Ta uredba ustanavlja Evropski nadzorni organ (Evropski organ za vrednostne papirje in trge) (v nadaljnjem besedilu: Organ).

►M6  Organ deluje v okviru pooblastil, podeljenih s to uredbo, ter v okviru področja uporabe direktiv 97/9/ES, 98/26/ES, 2001/34/ES, 2002/47/ES, 2004/109/ES, 2009/65/ES, Direktive 2011/61/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), Uredbe (ES) št. 1060/2009 in Direktive 2014/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), Uredbe (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), Uredbe (EU) 2017/1129 Evropskega parlamenta in Sveta ( 4 ), Uredbe (EU) 2023/1114 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ) ter, kolikor se ti akti uporabljajo za podjetja, ki izvajajo investicijske storitve, ali za kolektivne naložbene podjeme, ki tržijo svoje enote ali delnice, izdajatelje ali ponudnike kriptosredstev, osebe, ki zaprosijo za uvrstitev v trgovanje, ali ponudnike storitev v zvezi s kriptosredstvi in za pristojne organe, ki jih nadzirajo, v skladu z zadevnimi deli direktiv 2002/87/ES in 2002/65/ES, vključno z vsemi direktivami, uredbami in sklepi, ki temeljijo na navedenih aktih, ter vsemi drugimi pravno zavezujočimi akti Unije, ki na Organ prenašajo naloge. ◄

Organ deluje na področju dejavnosti udeležencev na finančnem trgu v zvezi z vprašanji, ki jih zakonodajni akti iz odstavka 2 ne zajemajo neposredno, vključno na področju upravljanja podjetij, revizij in računovodskega poročanja, ob upoštevanju trajnostnih poslovnih modelov in vključevanja okoljskih, socialnih in upravljavskih dejavnikov, pod pogojem, da je tovrstno ukrepanje nujno za zagotovitev učinkovite in dosledne uporabe navedenih aktov. Organ obenem ustrezno ukrepa v zvezi s ponudbami za prevzem, obračunom in poravnavo ter izvedenimi finančnimi instrumenti.

Ta uredba se uporablja brez poseganja v druge akte Unije, ki na Organ prenašajo naloge izdaje dovoljenj ali nadzora ter ustrezna pooblastila.

Določbe te uredbe ne posegajo v pooblastila Komisije, da zlasti na podlagi člena 258 PDEU zagotavlja skladnost s pravom Unije.

Cilj Organa je varovati javne interese s prispevanjem h kratko-, srednje- in dolgoročni stabilnosti in učinkovitosti finančnega sistema v korist gospodarstva Unije, njenih državljanov in podjetij. Organ v okviru svojih zadevnih pristojnosti prispeva k:

▼B

▼M3

▼M3

▼M3

V ta namen Organ prispeva k zagotavljanju dosledne, uspešne in učinkovite uporabe aktov iz odstavka 2 tega člena, spodbuja nadzorniško konvergenco in v skladu s členom 16a pripravi mnenja za Evropski parlament, Svet in Komisijo.

▼B

Organ pri izvajanju nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, posebno pozornost namenja sistemskim tveganjem, ki jih predstavljajo udeleženci na finančnem trgu, katerih propad bi lahko negativno vplival na delovanje finančnega sistema ali na realno gospodarstvo.

▼M3

Organ pri opravljanju svojih nalog deluje neodvisno, objektivno in na nediskriminatoren ter pregleden način v interesu Unije kot celote in, kadar je ustrezno, upošteva načelo sorazmernosti. Organ je odgovoren in deluje pošteno ter zagotavlja, da se vse zainteresirane strani obravnavajo pravično.

▼M3

Vsebina in oblika dejanj in ukrepov Organa, zlasti smernic, priporočil, mnenj, vprašanj in odgovorov, osnutkov regulativnih tehničnih standardov ter osnutkov izvedbenih tehničnih standardov, v celoti upošteva veljavne določbe te uredbe in zakonodajnih aktov iz odstavka 2. V obsegu, v katerem je dovoljeno in ustrezno v skladu z navedenimi določbami, se pri dejanjih in ukrepih Organa v skladu z načelom sorazmernosti ustrezno upoštevajo narava, obseg in zapletenost tveganj, ki izhajajo iz poslovanja udeleženca na finančnem trgu, podjetja ali drugega subjekta oziroma iz finančne dejavnosti, na katero vplivajo dejanja in ukrepi Organa.

Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor, ki Organu svetuje, kako se morajo pri njegovih dejanjih in ukrepih ob popolnem spoštovanju veljavnih pravil upoštevati posebne razlike v sektorju v zvezi z naravo, obsegom in zapletenostjo tveganj, poslovnimi modeli in praksami ter velikostjo finančnih institucij in trgov v obsegu, v katerem so taki dejavniki relevantni v okviru obravnavanih pravil.

Organ je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS). Glavni cilj ESFS je zagotoviti ustrezno izvajanje pravil, ki veljajo v finančnem sektorju, da se ohrani finančna stabilnost in zagotovi zaupanje v finančni sistem kot celoto ter da se potrošnikom finančnih storitev omogoči učinkovito in zadostno varstvo.

ESFS sestavljajo:

Organ prek Skupnega odbora redno in tesno sodeluje z ESRB, pa tudi z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) in Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), zagotavlja medsektorsko usklajenost dela ter oblikuje skupna stališča glede nadzora nad finančnimi konglomerati in glede drugih medsektorskih vprašanj.

Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji (PEU) udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in s popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti pri zagotavljanju pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi in iz Organa do Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Tisti nadzorni organi, ki so udeleženi v ESFS, so zavezani nadzorovati udeležence na finančnem trgu, ki delujejo v Uniji, v skladu z akti iz člena 1(2).

Organi iz točk (a) do (d) člena 2(2)so odgovorni Evropskemu parlamentu in Svetu.

V skladu s členom 226 PDEU Organ v celoti sodeluje z Evropskim parlamentom med vsakim preverjanjem, ki se izvaja v skladu z navedenim členom.

Odbor nadzornikov sprejme letno poročilo o dejavnostih Organa, vključno o izvajanju nalog predsednika, ter to poročilo vsako leto do 15. junija posreduje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru. Poročilo se objavi.

Predsednik se na zahtevo Evropskega parlamenta udeleži predstavitve v Evropskem parlamentu v zvezi z delovanjem Organa. Predstavitev poteka vsaj enkrat letno. Predsednik poda izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovori na vsa vprašanja poslancev, kadar koli se to zahteva.

Predsednik Evropskemu parlamentu na zahtevo in vsaj 15 dni preden poda izjavo iz odstavka 4 pisno poroča o dejavnostih Organa.

Poročilo poleg informacij iz členov 11 do 18 ter iz členov 20 in 33 vključuje tudi vse pomembne informacije, ki jih Evropski parlament priložnostno zahteva.

Organ ustno ali pisno odgovori na vsako vprašanje, ki ga nanj naslovi Evropski parlament ali Svet, v petih tednih od prejema vprašanja.

Predsednik ima na zahtevo zaupne ustne razprave za zaprtimi vrati s predsednikom, podpredsedniki in koordinatorji pristojnega odbora Evropskega parlamenta. Vsi udeleženci spoštujejo zahteve o varovanju poslovnih skrivnosti.

Brez poseganja v njegove obveznosti glede zaupnosti, ki izhajajo iz sodelovanja v mednarodnih forumih, Organ na zahtevo obvesti Evropski parlament o svojem prispevku k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v teh mednarodnih forumih.

Organ je organ Unije in je pravna oseba.

Organ ima v vsaki državi članici najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ali z njimi razpolaga ter je stranka v sodnih postopkih.

Organ zastopa njegov predsednik.

Organ ima naslednje naloge:

▼M3

▼M3

▼M3

▼B

▼M3

▼B

▼M3

▼B

▼M3

▼M3 —————

Organ pri opravljanju svojih nalog v skladu s to uredbo:

Organ ima za izpolnjevanje nalog iz odstavka 1 pooblastila, določena v tej uredbi, zlasti pa za:

▼M3

▼B

▼M3

▼B

▼M3

▼M3

▼B

Organ pri opravljanju nalog iz odstavka 1 in izvajanju pooblastil iz odstavka 2 deluje na podlagi zakonodajnega okvira in v njegovih mejah ter ustrezno upošteva načeli sorazmernosti, kadar je ustrezno, in boljše priprave zakonodaje, vključno z rezultati analiz stroškov in koristi v skladu s to uredbo.

Organ na trgu za potrošniške finančne proizvode in storitve prevzame vodilno vlogo pri spodbujanju preglednosti, enostavnosti in pravičnosti na vsem notranjem trgu, med drugim:

▼M3

▼M3

▼B

▼M3

Organ nadzoruje nove in obstoječe finančne dejavnosti ter lahko sprejme smernice in priporočila za spodbujanje varnosti in trdnosti trgov ter za konvergenco in učinkovitost regulativnih ter nadzornih praks.

Organ lahko v primeru, da finančna dejavnost resno ogrozi cilje iz člena 1(5), izda tudi opozorila.

Organ kot svoj sestavni del ustanovi odbor za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, ki združuje vse ustrezne pristojne organe in organe, odgovorne za varstvo potrošnikov, da bi okrepil varstvo potrošnikov, vzpostavil usklajen pristop za regulativno in nadzorniško obravnavo novih ali inovativnih finančnih dejavnosti ter da bi za Organ pripravljal mnenja, namenjena za predložitev Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Organ tesno sodeluje z Evropskim odborom za varstvo podatkov, ustanovljenim z Uredbo (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), da se preprečijo podvajanje, nedoslednosti in pravna negotovost na področju varstva podatkov. Organ lahko v odbor kot opazovalce povabi tudi nacionalne organe za varstvo podatkov.

Organ lahko začasno prepove ali omeji trženje, distribucijo ali prodajo nekaterih finančnih produktov, instrumentov ali dejavnosti, ki bi utegnili povzročiti znatno finančno škodo za stranke ali potrošnike, ali ogrožajo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, v primerih, opredeljenih v pogojih, ki jih določajo zakonodajni akti iz člena 1(2), ali če to zahtevajo izredne razmere v skladu s pogoji iz člena 18.

