02010R1092 — SL — 30.12.2019 — 001.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjena z:

▼B

UREDBA (EU) št. 1092/2010 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 24. novembra 2010

o makrobonitetnem nadzoru nad finančnim sistemom Evropske unije in ustanovitvi Evropskega odbora za sistemska tveganja

POGLAVJE I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Ustanovitev

1.  Ustanovi se Evropski odbor za sistemska tveganja (ESRB). Njegov sedež je v Frankfurtu na Majni.

2.  ESRB je del Evropskega sistema finančnega nadzora (ESFS), katerega naloga je zagotoviti nadzor nad finančnim sistemom Unije.

3.  ESFS sestavljajo:

4.  Na podlagi načela lojalnega sodelovanja v skladu s členom 4(3) Pogodbe o Evropski uniji udeleženci v ESFS sodelujejo z zaupanjem in popolnim vzajemnim spoštovanjem, zlasti z namenom zagotavljanja pretoka ustreznih in zanesljivih informacij med njimi.

Člen 2

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

▼M1

▼B

Člen 3

Poslanstvo, cilji in naloge

1.  ESRB je odgovoren za makrobonitetni nadzor nad finančnim sistemom v Uniji, da bi pripomogel k preprečitvi ali ublažitvi sistemskih tveganj za finančno stabilnost v Uniji, ki so posledica razvoja znotraj finančnega sistema, upoštevajoč makroekonomski razvoj, da bi se tako izognili obdobjem obsežnejših finančnih težav. Prispeva k nemotenemu delovanju notranjega trga in s tem zagotavlja trajnostni prispevek finančnega sektorja h gospodarski rasti.

2.  Za namene iz odstavka 1 ESRB opravlja naslednje naloge:

POGLAVJE II

ORGANIZACIJA

Člen 4

Sestava

1.  ESRB ima splošni odbor, pripravljalni odbor, sekretariat, svetovalni znanstveni odbor in svetovalni tehnični odbor.

2.  Splošni odbor sprejema odločitve, ki so potrebne za zagotovitev izvajanja nalog, zaupanih ESRB, v skladu s členom 3(2).

▼M1

2a.  Ko je splošni odbor v skladu s členom 3(2) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 ( 1 ) zaprošen za nasvet glede imenovanja vodje sekretariata, na podlagi odprtega in preglednega postopka oceni, ali imajo kandidati, ki so v ožjem izboru za delovno mesto vodje sekretariata, potrebne lastnosti, nepristranskost in izkušnje za vodenje sekretariata. Splošni odbor Evropski parlament in Svet dovolj podrobno obvesti o postopku ocenjevanja in posvetovanja.

▼B

3.  Pripravljalni odbor pomaga v procesu odločanja ESRB, tako da pripravlja seje splošnega odbora, pregleduje dokumente za razpravo in spremlja napredek rednega dela ESRB.

▼M1

3a.  Predsednik in pripravljalni odbor lahko pri dajanju usmeritev vodji sekretariata v skladu s členom 4(1) Uredbe Sveta (EU) št. 1096/2010 obravnavata naslednje:

▼B

4.  Za tekoče poslovanje ESRB je odgovoren sekretariat. Le ta zagotavlja visoko kakovostno analitično, statistično, administrativno in logistično podporo za ESRB pod vodstvom njegovega predsednika in pripravljalnega odbora v skladu z Uredbo Sveta (EU) št. 1096/2010 ( 2 ). Pri svojem delu si pomaga tudi s strokovnimi mnenji ESA, nacionalnih centralnih bank in nacionalnih nadzornikov.

5.  Svetovalni znanstveni odbor in svetovalni tehnični odbor iz členov 12 in 13 svetujeta in pomagata pri vprašanjih, ki so povezana z delom ESRB.

