02010R0904 — SL — 01.01.2020 — 003.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
UREDBA SVETA (EU) št. 904/2010 z dne 7. oktobra 2010 o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost (UL L 268 12.10.2010, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
L 158 |
1 |
10.6.2013 |
||
|
L 259 |
1 |
16.10.2018 |
||
|
L 311 |
1 |
7.12.2018 |
||
UREDBA SVETA (EU) št. 904/2010
z dne 7. oktobra 2010
o upravnem sodelovanju in boju proti goljufijam na področju davka na dodano vrednost
(prenovitev)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
1. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi sodelujejo pristojni organi v državah članicah, odgovorni za uporabo predpisov o DDV, drug z drugim in s Komisijo, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti z navedenimi predpisi.
Zato določa pravila in postopke, ki omogočajo pristojnim organom držav članic, da sodelujejo in izmenjujejo kakršne koli informacije drug z drugim, ki lahko pomagajo, da se izvede pravilna odmera DDV, da se nadzira pravilna uporaba DDV, predvsem pri transakcijah znotraj Skupnosti, ter se bori proti goljufijam na področju DDV. Določa predvsem pravila in postopke, ki državam članicam omogočajo zbiranje in izmenjavo navedenih informacij z elektronskimi sredstvi.
2. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi organi iz odstavka 1 pomagajo pri zaščiti prihodkov iz DDV v vseh državah članicah.
3. Ta uredba ne vpliva na uporabo pravil o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah v državah članicah.
4. Ta uredba določa tudi pravila in postopke za elektronsko izmenjavo informacij o DDV na storitve, ki so opravljene elektronsko v skladu s posebno ureditvijo na podlagi poglavja 6 naslova XII Direktive Sveta 2006/112/ES ter za kakršno koli naknadno izmenjavo informacij in, če gre za storitve v okviru te posebne ureditve, za prenos denarja med pristojnimi organi držav članic.
Člen 2
1. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:
„centralni urad za zvezo“ pomeni urad, imenovan na podlagi člena 4(1), katerega glavna odgovornost so stiki z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja;
„služba za zvezo“ pomeni kateri koli urad, razen centralnega urada za zvezo, ki jo je kot tako določil pristojni organ na podlagi člena 4(2) za neposredno izmenjavo informacij na podlagi te uredbe;
„pristojni uradnik“ pomeni kateri koli uradnik, ki lahko neposredno izmenjuje informacije na podlagi te uredbe, za kar je bil pooblaščen na podlagi člena 4(3);
„organ prosilec“ pomeni centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali kateri koli pristojni uradnik države članice, ki da zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;
„zaprošeni organ“ pomeni centralni urad za zvezo, služba za zvezo ali kateri koli pristojni uradnik države članice, ki prejme zahtevek za pomoč v imenu pristojnega organa;
„transakcije znotraj Skupnosti“ pomeni dobava blaga ali storitev znotraj Skupnosti;
„dobava blaga znotraj Skupnosti“ pomeni katero koli dobavo blaga, ki mora biti izkazana v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262 Direktive 2006/112/ES;
„opravljanje storitev znotraj Skupnosti“ pomeni katero koli opravljanje storitev, ki mora biti izkazano v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262 Direktive 2006/112/ES;
„pridobitev blaga znotraj Skupnosti“ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik na podlagi člena 20 Direktive 2006/112/ES;
„identifikacijska številka za DDV“ pomeni številko, določeno v členih 214, 215 in 216 Direktive 2006/112/ES;
„uradna preiskava“ pomeni vse kontrole, preverjanja in vsako drugo ukrepanje držav članic pri izvajanju svojih nalog zaradi zagotavljanja pravilne uporabe zakonodaje o DDV;
„avtomatična izmenjava“ pomeni sistematično sporočanje vnaprej opredeljenih informacij drugi državi članici, brez predhodne zahteve;
„spontana izmenjava“ pomeni nesistematično sporočanje drugi državi članici kadar koli in brez predhodne zahteve za informacije;