Organ sprejme ukrepe iz odstavka 2 tega člena le v izjemnih okoliščinah, ko meni, da bi lahko uporaba enega od zakonodajnih aktov iz člena 1(2) ali katerih koli delegiranih oziroma izvedbenih aktov, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, privedla do pomembnih težav zaradi enega od naslednjih razlogov:

V primerih iz odstavka 1 Organ pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, ki po njegovem mnenju obstajajo.

Kadar je v primerih iz odstavka 1 to potrebno ter do sprejetja in uporabe novih ukrepov po tem, ko so se izvedli koraki iz odstavka 2, Organ izda mnenja o specifičnih določbah aktov iz odstavka 1, katerih namen je spodbujanje doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks in praks izvrševanja ter skupne, enotne in dosledne uporabe prava Unije.

Kadar Organ na podlagi prejetih informacij, zlasti od pristojnih organov, meni, da zakonodajni akti iz člena 1(2) ali kateri koli delegirani ali izvedbeni akti, ki temeljijo na navedenih zakonodajnih aktih, povzročajo pomembne izjemne težave, ki se nanašajo na zaupanje v trge, zaščito strank ali vlagateljev, pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali blagovnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali njegovega dela, brez nepotrebnega odlašanja pošlje pristojnim organom in Komisiji podrobno pisno poročilo o težavah, za katere meni da obstajajo. Organ lahko Komisiji predloži mnenje o vseh ukrepih, ki se mu zdijo primerni, v obliki novega zakonodajnega predloga ali predloga novega delegiranega ali izvedbenega akta, in o nujnosti težave. Organ svoje mnenje objavi.

Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta pooblastila za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov na podlagi delegiranih aktov po členu 290 PDEU, da se zagotovi dosledna uskladitev na področjih, ki so natančno določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke regulativnih tehničnih standardov. Organ osnutke regulativnih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem te osnutke regulativnih tehničnih standardov posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

▼B

Regulativni tehnični standardi so tehnični standardi, ne vključujejo strateških odločitev ali odločitev politik, njihova vsebina pa je omejena na zakonodajne akte, ki so podlaga zanje.

▼M3

Preden Organ te osnutke predloži Komisiji, organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila taka posvetovanja in analize zelo nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Organ za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

▼M3 —————

▼M3

Komisija v treh mesecih po prejemu osnutka regulativnega tehničnega standarda odloči, ali ga bo sprejela. Komisija pravočasno obvesti Evropski parlament in Svet, kadar sprejetje ni mogoče v obdobju treh mesecev. Komisija lahko osnutek regulativnih tehničnih standardov sprejme le delno ali s spremembami, kadar to zahteva interes Unije.

Kadar Komisija ne namerava sprejeti osnutka regulativnega tehničnega standarda oziroma ga namerava sprejeti samo delno ali s spremembami, pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu nazaj in razloži, zakaj ga ni sprejela, ali, odvisno od primera, pojasni razloge za spremembe. Komisija pošlje izvod svojega pisma Evropskemu parlamentu in Svetu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda na podlagi predlaganih sprememb Komisije in ga v obliki uradnega mnenja ponovno predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

▼B

Če Organ ob izteku tega šesttedenskega roka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda ali predloži osnutek regulativnega tehničnega standarda, ki ni spremenjen v skladu s predlaganimi spremembami Komisije, lahko Komisija regulativni tehnični standard sprejme s spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne, oziroma ga zavrne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ.

Kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.

Le kadar Organ ne predloži osnutka regulativnega tehničnega standarda Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard z delegiranim aktom brez osnutka Organa.

▼M3

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih regulativnih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih regulativnih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

▼B

Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda takoj pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija pošlje osnutek regulativnega tehničnega standarda Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek regulativnega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija sprejme regulativni tehnični standard.

Če Organ v šestih tednih predloži spremenjen osnutek regulativnega tehničnega standarda, lahko Komisija osnutek regulativnega tehničnega standarda spremeni na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so pomembne po njenem mnenju. Komisija brez predhodne uskladitve z Organom ne sme spremeniti vsebine osnutka regulativnega tehničnega standarda, ki ga je pripravil Organ, kakor je določeno v tem členu.

Regulativne tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „regulativni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov iz člena 10 se prenese na Komisijo za obdobje štirih let od 16. decembra 2010. Komisija pripravi poročilo o pooblastilu najpozneje šest mesecev pred iztekom štiriletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet pooblastilo prekliče v skladu s členom 14.

Takoj ko Komisija sprejeme regulativni tehnični standard, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Pooblastilo za sprejemanje regulativnih tehničnih standardov je prenešeno na Komisijo pod pogoji, določenimi v členih 12 do 14.

Prenos pooblastila iz člena 10 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet.

Institucija, ki je začela notranji postopek o morebitnem preklicu pooblastila, si prizadeva o tem obvestiti drugo institucijo in Komisijo v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve ter pri tem navede pooblastila za regulativni tehnični standard, ki bi se lahko preklicala.

Z odločitvijo o preklicu pooblastil prenehajo veljati pooblastila, navedena v tej odločitvi. Odločitev začne veljati nemudoma ali na dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih regulativnih tehničnih standardov. Odločitev se objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku treh mesecev od dne uradnega obvestila, da je Komisija sprejela regulativni tehnični standard. Na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta se to obdobje podaljša za tri mesece.

Če do izteka roka iz odstavka 1 regulativnemu tehničnemu standardu ne nasprotuje niti Evropski parlament niti Svet, se ta objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati z dnem, ki je v njem naveden.

Regulativni tehnični standard se lahko objavi v Uradnem listu Evropske unije in začne veljati pred iztekom navedenega roka, če sta Evropski parlament in Svet obvestila Komisijo, da mu ne nameravata nasprotovati.

Če Evropski parlament ali Svet nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu v roku iz odstavka 1, akt ne začne veljati. Institucija, ki nasprotuje regulativnemu tehničnemu standardu, v skladu s členom 296 PDEU navede razloge za nasprotovanje.

Če Komisija ne potrdi osnutka regulativnega tehničnega standarda ali ga spremeni v skladu s členom 10, o tem obvesti Organ, Evropski parlament in Svet ter navede razloge za to.

Evropski parlament ali Svet lahko, po potrebi, v enem mesecu od obvestila iz odstavka 1 povabi pristojnega komisarja skupaj s predsednikom Organa, da se udeležita priložnostne seje pristojnega odbora Evropskega parlamenta ali Sveta, kjer predstavita in pojasnita razlike v stališčih.

Kadar Evropski parlament in Svet na Komisijo preneseta izvedbena pooblastila za sprejetje izvedbenih tehničnih standardov na podlagi izvedbenih aktov po členu 291 PDEU na področjih, ki so posebej določena v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) te uredbe, lahko Organ pripravi osnutke izvedbenih tehničnih standardov. Izvedbeni tehnični standardi so tehnični standardi, ki ne vsebujejo strateških odločitev ali odločitev o politikah, njihova vsebina pa določa pogoje za uporabo navedenih aktov. Organ osnutke izvedbenih tehničnih standardov predloži Komisiji v sprejetje. Obenem jih posreduje v vednost Evropskemu parlamentu in Svetu.

Kadar Organ ne predloži osnutka izvedbenega tehničnega standarda v roku, določenem v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), lahko Komisija zahteva takšen osnutek v novem roku. Organ pravočasno obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo, da ne bo spoštoval novega roka.

Le kadar Organ osnutka izvedbenega tehničnega standarda ne predloži Komisiji v roku iz odstavka 2, lahko Komisija sprejme izvedbeni tehnični standard na podlagi izvedbenega akta brez osnutka Organa.

▼M3

Komisija organizira odprta javna posvetovanja o osnutkih izvedbenih tehničnih standardov ter analizira morebitne s tem povezane stroške in koristi, razen če bi bila takšna posvetovanja in analize nesorazmerni v primerjavi z obsegom in učinkom osnutkov zadevnih izvedbenih tehničnih standardov ali če bi šlo za posebej nujno zadevo. Komisija za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37.

▼B

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda takoj posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Komisija osnutek izvedbenega tehničnega standarda pošlje Organu. Organ lahko v šestih tednih spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda in ga v obliki uradnega mnenja predloži Komisiji. Organ izvod svojega uradnega mnenja pošlje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Če Organ ob izteku šesttedenskega roka iz četrtega pododstavka ne predloži spremenjenega osnutka izvedbenega tehničnega standarda, Komisija lahko sprejme izvedbeni tehnični standard.

Če Organ v šesttedenskem roku predloži spremenjen osnutek izvedbenega tehničnega standarda, lahko Komisija spremeni osnutek izvedbenega tehničnega standarda na podlagi sprememb, ki jih je predlagal Organ, ali pa ga sprejme s tistimi spremembami, ki so po njenem mnenju pomembne.

Komisija brez predhodne uskladitve z Organom, kakor je določeno v tem členu, ne sme spremeniti vsebine izvedbenih tehničnih standardov, ki jih je pripravil Organ.

Izvedbene tehnične standarde se sprejema v obliki uredb ali sklepov. Naslov takih uredb ali sklepov vsebuje izraz „izvedbeni tehnični standard“. Ti standardi se objavijo v Uradnem listu Evropske unije, veljati pa začnejo z dnem, ki je v njih naveden.

Za vzpostavitev doslednih, uspešnih in učinkovitih nadzornih praks v okviru ESFS ter zagotovitev skupne, enotne in usklajene uporabe prava Unije Organ izdaja smernice, naslovljene na vse pristojne organe ali vse udeležence na finančnem trgu ter daje priporočila enemu ali več pristojnim organom oziroma enemu ali več udeležencem na finančnem trgu.