Člen 5

Predsednik in podpredsednika ESRB

▼M1

1.  ESRB predseduje predsednik ECB.

2.  Prvega podpredsednika za petletni mandat izvolijo nacionalni člani splošnega odbora z glasovalno pravico med svojimi člani, pri čemer upoštevajo, da je treba zagotoviti uravnoteženo zastopanost držav članic med tistimi, ki so sodelujoče države članice, kakor so opredeljene v točki 1 člena 2 Uredbe Sveta (EU) št. 1024/2013 ( 3 ), in tistimi, ki so nesodelujoče države članice. Prvi podpredsednik je lahko enkrat ponovno izvoljen.

▼B

3.  Drugi podpredsednik je predsednik Skupnega odbora, imenovan v skladu s členom 55(3) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010.

4.  Predsednik in podpredsednika Evropskemu parlamentu med javno predstavitvijo predstavijo, kako nameravajo opravljati svoje dolžnosti iz te uredbe.

5.  Predsednik predseduje sejam splošnega odbora in pripravljalnega odbora.

6.  Podpredsedniki po prednostnem vrstnem redu predsedujejo splošnemu odboru in/ali pripravljalnemu odboru, kadar se predsednik seje ne more udeležiti.

7.  Če se mandat člana Razširjenega sveta ECB, ki je bil izvoljen kot prvi podpredsednik, izteče pred koncem petletnega obdobja ali iz kakršnega koli razloga prvi podpredsednik ne more opravljati svojih dolžnosti, se izvoli nov prvi podpredsednik v skladu z odstavkom 2.

▼M1

8.  Predsednik zastopa ESRB navzven. Predsednik lahko naloge, kot so tiste v zvezi z zastopanjem ESRB navzven, vključno s predstavitvijo delovnega programa, prenese na prvega podpredsednika ali, če ta ni na voljo in kadar je primerno, na drugega podpredsednika ali na vodjo sekretariata ESRB. Naloge v zvezi z odgovornostjo ESRB in njegovo obveznostjo poročanja iz člena 19(1), (4) in (5) niso prenosljive.

▼B

Člen 6

Splošni odbor

1.  Člani splošnega odbora z glasovalnimi pravicami so:

▼M1

▼B

2.  Člani splošnega odbora brez glasovalnih pravic so:

▼M1

▼B

▼M1

▼M1

3.  Zadevni predstavniki na visoki ravni iz točke (a) odstavka 2 rotirajo glede na obravnavano točko, razen če so se nacionalni organi posamezne države članice dogovorili o skupnem predstavniku.

▼B

4.  Splošni odbor sprejme poslovnik ESRB.

Člen 7

Nepristranskost

▼M1

1.  Ko člani ESRB sodelujejo v dejavnostih splošnega odbora in pripravljalnega odbora ali ko opravljajo katero koli drugo dejavnost v zvezi z ESRB, so pri izpolnjevanju svojih dolžnosti nepristranski in delujejo izključno v interesu Unije kot celote. Pri tem niti ne zahtevajo niti ne sprejemajo navodil od katere koli vlade, institucij Unije ali drugih javnih ali zasebnih teles.

▼B

2.  Noben član splošnega odbora (z glasovalno pravico ali brez nje) ne sme imeti funkcije v finančnem sektorju.

3.  Niti države članice niti institucije Unije niti drugi javni ali zasebni organi ne smejo poskušati vplivati na člane ESRB pri opravljanju nalog, določenih v členu 3(2).

▼M1

4.  Noben član splošnega odbora (z glasovalno pravico ali brez nje) ne sme imeti funkcije v enoti centralne ravni države članice.

▼B

Člen 8

Varovanje poslovne skrivnosti

1.  Člani splošnega odbora in katerakoli druga oseba, ki dela ali je delala za ESRB ali v zvezi z njim (to velja tudi za ustrezno osebje centralnih bank, svetovalnega znanstvenega odbora, svetovalnega tehničnega odbora, ESA in pristojnih nacionalnih nadzornih organov držav članic), ne smejo razkrivati informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti, niti po tem, ko so nehali opravljati svoje dolžnosti.

▼M1

Ta odstavek ne vpliva na zaupne ustne razprave, ki potekajo v skladu s členom 19(5).

