati, oziroma na tiste AIS, ki jih upravlja UAIS, ki namerava tržiti v Uniji z enotno licenco;

(e) drugi pododstavek člena 8(5) se dopolni z „informacijami, zagotovljenimi v skladu s točko (a) člena 37(8)“.

Če se pristojni organ druge države članice ne strinja z dovoljenjem, ki ga izdajo pristojni organi referenčne države članice UAIS, lahko zadevni pristojni organi predložijo zadevo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

9. Če pristojni organi referenčne države članice menijo, da se lahko UAIS zanaša, da bo odstavek 2 izvzet iz upoštevanja nekaterih določb te direktive, o tem nemudoma uradno obvestijo ESMA. To oceno podprejo z informacijami, ki jih zagotovi UAIS v skladu s točkama (a)(ii) in (iii) odstavka 8.

V enem mesecu po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka izda ESMA mnenje zadevnim pristojnim organom o uporabi oprostitve glede skladnosti s to direktivo zaradi nezdružljivosti na podlagi določb iz odstavka 2. Mnenje lahko zlasti obravnava, ali se pogoji za takšne oprostitve zdijo izpolnjeni glede na informacije, ki jih zagotovi UAIS v skladu s točkama (a)(ii) in (iii) odstavka 8, ter glede na regulativne tehnične standarde o enakovrednosti. ESMA si prizadeva za vzpostavitev skupne evropske kulture na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter za zagotovitev usklajenih pristopov med nadzornimi organi v zvezi z uporabo tega odstavka.

Med pregledom ESMA v skladu s tem odstavkom se tek roka iz člena 8(5) začasno prekine.

Če pristojni organi referenčne države članice predlagajo izdajo dovoljenja, ki je v nasprotju z mnenjem ESMA iz drugega pododstavka, ta organ obvesti ESMA in navede svoje razloge. ESMA objavi dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali namerava upoštevati mnenja. ESMA se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki so jih pristojni organi navedli v zvezi z neupoštevanjem tega mnenja. Zadevni pristojni organi so o takšni objavi vnaprej obveščeni.

Če pristojni organi predlagajo izdajo dovoljenja, ki ni v skladu z mnenjem ESMA iz drugega pododstavka, in UAIS namerava tržiti enote ali deleže AIS, ki ga upravlja v državi članici, ki ni referenčna država članica, pristojni organi referenčne države članice prav tako obvestijo pristojne organe teh držav članic, pri čemer navedejo svoje razloge.

Če se pristojni organ druge države članice ne strinja z oceno ustvarjeno ob uporabi tega odstavka pri pristojnih organih referenčne države članice UAIS, lahko to zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

10. Pristojni organi referenčne države članice nemudoma obvestijo ESMA o izidu postopka za začetno dovoljenje, o vseh spremembah dovoljenja UAIS in vsakem odvzemu dovoljenja.

Pristojni organi obvestijo ESMA o zahtevku za pridobitev dovoljenja, ki so ga zavrnili, pri čemer zagotovijo podatke o UAIS, ki je zaprosil za dovoljenje in razloge za zavrnitev. ESMA ima osrednji register o teh podatkih, ki je na zahtevo na voljo pristojnim organom. Pristojni organi obravnavajo te informacije kot zaupne.

11. Prihodnji poslovni razvoj UAIS v Uniji ne bo vplival na določitev referenčne države članice. Vendar kadar UAIS v dveh letih po začetnem dovoljenju spremeni svojo strategijo trženja in bi ta sprememba vplivala na določitev referenčne države članice, če bi spremenjena strategija trženja bila tudi začetna strategija trženja, uradno obvesti UAIS pristojne organe prvotne referenčne države članice o tej spremembi še pred njeno uvedbo in navede svojo referenčno državo članico v skladu z merili iz odstavka 4 in na podlagi nove strategije. UAIS bo obrazložil svojo oceno tako, da prvotni referenčni državi članici razkrije novo strategijo trženja. Obenem bo UAIS zagotovil informacije o njegovem pravnem zastopniku, vključno z njegovim imenom in lokacijo. Pravni zastopnik mora imeti sedež v novi referenčni državi članici.

Prvotna referenčna država članica oceni, ali je določitev UAIS v skladu s prvim pododstavkom pravilna, in o tej oceni uradno obvesti ESMA. ESMA izda mnenje o oceni, ki jo izvedejo pristojni organi. Pristojni organi v svojem uradnem obvestilu ESMA navedejo obrazložitev UAIS o oceni v zvezi z referenčno državo članico in z informacijami o novi strategiji trženja UAIS.

V enem mesecu po prejemu uradnega obvestila iz drugega pododstavka izda ESMA mnenje zadevnim pristojnim organom glede svoje ocene. ESMA lahko izda negativno mnenje le, če meni, da merila iz odstavka 4 niso bila upoštevana.

Po prejemu mnenja ESMA pristojni organi prvotne referenčne države članice v skladu s tretjim pododstavkom obvestijo ne-EU UAIS, svojega prvotnega pravnega zastopnika in ESMA o svoji odločitvi.

Če se pristojni organi prvotne referenčne države članice strinjajo z oceno UAIS, potem o tej spremembi obvestijo tudi pristojne organe nove referenčne države članice. Prvotna referenčna država članica nemudoma predloži novi referenčni državi članici kopijo dokumentov o dovoljenju in nadzoru UAIS. Po datumu posredovanja dokumentov o dovoljenju in nadzoru so pristojni organi nove referenčne države članice pristojni za pridobitev dovoljenja in nadzor UAIS.

Kadar končna ocena pristojnih organov ni v skladu z mnenjem ESMA iz tretjega pododstavka:

(a) pristojni organ obvesti ESMA o tem in navede svoje razloge. ESMA objavi dejstvo, da pristojni organi ne upoštevajo ali ne nameravajo upoštevati mnenja. ESMA se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov za neupoštevanje, ki so jih navedli pristojni organi. Zadevni pristojni organi so o takšni objavi vnaprej obveščeni;

(b) kadar UAIS namerava tržiti enote ali deleže AIS, ki jih upravlja na območju države članice, ki ni prvotna referenčna država članica, pristojni organi te prvotne referenčne države članice prav tako obvestijo pristojne organe teh držav članic, pri čemer navedejo svoje razloge. Po potrebi pristojni organi referenčne države članice prav tako obvestijo pristojne organe matičnih držav članic AIS, ki jih upravljajo UAIS, pri čemer navedejo svoje razloge.

12. Če se pri dejanskem poslovanju UAIS v Uniji dve leti po pridobitvi dovoljenja izkaže, da se strategiji trženja, ki jo je UAIS predstavil v času odobritve, ni sledilo, ali da je UAIS podal neresnične izjave, ali če UAIS ne upošteva odstavka 11 pri spremembi svoje strategije trženja, pristojni organi prvotne referenčne države članice zaprosijo UAIS, naj navede pravilno referenčno državo članico, ki temelji na dejanski strategiji trženja. Postopek iz odstavka 11 se smiselno uporablja. Če UAIS ne upošteva zahteve pristojnih organov, ti organi odvzamejo dovoljenje.

Če UAIS spremeni svojo strategijo trženja po obdobju, ki je določeno v odstavku 11, in želi spremeniti referenčno državo članico na podlagi nove strategije trženja, lahko UAIS vloži zahtevo pri pristojnih organih prvotne referenčne države članice za spremembo referenčne države članice. Postopek iz odstavka 11 se smiselno uporablja.

Če se pristojni organ države članice ne strinja z oceno referenčne države članice po odstavku 11 ali tem odstavku, lahko zadevni pristojni organi predložijo zadevo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, podeljenimi na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

13. Vsak spor, ki bi nastal med pristojnimi organi referenčne države članice UAIS in UAIS, se rešuje v skladu s pravom referenčne države članice in je v njeni sodni pristojnosti.

Vsak spor, ki bi nastal med UAIS ali AIS in EU vlagatelji v zadevni AIS, se rešuje v skladu s pravom države članice in je v sodni pristojnosti države članice.

14. Komisija sprejme izvedbene akte, da bi tako določila postopek, ki ga upošteva možna referenčna država članica pri določanju referenčne države članice med temi državami članicami v skladu z drugim pododstavkom odstavka 4. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2).

15. Da bi oblikovali skupni okvir in poenostavili sklepanje dogovorov o sodelovanju s tretjimi državami, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe v zvezi z obveznostmi iz točke (d) odstavka 7.

16. Za zagotovitev enotne uporabe tega člena lahko ESMA pripravi smernice za določitev pogojev za uporabo ukrepov, ki jih Komisija sprejme v zvezi z dogovori o sodelovanju iz točke (d) odstavka 7.

17. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi minimalno vsebino dogovorov o sodelovanju iz točke (d) odstavka 7, zato da lahko pristojni organi referenčne države članice in pristojni organi države članice gostiteljice prejmejo dovolj informacij za izvajanje svojih nadzornih in preiskovalnih pooblastil na podlagi te direktive.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi od 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

18. Za dosledno uskladitev tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi postopke za usklajevanje in izmenjavo informacij med pristojnim organom referenčne države članice in pristojnimi organi države članice gostiteljice UAIS.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s postopkom iz členov 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

19. Če pristojni organ zavrne zahtevo za izmenjavo informacij v skladu s tem, kar je določeno v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 17, lahko zadevni pristojni organi zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu podeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

20. V skladu s členom 29 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA spodbuja učinkovito dvostransko in večstransko izmenjavo informacij med pristojnimi organi referenčne države članice ne-EU UAIS in pristojnimi organi države članice gostiteljice zadevnega UAIS, ob popolnem upoštevanju veljavnih določb o zaupnosti in varstvu podatkov iz ustrezne zakonodaje Unije.

21. V skladu s členom 31 Uredbe (EU) št. 1095/2010 ESMA izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja med pristojnimi organi referenčne države članice ne-EU UAIS in pristojnimi organi držav članic gostiteljic zadevnega UAIS. ESMA lahko zlasti:

(b) določa obseg informacij, ki jih mora pristojni organ referenčne države članice posredovati zadevnim pristojnim organom držav članic gostiteljic;

(c) sprejme vse ustrezne ukrepe v primeru razvoja dogodkov, ki lahko ogrozi delovanje finančnih trgov, zato da bi omogočil usklajevanje ukrepov, ki jih sprejmejo pristojni organi referenčne države članice in pristojni organi držav članic gostiteljic v zvezi z ne-EU UAIS.

22. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutek izvedbenih tehničnih standardov, da se določita oblika in vsebina zahtevka iz drugega pododstavka odstavka 12.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

23. Za zagotovitev enotne uporabe tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov:

(a) o načinu, na katerega mora UAIS upoštevati zahteve iz te direktive, ob upoštevanju, da je UAIS ustanovljen v tretji državi, ter zlasti predstavitev informacij iz členov 22 do 24;

(b) o pogojih, v skladu s katerimi se meni, da ima pravo, ki velja za ne-EU UAIS ali ne-EU AIS, enakovredno določbo, ki ima enak regulativni namen in nudi enako raven varstva zadevnim vlagateljem.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Medsebojni strokovni pregled pri izdaji dovoljenj ne-EU UAIS in nadzor nad njimi

1. ESMA letno izvaja analizo medsebojnih strokovnih pregledov glede nadzornih dejavnosti pristojnih organov v zvezi z izdajo dovoljenj ne-EU UAIS in nadzorom nad njimi z uporabo členov 37, 39, 40 in 41, da bi dodatno okrepil doslednost nadzornih ugotovitev v skladu s členom 30 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2. ESMA do 22. julija 2013 razvije metode za objektivno oceno pregledanih organov in primerjavo med njimi.