Organ po potrebi organizira odprta javna posvetovanja o smernicah in priporočilih, ki jih izda, ter analizira morebitne stroške in koristi, povezane z izdajo takšnih smernic in priporočil. Ta posvetovanja in analize so sorazmerni glede na obseg, naravo in učinek smernic ali priporočil. Organ po potrebi za nasvet zaprosi tudi interesno skupino za vrednostne papirje in trge iz člena 37. Kadar Organ ne organizira odprtih javnih posvetovanj ali ne zahteva nasveta interesne skupine za vrednostne papirje in trge, navede razloge za to.

Smernice in priporočila ne vsebujejo samo sklicev na elemente zakonodajnih aktov in ne navajajo ponovno njihove vsebine. Preden Organ izda novo smernico ali priporočilo, najprej pregleda obstoječe smernice in priporočila, da prepreči kakršno koli podvajanje.

Pristojni organi in udeleženci na finančnem trgu si na vsak način prizadevajo za spoštovanje teh smernic in priporočil.

Vsak pristojni organ v dveh mesecih po izdaji smernic ali priporočil potrdi, ali ravna ali namerava ravnati v skladu z njimi. Če jih ne upošteva ali ne namerava upoštevati, o tem obvesti Organ in navede razloge za to odločitev.

Organ dejstvo, da pristojni organ ne upošteva ali ne namerava upoštevati teh smernic ali priporočil, objavi. Organ se lahko tudi za vsak primer posebej odloči za objavo razlogov, ki jih je pristojni organ navedel v zvezi z neupoštevanjem te smernice ali priporočila. Pristojni organ je o takšni objavi vnaprej obveščen.

Če smernica ali priporočilo to zahteva, udeleženci na finančnem trgu jasno in podrobno poročajo o tem, ali to smernico oz. priporočilo izpolnjujejo.

Organ v poročilu iz člena 43(5) obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o izdanih smernicah in priporočilih.

Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži mnenja o vseh zadevah, povezanih z njegovim področjem pristojnosti.

Zahteva iz odstavka 1 lahko zajema javno posvetovanje ali tehnično analizo.

V zvezi z ocenjevanjem varnega in skrbnega poslovanja pri združitvah in pridobitvah, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/65/EU in v zvezi s katerim je v skladu z navedeno direktivo potrebno posvetovanje med pristojnimi organi dveh ali več držav članic, lahko Organ na zahtevo enega izmed zadevnih pristojnih organov izda in objavi mnenje o oceni varnega in skrbnega poslovanja, razen v zvezi z merili iz točke (e) člena 13(1) Direktive 2014/65/EU. Mnenje izda nemudoma in v vsakem primeru pred iztekom ocenjevalnega obdobja v skladu z Direktivo 2014/65/EU.

Organ lahko na zahtevo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži strokovno mnenje na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Brez poseganja v odstavek 5 tega člena lahko vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi ter institucijami in organi Unije, Organu v katerem koli uradnem jeziku Unije predloži vprašanja o praktični uporabi ali izvajanju določb zakonodajnih aktov iz člena 1(2), povezanih delegiranih in izvedbenih aktov ter smernic in priporočil, sprejetih na podlagi teh zakonodajnih aktov.

Odgovori Organa na vprašanja iz odstavka 1 niso zavezujoči. Odgovori se dajo na voljo vsaj v jeziku, v katerem je bilo predloženo vprašanje.

Organ vzpostavi in vodi spletno orodje, ki je dostopno na njegovem spletnem mestu, za predložitev vprašanj ter pravočasno objavo vseh prejetih vprašanj, pa tudi odgovorov na vsa dopustna vprašanja v skladu z odstavkom 1, razen če je takšna objava v nasprotju z legitimnimi interesi zadevnih oseb ali bi pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema. Organ lahko zavrne vprašanja, na katera ne namerava odgovoriti. Organ zavrnjena vprašanja objavi na svojem spletnem mestu za dva meseca.

Trije člani odbora nadzornikov z glasovalno pravico lahko zahtevajo, da odbor nadzornikov v skladu s členom 44 odloči, ali je treba zadevo iz dopustnega vprašanja iz odstavka 1 tega člena obravnavati v smernicah v skladu s členom 16, zahtevati nasvet interesne skupine iz člena 37, vprašanja in odgovore pregledovati v ustreznih časovnih presledkih, organizirati odprta javna posvetovanja ali analizirati morebitne povezane stroške in koristi. Taka posvetovanja in analize so sorazmerne glede na obseg, naravo in učinek zadevnih osnutkov vprašanj in odgovorov ali glede na posebno nujnost zadeve. Če je udeležena interesna skupina iz člena 37, velja dolžnost varovanja zaupnosti.

Organ vprašanja, ki zahtevajo razlago prava Unije, posreduje Komisiji. Organ objavi vse odgovore Komisije.

Kadar pristojni organ ne uporablja aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, oblikovanimi v skladu s členi 10 do 15, ali pa jih je uporabljal tako, da je kršil pravo Unije, zlasti če ni zagotovil, da udeleženci na finančnem trgu izpolnjujejo zahteve iz navedenih aktov, Organ ukrepa v skladu s pooblastili iz odstavkov 2, 3 in 6 tega člena.

Organ se na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta, Komisije ali interesne skupine za vrednostne papirje in trge ali na lastno pobudo, tudi na podlagi dobro utemeljenih informacij fizičnih ali pravnih oseb, ter po tem, ko je o zadevi obvestil zadevni pristojni organ, odzove na zahtevo, tako da opiše, kako namerava obravnavati zadevo, in po potrebi preišče domnevno kršitev ali neuporabo prava Unije.

▼M2

Pristojni organ brez poseganja v pooblastila iz člena 35 Organu takoj zagotovi vse informacije, ki jih ta potrebuje za preiskavo, vključno s tem, kako se akti iz člena 1(2) uporabljajo v skladu s pravom Unije.

▼M3

Brez poseganja v pooblastila iz člena 35 lahko Organ, potem ko je o tem obvestil zadevni pristojni organ, od drugih pristojnih organov neposredno in ustrezno utemeljeno zahteva informacije, kadar se je izkazalo ali kadar meni, da zahteva po informacijah, predložena zadevnemu pristojnemu organu, ne zadostuje za pridobitev informacij, ki so potrebne za preiskovanje domnevne kršitve ali neuporabe prava Unije.

Naslovnik takšne zahteve Organu brez nepotrebnega odlašanja predloži jasne, točne in popolne informacije.

Brez poseganja v pooblastila iz te uredbe in pred izdajo priporočila iz odstavka 3, Organ sodeluje z zadevnim pristojnim organom, kadar meni, da je takšno sodelovanje ustrezno za odpravo kršitve prava Unije, in se poskusi z njim dogovoriti o ukrepih, ki so potrebni, da pristojni organ zagotovi skladnost s pravom Unije.

Organ lahko najpozneje v dveh mesecih po začetku preiskave na zadevni pristojni organ naslovi priporočilo, v katerem navede ukrepe, potrebne za uskladitev s pravom Unije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh po prejemu priporočila obvesti Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti za zagotovitev skladnosti s pravom Unije.

Če pristojni organ v mesecu dni od prejetja priporočila Organa ne zagotovi skladnosti s pravom Unije, lahko Komisija na podlagi prejetega obvestila Organa ali na lastno pobudo izda uradno mnenje, s katerim od pristojnega organa zahteva sprejetje ukrepov, potrebnih za uskladitev s pravom Unije. Komisija v uradnem mnenju upošteva priporočilo Organa.

Takšno uradno mnenje izda Komisija najpozneje tri mesece po sprejetju priporočila. Ta rok lahko Komisija podaljša za mesec dni.

Organ in pristojni organi zagotovijo Komisiji vse potrebne informacije.

Pristojni organ v desetih delovnih dneh od prejetja uradnega mnenja iz odstavka 4 obvesti Komisijo in Organ o ukrepih, ki jih je sprejel ali jih namerava sprejeti, da bo svoje ravnanje uskladil z navedenim uradnim mnenjem.

Če pristojni organ ne ravna v skladu z uradnim mnenjem iz odstavka 4 tega člena v roku iz navedenega odstavka in če je treba čim prej ukrepati zaradi neizpolnjevanja obveznosti, da se ohranijo ali obnovijo nevtralni konkurenčni pogoji na trgu ali se zagotovita pravilno delovanje in celovitost finančnega sistema, lahko Organ, kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, v kateri zahteva, da ta sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti po pravu Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 6, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Organ v poročilu iz člena 43(5) navede, kateri pristojni organi in udeležence na finančnem trgu niso spoštovali uradnih mnenj ali odločitev iz odstavkov 4 in 6 tega člena.

Organ ima vzpostavljene namenske kanale prijavljanja za prejemanje in obravnavanje informacij, ki jih zagotovi fizična ali pravna oseba, ki prijavi dejanske ali morebitne kršitve, zlorabo prava ali neizvajanje prava Unije.

Fizične ali pravne osebe, ki podajajo prijave prek teh kanalov, se po potrebi zaščitijo pred povračilnimi ukrepi v skladu z Direktivo (EU) 2019/1937 Evropskega parlamenta in Sveta ( 13 ).

Organ zagotovi, da se lahko vse informacije predložijo anonimno ali zaupno in varno. Kadar Organ meni, da predložene informacije vsebujejo dokaze ali resne znake pomembnih kršitev, prijavitelju nepravilnosti posreduje povratne informacije.

V primeru neugodnih razmer, ki lahko resno ogrozijo pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji, Organ dejavno spodbuja in, kadar oceni za potrebno, usklajuje ukrepe ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

Za opravljanje navedenih nalog spodbujanja in usklajevanja je Organ v celoti obveščen o vsakem relevantnem razvoju dogodkov in pozvan, naj se kot opazovalec udeleži vseh zadevnih srečanj ustreznih nacionalnih pristojnih nadzornih organov.

Svet lahko v posvetovanju s Komisijo in ESRB ter po potrebi z ESA sprejme odločitev, naslovljeno na Organ, v kateri za namene te uredbe ugotovi obstoj izrednih razmer, in sicer na zahtevo Organa, Komisije ali ESRB. Svet to odločitev pregleda v ustreznih časovnih presledkih in vsaj enkrat mesečno. Če se odločitev po enem mesecu ne obnovi, samodejno preneha veljati. Svet lahko kadar koli objavi konec izrednih razmer.