▼B

2.  Informacije, ki jih prejmejo člani ESRB, se uporabijo samo za opravljanje njihovih dolžnosti in nalog, določenih v členu 3(2).

▼M1

2a.  Člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, nacionalnih nadzornih organov in nacionalnih organov, pristojnih za izvajanje makrobonitetne politike, lahko kot člani ESRB nacionalnim organom ali telesom, odgovornim za stabilnost finančnega sistema, v skladu s pravom Unije ali nacionalno ureditvijo zagotovijo informacije, ki se nanašajo na opravljanje nalog, za katere je pristojen ESRB in ki so potrebne za opravljanje zakonsko predpisanih nalog teh organov ali teles, pod pogojem, da so vzpostavljena ustrezna varovala za zagotovitev polnega spoštovanja zadevnega prava Unije in nacionalne ureditve.

2b.  Kadar informacije izvirajo iz organov, ki niso organi, navedeni v odstavku 2a, jih člani ESRB iz nacionalnih centralnih bank, nacionalnih nadzornih organov in nacionalnih organov, pristojnih za izvajanje makrobonitetne politike, za opravljanje svojih zakonsko predpisanih nalog uporabljajo samo z izrecnim soglasjem navedenih organov.

▼B

3.  Brez poseganja v člen 16 in uporabo kazenskega prava se nobena zaupna informacija, ki jo prejmejo osebe iz odstavka 1 med opravljanjem svojih dolžnosti, ne sme razkriti prav nobeni osebi ali organu, razen v povzeti ali zbirni obliki, ki je takšna, da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij.

4.  ESRB se skupaj z ESA dogovori o in vzpostavi posebne postopke varovanja poslovne skrivnosti, namenjene varovanju informacij v zvezi s posameznimi finančnimi institucijami ter informacij, na podlagi katerih bi lahko prepoznali posamezne finančne institucije.

Člen 9

Seje splošnega odbora

1.  Redne plenarne seje splošnega odbora skliče predsednik ESRB in potekajo vsaj štirikrat na leto. Izredne seje se lahko skličejo na pobudo predsednika ESRB ali na zahtevo vsaj tretjine članov splošnega odbora z glasovalno pravico.

2.  Vsak član je na sejah splošnega odbora prisoten osebno in ga ni mogoče zastopati.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 lahko član, ki se v obdobju vsaj treh mesecev ne more udeleževati sej, imenuje namestnika. Tega člana lahko nadomesti oseba, ki je bila uradno imenovana v skladu s pravili, ki veljajo za zadevno institucijo za začasno nadomeščanje predstavnikov.

▼M1

4.  Kadar je primerno, so lahko na seje splošnega odbora povabljeni predstavniki na visoki ravni iz mednarodnih finančnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti, ki so neposredno povezane z nalogami ESRB, določenimi v členu 3(2), ali – kadar gre za teme, ki so povezane s pravom Unije na področju makrobonitetne politike – predsednik Evropskega parlamenta ali predstavnik Evropskega parlamenta.

5.  Pri delu ESRB lahko sodelujejo predstavniki na visoki ravni iz ustreznih organov iz tretjih držav, kadar to zadeva Unijo. ESRB lahko sprejme ureditev, v kateri opredeli zlasti naravo, obseg in postopkovne vidike vključenosti teh tretjih držav v delo ESRB. Taka ureditev lahko določa ad hoc zastopanje v vlogi opazovalca v splošnem odboru, in sicer samo v zvezi z vprašanji, ki zadevajo Unijo, pri čemer je treba izključiti vse primere, pri katerih bi se razpravljalo o razmerah v posameznih finančnih institucijah ali državah članicah.

6.  Razprave na sejah so zaupne. Splošni odbor se lahko odloči, da ob upoštevanju veljavnih zahtev glede zaupnosti in na način, ki ne omogoča identifikacije posameznih članov splošnega odbora ali posamezne institucije, javno objavi povzetek svojih posvetovanj. Splošni odbor se lahko tudi odloči, da po seji skliče tiskovno konferenco.