(a) stopnje dosežene konvergence pri nadzornih praksah pri izdaji dovoljenj ne-EU UAIS in nadzorom nad njimi;

(c) učinkovitosti in stopnje konvergence, dosežene pri izvrševanju te direktive in njenih izvedbenih ukrepov ter regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov, ki jih razvije ESMA skladno s to direktivo, vključno z upravnimi ukrepi in kaznimi, ki se ne-EU UAIS naložijo, če določbe te direktive niso upoštevane.

4. ESMA lahko na podlagi ugotovitev medsebojnega strokovnega pregleda izda smernice in priporočila v skladu s členom 16 Uredbe (EU) št. 1095/2010, da se vzpostavijo dosledne, učinkovite in uspešne nadzorne prakse za ne-EU UAIS.

5. Pristojni organi si na vse razpoložljive načine prizadevajo za uskladitev s temi smernicami in priporočili.

6. Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali namerava ravnati v skladu z njimi. Če jih ne upošteva ali namerava upoštevati, o tem obvesti ESMA in navede razloge za to odločitev.

7. ESMA objavi, da pristojni organ ne upošteva ali namerava upoštevati te smernice ali priporočila. V vsakem primeru posebej se lahko odloči tudi za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem te smernice ali priporočila. Pristojni organ je o tej objavi vnaprej obveščen.

8. ESMA v svojem poročilu, navedenim v členu 43(5) Uredbe (EU) št. 1095/2010 seznani Evropski parlament, Svet in Komisijo z izdanimi smernicami in priporočili v skladu s tem členom, pri čemer navede, kateri pristojni organi jih ne izpolnjujejo, in predstavi, kako namerava v prihodnosti zagotoviti, da bodo ti pristojni organi izpolnjevali njegova priporočila in smernice.

9. Komisija tovrstna poročila ustrezno upošteva pri pregledu te direktive v skladu s členom 69 in vseh morebitnih ocenah, ki bi jih utegnila izvesti.

10. ESMA omogoči, da so najboljše prakse, ki se lahko opredelijo iz teh medsebojnih pregledov, javno dostopne. Poleg tega se lahko javno objavijo tudi vsi ostali rezultati teh pregledov, če pristojni organ, ki se pregleduje, pristane na to.

1. Države članice zagotovijo, da lahko ne-EU UAIS, ki ima ustrezno dovoljenje, z enotno licenco trži enote ali deleže EU AIS, ki ga upravlja, profesionalnim vlagateljem v Uniji, čim so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

2. Če namerava UAIS tržiti enote ali deleže EU AIS v svoji referenčni državi članici, pristojne organe v zadevni državi članici uradno obvesti o vsakem EU AIS, ki ga namerava tržiti.

Temu uradnemu obvestilu se priloži dokumentacija in informacije iz Priloge III.

3. Pristojni organi referenčne države članice UAIS v 20 delovnih dneh po prejemu popolne dokumentacije iz odstavka 2 obvestijo UAIS, ali lahko na njenem ozemlju začne tržiti AIS iz uradnega obvestila. Pristojni organi referenčne države članice UAIS lahko trženje AIS preprečijo zgolj, če informacije v uradnem obvestilu kažejo, da UAIS ne upravlja AIS ali ga ne bo upravljal v skladu s to direktivo ali da UAIS sicer ne bo ali ni usklajen s to direktivo. Če je odločitev pozitivna, lahko UAIS začne tržiti AIS v svoji referenčni državi članici z dnem, določenim v uradnem obvestilu pristojnih organov v ta namen.

Pristojni organi referenčne države članice UAIS obvestijo tudi ESMA in pristojne organe države članice AIS, da lahko UAIS začne tržiti enote ali deleže AIS v svoji referenčni državi članici.

4. Če namerava UAIS tržiti enote ali deleže EU AIS v državah članicah, ki niso njegova referenčna država članica, uradno obvesti pristojne organe v svoji referenčni državi članici o vsakem EU AIS, ki ga namerava tržiti.

5. Pristojni organi referenčne države članice popolno dokumentacijo posredujejo pristojnim organom države članice, v kateri naj bi se enote ali deleži AIS tržili, v 20 delovnih dneh po datumu prejema popolne dokumentacije iz odstavka 4. Do tega prenosa lahko pride le, če UAIS upravlja in bo upravljal AIS v skladu s to direktivo ter če je UAIS sicer usklajen s to direktivo.

Pristojni organi referenčne države članice UAIS priložijo izjavo, da ima zadevni UAIS dovoljenje, da upravlja AIS s posebno naložbeno strategijo.

6. Ko pristojni organi referenčne države članice UAIS posredujejo popolno dokumentacijo, o tem nemudoma uradno obvestijo UAIS. UAIS lahko začne tržiti AIS v zadevnih državah članicah gostiteljicah UAIS z dnem tega uradnega obvestila.

Pristojni organi referenčne države članice UAIS obvestijo tudi ESMA in pristojne organe države članice AIS, da lahko UAIS začne tržiti enote ali deleže AIS v zadevnih državah članicah gostiteljicah UAIS.

7. Za ureditve iz točke (h) Priloge IV velja zakonodaja in nadzor držav članic gostiteljic UAIS.

8. Države članice zagotovijo, da se uradno obvestilo UAIS iz odstavka 4 in izjavo iz odstavka 5 predložita v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi sprejmejo elektronski prenos in vložitev dokumentov iz odstavka 6.

9. V primeru vsebinske spremembe katerega koli podatka, sporočenega v skladu z odstavkom 2 oziroma 4, UAIS pošlje pristojnemu organu referenčne države članice pisno obvestilo o vsaki načrtovani spremembi najmanj mesec dni pred njeno uvedbo ali takoj po uvedbi nenačrtovane spremembe.

Če zaradi načrtovane spremembe UAIS ne bi upravljal več AIS v skladu s to direktivo ali če sicer ne bi več bil usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice UAIS nemudoma obvestijo UAIS, da ne more uvesti sprememb.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno uvede ali če je prišlo do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali UAIS sicer ne bi več bil usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice UAIS sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 46, vključno z izrecno prepovedjo trženja AIS, če je to potrebno.

Če so spremembe sprejemljive, ker ne vplivajo na to, da UAIS upravlja AIS v skladu s to direktivo ali da je UAIS sicer usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice nemudoma obvestijo ESMA, ali spremembe zadevajo prenehanje trženja posameznega AIS ali dodatnih AIS, ki se tržijo, po potrebi pa o teh spremembah obvestijo tudi pristojne organe države članice gostiteljice.

10. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11. Države članice brez poseganja v člen 43(1) zahtevajo, da se AIS, ki jih upravljajo in tržijo UAIS, tržijo le profesionalnim vlagateljem.

1. Države članice zagotovijo, da lahko ne-EU UAIS, ki ima ustrezno dovoljenje, z enotno licenco trži enote ali deleže ne-EU AIS, ki ga upravlja, profesionalnim vlagateljem v Uniji, čim so izpolnjeni pogoji iz tega člena.

2. Poleg zahtev iz te direktive, ki se nanašajo na ne-EU UAIS, ne-EU UAIS izpolnjujejo naslednje pogoje:

(a) sklenejo se ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnimi organi referenčne države članice in nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, da se zagotovi vsaj učinkovita izmenjava informacij, ki omogoča pristojnim organom, da izvajajo svoje dolžnosti v skladu s to direktivo;

(b) tretja država, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS, ni uvrščena na seznam FATF držav in ozemelj, ki ne sodelujejo;

(c) tretja država, v kateri je ustanovljen AIS izven EU, je podpisnica sporazuma z referenčno državo članico ter vsemi drugimi državami članicami, v katerih se predlaga trženje enot ali deležev ne-EU AIS, ki je popolnoma skladen s standardi iz člena 26 Vzorčne konvencije OECD o davku na dohodek in kapital in zagotavlja učinkovito izmenjavo informacij glede davčnih zadev, vključno z morebitnimi večstranskimi davčnimi sporazumi.

Če se pristojni organ druge države članice ne strinja z oceno o uporabi točk (a) in (b) prvega pododstavka tega odstavka s strani pristojnih organov referenčne države članice UAIS, lahko to zadevo predloži ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

3. UAIS pristojnim organom svoje referenčne države članice pošlje uradno obvestilo o vsakem ne-EU AIS, ki ga namerava v svoji referenčni državi članici tržiti.

Temu uradnemu obvestilu se priloži dokumentacija in informacije iz Priloge III.

4. Pristojni organi referenčne države članice UAIS v 20 delovnih dneh po prejemu popolnega uradnega obvestila iz odstavka 3 obvestijo UAIS, ali lahko na njenem matičnem ozemlju začne tržiti AIS iz uradnega obvestila. Pristojni organi referenčne države članice UAIS lahko trženje AIS preprečijo zgolj, če informacije v tem uradnem obvestilu kažejo, da UAIS ne upravlja AIS ali ga ne bo upravljal v skladu s to direktivo ali da UAIS ne bo ali ni usklajen s to direktivo. Če je odločitev pozitivna, lahko UAIS začne tržiti AIS v svoji referenčni državi članici z dnem iz obvestila pristojnih organov v ta namen.

Pristojni organi referenčne države članice UAIS obvestijo tudi ESMA, da lahko UAIS začne tržiti enote ali deleže AIS v referenčni državi članici UAIS.

5. Če namerava UAIS tržiti enote ali deleže ne-EU AIS tudi v drugih državah članicah, ki niso njegova referenčna država članica, pristojnim organom v svoji referenčni državi članici pošlje uradno obvestilo o vsakem ne-EU AIS, ki ga namerava tržiti.

6. Pristojni organi referenčne države članice popolno dokumentacijo iz odstavka 5 posredujejo pristojnim organom države članice, v kateri naj bi se enote ali deleži AIS tržili, v 20 delovnih dneh po datumu prejema popolne dokumentacije iz odstavka 5. Do tega prenosa lahko pride le, če UAIS upravlja in bo upravljal AIS v skladu s to direktivo ter če je UAIS sicer usklajen s to direktivo.

Pristojni organi referenčne države članice UAIS priložijo izjavo, da ima zadevni UAIS dovoljenje, da upravlja AIS s posebno naložbeno strategijo.

7. Ko pristojni organi referenčne države članice UAIS popolno dokumentacijo posredujejo, o tem nemudoma uradno obvestijo UAIS. UAIS lahko začne tržiti AIS v zadevnih državah članicah gostiteljicah UAIS z dnem tega obvestila.