„oseba“ pomeni:
fizična oseba;
pravna oseba;
kadar veljavna zakonodaja tako določa, združenje oseb, ki jim je priznana sposobnost, da opravljajo pravna dejanja, vendar nimajo pravnega statusa pravne osebe, ali
vse druge pravne ureditve kakršne koli narave in oblike, s statusom pravne osebe ali brez, ki opravljajo transakcije, ki so predmet DDV;
„avtomatični dostop“ pomeni možnost takojšnjega dostopa do elektronskega sistema za pregled nekaterih informacij iz tega sistema;
„z elektronskimi sredstvi“ pomeni uporaba elektronske opreme za obdelavo, (vključno z digitalno zgostitvijo) in shranjevanje podatkov ter uporaba žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij in drugih elektromagnetnih sredstev;
„omrežje CCN/CSI“ pomeni skupno platformo, ki temelji na skupnem komunikacijskem omrežju (v nadaljnjem besedilu: CCN) in skupnem sistemskem vmesniku (v nadaljnjem besedilu: CSI), ki ga je razvila Unija za zagotavljanje vseh prenosov z elektronskimi sredstvi med pristojnimi organi na področju carin in obdavčitve;
„sočasna kontrola“ pomeni usklajeni nadzor davčnega položaja enega ali več med seboj povezanih davčnih zavezancev, ki ga organizirata dve ali več sodelujočih držav članic s skupnimi ali dopolnjujočimi se interesi.
2. Od 1. januarja 2015 se opredelitve pojmov iz členov 358, 358a in 369a Direktive 2006/112/ES uporabljajo tudi za namene te uredbe.
Člen 3
Pristojni organi so organi, v imenu katerih se uporablja ta uredba, bodisi neposredno ali na podlagi pooblastila.
Vsaka država članica sporoči Komisiji do 1. decembra 2010 ime pristojnega organa za namene te uredbe in jo nato nemudoma obvesti o kakršni koli spremembi v zvezi z njim.
Hrvaška do 1. julija 2013 obvesti Komisijo o imenu pristojnega organa za namene te uredbe in o naknadnih spremembah, kot je navedeno v drugem odstavku.
Komisija da na voljo državam članicam seznam vseh pristojnih organov in te informacije objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 4
1. Vsaka država članica določi en sam centralni urad za zvezo, na katerega se prenese glavna odgovornost za stike z drugimi državami članicami na področju upravnega sodelovanja. O tem obvesti Komisijo in druge države članice. Centralni urad za zvezo se lahko določi tudi kot organ, odgovoren za stike s Komisijo.
2. Pristojni organ vsake države članice lahko določi službe za zvezo. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama teh služb in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.
3. Poleg tega lahko pristojni organ vsake države članice pod pogoji, ki jih predpiše, določi pristojne uradnike, ki lahko neposredno izmenjujejo informacije na podlagi te uredbe. Pri tem lahko omeji obseg take določitve. Centralni urad za zvezo je odgovoren za sprotno dopolnjevanje in spreminjanje seznama navedenih uradnikov in seznam daje na voljo centralnim uradom za zvezo drugih zadevnih držav članic.
4. Uradniki, ki izmenjujejo informacije na podlagi členov 28, 29 in 30 se vsekakor štejejo za pristojne uradnike za ta namen v skladu s pogoji, ki jih določijo pristojni organi.
Člen 5
Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik pošlje ali prejme zahtevek ali odgovor na zahtevek za pomoč, obvesti centralni urad za zvezo svoje države članice, pod pogoji, ki jih slednja določi.
Člen 6
Kadar služba za zvezo ali pristojni uradnik prejme zahtevek za pomoč, ki zahteva ukrepanje zunaj njegovega ozemeljskega ali operativnega območja, tak zahtevek nemudoma posreduje centralnemu uradu za zvezo svoje države članice in o tem obvesti organ prosilca. V takem primeru se obdobje, predpisano v členu 10, začne naslednji dan po dnevu, ko je zahtevek za pomoč posredovan v centralni urad za zvezo.
POGLAVJE II
IZMENJAVA INFORMACIJ NA ZAHTEVO
ODDELEK 1
Zahtevek za informacije in za uradne preiskave
Člen 7
1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči informacije iz člena 1, vključno z informacijami, ki se nanašajo na poseben primer ali primere.