Če ESRB ali Organ meni, da obstaja verjetnost za nastanek izrednih razmer, izdajo zaupno priporočilo, naslovljeno na Svet, ter pripravijo oceno razmer. Svet nato oceni, ali je primerno sklicati sejo. V tem postopku se ustrezno poskrbi za zaupnost.

Če Svet ugotovi izredne razmere, o tem nemudoma obvesti Evropski parlament in Komisijo.

Kadar Svet sprejme odločitev na podlagi odstavka 2 tega člena in v izjemnih primerih, kadar je nujno usklajeno ukrepanje pristojnih organov v odziv na neugoden razvoj dogodkov, ki bi lahko resno ogrozili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega ali dela finančnega sistema v Uniji ali varstvo potrošnikov in vlagateljev, lahko Organ sprejme individualne odločitve, s katerimi od pristojnih organov zahteva izvajanje potrebnih ukrepov v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2) za obvladovanje vseh takih dogodkov, tako da se zagotovi, da udeleženci na finančnem trgu in pristojni organi izpolnjujejo zahteve, določene v navedenih zakonodajnih aktih.

Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa iz odstavka 3 v roku, ki je določen v navedeni odločitvi, in kadar se ustrezne zahteve zakonodajnih aktov iz člena 1(2), pa tudi regulativnih tehničnih standardov in izvedbenih tehničnih standardov, sprejetih v skladu z navedenimi akti, neposredno uporabljajo za udeležence na finančnem trgu, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na udeleženca na finančnem trgu, s katero zahteva ukrepe, potrebne za izpolnjevanje obveznosti v skladu z navedeno zakonodajo vključno s prenehanjem dejavnosti. To velja le v primerih, ko pristojni organ ne uporablja zakonodajnih aktov iz člena 1(2), vključno z regulativnimi tehničnimi standardi in izvedbenimi tehničnimi standardi, sprejetimi v skladu z navedenimi akti, ali pa jih uporablja na način, za katerega se zdi, da očitno krši navedene akte, in kadar je treba nujno odpraviti nepravilnosti, da bi ponovno vzpostavili pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema v Uniji ali dela tega sistema.

Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi.

Vsi ukrepi pristojnih organov v zvezi z vprašanji, ki so predmet odločitve v skladu z odstavkom 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

V primerih, opredeljenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2), in brez poseganja v pooblastila iz člena 17 lahko Organ pristojnim organom pomaga pri doseganju sporazuma v skladu s postopkom iz odstavkov 2 do 4 tega člena v vsakem od naslednjih primerov:

Zadevni pristojni organi brez nepotrebnega odlašanja obvestijo Organ, da sporazum ni bil dosežen, v naslednjih primerih:

Predsednik oceni, ali bi moral Organ ukrepati v skladu z odstavkom 1. Kadar Organ ukrepa na lastno pobudo, o svoji odločitvi glede ukrepanja obvesti zadevne pristojne organe.

Organ določi rok za spravo med pristojnimi organi ob upoštevanju vseh ustreznih rokov, določenih v aktih iz člena 1(2), ter zapletenosti in nujnosti zadeve. V tej fazi Organ deluje kot posrednik.

Kadar zadevni pristojni organi v fazi spravnega postopka iz odstavka 2 ne dosežejo sporazuma, lahko Organ sprejme odločitev, s katero od navedenih organov zahteva, da za dosego sporazuma o zadevi in zagotovitev skladnosti s pravom Unije sprejmejo poseben ukrep ali se vzdržijo določenih ukrepov. Odločitev Organa je za zadevne pristojne organe zavezujoča. Organ lahko z odločitvijo od pristojnih organov zahteva, da prekličejo ali spremenijo odločitev, ki so jo sprejeli, ali uporabijo pooblastila, ki jih imajo v skladu z zadevnim pravom Unije.

Organ obvesti zadevne pristojne organe o dokončanju postopkov iz odstavkov 2 in 3, kadar je ustrezno, skupaj z odločitvijo, sprejeto na podlagi odstavka 3.

Brez poseganja v pooblastila Komisije na podlagi člena 258 PDEU lahko Organ, kadar pristojni organ ne ravna v skladu z odločitvijo Organa in zato ne zagotavlja, da udeleženec na finančnem trgu izpolnjuje zahteve, ki se na podlagi zakonodajnih aktov iz člena 1(2) te uredbe neposredno uporabljajo zanj, sprejme individualno odločitev, naslovljeno na zadevnega udeleženca na finančnem trgu, v kateri zahteva, da sprejme vse ukrepe, potrebne za izpolnitev njegovih obveznosti na podlagi prava Unije, vključno s prenehanjem vsakršne prakse.

Odločitve, sprejete na podlagi odstavka 4, prevladajo nad vsemi predhodnimi odločitvami pristojnih organov o isti zadevi. Kakršni koli ukrepi pristojnih organov v zvezi z dejstvi, ki so predmet odločitve na podlagi odstavka 3 ali 4, so v skladu s temi odločitvami.

Predsednik Organa v poročilu iz člena 50(2) navede naravo in vrsto nesoglasja med pristojnimi organi, dosežene sporazume in sprejete odločitve za odpravo teh nesoglasij.

Organ v okviru svojih pristojnosti spodbuja in spremlja učinkovito, uspešno in usklajeno delovanje kolegijev nadzornikov, kadar so vzpostavljeni z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter krepi doslednost in skladnost uporabe prava Unije med kolegiji nadzornikov. Da bi zbližali najboljše nadzorne prakse, Organ spodbuja skupne nadzorniške načrte in skupne preglede, osebje Organa pa ima polnopravno pravico do udeležbe v kolegijih nadzornikov in lahko tako sodeluje pri dejavnostih kolegijev nadzornikov, vključno z inšpekcijskimi pregledi na kraju samem, ki jih skupaj izvedeta dva ali več pristojnih organov.

Organ ima vodilno vlogo pri zagotavljanju usklajenega in skladnega delovanja kolegijev nadzornikov za čezmejne institucije v Uniji, pri čemer upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu iz člena 23, in, kadar je ustrezno, sklicuje seje posameznih kolegijev.

▼B

Za namene tega odstavka in odstavka 1 tega člena se Organ šteje kot „pristojni organ“ v smislu ustrezne zakonodaje.

Organ lahko:

▼M3

▼B

Organ lahko pripravi osnutke regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov v skladu s pooblastili iz zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in v skladu s členi 10 do 15, da se zagotovijo enotni pogoji uporabe določb o operativnem delovanju kolegijev nadzornikov. Organ lahko izda smernice in priporočila v skladu s členom 16, s čimer bi se spodbujalo konvergenco nadzornega delovanja in primerov najboljših praks, ki so jih sprejeli kolegiji nadzornikov.

Organ ima zavezujočo posredniško vlogo, ki mu omogoča, da reši spore med pristojnimi organi skladno s postopkom iz člena 19. Organ lahko sprejme nadzorne odločitve, ki se v skladu s členom 19 neposredno uporabljajo za zadevnega udeleženca na finančnem trgu.

Organ ustrezno upošteva sistemsko tvegane, kakor je opredeljeno z Uredbo (EU) št. 1092/2010. Obravnava vsa tveganja za prekinitev finančnih storitev, ki jo:

Organ po potrebi upošteva spremljanje in ocenjevanje sistemskega tveganja, kot sta ju oblikovala ESRB in Organ, ter se v skladu s členom 17 Uredbe (EU) št. 1092/2010 odziva na opozorila in priporočila ESRB.

Organ v sodelovanju z ESRB in v skladu s členom 23 pripravi skupen pristop k ugotavljanju in merjenju sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu, po potrebi tudi s kvantitativnimi in kvalitativnimi kazalniki.

Ti kazalniki so odločilen element pri določanju ustreznih nadzornih ukrepov. Organ spremlja raven približevanja pri določanju teh ukrepov, da bi spodbujal skupni pristop.

Brez poseganja v akte iz člena 1(2) Organ po potrebi oblikuje dodatne smernice in priporočila za ključne udeležence na finančnem trgu, da se upošteva sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo.

Organ zagotovi, da se sistemsko tveganje, ki ga predstavljajo ključni udeleženci na finančnem trgu, upošteva pri oblikovanju osnutkov regulativnih in izvedbenih tehničnih standardov na področjih, določenih v zakonodajnih aktih iz člena 1(2).

Organ lahko na zahtevo enega ali več pristojnih organov, Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije ali na lastno pobudo izvede preiskavo v zvezi z določeno vrsto finančne dejavnosti, produkta ali ravnanja, da bi ocenil morebitne nevarnosti za celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema ali varstvo strank ali vlagateljev in zadevnim pristojnim organom izdal ustrezna priporočila za ukrepanje.

Skupni odbor zagotovi splošno in medsektorsko usklajevanje dejavnosti, ki se izvajajo v skladu s tem členom.

Organ v posvetovanju z ESRB oblikuje merila za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja ter ustrezen sistem stresnih testov, ki vključuje ocenjevanje možnosti za sistemska tveganja, ki bi jih lahko predstavljali ali jim bili izpostavljeni udeleženci na finančnem trgu in ki se povečajo v stresnih situacijah, vključno s potencialnimi sistemskimi tveganji, povezanimi z okoljem. Udeleženci na finančnem trgu, ki bi lahko predstavljali sistemsko tveganje, so pod okrepljenim nadzorom in po potrebi se zanje uporabijo postopki za reševanje in sanacijo iz člena 25.

Organ pri oblikovanju meril za ugotavljanje in merjenje sistemskega tveganja, ki ga predstavljajo udeleženci na finančnem trgu, v celoti upošteva ustrezne mednarodne pristope, tudi tiste, ki so jih razvili Odbor za finančno stabilnost, Mednarodni denarni sklad in Banka za mednarodne poravnave.

Organ zagotovi, da ima specializirano in stalno zmogljivost za učinkovito odzivanje na nastanek sistemskih tveganj iz členov 22 in 23, in zlasti v zvezi z institucijami, ki predstavljajo sistemsko tveganje.