Pristojni organi referenčne države članice UAIS obvestijo tudi ESMA, da lahko UAIS začne tržiti enote ali deleže AIS v državah članicah gostiteljicah UAIS.

8. Za ureditve iz točke (h) Priloge IV veljajo zakoni in nadzor držav članic gostiteljic UAIS, v kolikor te države niso referenčna država članica.

9. Države članice zagotovijo, da se uradno obvestilo UAIS iz odstavka 5 in izjava iz odstavka 6 predložita v jeziku, ki se običajno uporablja na področju mednarodnih financ.

Države članice zagotovijo, da njihovi pristojni organi sprejmejo elektronsko posredovanje in vložitev dokumentov iz odstavka 6.

10. V primeru vsebinske spremembe katere koli podrobnosti, sporočene v skladu z odstavkom 3 ali 5, UAIS pošlje pristojnim organom referenčne države članice pisno obvestilo o vsaki načrtovani spremembi vsaj mesec dni pred njeno uvedbo ali takoj, ko pride do nenačrtovane spremembe.

Če zaradi načrtovane spremembe UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali če sicer ne bi bil usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice UAIS nemudoma obvestijo UAIS, da ne more uvesti sprememb.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno izvede ali če je prišlo do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali UAIS sicer ne bi več bil usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice UAIS sprejmejo ustrezne ukrepe v skladu s členom 46, vključno z izrecno prepovedjo trženja AIS, če je to potrebno.

11. Da bi oblikovali skupni okvir in poenostavili sklepanje dogovorov o sodelovanju s tretjimi državami, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe v zvezi z dogovori o sodelovanju iz točke (a) odstavka 2.

12. Za zagotovitev enotne uporabe tega člena lahko ESMA pripravi smernice za določitev pogojev za uporabo ukrepov, ki jih Komisija sprejme v zvezi z dogovori o sodelovanju iz točke (a) odstavka 2.

13. ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi minimalno vsebino dogovorov o sodelovanju iz točke (a) odstavka 2, zato da lahko pristojni organi referenčne države članice in pristojni organi držav članic gostiteljic prejmejo dovolj informacij za izvajanje svojih nadzornih in preiskovalnih pooblastil na podlagi te direktive.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

14. Za dosledno uskladitev tega člena ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da določi postopke za usklajevanje in izmenjavo informacij med pristojnim organom referenčne države članice in pristojnimi organi držav članic gostiteljic UAIS.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

15. Če pristojni organ zavrne prošnjo za izmenjavo informacij v skladu s tem, kar je določeno v regulativnih tehničnih standardih iz odstavka 14, lahko zadevni pristojni organi zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

16. Za zagotovitev enotnih pogojev uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo:

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

17. Države članice brez poseganja v člen 43(1) zahtevajo, da se AIS, ki jih upravljajo in tržijo UAIS, tržijo le profesionalnim vlagateljem.

Pogoji za upravljanje AIS, ki so ustanovljeni v državah članicah, ki niso referenčna država članica, s strani ne-EU UAIS

1. Države članice zagotovijo, da lahko ne-EU UAIS, ki ima dovoljenje, upravljajo evropske AIS s sedežem v državi članici, ki ni njihova referenčna država članica, bodisi neposredno ali z ustanovitvijo podružnice, pod pogojem, da ima UAIS dovoljenje za upravljanje te vrste AIS.

2. Vsak ne-EU UAIS, ki namerava upravljati EU AIS, ki so ustanovljeni v državi članici, ki ni njegova referenčna država članica, pristojnim organom svoje referenčne države članice posreduje naslednje informacije:

(a) državo članico, v kateri namerava upravljati AIS neposredno ali ustanoviti podružnico;

(b) poslovni načrt, ki vsebuje zlasti storitve, ki jih namerava izvajati, in AIS, ki jih namerava upravljati.

3. Če namerava ne-EU UAIS ustanoviti podružnico, predloži poleg informacij iz odstavka 2 tudi naslednje informacije:

4. Pristojni organi referenčne države članice posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice UAIS popolno dokumentacijo iz odstavka 2 v mesecu dni po njenem prejemu oziroma popolno dokumentacijo iz odstavka 3 dva meseca po njenem prejemu. Do tega prenosa pride le, če UAIS upravlja in bo upravljal AIS v skladu s to direktivo ter če je UAIS sicer usklajen s to direktivo.

Pristojni organi referenčne države članice UAIS priložijo izjavo, da ima zadevni UAIS dovoljenje z njihove strani.

Pristojni organi referenčne države članice o posredovanju nemudoma uradno obvestijo UAIS. Po prejemu uradnega obvestila o posredovanju lahko začne UAIS izvajati svoje storitve v državah članicah gostiteljicah UAIS.

Pristojni organi referenčne države članice obvestijo tudi ESMA, da lahko UAIS začne upravljati AIS v državah članicah gostiteljicah UAIS.

5. Države članice gostiteljice UAIS zadevnemu UAIS v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta direktiva, ne nalagajo dodatnih zahtev.

6. V primeru spremembe kakršne koli informacije, sporočene v skladu z odstavkom 2 in po potrebi odstavkom 3, UAIS za vsako tako spremembo pristojnemu organu referenčne države članice predloži pisno obvestilo najmanj mesec dni pred uvedbo načrtovane spremembe ali takoj, ko pride do nenačrtovane spremembe.

Če zaradi načrtovane spremembe UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali sicer ne bi več bil usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice nemudoma obvestijo UAIS, da mu ni treba uvesti te spremembe.

Če se načrtovana sprememba ne glede na prvi in drugi pododstavek vseeno uvede ali če je prišlo do nenačrtovane spremembe, zaradi katere UAIS ne bi več upravljal AIS v skladu s to direktivo ali UAIS sicer ne bi bil več usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice sprejmejo ustrezne regulativne ukrepe v skladu s členom 46, vključno z izrecno prepovedjo trženja AIS, če je to potrebno.

Če so spremembe sprejemljive, ker ne vplivajo na to, da UAIS upravlja AIS v skladu z določbami te direktive ali da je UAIS sicer usklajen s to direktivo, pristojni organi referenčne države članice o teh spremembah nemudoma obvestijo pristojne organe držav članic gostiteljic UAIS.

7. Za zagotovitev dosledne uskladitve s tem členom lahko ESMA pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov, da bi opredelil, katere informacije je treba posredovati v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da v skladu s členi 10 do 14 Uredbe (EU) št. 1095/2010 sprejme regulativne tehnične standarde iz prvega pododstavka.

8. ESMA lahko za zagotovitev enotne uporabe tega člena pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se pripravijo standardni obrazci, predlogi in postopki za posredovanje informacij v skladu z odstavkoma 2 in 3.

Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

Pogoji za trženje AIS, ki jih upravlja ne-EU UAIS, v državah članicah brez enotne licence

1. Brez poseganja v člene 37, 39 in 40 lahko države članice dovolijo ne-EU UAIS, da profesionalnim vlagateljem izključno na njihovem ozemlju tržijo enote ali deleže AIS, ki jih upravljajo, če so upoštevani vsaj naslednji pogoji:

(a) ne-EU UAIS upošteva člene 22, 23 in 24 z zvezi v vsakim AIS, ki ga trži v skladu s tem členom in členi 26 do 30, če AIS, ki se trži v skladu s tem členom, spada v področje uporabe člena 26(1). Pristojni organi in vlagatelji v AIS, na katere se ti členi nanašajo, se obravnavajo kot pristojni organi in vlagatelji v AIS iz držav članic, kjer se tržijo AIS;

(b) da se zagotovi učinkovita izmenjava informacij, ki omogoča pristojnim organom zadevnih držav članic izvajanje njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo, so sklenjeni ustrezni dogovori o sodelovanju za namene nadzora sistemskega tveganja, v skladu z mednarodnimi standardi, med pristojnimi organi držav članic, v katerih se AIS tržijo, po potrebi s pristojnimi organi zadevnih EU AIS in nadzornimi organi tretje države, kjer je ustanovljen ne-EU UAIS, in po potrebi nadzornimi organi tretje države, kjer je ustanovljen ne-EU AIS;

(c) tretja država, v kateri je ne-EU UAIS ali ne-EU AIS ustanovljen, ni uvrščena na seznam FATF držav ali ozemelj, ki ne sodelujejo.

Kadar pristojni organ EU AIS v razumnem času ne sprejme potrebnega dogovora o sodelovanju, kot je določeno v točki (b) prvega pododstavka, lahko pristojni organi države članice, v kateri se namerava tržiti AIS, zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so nanj prenesena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

2. Države članice lahko za namene tega člena uvedejo strožja pravila o ne-EU UAIS v zvezi s trženjem enot ali deležev AIS vlagateljem na njihovem ozemlju.

3. Da bi oblikovali skupni okvir za poenostavitev sklepanja tovrstnih sporazumov o sodelovanju s tretjimi državami, Komisija z delegiranimi akti v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 sprejme ukrepe v zvezi z dogovori o sodelovanju iz odstavka 1.

4. Da bi zagotovili enotno uporabo tega člena, ESMA pripravi smernice za določitev pogojev za uporabo ukrepov, ki jih sprejme Komisija, v zvezi z dogovori o sodelovanju iz odstavka 1.

1. Brez poseganja v druge instrumente v pravu Unije lahko države članice dovolijo UAIS, da na svojem ozemlju malim vlagateljem tržijo enote ali deleže AIS, ki jih upravljajo, v skladu s to direktivo, ne glede na to, ali se taki AIS tržijo v nacionalnem ali čezmejnem okviru in ali gre za EU ali ne-EU AIS.

V takih primerih lahko države članice UAIS ali AIS naložijo strožje zahteve od tistih, ki veljajo za AIS, ki se na njihovem ozemlju v skladu s to direktivo tržijo profesionalnim vlagateljem. Vendar pa ne smejo naložiti strožjih ali dodatnih zahtev evropskim AIS s sedežem v drugi državi članici, ki se tržijo v čezmejnem okviru, v primerjavi z zahtevami, ki veljajo za AIS, ki se tržijo v nacionalnem okviru.

2. Države članice, ki na svojem ozemlju dovolijo trženje AIS malim vlagateljem, do 22. julija 2014 obvestijo Komisijo in ESMA o:

(b) vseh dodatnih zahtevah, ki jih država članica naloži za trženje AIS malim vlagateljem.

Države članice Komisijo in ESMA obvestijo tudi o vseh naknadnih spremembah v zvezi s prvim pododstavkom.

Države članice imenujejo pristojne organe za izvajanje dolžnosti, določenih v tej direktivi.

Države članice od svojih pristojnih organov zahtevajo, da uvedejo ustrezne metode, s katerimi spremljajo izpolnjevanje obveznosti UAIS iz te direktive, po potrebi na podlagi smernic, ki jih razvije ESMA.

1. Za nadzor skrbnega in varnega poslovanja UAIS so odgovorni pristojni organi matične države članice UAIS ne glede na to, ali upravlja in/ali trži AIS v drugi državi članici ali ne, kar ne vpliva na tiste določbe te direktive, ki podeljujejo odgovornost za nadzor pristojnim organom države članice gostiteljice UAIS.