2. Za namen posredovanja informacij iz odstavka 1 zaprošeni organ poskrbi za izvedbo kakršnih koli uradnih preiskav, ki so potrebne za pridobitev takih informacij.
▼M2 —————
4. Zahteva iz odstavka 1 lahko vsebuje obrazložen zahtevek za točno določeno uradno preiskavo. Zaprošeni organ opravi uradno preiskavo in se pri tem po potrebi posvetuje z organom prosilcem. Če zaprošeni organ zavzame stališče, da uradna preiskava ni potrebna, takoj obvesti organa prosilca o razlogih za tako stališče.
Ne glede na prvi pododstavek se lahko preiskava zneskov, ki jih za blago, ki ga je dobavil, ali storitve, ki jih je opravil, izkaže ali bi jih moral izkazati davčni zavezanec s sedežem v državi članici zaprošenega organa ter so obdavčljivi v državi članici organa prosilca, zavrne le:
na podlagi razlogov iz člena 54(1), ki jih oceni zaprošeni organ v skladu z izjavo o najboljših praksah v zvezi z medsebojnim vplivom tega odstavka in člena 54(1), ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 58(2);
na podlagi razlogov iz člena 54(2), (3) in (4);
iz razloga, da je zaprošeni organ organu prosilcu že predložil informacije o istem davčnem zavezancu, ki so bile pridobljene v uradni preiskavi, izvedeni pred manj kot dvema letoma.
Kadar zaprošeni organ zavrne uradno preiskavo iz drugega pododstavka iz razlogov, navedenih v točki (a) ali (b), organu prosilcu kljub temu predloži datume in zneske vseh zadevnih dobav, ki jih je davčni zavezanec opravil v zadnjih dveh letih v državi članici organa prosilca.
4a. Kadar pristojni organi najmanj dveh držav članic menijo, da je potrebna uradna preiskava zneskov iz drugega pododstavka odstavka 4 tega člena, in vložijo skupni obrazloženi zahtevek, v katerem so navedeni sumi ali dokaz za tveganje utaje DDV ali goljufije na področju DDV, zaprošeni organ ne zavrne izvedbe preiskave, razen na podlagi razlogov iz točke (b) člena 54(1), člena 54 (2), (3) ali (4). Kadar ima zaprošena država članica že zahtevane informacije, jih pošlje državam članicam prosilkam. Kadar države prosilke niso zadovoljne s prejetimi informacijami, zaprošeno državo članico obvestijo, naj nadaljuje uradno preiskavo.
Na zahtevo zaprošene države članice v uradni preiskavi sodelujejo uradniki, ki jih pooblastijo organi prosilci. Taka uradna preiskava poteka skupno in se izvede pod vodstvom in v skladu z zakonodajo zaprošene države članice. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa ter lahko opravljajo tudi razgovore z davčnimi zavezanci, če to dopušča zakonodaja zaprošene države članice za njene uradnike. Pooblastila uradnikov organov prosilcev v zvezi s pregledom se izvajajo samo za namen uradne preiskave.
Kadar zaprošena država članica ne zahteva uradnikov države članice prosilke, so uradniki katere koli od držav članic prosilk lahko prisotni pri uradni preiskavi in izvajajo pooblastila iz člena 28(2), v kolikor so izpolnjeni pogoji v skladu z nacionalnim pravom zaprošene države članice. Uradniki teh držav članic prosilk so v vsakem primeru lahko prisotni pri posvetovanjih.
Kadar je predvideno sodelovanje ali prisotnost uradnikov držav članic prosilk, se uradna preiskava izvede le, ko je ta udeležba ali prisotnost za namene uradne preiskave zagotovljena.
5. Za pridobitev potrebnih informacij ali za izvedbo uradne preiskave, za katero je bilo zaprošeno, zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se je obrnil, ravna kakor bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa v svoji državi članici.
Člen 8
Zahtevki za informacije in za uradne preiskave na podlagi člena 7 se pošiljajo na standardnem obrazcu, sprejetem v skladu s postopkom iz člena 58 (2), razen v primerih iz člena 50 ali v izjemnih primerih, ko organ prosilec zaradi razlogov iz zahtevka meni, da standardni obrazec ni ustrezen.