Organ izpolnjuje naloge, ki so mu dodeljene s to uredbo in z zakonodajo iz člena 1(2), in prispeva k zagotavljanju doslednega in usklajenega sistema za obvladovanje in saniranje kriz v Uniji.

Organ prispeva k oblikovanju in usklajevanju uspešnih in doslednih načrtov za reševanje in sanacijo, postopkov za izredne razmere in preventivnih ukrepov za zmanjšanje sistemskega vpliva vsakega neuspeha ter pri tem dejavno sodeluje.

Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

Organ prispeva h krepitvi evropskega sistema nacionalnih odškodninskih shem za vlagatelje (ICS), tako da deluje na podlagi pooblastil iz te uredbe za zagotovitev pravilne uporabe Direktive 97/9/ES, z namenom zagotoviti ustrezno financiranje nacionalnih odškodninskih shem za vlagatelje s prispevki zadevnih udeležencev na finančnem trgu, po potrebi tudi tistih udeležencev na finančnem trgu, ki imajo sedež v tretjih državah, in zagotavlja visoko raven zaščite za vse vlagatelje v usklajenem okviru po vsej Uniji.

Člen 16 o pristojnosti Organa, da sprejme smernice in priporočila, se uporablja za odškodninske sheme za vlagatelje.

Organ lahko oblikuje regulativne in izvedbene tehnične standarde, kakor je določeno v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) v skladu s postopkom iz členov 10 do 15.

Ob pregledu te uredbe, kakor je določeno v členu 81, se zlasti preuči konvergenca evropskega sistema nacionalnih odškodninskih shem za vlagatelje.

Organ na področjih, za katera je pristojen, prispeva k oblikovanju metod za sanacijo glavnih udeležencev na finančnem trgu v težavah, tako da se prepreči njihov škodljiv vpliv, da se omogoči njihovo ustrezno in pravočasno prenehanje, vključno z doslednimi in verodostojnimi mehanizmi financiranja, kadar je to potrebno.

Organ prispeva k delu na področju enakih konkurenčnih pogojev in kumulativnih učinkov, ki jih imajo na finančne institucije vsi sistemi dajatev in prispevkov, ki se lahko kot del doslednega in verodostojnega okvira za reševanje uvedejo zaradi zagotavljanja pravične porazdelitve bremena in dajanja pobud za obvladovanje sistemskega tveganja.

▼M3 —————

▼B

Pristojni organi lahko z odobritvijo pooblaščenca naloge in odgovornosti prenesejo na Organ ali druge pristojne organe na podlagi pogojev iz tega člena. Države članice lahko določijo posebne ureditve za prenos odgovornosti, ki jih je treba izpolniti, preden njihovi pristojni organi sklenejo takšne sporazume o prenosu pooblastil, in lahko omejijo obseg prenosa na tisto, kar je nujno potrebno za učinkovit nadzor čezmejnih udeležencev ali skupin na finančnem trgu.

Organ spodbuja in olajša prenos nalog in odgovornosti med pristojnimi organi z opredelitvijo tistih nalog in odgovornosti, ki jih je mogoče prenesti ali skupno izvajati, ter s spodbujanjem najboljših praks.

Prenosu odgovornosti sledi prerazporeditev pristojnosti, določenih v aktih iz člena 1(2). Za postopek, izvrševanje ter upravni in pravosodni pregled prenesenih pristojnosti se uporablja pravo organa, na katerega se prenesejo naloge.

Pristojni organi obvestijo Organ o sporazumih o prenosu pooblastil, ki jih nameravajo skleniti. Sporazumi začnejo veljati najmanj en mesec po tem, ko pristojni organi obvestijo Organ.

Organ lahko v enem mesecu po prejetem obvestilu poda mnenje o načrtovanem sporazumu.

Organ v ustrezni obliki objavi vsak sporazum o prenosu pooblastil, ki ga sklenejo pristojni organi, in s tem zagotovi, da so vse zadevne strani ustrezno obveščene.

Organ ima dejavno vlogo pri razvoju skupne kulture Unije na področju nadzora in doslednih nadzornih praks ter zagotavljanju enotnih postopkov in usklajenih pristopov po vsej Uniji. Organ izvaja najmanj naslednje naloge:

▼M3

▼M3

▼B

▼M3

▼M3

Organ lahko po potrebi razvije nove praktične instrumente in orodja za konvergenco za pospeševanje skupnih nadzornih pristopov in praks.

Organ redno opravlja medsebojne strokovne preglede nekaterih ali vseh dejavnosti pristojnih organov, da bi se dodatno izboljšala doslednost in učinkovitost rezultatov nadzora. V ta namen Organ razvija metode za zagotovitev objektivnega ocenjevanja in primerjave med pregledanimi pristojnimi organi. Pri načrtovanju in izvajanju medsebojnih strokovnih pregledov se upoštevajo obstoječe informacije in že izvedene ocene glede zadevnega pristojnega organa, vključno z vsemi relevantnimi informacijami, ki se Organu zagotovijo v skladu s členom 35, in vsemi relevantnimi informacijami zainteresiranih strani.

Organ za namene tega člena ustanovi ad hoc odbore za medsebojne strokovne preglede, ki jih sestavljajo uslužbenci Organa in člani pristojnih organov. Odborom za medsebojne strokovne preglede predseduje član osebja Organa. Predsednik po posvetovanju z upravnim odborom in na podlagi odprtega razpisa za sodelovanje predlaga predsednika in člane odbora za medsebojne strokovne preglede, ki jih odobri odbor nadzornikov. Predlog se šteje za odobrenega, razen če odbor nadzornikov v 10 dneh po predlogu predsednika sprejme odločitev o njegovi zavrnitvi.

Medsebojni strokovni pregled med drugim vključuje oceno:

Organ izda poročilo z rezultati medsebojnega strokovnega pregleda. To poročilo o medsebojnem strokovnem pregledu pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o medsebojnem strokovnem pregledu in zagotovil enake pogoje za vse. Upravni odbor oceni zlasti, ali se je metodologija uporabljala na enak način. V poročilu so pojasnjeni in navedeni nadaljnji ukrepi, ki na podlagi medsebojnega strokovnega pregleda štejejo za ustrezne, sorazmerne in potrebne. Navedeni nadaljnji ukrepi se lahko sprejmejo v obliki smernic in priporočil v skladu s členom 16 in mnenj v skladu s točko (a) člena 29(1).

Kadar Organ ob upoštevanju izida medsebojnega strokovnega pregleda ali drugih informacij, ki jih je pridobil med izvajanjem svojih nalog, meni, da bi bila z vidika Unije potrebna nadaljnja uskladitev predpisov Unije, ki se uporabljajo za udeležence na finančnem trgu ali pristojne organe, o tem predloži mnenje Komisiji.

Organ pripravi poročilo o nadaljnjih ukrepih dve leti po objavi poročila o medsebojnem strokovnem pregledu. Poročilo o nadaljnjih ukrepih pripravi odbor za medsebojne strokovne preglede in sprejme odbor nadzornikov v skladu s členom 44(4). Odbor za medsebojne strokovne preglede se med pripravo poročila posvetuje z upravnim odborom, da bi ohranil doslednost z drugimi poročili o nadaljnjih ukrepih. Poročilo o nadaljnjih ukrepih med drugim vključuje oceno ustreznosti in učinkovitosti ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi, za katere se je opravil medsebojni strokovni pregled, v odziv na nadaljnje ukrepe iz poročila o medsebojnem strokovnem pregledu.

Odbor za medsebojne strokovne preglede po posvetovanju s pristojnimi organi, ki so predmet medsebojnega strokovnega pregleda, opredeli in obrazloži glavne ugotovitve medsebojnega strokovnega pregleda. Organ objavi obrazložene glavne ugotovitve poročila o medsebojnem strokovnem pregledu in poročila o nadaljnjih ukrepih iz odstavka 6. Kadar se obrazložene glavne ugotovitve Organa razlikujejo od ugotovitev odbora za medsebojni pregled, Organ zaupno posreduje ugotovitve odbora za medsebojni pregled Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji. Kadar je pristojni organ, za katerega se je opravil medsebojni pregled, zaskrbljen, da bi objava obrazloženih glavnih ugotovitev Organa pomenila tveganje za stabilnost finančnega sistema, lahko zadevo predloži odboru nadzornikov. Odbor nadzornikov se lahko odloči, da teh izvlečkov ne objavi.

Upravni odbor za namene tega člena pripravi predlog delovnega načrta za medsebojne strokovne preglede za naslednji dve leti, v katerem so med drugim upoštevane pridobljene izkušnje iz predhodnih postopkov medsebojnih strokovnih pregledov in razprave skupin za koordinacijo iz člena 45b. Delovni načrt za medsebojne strokovne preglede je poseben del letnega in večletnega delovnega programa. Delovni načrt se objavi. Organ se lahko v nujnih ali nepredvidenih primerih odloči za izvedbo dodatnih medsebojnih strokovnih pregledov.

Organ izpolnjuje splošno vlogo usklajevanja pristojnih organov, zlasti takrat, ko bi lahko neugoden razvoj razmer ogrozil pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost finančnega sistema v Uniji.

Organ spodbuja usklajene odzive Unije med drugim z:

▼B

▼M3

▼M3

▼B

Da bi se prispevalo k zagotovitvi skupnega evropskega pristopa k tehnološkim inovacijam, Organ spodbuja nadzorniško konvergenco, po potrebi s podporo odbora za varstvo potrošnikov in finančne inovacije, za olajšanje vstopa na trg za subjekte ali produkte, ki temeljijo na tehnoloških inovacijah, zlasti z izmenjavo informacij in najboljših praks. Organ lahko po potrebi sprejme smernice ali priporočila v skladu s členom 16.

Organ v okviru svoje pristojnosti spremlja in ocenjuje razvoj razmer na trgu ter po potrebi obvešča Evropski nadzorni organ (Evropski bančni organ) in Evropski nadzorni organ (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine), ESRB ter Evropski parlament, Svet in Komisijo o ustreznih mikrobonitetnih trendih, mogočih tveganjih in ranljivostih. Organ v svoje ocene vključi analizo trgov, na katerih delujejo udeleženci na finančnem trgu, ter presojo vpliva morebitnega razvoja razmer na trgu na te udeležence na finančnem trgu.