2. Če UAIS upravlja in/ali trži AIS preko podružnice v državi članici gostiteljice, so za nadzor skladnosti s členoma 12 in 14 pristojni organi te države članice.

3. Pristojni organi države članice gostiteljice UAIS lahko zahtevajo od UAIS, ki na njenem ozemlju upravlja ali trži AIS, ne glede na to, ali to poteka preko podružnice ali ne, da zagotovi informacije, potrebne za nadzor skladnosti UAIS s pravili, ki se uporabljajo in za katera so ti pristojni organi odgovorni.

Te zahteve ne smejo biti strožje od zahtev, ki jih država članica gostiteljica UAIS kot matična država naloži svojim UAIS za spremljanje spoštovanja istih pravil.

4. Če pristojni organi države članice gostiteljice UAIS ugotovijo, da UAIS pri upravljanju in/ali trženju AIS na njenem ozemlju, ne glede na to, ali to poteka preko podružnice ali ne, krši katero od pravil v zvezi s katerimi so odgovorni za nadzor skladnosti, ti organi od zadevnega UAIS zahtevajo, da odpravi kršitev in o tem obvestijo pristojne organe njegove matične države članice.

5. Če zadevni UAIS pristojnim organom svoje države članice gostiteljice noče posredovati informacij, iz področja njihove pristojnosti, oziroma ne izvede potrebnih ukrepov, da bi odpravil kršitev iz odstavka 4, pristojni organi države članice gostiteljice o tem obvestijo pristojne organe matične države članice. Pristojni organi matične države članice UAIS takoj, ko je mogoče:

(a) izvedejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da zadevni UAIS posreduje informacije, ki jih zahtevajo pristojni organi države članice gostiteljice v skladu z odstavkom 3 ali odpravi kršitve iz odstavka 4;

Narava ukrepov iz točke (a) se sporoči pristojnim organom države članice gostiteljice UAIS.

6. Če kljub ukrepom, ki jih sprejmejo pristojni organi matične države članice UAIS v skladu z odstavkom 5, ali zato, ker ti ukrepi ne zadostujejo ali v zadevni državi članici niso na razpolago, UAIS še vedno ni pripravljen posredovati informacij na zahtevo pristojnih organov države članice gostiteljice v skladu z odstavkom 3 ali še naprej krši pravne ali ureditvene predpise iz odstavka 4, veljavne v državi članici gostiteljici, lahko pristojni organi države članice gostiteljice, potem ko obvestijo pristojne organe matične države članice UAIS, sprejmejo ustrezne ukrepe, vključno s tistimi iz členov 46 in 48, za preprečitev ali kaznovanje nadaljnjih nepravilnosti in po potrebi preprečijo temu UAIS začetek vseh nadaljnjih transakcij na ozemlju države članice gostiteljice UAIS. Če je naloga, ki se izvaja v državi članici gostiteljici, upravljanje AIS, lahko država članica gostiteljica zahteva, da UAIS preneha upravljati te AIS.

7. Če imajo pristojni organi države članice gostiteljice UAIS jasne in dokazljive razloge za mnenje, da UAIS krši obveznosti, ki izhajajo iz določb, sprejetih v skladu s to direktivo v zvezi s katerimi ti pristojni organi niso odgovorni za nadzor skladnosti, o svojih ugotovitvah obvestijo pristojne organe matične države članice UAIS, ki sprejmejo ustrezne ukrepe, pri tem pa med drugim, če je potrebno, zahtevajo dodatne informacije od ustreznih nadzornih organov tretjih držav.

8. Če UAIS še vedno deluje tako, da škodi interesom vlagateljev zadevnega AIS, finančni stabilnosti ali celovitosti trga v državi članici gostiteljici UAIS, čeprav so pristojni organi matične države članice UAIS sprejeli ukrepe ali ker so se ti ukrepi izkazali za neustrezne ali ker matična država članica UAIS ni pravočasno ukrepala, lahko pristojni organi države članice gostiteljice UAIS po tem, ko obvestijo pristojne organe matične države članice UAIS, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zaščitijo vlagatelje zadevnega AIS, finančno stabilnost in celovitost trga države članice gostiteljice, kar vključuje tudi možnost, da zadevnemu UAIS preprečijo nadaljnje trženje enot ali deležev zadevnega AIS v državi članici gostiteljici.

9. Postopek iz odstavkov 7 in 8 se uporablja tudi, če imajo pristojni organi države članice gostiteljice jasne in dokazljive razloge, da se ne strinjajo z dovoljenjem, ki ga referenčna država članica podeli ne-EU UAIS.

10. Če se zadevni pristojni organi ne strinjajo o ukrepih, ki jih je sprejel pristojni organ po zgoraj navedenih odstavkih 4 do 9, lahko s tem seznanijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s svojimi pooblastili iz člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

11. ESMA po potrebi omogoči pogajanja in sklenitev dogovorov o sodelovanju, ki ga zahteva ta direktiva, med pristojnimi organi držav članic in nadzornimi organi tretjih držav.

1. Pristojni organi dobijo vsa nadzorna in preiskovalna pooblastila, ki jih potrebujejo za opravljanje svojih nalog. Ta pooblastila se izvajajo na naslednje načine:

(b) zahtevanje informacij od vseh oseb, ki so povezane z dejavnostmi UAIS ali AIS, ki jih po potrebi pozovejo na zaslišanje zaradi pridobitve informacij;

(e) zahtevanje prenehanja vsakega ravnanja, ki je v nasprotju z določbami, sprejetimi pri izvajanju te direktive;

(h) zahtevanje od UAIS z dovoljenjem, depozitarjev ali revizorjev, da predložijo informacije;

(i) sprejemanje kakršnih koli ukrepov, s katerimi se zagotovi, da UAIS ali depozitarji delujejo v skladu z zahtevami iz te direktive, ki veljajo zanje;

(j) zahtevanje v interesu imetnikov enot premoženja ali javnosti, da se izdaja, ponovni odkup ali izplačilo enot premoženja začasno odloži;

3. Če pristojni organ referenčne države članice meni, da ne-EU UAIS z dovoljenjem krši svoje obveznosti iz te direktive, o tem takoj, ko je mogoče, kar se da natančno uradno obvesti ESMA.

4. Države članice pristojnim organom zagotovijo pooblastila, potrebna za sprejetje vseh zahtevanih ukrepov, da se zagotovi pravilno delovanje trgov v tistih primerih, ko bi lahko dejavnost enega ali več AIS na trgu za finančni instrument ogrozila pravilno delovanje trga.

1. ESMA lahko določa in redno pregleduje smernice za pristojne organe držav članic glede izvajanja njihovih pooblastil v zvezi z dovoljenji in glede obveznosti poročanja, ki jim jih nalaga ta direktiva.

ESMA ima poleg tega tudi pooblastila za izvajanje nalog, ki mu jih nalaga ta direktiva, vključno s tistimi iz člena 48(3).

2. Za vse osebe, ki delajo ali so delale pri ESMA in pristojnih organih ali pri kateri koli drugi osebi, na katero ESMA prenese naloge, vključno z revizorji in strokovnjaki, ki jih pogodbeno zaposli, velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti. Informacije, ki so poklicna skrivnost, se ne smejo razkrivati nobeni drugi osebi ali organu, razen kadar je razkritje potrebno v sodnem postopku.

3. Vse informacije, izmenjane na podlagi te direktive med ESMA, pristojnimi organi, EBA, Evropskim nadzornim organom (Evropskim organom za zavarovanja in poklicne pokojnine), ustanovljenim z Uredbo (EU) št. 1094/2010 Evropskega parlamenta in Sveta ( 10 ) ter ESRB, razen kadar ESMA ali pristojni organ ali kak drug zadevni organ ali telo v času njihovega posredovanja navede, da se lahko razkrijejo, ali kadar je razkritje potrebno v sodnem postopku.

4. V skladu s členom 9 Uredbe (EU) št. 1095/2010, lahko ESMA kadar sta izpolnjena pogoja iz odstavka 5, od pristojnega organa ali organov zahteva, da po potrebi sprejmejo katerega od naslednjih ukrepov:

(a) prepoved trženja v Uniji enot ali deležev AIS, ki jih upravljajo ne-EU UAIS, ali ne-EU AIS, ki jih upravljajo EU UAIS brez dovoljenja, ki se ga zahteva v členu 37, ali brez uradnega obvestila, ki se ga zahteva v členih 35, 39 in 40, oziroma če jim zadevne države članice tega ne dovolijo v skladu s členom 42;

(b) uvedba omejitev za ne-EU UAIS, ki se nanašajo na upravljanje AIS v primeru prevelike koncentracije tveganja na specifičnem trgu v čezmejnem smislu;

(c) uvedba omejitev za ne-EU UAIS, ki se nanašajo na upravljanje AIS, kadar bi lahko njihove dejavnosti potencialno pomenile pomemben vir tveganja izpostavljenosti nasprotne stranke do kreditne institucije ali drugih sistemsko pomembnih institucij.

5. ESMA lahko v skladu z odstavkom 4 odloča ob upoštevanju zahtev iz odstavka 6, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

(a) obstaja velika nevarnost, ki izhaja iz dejavnosti UAIS ali so jo te poslabšale, za pravilno delovanje in integriteto finančnih trgov ali za stabilnost enega dela ali celotnega finančnega sistema v Uniji in bi to imelo čezmejne posledice; in

(b) ustrezni pristojni organ ali pristojni organi niso sprejeli ukrepov, s katerimi bi odpravili nevarnost, ali pa sprejeti ukrepi ne zadostujejo.

6. Ukrepi, ki jih je sprejel pristojni organ ali pristojni organi v skladu z odstavkom 4:

(a) učinkovito obravnavajo nevarnost za pravilno delovanje in integriteto finančnega trga ali za stabilnost enega dela ali celotnega finančnega sistema v Uniji ali bistveno izboljšujejo sposobnost pristojnih organov, da to nevarnost spremljajo;

(c) nimajo negativnega vpliva na učinkovitost finančnih trgov, vključno z zmanjšanjem likvidnosti na teh trgih in ustvarjanjem negotovosti za udeležence na trgu, na način, ki ne bi bil sorazmeren s koristmi teh ukrepov.

7. Preden ESMA od pristojnega organa zahteva, da sprejme ali obnovi katerega od ukrepov iz odstavka 4, se po potrebi posvetuje z ESRB in drugimi ustreznimi organi.

8. ESMA uradno obvesti pristojne organe referenčne države članice ne-EU UAIS in pristojne organe države članice gostiteljice zadevnega ne-EU UAIS o odločitvi, da bo od pristojnega organa ali pristojnih organov zahtevala uvedbo ali obnovitev katerega od ukrepov iz odstavka 4. V uradnem obvestilu navede zlasti naslednje podatke:

(b) razloge, zakaj ESMA meni, da je treba uvesti ukrepe v skladu z zgoraj določenimi pogoji in zahtevami, vključno z dokazi, s katerimi podpre te razloge.