▼B

Člen 10

Način glasovanja v splošnem odboru

1.  Vsak član splošnega odbora z glasovalno pravico ima en glas.

2.  Brez poseganja v postopke glasovanja iz člena 18(1) splošni odbor odloča z navadno večino prisotnih članov z glasovalno pravico. Če je izid glasovanja neodločen, ima odločilni glas predsednik ESRB.

3.  Z odstopanjem od odstavka 2 se za sprejetje priporočila oziroma za objavo opozorila ali priporočila zahteva dvotretjinska večina oddanih glasov.

4.  Za glasovanje splošnega odbora je zahtevana sklepčnost dveh tretjin članov z glasovalnimi pravicami. Če sklepčnosti ni, lahko predsednik ESRB skliče izredno sejo, na kateri se odločitve lahko sprejmejo na podlagi sklepčnosti, za katero je potrebna ena tretjina članov. V poslovniku iz člena 6(4) je določen ustrezen rok za sklic izredne seje.

Člen 11

Pripravljalni odbor

1.  Pripravljalni odbor sestavljajo:

▼M1

▼B

Vsako prazno mesto izvoljenega člana pripravljalnega odbora se zasede z izvolitvijo novega člana s strani splošnega odbora.

▼M1

2.  Predsednik in prvi podpredsednik ESRB pred vsako sejo splošnega odbora skupaj vsaj enkrat na četrtletje organizirata sejo pripravljalnega odbora. Predsednik in prvi podpredsednik lahko skupaj organizirata tudi ad hoc seje.

▼B

Člen 12

Svetovalni znanstveni odbor

▼M1

1.  Svetovalni znanstveni odbor sestavljajo predsednik svetovalnega tehničnega odbora in 15 strokovnjakov s širokim strokovnim znanjem in izkušnjami v zvezi z vsemi relevantnimi sektorji finančnih trgov, ki jih predlaga pripravljalni odbor in potrdi splošni odbor za štiriletni obnovljiv mandat. Kandidati ne smejo biti člani ESA, izbrani pa so na podlagi splošnih kompetenc in raznolikosti izkušenj, pridobljenih na akademskih področjih ali v drugih sektorjih, zlasti v malih in srednjih podjetjih ali sindikatih ali kot ponudniki ali uporabniki finančnih storitev.

2.  Predsednika in oba podpredsednika svetovalnega znanstvenega odbora imenuje splošni odbor na predlog predsednika ESRB, vsi trije pa morajo imeti ustrezno visoko strokovno in drugo znanje, ki na primer izhaja iz ustreznih akademskih in poklicnih izkušenj s področja bančništva, trgov vrednostnih papirjev ali zavarovanj in poklicnih pokojnin. Predsedovanje svetovalnemu znanstvenemu odboru rotira med temi tremi osebami.

3.  Svetovalni znanstveni odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB ali splošnega odbora.

▼B

4.  Sekretariat ESRB podpira delovanje svetovalnega znanstvenega odbora, vodja sekretariata pa se udeležuje sej odbora.

▼M1

5.  Kadar je primerno, svetovalni znanstveni odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z deležniki, kot so udeleženci na trgu, potrošniška telesa in akademski strokovnjaki, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti. Takšna posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa omogoči dovolj časa za odziv.

▼B

6.  Svetovalnemu znanstvenemu odboru se zagotovijo vsa potrebna sredstva za uspešno izvedbo njegovih nalog.

Člen 13

Svetovalni tehnični odbor

1.  Svetovalni tehnični odbor sestavljajo:

▼M1

▼M1

▼B

Nadzorni organi vsake države članice izberejo enega predstavnika v svetovalni tehnični odbor. Kar zadeva zastopanje nacionalnih nadzornih organov v skladu s točko (b) prvega pododstavka, zadevni predstavniki rotirajo glede na obravnavano točko, razen če so se nacionalni nadzorni organi določene države članice dogovorili o skupnem predstavniku.