Organ na ravni celotne Unije sproži in usklajuje ocenjevanje prilagodljivosti udeležencev na finančnem trgu na neugoden razvoj razmer na trgu. V ta namen razvije:

▼M3

▼B

▼M3

Za namene tega odstavka Organ sodeluje z ESRB.

Organ brez poseganja v naloge ESRB iz Uredbe (EU) št. 1092/2010 enkrat letno in po potrebi pogosteje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESRB v okviru svoje pristojnosti predloži ocene trendov, morebitnih tveganj in ranljivosti v kombinaciji s kazalniki iz člena 22(2) te uredbe.

▼B

Organ v te ocene vključi razvrstitev glavnih tveganj in ranljivosti ter po potrebi priporoča preventivne ali popravne ukrepe.

Organ zagotavlja ustrezno obravnavo medsektorskega razvoja, tveganj in ranljivosti s tesnim sodelovanjem z Evropskim nadzornim organom (Evropski bančni organ) ter Evropskim nadzornim organom (Evropski organ za zavarovanja in poklicne pokojnine) prek Skupnega odbora.

Organ lahko brez poseganja v zadevne pristojnosti držav članic in institucij Unije razvija stike in sprejema upravne dogovore z regulativnimi in nadzornimi organi, mednarodnimi organizacijami in upravami tretjih držav. Te ureditve ne ustvarjajo pravnih zavez glede Unije in njenih držav članic, in ne preprečujejo državam članicam in njihovim pristojnim organom sklepanja dvostranskih ali večstranskih dogovorov s tretjimi državami.

Organ Komisiji pomaga pri pripravi sklepov o enakovrednosti glede regulativnih in nadzornih ureditev tretjih držav na posebno prošnjo Komisije za nasvet ali kadar to od njega zahtevajo zakonodajni akti iz člena 1(2).

Organ spremlja relevanten razvoj regulativnih in nadzornih ureditev ter praks izvrševanja in razvoj razmer na trgu v tretjih državah, kolikor je to relevantno za ocenjevanje enakovrednosti glede na tveganja, za katere je Komisija sprejela sklepe o enakovrednosti v skladu z zakonodajnimi akti iz člena 1(2), ter pri tem posebno pozornost nameni njihovemu vplivu na finančno stabilnost, celovitost trga, zaščito vlagateljev ali delovanje notranjega trga.

Brez poseganja v posebne zahteve v zakonodajnih aktih iz člena 1(2) in pod pogoji iz drugega stavka odstavka 1 tega člena Organ, kadar je mogoče, sodeluje z ustreznimi pristojnimi organi v tretjih državah, katerih regulativne in nadzorne ureditve so bile priznane kot enakovredne. To sodelovanje načeloma poteka na podlagi upravnih dogovorov, sklenjenih z ustreznimi organi v teh tretjih državah. Pri pogajanjih o takih upravnih dogovorih Organ vključi določbe o:

Organ lahko pripravi model za upravne dogovore z namenom vzpostavitve doslednih, učinkovitih in uspešnih nadzornih praks v Uniji in krepitve mednarodnega usklajevanja nadzora. Pristojni organi si po najboljših močeh prizadevajo upoštevati take modele za upravne dogovore.

Organ v okviru svojih pooblastil v skladu s to uredbo in zakonodajnimi akti iz člena 1(2) prispeva k enotnemu, skupnemu, doslednemu in učinkovitemu zastopanju interesov Unije v mednarodnih forumih.

Pristojni organi držav članic Organu na njegovo zahtevo predložijo vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo, če imajo zakonit dostop do ustreznih informacij in če je zahteva po informacijah potrebna v povezavi z naravo teh nalog.

Organ lahko zahteva tudi, da se mu informacije zagotavljajo v rednih časovnih presledkih in v določeni obliki. Za te zahteve se, kjer je to mogoče, uporabljajo enotne oblike poročanja.

Organ na upravičeno zahtevo pristojnega organa države članice zagotovi vse informacije, ki jih pristojni organ potrebuje za opravljanje svojih nalog, v skladu z obveznostmi varovanja poslovnih skrivnosti, določenimi v sektorski zakonodaji in členu 70.

Preden zahteva informacije v skladu s tem členom in da bi se izognil podvajanju obveznosti poročanja, Organ najprej upošteva vse ustrezne veljavne statistične podatke, ki sta jih pripravila in razširila Evropski statistični sistem in Evropski sistem centralnih bank.

Kadar informacije niso na voljo ali jih pristojni organi ne zagotovijo pravočasno, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo na druge nadzorne organe, na ministrstvo, ki je pristojno za finance in ki ima na voljo bonitetne informacije, na nacionalno centralno banko ali na statistični urad zadevne države članice.

Kadar informacije niso na voljo oziroma niso zagotovljene pravočasno v skladu z odstavkom 1 ali 5, lahko Organ naslovi ustrezno utemeljeno zahtevo neposredno na zadevne udeležence na finančnem trgu. V utemeljeni zahtevi se pojasni, zakaj so informacije o zadevnih posameznih udeležencih na finančnem trgu potrebne.

Organ o zahtevah obvesti zadevne pristojne organe v skladu s tem odstavkom in odstavkom 5.

Pristojni organi Organu na njegovo zahtevo pomagajo pri zbiranju informacij.

Organ lahko uporablja zaupne informacije, prejete v skladu s tem členom, samo za izvajanje nalog, ki so mu dodeljene s to uredbo.

Organ tesno in redno sodeluje z ESRB.

Organ ESRB zagotavlja redne in aktualne informacije, potrebne za izpolnjevanje njegovih nalog. Kakršni koli podatki, potrebni za izpolnjevanje nalog, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, se na obrazloženo zahtevo takoj predložijo ESRB, kot je določeno v členu 15 Uredbe (EU) št. 1092/2010. Organ, v sodelovanju z ESRB, vzpostavi primerne interne postopke za posredovanje zaupnih informacij, zlasti informacij v povezavi s posameznimi udeleženci na finančnem trgu.

Organ ob prejemu opozorila ali priporočila ESRB, ki je naslovljeno nanj, o tem opozorilu ali priporočilu razpravlja na naslednji seji odbora nadzornikov ali po potrebi prej, da oceni posledice takega opozorila ali priporočila za izpolnjevanje svojih nalog in morebitne nadaljnje ukrepe v zvezi z njim.

Organ ob prejemu opozorila ali priporočila odbora ESRB, naslovljenega na pristojni organ, po potrebi uporabi pooblastila, ki so mu dodeljena s to uredbo, da zagotovi pravočasno nadaljnje ukrepanje.

Za omogočanje lažjih posvetovanj z zainteresiranimi stranmi na področjih, pomembnih za naloge Organa, se ustanovi interesna skupina za vrednostne papirje in trge. Z interesno skupino za vrednostne papirje in trge se posvetuje o ukrepih, sprejetih v skladu s členi 10 do 15 o regulativnih tehničnih standardih in izvedbenih tehničnih standardih, ter v meri, da ti ne zadevajo posameznih udeležencev na finančnem trgu, s členom 16 o smernicah in priporočilih. Če je treba ukrepe nujno sprejeti in ni mogoče opraviti posvetovanj, je treba čim prej obvestiti interesno skupino za vrednostne papirje in trge.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge se sestane vsaj štirikrat letno.

Interesno skupino za vrednostne papirje in trge sestavlja 30 članov. Od teh:

Člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge na podlagi odprtega in preglednega izbirnega postopka imenuje odbor nadzornikov. Odbor nadzornikov pri odločanju čim bolj zagotavlja ustrezno upoštevanje raznolikosti sektorja za vrednostne papirje in trge, geografsko uravnoteženost, uravnoteženost glede na spol in zastopanost zainteresiranih strani iz celotne Unije. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so izbrani na podlagi njihovih kvalifikacij, spretnosti, ustreznega znanja in dokazanega strokovnega znanja.

Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge izberejo predsednika med svojimi člani. Mandat predsednika traja dve leti.

Organ zagotovi vse potrebne informacije, pri čemer velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 70 te uredbe, in ustrezno administrativno podporo za interesno skupino za vrednostne papirje in trge. Za člane interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ki zastopajo neprofitne organizacije, razen za predstavnike industrije, se zagotovi ustrezno nadomestilo. Pri tem nadomestilu se upošteva delo članov, potrebno za priprave in nadaljnje spremljanje, in je vsaj enakovredno stopnjam povračila za uradnike v skladu z oddelkom 2 poglavja 1 naslova V Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, določenih v Uredbi Sveta (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 14 ) (Kadrovski predpisi). Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko ustanovi delovne skupine o tehničnih vprašanjih. Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so imenovani za obdobje štirih let, po izteku katerega se opravi nov izbirni postopek.

▼B

Člani interesne skupine za vrednostne papirje in trge so lahko imenovani za dva zaporedna mandata.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge lahko izdaja nasvete za Organ o kakršnem koli vprašanju v zvezi z nalogami Organa, s posebnim poudarkom na nalogah iz členov 10 do 16 ter 29, 30 in 32.

Interesna skupina za vrednostne papirje in trge sprejme svoj poslovnik z dvotretjinsko večino svojih članov.

Organ javno objavi nasvete interesne skupine za vrednostne papirje in trge, ločene nasvete njenih članov in rezultate posvetov s to skupino, pa tudi informacije o tem, kako so bili nasveti in rezultati posvetov upoštevani.

Organ zagotavlja, da nobena odločitev, sprejeta na podlagi členov 18 ali 19, v ničemer ne posega v fiskalne pristojnosti držav članic.

Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 19(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v dveh tednih po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ in Komisijo, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Organ v enem mesecu po prejemu uradnega obvestila države članice to državo članico obvesti, ali bo svojo odločitev ohranil, jo spremenil ali razveljavil. Če se odločitev ohrani ali spremeni, Organ navede, da odločitev ne vpliva na fiskalne pristojnosti.