9. ESMA v primernih časovnih presledkih in v vsakem primeru vsake tri mesece pregleda ukrepe, ki so jih pristojni organ ali pristojni organi uvedli v skladu z odstavkom 4. Če se ukrepa ne obnovi po trimesečnem obdobju, ta samodejno preneha veljati. Odstavki 5 do 8 se uporabljajo za obnovitev ukrepov.

10. Pristojni organi referenčne države članice zadevnega ne-EU UAIS lahko pozovejo ESMA, naj ponovno preuči svojo odločitev. Uporabi se postopek, določen v drugem pododstavku člena 44(1) Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Države članice določijo pravila o ukrepih in kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi te direktive, in sprejmejo vse ukrepe, potrebne za zagotovitev njihovega izvrševanja. Brez poseganja v postopke za odvzem dovoljenja ali pravico držav članic, da naložijo kazni, države članice v skladu s svojim nacionalnim pravnim redom zagotovijo, da se lahko proti odgovornim osebam sprejmejo ustrezni administrativni ukrepi ali se jim naložijo upravne kazni, če ne izpolnjujejo določb, sprejetih pri izvajanju te direktive. Države članice zagotovijo, da so ti ukrepi učinkoviti, sorazmerni in odvračilni.

2. Države članice zagotovijo, da lahko pristojni organi javnost obvestijo o vseh ukrepih ali kaznih, ki bodo naložene zaradi kršitev določb, sprejetih zaradi izvajanja te direktive, razen če bi taka objava resno ogrozila finančne trge, škodovala interesom vlagateljev ali povzročila nesorazmerno škodo udeleženim stranem.

3. ESMA pripravi letno poročilo o uporabi upravnih ukrepov in naložitvi kazni v primeru kršenja določb, sprejetih v različnih državah članicah zaradi izvajanja te direktive. Pristojni organi v ta namen ESMA posredujejo potrebne informacije.

1. Pristojni organi v pisni obliki navedejo razloge za vsako odločitev o zavrnitvi ali preklicu dovoljenja UAIS za upravljanje in/ali trženje AIS in vsako negativno odločitev pri izvajanju ukrepov, sprejetih pri uporabi te direktive, ter jih posredujejo vložnikom.

2. Države članice zagotovijo, da so vse odločitve, sprejete v skladu z zakoni ali drugimi predpisi, sprejetimi v skladu s to direktivo, ustrezno obrazložene in da v zvezi z njimi velja pravica do pritožbe na sodiščih.

Pravica do pritožbe na sodiščih se uporablja tudi, če v šestih mesecih po predložitvi zahteve za pridobitev dovoljenja, v katerem so navedene vse potrebne informacije, ni sprejeta nobena odločitev v zvezi z njim.

1. Pristojni organi držav članic sodelujejo med seboj, z ESMA ter ESRB, kadar koli je to potrebno za namen opravljanja njihovih dolžnosti v skladu s to direktivo ali izvajanja njihovih pooblastil iz te direktive ali iz nacionalne zakonodaje.

3. Pristojni organi lahko uporabijo svoja pooblastila, da omogočijo sodelovanje tudi v primerih, ko preiskovano ravnanje ne predstavlja kršitve predpisov, ki veljajo v zadevni državi članici.

4. Pristojni organi držav članic drug drugemu ter ESMA nemudoma posredujejo informacije, potrebne za izvajanje njihovih dolžnosti po tej direktivi.

Pristojni organi matične države članice državi članici gostiteljici zadevnega UAIS posredujejo kopijo ustreznih dogovorov o sodelovanju, ki so jih sprejeli v skladu s členi 35, 37 in/ali 40. Pristojni organi matične države članice v skladu s postopki, določenimi v veljavnih regulativnih tehničnih standardih iz člena 35(14), člena 37(17) ali člena 40(14), informacije o UAIS, ki so jih v skladu z dogovori o sodelovanju s temi nadzornimi organi, ali v skladu s členom 45(6) ali (7), prejeli od nadzornih organov tretjih držav, posredujejo pristojnim organom države članice gostiteljice zadevnega UAIS.

Kadar pristojni organ države članice gostiteljice meni, da vsebina dogovora o sodelovanju, ki ga je sklenila matična država članica zadevnega UAIS v skladu s členom 35, 37 oziroma 40, ni v skladu s tem, kar se zahteva na podlagi veljavnih regulativnih tehničnih standardov, lahko zadevni pristojni organi zadevo predložijo ESMA, ki lahko ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila podeljena na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

5. Če imajo pristojni organi ene od držav članic utemeljene in dokazljive razloge za sum, da prihaja ali je prihajalo do dejanj UAIS, ki niso pod nadzorom teh pristojnih organov in so v nasprotju s to direktivo, o tem kar se da podrobno in uradno obvestijo ESMA ter pristojne organe matične države članice in države članice gostiteljice zadevnega UAIS. Organi, ki prejmejo to obvestilo, ustrezno ukrepajo ter ESMA in pristojne organe, ki so to obvestilo poslali, obvestijo o izidu ukrepanja in, kolikor mogoče, o pomembnih vmesnih dogodkih. Ta odstavek ne posega v pooblastila pristojnega organa, ki je poslal to obvestilo.

6. Za zagotovitev enotne uporabe te direktive v zvezi z izmenjavo podatkov lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo pogoji uporabe v zvezi s postopki izmenjave podatkov med pristojnimi organi ter med pristojnimi organi in ESMA.

Komisijo se pooblasti, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. V zvezi s prenosom osebnih podatkov med pristojnimi organi se uporablja Direktiva 95/46/ES. ESMA pri posredovanju osebnih podatkov pristojnim organom držav članic ali tretjih držav ravna v skladu z Uredbo (ES) št. 45/2001.

1. Pristojni organ države članice lahko tretji državi posreduje podatke in analizo podatkov, za vsak primer posebej, če so izpolnjeni pogoji iz člena 25 ali 26 Direktive 95/46/ES, in pristojni organ države članice je prepričan, da je prenos potreben za namene te direktive. Tretja država ne posreduje podatkov drugi tretji državi brez izrecnega pisnega soglasja pristojnega organa države članice.

2. Pristojni organ države članice razkrije informacije, ki jih je prejel od pristojnega organa druge države članice, nadzornemu organu tretje države samo, če je pristojni organ zadevne države članice pridobil izrecno soglasje pristojnega organa, ki je posredoval informacije, in če se informacije razkrivajo izključno za namene, s katerimi je navedeni pristojni organ soglašal.

Izmenjava informacij v zvezi z morebitnimi sistemskimi posledicami dejavnosti UAIS

1. Pristojni organi držav članic, odgovorni za izdajo dovoljenja in/ali nadzor nad UAIS po tej direktivi, sporočijo informacije pristojnim organom drugih držav članic, kadar je to pomembno za spremljanje in odzivanje na potencialne posledice dejavnosti posameznih UAIS ali vseh UAIS za stabilnost sistemsko pomembnih finančnih institucij in za pravilno delovanje trgov, na katerih so UAIS dejavni. Obveščena sta tudi ESMA in ESRB, ki pošljeta te informacije pristojnim organom ostalih držav članic.

2. Pristojni organi v skladu s pogoji iz člena 35 Uredbe (ES) št. 1095/2010 zbrane podatke v zvezi z dejavnostmi UAIS, za katere so pristojni, posredujejo ESMA ter ESRB.

3. Komisija v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 z delegiranimi akti sprejme ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo vsebino informacij, ki se izmenjajo v skladu z odstavkom 1.

4. Komisija sprejme izvedbene prepise, ki opredeljujejo načine in pogostost izmenjave informacij v skladu z odstavkom 1. Komisija sprejme te izvedbene predpise v skladu s postopkom pregleda iz člena 59(2).

1. Pristojni organi države članice lahko zahtevajo sodelovanje pristojnih organov druge države članice, in sicer pri nadzornih dejavnostih ali pri preverjanju na kraju samem ali preiskavi na ozemlju te druge države članice, in sicer v okviru pooblastil, ki jim jih podeljuje ta direktiva.

Če pristojni organi prejmejo zahtevo v zvezi s preverjanjem na kraju samem ali preiskavo, izvedejo naslednje:

2. V primeru iz točke (a) odstavka 1 lahko pristojni organ države članice, ki je zahteval sodelovanje, zaprosi, da člani njegovega osebja nudijo pomoč osebju, ki izvaja preverjanje ali preiskavo. Preverjanje ali preiskava je pod celotnim nadzorom države članice, na katere ozemlju se izvaja.

V primeru iz točke (b) odstavka 1 lahko pristojni organ države članice, na ozemlju katere se izvaja preverjanje ali preiskava, zahteva, da so člani njegovega osebja v pomoč osebju, ki izvaja preverjanje ali preiskavo.

3. Pristojni organi lahko zavrnejo izmenjavo informacij ali se ne odzovejo na zahtevo po sodelovanju pri izvajanju preiskave ali preverjanja na kraju samem samo v naslednjih primerih:

(a) bi lahko preiskava, preverjanje na kraju samem ali izmenjava informacij škodljivo vplivali na suverenost, varnost ali javni red naslovljene države članice;

(b) so bili pred organi naslovljene države članice že sproženi sodni postopki v zvezi z istimi dejanji in osebami;

Pristojni organi pristojne organe prosilce obvestijo o vseh odločitvah, sprejetih po prvem pododstavku, in razlogih zanje.

4. Za zagotovitev enotne uporabe tega člena lahko ESMA pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov, da se določijo skupni postopki za sodelovanje pristojnih organov pri preverjanju na kraju samem in preiskavah.

Komisijo se pooblasti, da sprejme izvedbene tehnične standarde iz prvega pododstavka tega odstavka v skladu s členom 15 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

V primeru spora med pristojnimi organi držav članic glede ocene, delovanja ali opustitve enega izmed zadevnih pristojnih organov na področju, kjer je po tej direktivi zahtevano sodelovanje ali usklajevanje med pristojnimi organi več kot ene države članice, lahko pristojni organi predložijo zadevo ESMA, ki ukrepa v skladu s pooblastili, ki so mu bila dana na podlagi člena 19 Uredbe (EU) št. 1095/2010.

1. Komisija je pooblaščena za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 3, 4, 9, 12, 14 do 25, 34 do 37, 40, 42, 53, 67 in 68 za obdobje štirih let od 21. julija 2011. Komisija predloži poročilo o prenesenih pooblastilih najpozneje šest mesecev pred koncem štiriletnega obdobja. Veljavnost prenesenega pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 57.

2. Ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

3. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov, preneseno na Komisijo, veljajo pogoji, določeni v členih 57 in 58.

1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 3, 4, 9, 12, 14 do 25, 34 do 37, 40, 42, 53, 67 in 68.

2. Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu prenosa pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve, pri čemer navede prenesena pooblastila, ki bi se lahko preklicala, ter navede možne razloge za preklic.

3. Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov. Objavi se v Uradnem listu Evropske unije.

1. Evropski parlament ali Svet lahko ugovarja zoper delegirani akt v treh mesecih od dne uradnega obvestila. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se ta rok podaljša za tri mesece.