2.  Predsednika svetovalnega tehničnega odbora imenuje splošni odbor na predlog predsednika ESRB.

▼M1

3.  Svetovalni tehnični odbor svetuje in pomaga ESRB v skladu s členom 4(5) na zahtevo predsednika ESRB ali splošnega odbora.

▼B

4.  Sekretariat ESRB podpira delovanje Svetovalnega tehničnega odbora, vodja sekretariata pa se udeležuje sej odbora.

▼M1

4a.  Kadar je primerno, svetovalni tehnični odbor že v zgodnji fazi na odprt in pregleden način organizira posvetovanja z deležniki, kot so udeleženci na trgu, potrošniška telesa in akademski strokovnjaki, pri čemer upošteva zahtevo glede zaupnosti. Takšna posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa omogoči dovolj časa za odziv.

▼B

5.  Svetovalnemu tehničnemu odboru se zagotovijo vsa potrebna sredstva za uspešno izvedbo njegovih nalog.

▼M1

Člen 14

Drugi viri svetovanja

ESRB se pri opravljanju svojih nalog, določenih v členu 3(2), po potrebi posvetuje z ustreznimi deležniki v zasebnem sektorju. Takšna posvetovanja se izvedejo v čim širšem obsegu, da se zagotovi vključujoč pristop za vse zainteresirane strani in zadevne finančne sektorje, deležnikom pa omogoči dovolj časa za odziv.

▼B

POGLAVJE III

NALOGE

Člen 15

Zbiranje in izmenjava informacij

1.  ESRB zagotavlja ESA informacije o tveganjih, ki jih potrebujejo za izpolnjevanje svojih nalog.

2.  ESA, Evropski sistem centralnih bank (ESCB), Komisija, nacionalni nadzorni organi in nacionalni statistični organi tesno sodelujejo z ESRB in mu zagotavljajo vse informacije, ki jih potrebuje za izpolnjevanje svojih nalog v skladu z zakonodajo Unije.

3.  Ob upoštevanju člena 36(2) Uredbe (EU) št. 1093/2010, Uredbe (EU) št. 1094/2010 in Uredbe (EU) št. 1095/2010 lahko ESRB zahteva informacije od ESA, praviloma v povzeti ali zbirni obliki, tako da ni mogoče prepoznati posameznih finančnih institucij.

4.  Preden ESRB zahteva informacije v skladu s tem členom, najprej upošteva obstoječe statistične podatke, ki jih pridobivata, širita in razvijata Evropski statistični sistem in ESCB.

5.  Če zahtevane informacije niso na voljo ali niso na voljo pravočasno, lahko ESRB informacije zahteva od ESCB, nacionalnih nadzornih organov ali nacionalnih statističnih organov. Če informacije še vedno niso na voljo, jih ESRB lahko zahteva od zadevne države članice, brez poseganja v pristojnosti, dodeljene Svetu, Komisiji (Eurostatu), ECB, Eurosistemu oziroma ESCB na področju statistike in zbiranja podatkov.

6.  Če ESRB zahteva informacije, ki niso v povzeti ali zbirni obliki, v obrazloženem zahtevku pojasni, zakaj podatki o zadevni posamezni finančni instituciji štejejo za sistemsko pomembne in potrebne glede na prevladujoče razmere na trgu.

▼M1

7.  ESRB se pred vložitvijo posameznega zahtevka za informacije nadzorne narave, ki ni v povzeti ali zbirni obliki, posvetuje z ustreznim Evropskim nadzornim organom, da se prepriča, da je zahtevek utemeljen in sorazmeren. Če ustrezni Evropski nadzorni organ meni, da zahtevek ni utemeljen in sorazmeren, ga brez odlašanja vrne ESRB in prosi za dodatno utemeljitev. Potem ko ESRB ustreznemu Evropskemu nadzornemu organu zagotovi takšno dodatno utemeljitev, naslovniki zahtevka posredujejo zahtevane informacije ESRB pod pogojem, da imajo zakonit dostop do zadevnih informacij.