Člen 9
1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči ustrezne informacije, ki jih pridobi ali jih ima ter rezultate upravnih preiskav v obliki poročil, izjav in drugih dokumentov ali overjene prepise ali izpiske.
2. Izvirni dokumenti se zagotovijo samo kadar to ni v nasprotju z veljavnimi določbami v državi članici, v kateri ima zaprošeni organ sedež.
ODDELEK 2
Rok za posredovanje informacij
Člen 10
Zaprošeni organ posreduje informacije iz členov 7 in 9 čim prej in ne pozneje kot tri mesece po datumu prejema zahtevka.
Kadar pa zaprošeni organ že ima navedene informacije, se rok skrajša na največ en mesec.
Člen 11
V nekaterih posebnih kategorijah primerov se zaprošeni organ in organ prosilec lahko sporazumeta o rokih, ki so drugačni od rokov, opredeljenih v členu 10.
Člen 12
Kadar zaprošeni organ na zahtevek ne more odgovoriti do skrajnega roka, nemudoma pisno obvesti organ prosilca o razlogih za to in navede, kdaj misli, da bo lahko odgovoril.
POGLAVJE III
IZMENJAVA INFORMACIJ BREZ PREDHODNE ZAHTEVE
Člen 13
1. Pristojni organ vsake države članice brez predhodne zahteve posreduje informacije iz člena 1 pristojnemu organu katere koli zadevne države članice v naslednjih primerih:
kadar se šteje, da je obdavčitev izvedena v namembni državi članici in so informacije, ki jih zagotovi država članica porekla, nujne za učinkovitost kontrolnega sistema namembne države članice;
kadar ima država članica razloge za domnevo, da je bila v drugi državi članici kršena zakonodaja o DDV ali obstaja verjetnost take kršitve;
kadar obstaja tveganje izgube davka v drugi državi članici.
2. Izmenjava informacij brez predhodne zahteve je bodisi avtomatična, kakor je določeno v členu 14, bodisi spontana, kakor je določeno v členu 15.
3. Informacije se pošljejo s standardnimi obrazci, razen v primerih iz člena 50 ali v posebnih primerih, kadar zadevni pristojni organi menijo, da so drugi varni načini bolj primerni, in privolijo v njihovo uporabo.
Komisija sprejme standardne obrazce z izvedbenimi akti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Člen 14
1. V skladu s postopkom iz člena 58(2) se določi naslednje:
točne kategorije informacij, ki se izmenjujejo avtomatično;
pogostnost avtomatične izmenjave za vsako kategorijo informacij, in
praktične postopke za avtomatično izmenjavo informacij.
Država članica se lahko vzdrži sodelovanja pri avtomatični izmenjavi informacij ene ali več kategorij, če bi zaradi zbiranja informacij ta izmenjava zahtevala naložitev novih obveznosti osebam, zavezanim za DDV, ali bi državi članici naložilo nesorazmerno upravno obremenitev.
Rezultate avtomatične izmenjave informacij vsake kategorije enkrat letno pregleda Odbor iz člena 58(1), da se zagotovi, da se ta vrsta izmenjave izvede le, če je to najučinkovitejši način za izmenjavo informacij.
2. Od 1. januarja 2015 pristojni organ vsake države članice opravlja zlasti avtomatično izmenjavo informacij, ki vsaki državi članici potrošnje omogoča, da preveri, ali davčni zavezanci, ki nimajo sedeža na njenem ozemlju prijavijo in pravilno plačujejo DDV, ki ga je treba plačati za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, ne glede na to, ali ti davčni zavezanci uporabljajo posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES. Država članica sedeža obvesti državo članico potrošnje o vseh ugotovljenih nedoslednostih.
Člen 15
Pristojni organi držav članic pristojnim organom drugih držav članic spontano posredujejo informacije iz člena 13(1), ki niso bile posredovane avtomatično v skladu s členom 14, s katerimi so seznanjeni in ki so po njihovem mnenju lahko koristne za navedene pristojne organe.