2. Če do izteka roka iz odstavka 1 niti Evropski parlament niti Svet ne ugovarja zoper delegirani akt, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati na datum, ki je določen v njem.

Delegirani akt je lahko objavljen v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega obdobja, če Evropski parlament in Svet obvestita Komisijo, da zoper delegirani akt ne bosta ugovarjala, k čemur ju Komisija poprej utemeljeno pozove.

3. Če Evropski parlament ali Svet ugovarja zoper sprejeti delegirani akt v obdobju, navedenem v odstavku 1, ta akt ne začne veljati. V skladu s členom 296 PDEU institucija, ki zoper delegirani akt ugovarja, svojo odločitev utemelji.

1. Komisiji pomaga Evropski odbor za vrednostne papirje, ustanovljen s Sklepom Komisije 2001/528/ES ( 11 ). Navedeni odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.

2. Kadar je naveden sklic na ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Če država članica uporabi odstopanje ali možnosti iz členov 6, 9, 21, 22, 28, 43 in člena 61(5), o tem in o vseh morebitnih nadaljnjih spremembah obvesti Komisijo. Komisija objavi informacije na spletnem mestu ali na drug lahko dostopen način.

1. UAIS, ki opravljajo dejavnosti v skladu s to direktivo pred 22. julijem 2013 sprejmejo vse potrebne ukrepe za ravnanje v skladu z nacionalno zakonodajo, ki izhaja iz te direktive, in predloži zahtevo za pridobitev dovoljenja v enem letu po tem datumu.

2. V zvezi s trženjem enot ali deležev AIS, za katere poteka javna ponudba na podlagi prospekta, pripravljenega in objavljenega v skladu z Direktivo 2003/71/ES pred 22. julijem 2013, se členi 31, 32 in 33 v času veljavnosti tega prospekta ne uporabljajo.

3. Če UAIS pred 22. julijem 2013 upravljajo AIS zaprtega tipa in po 22. juliju 2013 ne izvajajo dodatnih naložb, lahko še naprej upravljajo takšne AIS brez dovoljenja po tej direktivi.

4. Vendar lahko UAIS, če upravljajo AIS zaprtega tipa, katerega obdobje za vpisovanje za vlagatelje se je izteklo pred začetkom veljavnosti te direktive, in so ustanovljeni za obdobje, ki se izteče najkasneje tri leta po 22. juliju 2013, še naprej upravljajo take AIS, ne da bi jim bilo pri tem treba izpolnjevati določbe te direktive, razen člena 22 in kadar je to ustrezno, členov od 26 do 30, ali vložijo zahtevo za pridobitev dovoljenja na podlagi te direktive.

5. Pristojni organi matične države članice AIS ali v primeru, ko AIS ni reguliran, pristojni organi matične države članice UAIS, lahko institucijam iz člena 21(3)(a) s sedežem v drugi državi članici odobrijo, da so imenovane za depozitarje do 22. julija 2017. Ta določba ne posega v celovito uporabo člena 21, razen točke (a) odstavka 5 navedenega člena o sedežu depozitarja.

Komisija za zagotovitev medsektorske usklajenosti ter za odpravo neskladnosti med interesi podjetij, ki posojila ‚preoblikujejo‘ v prenosne vrednostne papirje in druge finančne instrumente (originatorji) in KNPVP, ki vlagajo v te vrednostne papirje ali druge finančne instrumente, v skladu s členom 112a ter pod pogoji iz členov 112b in 112c z delegiranimi akti sprejme ukrepe, ki določajo zahteve na naslednjih področjih:

(a) zahteve, ki jih mora izpolniti originator, da lahko KNPVP vlaga v vrednostne papirje ali druge finančne instrumente te vrste, ki so izdani po 1. januarju 2011, vključno z zahtevami, ki zagotavljajo, da originator obdrži neto delež, ki ni manjši od 5 %;

(b) kvalitativne zahteve, ki jih morajo izpolniti KNPVP, ki vlagajo v navedene vrednostne papirje ali druge finančne instrumente.“;

„2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz členov 12, 14, 23, 33, 43, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111 za obdobje štirih let od 4. januarja 2011. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 50a se na Komisijo prenese za obdobje štirih let od 21. julija 2011. Komisija predloži poročilo o prenesenih pooblastilih najpozneje v šestih mesecih pred koncem zadevnega štiriletnega obdobja. Veljavnost prenesenega pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 112a.“;

„1. Evropski parlament ali Svet lahko kadar koli prekliče prenos pooblastila iz členov 12, 14, 23, 33, 43, 50a, 51, 60, 61, 62, 64, 75, 78, 81, 95 in 111.“.

V Uredbi (ES) št. 1060/2009, se prvi odstavek člena 4(1) nadomesti z naslednjim:

„1. Kreditne institucije, kot so opredeljene v Direktivi 2006/48/ES, investicijska podjetja, kot so opredeljena v Direktivi 2004/39/ES, zavarovalnice, ki so urejene s Prvo direktivo Sveta 73/239/EGS z dne 24. julija 1973 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o začetku opravljanja in opravljanju dejavnosti neposrednega zavarovanja razen življenjskega zavarovanja ( *1 ), zavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2002/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne5. novembra 2002 o življenjskem zavarovanju ( *2 ), pozavarovalnice, kot so opredeljene v Direktivi 2005/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. novembra 2005 o pozavarovanju ( *3 ), KNPVP, kot so opredeljeni v Direktivi 2009/65/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. julija 2009 o usklajevanju zakonov in drugih predpisov o kolektivnih naložbenih podjemih za vlaganja v prenosljive vrednostne papirje (KNPVP) ( *4 ), institucije za poklicno pokojninsko zavarovanje, kot so opredeljene v Direktivi 2003/41/ES in alternativni investicijski skladi, kot so opredeljeni v Direktivi 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ( *5 ), lahko v regulatorne namene uporabljajo samo bonitetne ocene, ki jih izdajo bonitetne agencije s sedežem v Uniji in registrirane v skladu s to uredbo.

V členu 1(2) Uredbe (EU) št. 1095/2010 se besedilo „vsa bodoča zakonodaja na področju upraviteljev alternativnih investicijskih skladov (UAIS)“ nadomestijo z besedilom „Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o upraviteljih alternativnih investicijskih skladov ( *6 ).

1. Države članice sprejmejo in objavijo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 22. julija 2013. Besedila navedenih predpisov in korelacijsko tabelo med temi določbami in to direktivo takoj sporočijo Komisiji.

2. Države članice začnejo uporabljati zakone in druge predpise iz odstavka 1 od 22. julija 2013.

3. Ne glede na odstavek 2, države članice uporabljajo zakone in druge predpise, sprejete zaradi uskladitve s členom 35 in členi 37 do 41, v skladu z delegiranim aktom, ki ga Komisija sprejme na podlagi člena 67(6) in od v njem določenega datuma.

4. Države članice zagotovijo, da se zakoni in drugi predpisi, ki so jih sprejele v skladu s členoma 36 in 42 prenehajo uporabljati na datum, določen v delegiranem aktu, ki ga sprejme Komisija v skladu s členom 68(6).

5. Države članice se v sprejetih predpisih iz odstavka 1 sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi.

6. Države članice sporočijo Komisiji besedilo temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

(a) mnenje o delovanju enotne licence za EU UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo EU AIS v skladu v členoma 32 in 33, o tem, kako EU UAIS tržijo ne-EU AIS v državah članicah, in o tem, kako ne-EU UAIS upravljajo in/ali tržijo AIS v državah članicah v skladu z veljavnimi nacionalnimi ureditvami, kakor je določeno v členih 36 in 42, in

(b) nasvet o uporabi enotne licence za to, da EU UAIS v državah članicah tržijo ne-EU AIS in da ne-EU UAIS upravljajo in/ali tržijo AIS v državah članicah v skladu s pravili iz člena 35 in členov 37 do 41.

2. ESMA svoje mnenje in nasvet o uporabi enotne licence za to, da EU UAIS v državah članicah tržijo ne-EU AIS in ne-EU UAIS upravljajo in/ali tržijo v državah članicah AIS, oblikuje na podlagi naslednjih informacij:

— reševanjem sporov v okviru ESMA, vključno s številom zadev in uspešnostjo pri reševanju sporov;

(iii) uspešnost pri zbiranju in izmenjavi informacij v zvezi s spremljanjem sistemskega tveganja s strani pristojnih nacionalnih organov, ESMA ter ESRB;

(b) glede tega, kako EU UAIS tržijo neevropske AIS v državah članicah in ne-EU UAIS v državah članicah upravljajo in/ali tržijo AIS v skladu z veljavnimi nacionalnimi ureditvami:

(i) ali EU UAIS izpolnjujejo vse zahteve, določene v tej direktivi, razen člena 21;

(ii) ali so ne-EU UAIS usklajeni s členi 22, 23 in 24 za vsak AIS, ki ga tržijo, in, kjer je to primerno, s členi od 26 do 30;

(iii) ali so za zagotovitev nadzora sistemskega tveganja in v skladu z mednarodnimi standardi sklenjeni in ali so učinkoviti ustrezni dogovori o sodelovanju med pristojnimi organi države članice, v kateri se AIS tržijo, v kolikor je to potrebno, pristojnimi organi matične države članice EU AIS in nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS, po potrebi pa tudi z nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS;

(v) vse značilnosti regulativnega in nadzornega okvira tretje države, zaradi katerih bi bilo pristojnim organom lahko onemogočeno učinkovito izvajanje njihovih nadzornih funkcij iz te direktive;

(c) glede delovanja obeh sistemov, morebitnih motenj na trgu in izkrivljanja konkurence (enaki pogoji), ali vseh splošnih ali posebnih težav, s katerimi se soočajo EU UAIS pri svojem ustanavljanju ali trženju AIS, ki jih upravljajo, v kateri koli tretji državi.

3. V ta namen pristojni organi držav članic od začetka veljavnosti nacionalnih zakonov in drugih predpisov, ki so potrebni za skladnost s to direktivo, in dokler ESMA ne izda mnenja iz točke (a) odstavka 1, temu organu vsako četrtletje posredujejo informacije o UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo AIS, ki jih ti pristojni organi nadzorujejo – bodisi po ureditvi za enotne licence iz te direktive bodisi po svoji nacionalni ureditvi – in informacije, potrebne za oceno elementov, določenih v odstavku 2.

4. Če ESMA meni, da ni večjih ovir glede zaščite vlagateljev, motenj na trgu, konkurence in spremljanja sistemskega tveganja, zaradi katerih ne bi mogli izdati enotne licence EU UAIS, ki v državah članicah tržijo ne-EU AIS, in ne-EU UAIS, ki v državah članicah upravljajo in/ali tržijo AIS, v skladu s pravili iz člena 35 in členov 37 do 41, glede tega izda pozitiven nasvet.

5. Komisija v skladu s členom 56 ter pod pogoji iz členov 57 in 58 z delegiranimi akti sprejme ukrepe, ki podrobneje opredeljujejo vsebino informacij, ki se morajo posredovati v skladu z odstavkom 2.