Če Organ ohrani svojo odločitev, Svet na eni od svojih sej z večino oddanih glasov najpozneje dva meseca po tem, ko Organ obvesti državo članico, kot je določeno v četrtem pododstavku, sprejme sklep o ohranitvi odločitve Organa.

Če Svet po preučitvi zadeve ne sprejme sklepa o ohranitvi odločitve Organa v skladu s petim pododstavkom, se odločitev Organa razveljavi.

Kadar država članica meni, da odločitev, sprejeta na podlagi člena 18(3), posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko v treh delovnih dneh po tem, ko je bil pristojni organ uradno obveščen o odločitvi Organa, obvesti Organ, Komisijo in Svet, da pristojni organ odločitve ne bo izvajal.

Država članica v uradnem obvestilu jasno in podrobno obrazloži, zakaj in kako ta odločitev posega v njene fiskalne pristojnosti.

V primeru takega uradnega obvestila se odločitev Organa začasno prekliče.

Svet v desetih delovnih dneh skliče sejo in z navadno večino glasov članov sprejme sklep, ali se odločitev Organa razveljavi.

Če se Svet po preučitvi zadeve odloči, da odločitve Organa ne bo razveljavil v skladu s četrtim pododstavkom, se začasni preklic odločitve Organa odpravi.

Kadar Svet v skladu z odstavkom 3 odloči, da ne bo razveljavil odločitve Organa, ki se nanaša na člen 18(3), in zadevna država članica še vedno meni, da odločitev Organa posega v njene fiskalne pristojnosti, lahko država članica o tem obvesti Komisijo in Organ ter od Sveta zahteva, da ponovno preuči zadevo. Zadevna država članica jasno navede razloge za nestrinjanje z odločitvijo Sveta.

Svet v štirih tednih po prejemu uradnega obvestila iz prvega pododstavka potrdi svojo prvotno odločitev ali sprejme novo odločitev v skladu z odstavkom 3.

Obdobje štirih tednov Svet lahko podaljša za dodatne štiri tedne, če tako narekujejo okoliščine primera.

Vsaka zloraba tega člena, zlasti v zvezi z odločitvijo Organa, ki nima bistvenega ali vsebinskega fiskalnega vpliva, je prepovedana, saj ni v skladu z notranjim trgom.

Organ pri sprejemanju odločitev na podlagi členov 17, 18 in 19 ravna v skladu z odstavki 2 do 6 tega člena.

Organ vse naslovnike odločitve v uradnem jeziku naslovnika obvesti o njenem nameravanem sprejetju in določi rok, do katerega lahko naslovnik predloži svoje mnenje o zadevi, pri čemer se v celoti upoštevajo nujnost, zapletenost in možne posledice zadeve. Naslovnik lahko svoje mnenje izrazi v svojem uradnem jeziku. Določba iz prvega stavka se uporablja smiselno za priporočila iz člena 17(3).

V odločitvah Organa so navedeni razlogi, na katerih temeljijo.

Naslovniki odločitev Organa se obvestijo o pravnih sredstvih, ki so jim na voljo na podlagi te uredbe.

Kadar Organ sprejme odločitev na podlagi člena 18(3) ali (4), to odločitev pregleduje v ustreznih časovnih presledkih.

Odločitve, ki jih Organ sprejme na podlagi člena 17, 18 ali 19, se objavijo. Pri objavi se razkrijeta identiteta zadevnega pristojnega organa ali zadevnega udeleženca na finančnem trgu in glavna vsebina odločitve, razen če je taka objava v navzkrižju z upravičenimi interesi teh udeležencev na finančnem trgu ali varovanjem njihovih poslovnih skrivnosti ali če bi lahko resno ogrozila pravilno delovanje in celovitost finančnih trgov ali stabilnost celotnega finančnega sistema Unije ali dela tega sistema.

Vsaka fizična ali pravna oseba, vključno s pristojnimi organi, se lahko pritoži na odločitev Organa iz členov 17, 18 in 19 ali katero koli drugo odločitev, ki jo Organ sprejme na podlagi aktov Unije iz člena 1(2) in je naslovljena na to osebo, ali na odločitev, ki jo neposredno ali osebno zadeva, čeprav je naslovljena na drugo osebo.

Pritožba se skupaj z obrazložitvijo v pisni obliki vloži pri Organu v treh mesecih po dnevu, ko je bila zadevna oseba o odločitvi uradno obveščena, ali, če takega uradnega obvestila ni, v dveh mesecih po dnevu, ko je Organ objavil svojo odločitev.

Pritožba, ki je vložena v skladu z odstavkom 1, nima odložilnega učinka.

Vendar lahko odbor za pritožbe odloži izvajanje sporne odločitve, če meni, da to zahtevajo okoliščine.

Če je pritožba dopustna, odbor za pritožbe preuči, ali je utemeljena. Odbor za pritožbe povabi stranke na pritožbene postopke, da v določenih rokih pridobi njihove pripombe k svojim lastnim uradnim obvestilom ali sporočilom drugih strank v pritožbenih postopkih. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico do ustnih izjav.

Odbor za pritožbe lahko potrdi odločitev pristojnega telesa Organa ali pa primer preda pristojnemu telesu Organa. To telo zavezuje odločitev odbora za pritožbe in to telo sprejme spremenjeno odločitev o zadevnem primeru.

Odbor za pritožbe sprejme in objavi svoj poslovnik.

Organ utemelji in objavi odločitve, ki jih sprejme odbor za pritožbe.

V skladu s členom 263 PDEU se lahko vloži tožba pred Sodiščem Evropske unije zoper odločitve, ki jih je sprejel odbor za pritožbe ali Organ v zadevah, pri katerih ni pravice do pritožbe pri odboru za pritožbe.

Države članice, institucije Unije in tudi vsaka fizična ali pravna oseba lahko v skladu s členom 263 PDEU zoper odločitve Organa sprožijo postopek pri Sodišču Evropske unije.

Kadar je Organ zavezan k ukrepanju, vendar ne sprejme odločitve, se lahko pred Sodiščem Evropske unije v skladu s pogoji iz člena 265 PDEU sproži postopek zaradi opustitve ukrepanja.

Od Organa se zahteva, da sprejme potrebne ukrepe za izvršitev sodbe Sodišča Evropske unije.

Prihodki Organa, ki je evropski organ v skladu s členom 70 Uredbe (EU, Euratom) 2018/1046 Evropskega parlamenta in Sveta ( 15 ) (v nadaljnjem besedilu: finančna uredba), so zlasti katera koli kombinacija naslednjega:

▼B

▼M3

Kakršni koli prostovoljni prispevki držav članic ali opazovalcev iz točke (d) prvega pododstavka se ne sprejmejo, če bi takšno sprejetje zbudilo pomisleke o neodvisnosti in nepristranskosti Organa. Ne šteje se, da prostovoljni prispevki, ki pomenijo nadomestilo za stroške naloge, ki jo je pristojni organ prenesel na Organ, zbujajo pomisleke o njegovi neodvisnosti.

▼B

Odhodki Organa vključujejo vsaj odhodke za osebje, plače, upravne stroške, stroške infrastrukture, strokovnega usposabljanja in operativne stroške.

Prihodki in odhodki so uravnoteženi.

Za vsako proračunsko leto, ki sovpada s koledarskim letom, se pripravijo ocene vseh prihodkov in odhodkov Organa, ki se vključijo v njegov proračun.

Izvršni direktor vsako leto pripravi začasni osnutek enotnega programskega dokumenta Organa za naslednja tri proračunska leta, v katerem se določijo ocenjeni prihodki in odhodki ter informacije o zaposlenih, na podlagi letnega in večletnega načrta Organa ter ga skupaj s kadrovskim načrtom pošlje upravnemu odboru in odboru nadzornikov.

Odbor nadzornikov na podlagi osnutka, ki ga odobri upravni odbor, sprejme osnutek enotnega programskega dokumenta za naslednja tri proračunska leta.

Upravni odbor enotni programski dokument do 31. januarja posreduje Komisiji, Evropskemu parlamentu, Svetu in Evropskemu računskemu sodišču.

Komisija ob upoštevanju enotnega programskega dokumenta v predlog proračuna Unije vključi ocene, ki se ji zdijo potrebne v zvezi s kadrovskim načrtom, in znesek izravnalnega prispevka, za katerega se bo obremenil splošni proračun Unije v skladu s členoma 313 in 314 PDEU.

Evropski parlament in Svet sprejmeta kadrovski načrt za Organ. Evropski parlament in Svet odobrita proračunska sredstva za izravnalni prispevek Organu.

Proračun Organa sprejme odbor nadzornikov. Dokončen postane po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Unije. Če je potrebno, se ustrezno prilagodi.

Upravni odbor brez nepotrebnega odlašanja obvesti Evropski parlament in Svet, če namerava izvajati kakršen koli projekt, ki bi lahko imel bistvene finančne posledice za financiranje proračuna, zlasti kakršen koli projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij.

Brez poseganja v člena 266 in 267 finančne uredbe se zahteva odobritev Evropskega parlamenta in Sveta za vsak projekt, ki bi lahko imel pomembne finančne ali dolgoročne posledice za financiranje proračuna Organa, zlasti vsak projekt v zvezi z lastnino, kot je najem ali nakup poslopij, vključno s klavzulami o predčasni prekinitvi pogodbe.

Izvršni direktor deluje kot odredbodajalec in izvršuje letni proračun Organa.

Računovodja Organa pošlje začasne zaključne račune računovodji Komisije in Računskemu sodišču do 1. marca naslednjega leta. Člen 70 Organu ne preprečuje, da bi Računskemu sodišču predložil informacije, ki jih ta morebiti zahteva in ki so v pristojnosti Računskega sodišča.

Računovodja Organa pošlje zahtevane računovodske informacije za konsolidacijo računovodji Komisije do 1. marca naslednjega leta, in sicer na način in v obliki, ki ju določi računovodja Komisije.

Računovodja Organa tudi pošlje poročilo o upravljanju proračuna in finančnem poslovodenju do 31. marca naslednjega leta članom odbora nadzornikov, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Po prejemu pripomb Računskega sodišča o začasnem zaključnem računu Organa v skladu s členom 246 finančne uredbe, računovodja Organa pripravi zaključni račun Organa. Izvršni direktor jih pošlje odboru nadzornikov, ki poda svoje mnenje o njih.