▼B

Člen 16

Opozorila in priporočila

1.  Kadar se ugotovi, da obstajajo velika tveganja za dosego cilja iz člena 3(1), ESRB poskrbi za opozorila in po potrebi izda priporočila za korektivne ukrepe, po potrebi vključno z zakonodajnimi pobudami.

▼M1

2.  Opozorila ali priporočila, ki jih ESRB izda v skladu s točkama (c) in (d) člena 3(2) te uredbe, so lahko splošna ali podrobna in so naslovljena zlasti na Unijo, na eno ali več držav članic, na enega ali več ESA ali na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, na enega ali več nacionalnih organov, ki so določeni za izvajanje ukrepov, katerih namen je odpravljanje sistemskih ali makrobonitetnih tveganj, na ECB za naloge, ki so ji podeljene v skladu s členi 4(1), 4(2) in 5(2) Uredbe (EU) št. 1024/2013, na organe za reševanje, ki jih imenujejo države članice na podlagi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), ali na Enotni odbor za reševanje. Če je opozorilo ali priporočilo naslovljeno na enega ali več nacionalnih nadzornih organov, se o tem obvesti tudi zadevno državo članico ali zadevne države članice. Priporočila vključujejo natančen časovni okvir za odziv politike. Priporočila so lahko v zvezi z ustrezno zakonodajo Unije naslovljena tudi na Komisijo.

3.  Opozorila ali priporočila, ki se posredujejo naslovnikom v skladu z odstavkom 2, se v skladu s strogimi pravili o zaupnosti hkrati posredujejo Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in ESA. Ko se posredujejo zaupna ali nejavna opozorila ali priporočila, splošni odbor, kadar je primerno, zahteva, da se sklene dogovor, da se zagotovi zaupnost.

▼B

4.  Da bi povečali ozaveščenost o tveganjih v gospodarstvu Unije in razvrstili takšna tveganja po pomembnosti, ESRB v tesnem sodelovanju z drugimi udeleženci v ESFS izdela sistem barvnih kod, ki ustrezajo razmeram z različnimi stopnjami tveganja.

Ko so merila za takšno razvrstitev izdelana, opozorila in priporočila ESRB za vsak primer posebej in po potrebi označujejo, v katero kategorijo spada tveganje.

Člen 17

Nadaljnje ukrepanje po priporočilih ESRB

▼M1

1.  Če je priporočilo iz točke (d) člena 3(2) naslovljeno na enega od naslovnikov iz člena 16(2), ta naslovnik obvesti Evropski parlament, Svet, Komisijo in ESRB o ukrepih, ki so bili sprejeti na podlagi priporočila, in ustrezno utemelji vsako neukrepanje. ESRB po potrebi v skladu s strogimi pravili o zaupnosti brez odlašanja obvesti ESA o prejetih odgovorih.

2.  Če ESRB presodi, da njegovo priporočilo ni bilo upoštevano ali da naslovniki niso ustrezno utemeljili svojega neukrepanja, o tem v skladu s strogimi pravili o zaupnosti obvesti naslovnike, Evropski parlament, Svet in zadevne ESA.

▼B

3.  Če je ESRB v skladu z odstavkom 2 sprejel odločitev o priporočilu, ki je bilo objavljeno po postopku iz člena 18(1), lahko Evropski parlament pozove predsednika ESRB, naj predstavi odločitev, naslovniki pa lahko zahtevajo, da se udeležijo izmenjave mnenj.

Člen 18

Javna opozorila in priporočila

1.  Splošni odbor se, potem ko je dovolj zgodaj obvestil Svet, da se ta lahko odzove, za vsak primer posebej odloči, ali je treba opozorilo ali priporočilo javno objaviti. Ne glede na člen 10(3) je za odločitve splošnega odbora, sprejete v skladu s tem odstavkom, potrebna sklepčnost dveh tretjin članov.

2.  Če se splošni odbor odloči javno objaviti opozorilo ali priporočilo, o tem vnaprej obvesti naslovnike.

3.  Naslovniki opozoril in priporočil, ki jih javno objavi ESRB, imajo pravico, da kot odziv nanje javno objavijo svoja mnenja in razloge.