6. Komisija sprejme delegirane akte v treh mesecih po tem, ko je prejela nasvete in mnenje ESMA ter ob upoštevanju meril iz odstavka 2 in ciljev te direktive, med drugim o notranjem trgu, zaščiti vlagateljev in učinkovitem spremljanju sistemskega tveganja, v skladu s členom 56 in pod pogoji iz členov 57 in 58, pri čemer določi datum, ko bodo pravila, določena v členu 35 in členih 37 do 41, začela veljati v vseh državah članicah.

Če se delegiranemu aktu iz prvega pododstavka nasprotuje v skladu s členom 58, Komisija kasneje, in sicer kadar Komisija meni, da je ustrezno, v skladu v členom 56 in pod pogoji iz členov 57 in 28 ponovno sprejme delegirani akt, po katerem začnejo v vseh državah članicah veljati pravila iz člena 35 in členov 37 do 41, pri čemer upošteva merila iz odstavka 2 in cilje te direktive, kot so cilji glede notranjega trga, varstva vlagateljev in učinkovitega spremljanja sistemskega tveganja.

7. Če ESMA ni izdal svojega nasveta v roku iz odstavka 1, Komisija zahteva, da poda nasvet v novem roku.

1. Tri leta po začetku veljavnosti delegiranega akta iz člena 67(6), po katerem se v vseh državah članicah začnejo uporabljati pravila iz člena 35 in členov 37 do 41, ESMA Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji izda:

(a) mnenje o delovanju evropske enotne licence za evropske UAIS, ki upravljajo oziroma tržijo neevropske AIS v Uniji v skladu v členom 35, in neevropskih UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo AIS v Uniji v skladu s členi 37 do 41, ter o delovanju tega, kako evropski UAIS tržijo neevropske AIS v državah članicah in neevropski UAIS upravljajo in/ali tržijo AIS v državah članicah v skladu z veljavnimi nacionalnimi ureditvami, kakor je določeno v členih 36 in 42, in

(b) nasvet o prenehanju obstoja nacionalnih ureditev, določenih v členih 36 in 42 poleg enotne licence v skladu s pravili iz člena 35 in členov 37 do 41.

2. ESMA svoj nasvet in mnenje o prenehanju obstoja nacionalnih ureditev iz členov 36 in 42 oblikuje med drugim na podlagi:

(a) v zvezi z delovanjem enotne licence za EU UAIS, ki tržijo ne-EU AIS v Uniji ter za ne-EU UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo AIS v Uniji:

— učinkovito izvedbo s strani pristojnih organov njihovih nadzornih funkcij, če jih pri tem ovirajo zakoni in drugi predpisi tretje države, ki ureja UAIS, ali omejitve glede nadzornih in preiskovalnih pooblastil nadzornih organov tretjih držav,

— posredovanje v okviru ESMA, vključno s številom zadev in uspešnostjo pri posredovanju;

(iii) pogajanj, sklepanja, obstoja in uspešnosti zahtevanih dogovorov o sodelovanju;

(iv) uspešnosti pri zbiranju in izmenjavi informacij v zvezi s spremljanjem sistemskega tveganja s strani pristojnih nacionalnih organov, ESMA ter ESRB;

(b) v zvezi s tem, kako EU UAIS tržijo ne-EU AIS v državah članicah in ne-EU UAIS v državah članicah upravljajo in/ali tržijo AIS v skladu z veljavnimi nacionalnimi ureditvami:

(i) skladnosti EU UAIS z vsemi zahtevami, določenimi v tej direktivi, razen člena 21;

(ii) skladnosti ne-EU UAIS s členi 22, 23 in 24 za vsak AIS, ki ga trži UAIS, in po potrebi s členi 26 do 30;

(iii) za zagotovitev nadzora sistemskega tveganja in v skladu z mednarodnimi standardi obstoja in uspešnosti dogovorov o sodelovanju med pristojnimi organi države članice, v kateri se AIS tržijo, kolikor je potrebno, pristojnimi organi matične države članice zadevnega EU AIS in nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU UAIS, po potrebi pa tudi z nadzornimi organi tretje države, v kateri je ustanovljen ne-EU AIS;

(v) vse značilnosti regulativnega in nadzornega okvira tretje države, zaradi katerih bi lahko bilo pristojnim organom Unije onemogočeno učinkovito izvajanje njihovih nadzornih funkcij iz te direktive;

(c) v zvezi z delovanjem obeh sistemov, možnih motenj na trgu in izkrivljanja konkurence (enaki pogoji), ter vseh možnih negativnih učinkov za dostop vlagateljev do naložb v državah v razvoju ali v njihovo korist;

(d) kvantitativne ocene z navedbo števila sodnih pristojnosti tretjih držav, v katerih je ustanovljen UAIS, ki trži AIS v državi članici, kjer se bodisi uporablja sistem enotne licence iz člena 40 bodisi nacionalne ureditve iz člena 42.

3. V ta namen od začetka veljavnosti delegiranega akta iz člena 67(6) in dokler ESMA ne izda mnenja iz točke (a) odstavka 1, pristojni organi ESMA vsako četrtletje posredujejo informacije o UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo AIS, pod njihovim nadzorom bodisi na podlagi uporabe ureditve z enotno licenco iz te direktive bodisi na podlagi njihovih nacionalnih ureditev.

4. Če ESMA meni, da ni večjih ovir glede varstva vlagateljev, motenj na trgu, konkurence in spremljanja sistemskega tveganja, zaradi katerih nacionalne ureditve iz členov 36 in 42 ne bi mogle prenehati veljati, in da bi kot edino možno ureditev za tovrstne dejavnosti zadevnih UAIS v Uniji ohranili enotno licenco za EU UAIS, ki v Uniji tržijo ne-EU AIS, in ne-EU UAIS, ki v Uniji upravljajo in/ali tržijo AIS, v skladu s pravili iz člena 35 in členov 37 do 41, glede tega izda pozitiven nasvet.

6. Komisija sprejme delegirane akte v treh mesecih po tem, ko je prejela pozitiven nasvet in mnenje ESMA ter ob upoštevanju meril iz odstavka 2 in ciljev te direktive, med drugim o notranjem trgu, varstvu vlagateljev in učinkovitem spremljanju sistemskega tveganja, v skladu s členom 56 in pod pogoji iz členov 57 in 58, pri čemer določi datum, ko bodo prenehale veljati nacionalne ureditve iz členov 36 in 42 ter bo začela veljati ureditev z enotno licenco iz člena 35 in členov 37 do 41, kot edina in obvezna ureditev, veljavna v vseh državah članicah.

Če se zoper delegirani akt iz prvega pododstavka ugovarja v skladu s členom 58, Komisija pozneje, in sicer kadar se Komisiji zdi ustrezno, v skladu v členom 56 in pod pogoji iz členov 57 in 58 ponovno sprejme delegirani akt, na podlagi katerega nacionalne ureditve iz členov 36 in 42 prenehajo veljati in začne v vseh državah članicah kot edina in obvezna veljati ureditev z enotno licenco iz člena 35 in členov 37 do 41, pri čemer upošteva merila iz odstavka 2 in cilje te direktive, kot so cilji glede notranjega trga, varstva vlagateljev in učinkovitega spremljanja sistemskega tveganja.

7. Če ESMA ni izdal svojega nasveta v roku iz odstavka 1, Komisija zahteva, da poda nasvet v novem roku.

1. Komisija do 22. julija 2017 na podlagi javnega posvetovanja in upoštevaje razprave s pristojnimi organi pregleda uporabo in področje uporabe te direktive. Pri pregledu analizira pridobljene izkušnje pri uporabi te direktive, njen vpliv na vlagatelje, AIS ali UAIS tako v Uniji kot v tretjih državah, ter v kolikšni meri so doseženi cilji direktive. Komisija po potrebi predlaga ustrezne spremembe. Pregled zajema splošni pregled o delovanju pravil te direktive ter izkušnje, pridobljene z njihovo uporabo, med drugim:

(c) kako UAIS z dovoljenjem v skladu s to direktivo upravljajo in tržijo AIS v Uniji prek ureditve z enotno licenco, opredeljene s to direktivo;

(d) kako s strani oziroma v imenu oseb ali subjektov, ki niso UAIS, tržijo AIS v Uniji;

(e) kako v AIS vlagajo evropski profesionalni vlagatelji, oziroma kako se vanje vlaga v njihovem imenu;

(g) vpliv zahtev o preglednosti in poročanju iz členov 22 do 24, 28 in 29 o oceni sistemskega tveganja;

(i) vpliv te direktive na delovanje in zdržnost skladov zasebnega in tveganega kapitala;

(l) vpliv te direktive na zaščito podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ali izdajateljev, kot je določeno v členih 26 do 30 te direktive, in na enake pogoje med AIS in drugimi vlagatelji po pridobitvi pomembnega lastniškega deleža v ali obvladovanju takih podjetij, ki ne kotirajo na borzi, ali izdajateljev.

Komisija pri pregledu trženja in/ali upravljanja AIS iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka analizira, ali bi bilo ESMA ustrezno podeliti večje nadzorne pristojnosti za to področje.

2. Za namene pregleda iz odstavka 1 države članice Komisiji letno posredujejo informacije o UAIS, ki upravljajo in/ali tržijo AIS, ki so pod nadzorom držav članic, bodisi po ureditvi enotne licence iz te direktive bodisi po svojih nacionalnih ureditvah, pri tem pa navedejo datum prenosa ureditve z enotno licenco, in po potrebi, uporabe v njihovi sodni pristojnosti.

ESMA posreduje Komisiji informacije o vseh ne-EU UAIS, ki jim je bilo v skladu s členom 37 podeljeno dovoljenje ali so zanj zaprosili.

(e) informacije o veljavni ureditvi, bodisi nacionalni ali Unije, ki jo zadevni UAIS uporabljajo pri svojem delovanju, in

(f) kakršne koli druge informacije, pomembne za razumevanje, kako UAIS v praksi upravljajo in tržijo AIS v Uniji.

3. Pri pregledu iz odstavka 1 je treba ustrezno upoštevati razvoj na mednarodni ravni ter razprave s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami.

4. Po dokončanju pregleda Komisija nemudoma posreduje poročilo Evropskemu parlamentu in Svetu. Po potrebi Komisija oblikuje predloge, ki lahko vključujejo spremembe te direktive, in pri tem upošteva cilje direktive, njene učinke na varstvo vlagateljev, motnje na trgu, izkrivljanje konkurence, spremljanje sistemskega tveganja in morebitne posledice za vlagatelje, AIS ali UAIS, tako v Uniji kot v tretjih državah.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

(c) dejavnosti, povezane s sredstvi AIS, torej storitve, potrebne za izpolnjevanje fiduciarnih nalog UAIS, upravljanje zgradb, dejavnosti upravljanja nepremičnin, svetovanje podjetjem na področju strukture kapitala, industrijske strategije in sorodne zadeve, svetovanje in storitve v zvezi z združitvami in nakupi podjetij ter druge storitve v zvezi z upravljanjem AIS ter podjetji in ostalimi sredstvi, v katera je vložil.