Računovodja Organa končni zaključni račun skupaj z mnenjem odbora nadzornikov do 1. julija naslednjega leta pošlje računovodji Komisije, Evropskemu parlamentu, Svetu in Računskemu sodišču.

Končni zaključni račun se objavi v Uradnem listu Evropske unije do 15. novembra naslednjega leta.

Izvršni direktor do 30. septembra pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe in izvod tega odgovora pošlje tudi upravnemu odboru in Komisiji.

Izvršni direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo in v skladu s členom 261(3) finančne uredbe vse informacije, potrebne za nemoteno izvedbo postopka razrešnice za zadevno proračunsko leto.

Evropski parlament na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, do 15. maja leta N + 2 Organu podeli razrešnico za izvrševanje proračuna za proračunsko leto N.

Organ predloži obrazloženo mnenje o stališču Evropskega parlamenta in njegovih morebitnih drugih pripombah, predloženih med postopkom razrešnice.

Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se za Organ brez omejitev uporablja Uredba (EU, Euratom) št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta ( 17 ).

Organ pristopi k Medinstitucionalnemu sporazumu o notranjih preiskavah, ki jih opravlja OLAF, in takoj sprejme ustrezne določbe za vse zaposlene v Organu.

Odločitve o financiranju ter sporazumi in iz njih izhajajoči izvedbeni instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravljata preglede na kraju samem pri prejemnikih denarnih sredstev, ki jih izplača Organ, in osebju, odgovornem za njihovo dodelitev.

Za osebje Organa, vključno z njegovim izvršnim direktorjem in predsednikom, se uporabljajo Kadrovski predpisi in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev ter predpisi, ki so jih za njihovo izvajanje skupaj sprejele institucije Unije.

Upravni odbor v soglasju s Komisijo sprejme potrebne izvedbene ukrepe v skladu z ureditvami iz člena 110 Kadrovskih predpisov.

Organ v odnosu do svojega osebja izvaja pooblastila, ki jih za organ za imenovanja dodeljujejo Kadrovski predpisi, za organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, pa pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev.

Upravni odbor lahko sprejme določbe, na podlagi katerih so lahko nacionalni strokovnjaki iz držav članic napoteni v Organ.

Organ pri nepogodbeni odgovornosti v skladu s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sam ali njegovo osebje pri opravljanju svojih nalog. Za vse spore v zvezi z odpravljanjem take škode je pristojno Sodišče Evropske unije.

Osebna finančna in disciplinska odgovornost osebja Organa do Organa je urejena z ustreznimi določbami, ki veljajo za osebje Organa.

Za člane odbora nadzornikov in vse osebje Organa, vključno z uradniki, ki jih začasno napotijo države članice, in vse druge osebe, ki opravljajo naloge za Organ na pogodbeni osnovi, tudi po prenehanju opravljanja njihovih dolžnosti veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti v skladu s členom 339 PDEU in ustrezne določbe zadevne zakonodaje Unije.

Brez poseganja v primere, ki jih zajema kazensko pravo, se ne smejo nobene zaupne informacije, ki jih med opravljanjem svojih dolžnosti prejmejo osebe iz odstavka 1, razkriti nobeni osebi ali organu, razen v obliki povzetka ali zbirni obliki, pri čemer ni mogoče določiti posameznih udeležencev na finančnih trgih.

▼M3

Obveznost iz odstavka 1 tega člena in prvega pododstavka tega odstavka Organu in pristojnim organom ne preprečuje, da te informacije uporabljajo za izvrševanje zakonodajnih aktov iz člena 1(2) in zlasti pri sodnih postopkih za sprejemanje odločitev.

Upravni odbor in odbor nadzornikov zagotovita, da posamezniki, ki posredno ali neposredno, stalno ali občasno zagotavljajo storitve v zvezi z nalogami Organa, vključno z uradniki in drugimi osebami, ki jih za to pooblastita upravni odbor in odbor nadzornikov ali imenujejo pristojni organi, veljajo obveznosti varovanja poslovne skrivnosti, enakovredne tistim iz odstavkov 1 in 2.

Odstavka 1 in 2 Organu ne preprečujeta, da izmenjuje informacije s pristojnimi organi v skladu s to uredbo in ostalo zakonodajo Unije, ki se uporablja za udeležence na finančnem trgu.

Organ uporablja Sklep Komisije (EU, Euratom) 2015/444 ( 18 ).

Za dokumente, ki jih hrani Organ, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001.

Upravni odbor sprejme praktične ukrepe za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001.

Odločitve, ki jih Organ sprejme v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, so lahko predmet pritožbe varuhu človekovih pravic ali postopka pred Sodiščem Evropske unije, po potrebi po pritožbi pri odboru za pritožbe, v skladu s pogoji iz členov 228 in 263 PDEU.

Za Organ se uporablja Uredba Sveta št. 1 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 20 ).

Notranjo ureditev glede rabe jezika v Organu določi upravni odbor.

Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Organa, zagotovi Prevajalski center za organe Evropske unije.

V Organu lahko sodelujejo tudi tretje države, ki so z Unijo sklenile sporazume, s katerimi so sprejele in uporabljajo pravo Unije s področja pristojnosti Organa, kakor je navedeno v členu 1(2).

Organ lahko sodeluje s tretjimi državami iz odstavka 1, ki uporabljajo zakonodajo, ki je bila na področjih, za katera je pristojen Organ, kakor je navedeno v členu 1(2), priznana kot enakovredna, kakor je določeno v mednarodnih sporazumih, ki jih je sklenila Unija v skladu s členom 216 PDEU.

V skladu z ustreznimi določbami sporazumov iz odstavkov 1 in 2 se določijo ureditve, ki opredeljujejo zlasti naravo, obseg in procesne vidike vključitve držav iz odstavka 1 v delo Organa, vključno z določbami, ki zadevajo finančne prispevke in osebje. Z njimi se lahko omogoči sodelovanje v odboru nadzornikov v vlogi opazovalcev, vendar se zagotovi, da te države ne sodelujejo na nobeni razpravi v zvezi s posameznimi udeleženci na finančnih trgih, razen če za to obstaja neposreden interes.

Z odstopanjem od člena 68 vse pogodbe o zaposlitvi in pogodbe o napotitvi, ki jih sklene CESR ali njegov sekretariat ter so veljavne 1. januarja 2011, veljajo še naprej do dne, ko se iztečejo. Ne smejo se podaljšati.

Vsem članom osebja, zaposlenim na podlagi pogodb iz odstavka 1, se zagotovi možnost, da sklenejo pogodbe za začasne uslužbence iz člena 2(a) pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev za različne razrede, kot so predvideni v kadrovskem načrtu Organa.

Po začetku veljavnosti te uredbe organ, pooblaščen za sklepanje pogodb, izvede notranji izbirni postopek, omejen na osebje, ki je v pogodbenem razmerju s CESR ali njegovim sekretariatom, da se preverijo sposobnosti, učinkovitost in integriteta oseb, ki naj bi jih zaposlili. Pri notranjem izbirnem postopku se v celoti upoštevajo spretnosti in izkušnje, ki jih je posameznik pokazal pri svojem delu pred zaposlitvijo.

Uspešnim kandidatom se glede na vrsto in stopnjo nalog, ki se bodo opravljale, ponudi pogodba za začasne uslužbence za obdobje, ki bo vsaj enako preostalemu obdobju iz prejšnje pogodbe.

Za člane osebja s prejšnjimi pogodbami, ki se odločijo, da ne bodo zaprosili za pogodbe za začasne uslužbence, ali ki jim niso ponujene pogodbe za začasne uslužbence v skladu z odstavkom 2, se še naprej uporabljajo ustrezna nacionalna zakonodaja v zvezi s pogodbami o zaposlitvi in drugi ustrezni instrumenti.

Komisija do 31. decembra 2021 in nato vsaka tri leta po tem objavi splošno poročilo o izkušnjah, pridobljenih pri delovanju Organa, in postopkih, določenih v tej uredbi. V tem poročilu je med drugim ocenjeno tudi:

▼M3

▼B

Poročilo iz odstavka 1 ocenjuje tudi, ali:

V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 tega člena Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi opravi celovito oceno uporabe člena 9a.

V okviru splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi ustreznimi organi in zainteresiranimi stranmi izvede celovito oceno morebitnega nadzora nad mesti trgovanja v tretjih državah s strani Organa, pri čemer preuči vidike, kot so priznanje na podlagi sistemskega pomena, organizacijske zahteve, nenehno izpolnjevanje obveznosti, globe in periodične denarne kazni ter osebje in viri. Komisija v svoji oceni upošteva učinke na likvidnost, vključno z razpoložljivostjo najboljših cen za vlagatelje, najboljšo izvedbo za stranke v EU, ovirami za dostop in gospodarskimi koristmi za nasprotne stranke iz EU v zvezi s trgovanjem na svetovni ravni ter razvojem unije kapitalskih trgov.

V sklopu splošnega poročila iz odstavka 1 Komisija po posvetovanju z vsemi zadevnimi organi in zainteresiranimi stranmi izvede celovito oceno morebitnega nadzora CDD tretjih držav s strani Organa, pri čemer preuči vidike, kot so priznanje na podlagi sistemskega pomena, organizacijske zahteve, nenehno izpolnjevanje obveznosti, globe in periodične denarne kazni ter osebje in viri.

Komisija ocene iz odstavkov 2b in 2c, po potrebi skupaj z zakonodajnim predlogom, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu do 30. junija 2021.

Komisija v zvezi z vprašanjem neposrednega nadzora nad institucijami ali infrastrukturami, ki so prisotne po vsej Uniji, in ob upoštevanju stanja na trgu pripravi letno poročilo o tem, ali je primerno Organu naložiti dodatne odgovornosti za nadzor na tem področju.

Poročilo in po potrebi vsi priloženi predlogi se pošljejo Evropskemu parlamentu in Svetu.