▼M1

4.  Kadar se splošni odbor odloči, da opozorila ali priporočila ne bo javno objavil, naslovniki ter, kadar je primerno, Evropski parlament, Svet in ESA sprejmejo vse potrebne ukrepe za zaščito zaupnosti tega opozorila ali priporočila.

▼B

POGLAVJE IV

KONČNE DOLOČBE

Člen 19

Odgovornost in obveznost poročanja

▼M1

1.  Vsaj enkrat na leto, v primeru obsežnejših finančnih težav pa pogosteje, predsednika ESRB ob objavi letnega poročila ESRB, namenjenega Evropskemu parlamentu in Svetu, pristojni odbor povabi na predstavitev v Evropskem parlamentu. Ta predstavitev poteka ločeno od dialoga o monetarni politiki med Evropskim parlamentom in predsednikom ECB.

2.  Letno poročilo iz odstavka 1 tega člena vsebuje informacije, za katere se splošni odbor odloči, da jih bo javno objavil v skladu s členom 18 te uredbe. Letno poročilo se da na voljo javnosti in vključuje informacije o virih, ki so bili dani na voljo ESRB v skladu s členom 3(1) Uredbe (EU) št. 1096/2010.

▼B

3.  ESRB na povabilo Evropskega parlamenta, Sveta ali Komisije preuči tudi posebna vprašanja.

4.  Evropski parlament lahko od predsednika ESRB zahteva, da se udeleži predstavitve v pristojnih odborih Evropskega parlamenta.

5.  Predsednik ESRB vsaj dvakrat letno ali večkrat, če je to primerno, za zaprtimi vrati zaupno ustno razpravlja s predsednikom in podpredsedniki Odbora Evropskega parlamenta za ekonomske in monetarne zadeve o tekočih dejavnostih ESRB. Da se zagotovi zaupnost v skladu s členom 8, Evropski parlament in ESRB skleneta dogovor o podrobnostih glede organizacije teh sestankov. ESRB posreduje Svetu kopijo tega dogovora.

▼M1

6.  ESRB v ustni ali pisni obliki odgovori na vprašanja, ki mu jih postavi Evropski parlament ali Svet. Nanje odgovori brez nepotrebnega odlašanja. Kadar so posredovane zaupne informacije, Evropski parlament zagotovi njihovo popolno zaupnost v skladu s členom 8 in odstavkom 5 tega člena.

▼M1

Člen 20

Pregled

Do 31. decembra 2024 Komisija po posvetovanju s člani ESRB Evropskemu parlamentu in Svetu poroča, ali bi bilo treba pregledati poslanstvo ali organizacijo ESRB, pri čemer tudi preuči možne alternativne modele.

▼B

Člen 21

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) Uredba Sveta (EU) št. 1096/2010 z dne 17. novembra 2010 o dodelitvi posebnih nalog Evropski centralni banki v zvezi z delovanjem Evropskega odbora za sistemska tveganja (UL L 331, 15.12.2010, str. 162).

( 2 ) Glej stran 162 tega Uradnega lista.

( 3 ) Uredba Sveta (EU) št. 1024/2013 z dne 15. oktobra 2013 o prenosu posebnih nalog, ki se nanašajo na politike bonitetnega nadzora kreditnih institucij, na Evropsko centralno banko (UL L 287, 29.10.2013, str. 63).

( 4 ) Direktiva 2013/36/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o dostopu do dejavnosti kreditnih institucij in bonitetnem nadzoru kreditnih institucij in investicijskih podjetij, spremembi Direktive 2002/87/ES in razveljavitvi direktiv 2006/48/ES in 2006/49/ES (UL L 176, 27.6.2013, str. 338).

( 5 ) Uredba (EU) št. 575/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o bonitetnih zahtevah za kreditne institucije in investicijska podjetja ter o spremembi Uredbe (EU) št. 648/2012 (UL L 176, 27.6.2013, str. 1).

( 6 ) Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL L 225, 30.7.2014, str. 1).

( 7 ) Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 173, 12.6.2014, str. 190).