1. Pri pripravi in uporabi politik celotnih prejemkov, vključno s plačami in diskrecijskimi pokojninskimi ugodnostmi, za kategorije osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja in nadzornimi funkcijami ter vsemi delavci, ki jih celotni prejeti prejemki uvrščajo v isto plačilno skupino kot višje vodstvo in nosilce tveganja, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na profil tveganja UAIS ali AIS, ki jih upravljajo, UAIS izpolnjujejo naslednja načela na način in v obsegu, ki je primeren glede na njihovo velikost, notranjo organiziranost in naravo, področje in celovitost njihovih dejavnosti:

(a) politika prejemkov je skladna s premišljenim in uspešnim obvladovanjem tveganja in ga spodbuja, ne spodbuja pa tveganja, ki ni skladno s profili tveganja, pravili upravljanja ali aktom o ustanovitvi AIS, ki jih upravljajo;

(b) politika prejemkov je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in interesi UAIS in AIS, ki jih upravljajo, ali vlagateljev v takšne AIS ter vsebuje ukrepe za preprečevanje nasprotij interesov;

(c) upravni organ UAIS v svoji nadzorni funkciji sprejema in redno pregleduje splošna načela politike prejemkov in je odgovoren za izvajanje te politike;

(d) nad izvajanjem politike prejemkov se vsaj enkrat letno izvede centralni in neodvisen notranji pregled glede skladnosti s politikami in postopki za prejemke, ki jih sprejme upravni organ v svoji nadzorni funkciji;

(e) osebje, ki opravlja nadzorne naloge, je nagrajeno glede na dosežene cilje, povezane z njihovimi nalogami, neodvisno od uspešnosti poslovnih področij, ki so pod njihovim nadzorom;

(f) prejemke visokih uslužbencev, ki opravljajo naloge obvladovanja tveganja in zagotavljanja skladnosti, neposredno nadzira odbor za prejemke;

(g) če so prejemki odvisni od uspešnosti, celoten znesek prejemka temelji na kombinaciji ocene uspešnosti posameznika in zadevne poslovne enote ali AIS ter splošnih rezultatov UAIS, pri ocenjevanju uspešnosti posameznika pa se upoštevajo finančna in tudi nefinančna merila;

(h) ocena uspešnosti se opravi v večletnem okviru, ki ustreza življenjskemu ciklu AIS, ki jih upravlja UAIS, s čimer se zagotovi, da postopek ocenjevanja temelji na dolgoročni uspešnosti in da se dejansko plačilo sestavin prejemka, ki temelji na uspešnosti, porazdeli na obdobje, ki upošteva politike glede zahteve po izplačilih AIS, ki jih upravlja, in njihova naložbena tveganja;

(i) zajamčeni variabilni prejemki so izjema; izplačujejo se samo v okviru zaposlovanja novega osebja in so omejeni na prvo leto;

(j) fiksne in variabilne sestavine celotnega prejemka so ustrezno uravnotežene; fiksna sestavina je dovolj visok del celotnega prejemka, da omogoča izvedbo popolnoma prožne politike glede variabilnih sestavin prejemka, vključno z možnostjo, da se variabilne sestavine prejemka ne izplačajo;

(k) plačila v zvezi s predčasno prekinitvijo pogodbe so odraz uspešnosti, dosežene v tem času, in so določena tako, da ne nagrajujejo neuspešnosti;

(l) merjenje uspešnosti, ki se uporablja za izračun variabilnih sestavin prejemkov ali skupkov variabilnih sestavin prejemkov, vključuje celovit prilagoditveni mehanizem za vključitev vseh ustreznih vrst sedanjih in prihodnjih tveganj;

(m) glede na pravno strukturo AIS in njegovih pravil upravljanja ali njegov akt o ustanovitvi so znaten delež, v vsakem primeru pa vsaj 50 % variabilnih prejemkov sestavljajo enote ali deleži zadevnega AIS ali enakovredni lastniški deleži ali na deleže vezani instrumenti ali enakovredni negotovinski instrumenti, razen če upravljanje AIS znaša manj kot 50 % skupnega premoženja, ki ga UAIS upravlja – v tem primeru minimalna vrednost 50 % ne velja.

Za instrumente iz te točke velja ustrezna politika odloga, oblikovana tako, da povezuje spodbude z interesi UAIS in AIS, ki ga upravlja, ter vlagatelji v takšne AIS. Države članice ali njihovi pristojni organi lahko omejijo vrste in oblike teh instrumentov ali pa nekatere instrumente po potrebi prepovedo. Ta točka se uporablja tako za del variabilnega prejemka, za katerega se izplačilo odloži v skladu s točko (n), kot za del variabilnega prejemka, za katerega se izplačilo ne odloži;

(n) znaten delež, in v vsakem primeru vsaj 40 % variabilne sestavine prejemka, se odloži za obdobje, ki ustreza poslovnemu ciklu in politiki glede zahteve po izplačilih zadevnega AIS, ter se ustrezno uskladi z naravo poslovanja in tveganji tega AIS.

Obdobje iz te točke znaša vsaj tri do pet let, razen če je poslovni cikel zadevnega AIS krajši; prejemki, za katere velja odlog, dospejo v izplačilo po načelu sorazmernosti; če je znesek variabilne sestavine prejemka izrazito visok, se odloži vsaj 60 % zneska;

(o) variabilni prejemki, vključno z odloženim deležem, se izplačajo ali dospejo v izplačilo le, če so glede na finančno stanje UAIS kot celote vzdržni in če jih upravičuje uspešnost zadevne poslovne enote, AIS in posameznika.

Skupni variabilni prejemki so na splošno občutno manjši, kadar je finančna uspešnost UAIS ali AIS šibka ali negativna, pri čemer se pri že zasluženih zneskih upošteva aktualno nadomestilo in zmanjšanje izplačil, vključno z malusom ali dogovori glede vračil prejetih sredstev;

(p) pokojninska politika je v skladu s poslovno strategijo, cilji, vrednotami in dolgoročnimi interesi UAIS in AIS, ki ga upravlja.

Če delavec zapusti UAIS pred odhodom v upokojitev, UAIS hrani njegove diskrecijske pokojninske ugodnosti v obdobju pet let v obliki instrumentov, opredeljenih v točki (m). Če delavec izpolni pogoje za upokojitev, se diskrecijske pokojninske ugodnosti delavcu izplačajo v obliki instrumentov, opredeljenih v točki (m), zanje pa velja petletno obdobje odloga;

(q) osebje se mora zavezati, da ne bo uporabljalo osebnih strategij zavarovanja pred tveganji ali zavarovanja v zvezi s prejemki in odgovornostjo ter s tem posegali v učinke usklajevanj tveganj iz njihovih dogovorov glede prejemkov;

(r) variabilni prejemki se ne izplačajo z instrumenti ali metodami, ki omogočajo izogibanje zahtevam iz te direktive.

2. Načela iz odstavka 1 se uporabljajo za vse vrste prejemkov, ki jih izplača UAIS, za vse zneske, ki jih neposredno plača AIS, vključno s spodbujevalno provizijo, in za vse prenose enot ali deležev AIS, ki so namenjeni kategorijam osebja, vključno z višjim vodstvom, nosilci tveganja in nadzornimi funkcijami ter vsemi delavci, ki prejemajo celotne prejemke, katerih poklicne dejavnosti imajo bistven vpliv na njihov profil tveganja ali profil tveganja AIS, ki ga upravljajo.

3. Večji UAIS ali UAIS, ki upravljajo večje AIS, ki imajo večjo notranjo organizacijo ali ki so večji po naravi, obsegu in zapletenosti svojih dejavnosti, ustanovijo odbor za prejemke. Ta je urejen tako, da lahko strokovno in neodvisno presoja politike in prakse prejemkov ter spodbude za obvladovanje tveganja.

Odbor za prejemke je odgovoren za pripravo odločitev v zvezi s prejemki, vključno s tistimi, ki vplivajo na tveganje in obvladovanje tveganja zadevnega UAIS ali AIS in jih bo sprejel upravni organ v svoji nadzorni funkciji. Odboru za prejemke predseduje član upravnega organa, ki v zadevnem UAIS ne opravlja nobene izvršilne funkcije. Člani odbora za prejemke so člani upravnega organa, ki v zadevnem UAIS ne opravljajo nobene izvršilne funkcije.

DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA ZAGOTOVITI V PRIMERU NAMERAVANEGA TRŽENJA V MATIČNI DRŽAVI ČLANICI UAIS

(a) Pisno uradno obvestilo, vključno s poslovnim načrtom, v katerem so opredeljeni AIS, ki jih UAIS namerava tržiti, in informacije o tem, kje so ti AIS ustanovljeni;

(e) informacije o kraju ustanovitve centralnega AIS, če gre za AIS, ki je napajalni;

(f) kakršne koli dodatne informacije, navedene v členu 23(1), za vsak AIS, ki ga UAIS namerava tržiti;

(g) po potrebi informacije o ureditvah, vzpostavljenih za preprečevanje, da bi se enote ali deleži AIS tržili malim vlagateljem, vključno s primeri, ko se UAIS pri zagotavljanju investicijskih storitev v zvezi z AIS opira na dejavnosti neodvisnih subjektov.

DOKUMENTACIJA IN INFORMACIJE, KI JIH JE TREBA ZAGOTOVITI V PRIMERU NAMERAVANEGA TRŽENJA V DRŽAVAH ČLANICAH, KI NISO, MATIČNA DRŽAVA UAIS

(a) Pisno uradno obvestilo, vključno s poslovnim načrtom, v katerem so opredeljeni AIS, ki jih UAIS namerava tržiti, in informacije o tem, kjer imajo ti AIS sedež;

(e) informacije o kraju ustanovitve centralnega AIS, če gre za AIS, ki je napajalni;

(f) kakršne koli dodatne informacije, navedene v členu 23(1), za vsak AIS, ki ga UAIS namerava tržiti;

(g) navedba države članice, v kateri namerava tržiti deleže ali enote AIS profesionalnim vlagateljem;

(h) informacije o ureditvah, vzpostavljenih za trženje AIS in po potrebi informacije o ureditvah, vzpostavljenih za preprečevanje, da bi se enote ali deleži AIS tržili malim vlagateljem, vključno s primeri, ko se UAIS pri zagotavljanju investicijskih storitev v zvezi z AIS opira na dejavnosti neodvisnih subjektov.

( 6 ) Uredba (EU) 2017/2402 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2017 o določitvi splošnega okvira za listinjenje in o vzpostavitvi posebnega okvira za enostavno, pregledno in standardizirano listinjenje ter o spremembah direktiv 2009/65/ES, 2009/138/ES in 2011/61/EU ter uredb (ES) št. 1060/2009 in (EU) št. 648/2012 (UL L 347, 28.12.2017, str. 35).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA 2013/14/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 21. maja 2013	L 145	1	31.5.2013
►M2	DIREKTIVA 2014/65/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 15. maja 2014	L 173	349	12.6.2014
►M3	DIREKTIVA (EU) 2016/2341 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 14. decembra 2016	L 354	37	23.12.2016
►M4	UREDBA (EU) 2017/2402 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2017	L 347	35	28.12.2017