POGLAVJE IV
POVRATNE INFORMACIJE
Člen 16
Če pristojni organ sporoči informacije v skladu s členom 7 ali 15, lahko od pristojnega organa, ki je prejel informacije, zahteva povratne informacije. V primeru takšnega zahtevka pristojni organ, ki je informacije prejel, brez poseganja v predpise o davčni tajnosti in varstvu podatkov, ki veljajo v njegovi državi članici, in če to ne nalaga nesorazmerne upravne obremenitve, čim prej pošlje povratne informacije. Praktični postopki se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2).
POGLAVJE V
SHRANJEVANJE IN IZMENJAVA SPECIFIČNIH INFORMACIJ
Člen 17
1. Vsaka država članica hrani v elektronskem sistemu naslednje informacije:
informacije, ki jih zbira v skladu s poglavjem 6 naslova XI Direktive 2006/112/ES;
podatke o identiteti, dejavnosti, pravni obliki in naslovu oseb, ki so jim bile izdane identifikacijske številke za DDV, pridobljene v skladu s členom 213 Direktive 2006/112/ES, ter datum izdaje številke;
podatke o identifikacijskih številkah za DDV, ki jih je izdala in so postale neveljavne, ter datume, ko so te številke postale neveljavne;
informacije, ki jih zbira v skladu s členi 360, 361, 364 in 365 Direktive 2006/112/ES, kakor tudi od 1. januarja 2015 informacije iz člena 369(c), (f) in (g) navedene direktive, in
informacije, ki jih zbira v skladu s točkama (a) in (b) člena 143(2) Direktive 2006/112/ES, ter državo porekla, namembno državo, tarifno oznako, valuto, celotni znesek, menjalni tečaj, ceno postavke in neto maso.
2. Komisija z izvedbenimi akti sprejme tehnične podrobnosti o avtomatični preiskavi informacij iz točk (a) do (f) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
3. Komisija z izvedbenimi akti določi podatkovne elemente informacij iz točke (f) odstavka 1 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Člen 18
Da se informacije iz člena 17 lahko uporabljajo v postopkih, opredeljenih v tej uredbi, so na voljo najmanj pet let od konca prvega koledarskega leta, v katerem se odobri dostop do informacij.
Člen 19
Države članice zagotovijo, da so informacije, ki so na voljo v elektronskem sistemu iz člena 17 sprotno posodabljane, popolne in točne.
V skladu s postopkom iz člena 58(2) se opredelijo merila za ugotavljanje, katere spremembe niso ustrezne, bistvene ali koristne in zato niso potrebne.
Člen 20
1. Informacije iz člena 17 se nemudoma vnesejo v elektronski sistem.
2. Z odstopanjem od odstavka 1 se informacije iz člena 17(1)(a) vnesejo v elektronski sistem najpozneje v enem mesecu po koncu obdobja, na katero se informacije nanašajo.
3. Z odstopanjem od odstavkov 1 in 2 se morajo informacije, kadar se popravljajo ali dodajajo v elektronski sistem v skladu s členom 19, vnesti najpozneje v enem mesecu po koncu obdobja, v katerem so bile zbrane.
Člen 21
1. Vsaka država članica odobri pristojnim organom katere koli druge države članice avtomatičen dostop do informacij shranjenih v skladu s členom 17.
1a. Vsaka država članica odobri svojim uradnikom, ki preverjajo zahteve iz člena 143(2) Direktive 2006/112/ES, dostop do informacij iz točk (a) do (c) člena (17)(1) te uredbe, za katere druge države članice odobrijo avtomatični dostop.
2. Glede informacij iz člena 17(1)(a) so dostopne vsaj naslednje podrobnosti:
identifikacijske številke za DDV, ki jih je izdala država članica prejemnica informacij;
celotna vrednost vseh dobav blaga znotraj Skupnosti in celotna vrednost vseh storitev znotraj Skupnosti, ki jih osebam, ki imajo identifikacijsko številko za DDV iz točke (a), opravijo vsi dobavitelji, identificirani za DDV v državi članici, ki posreduje informacije;
identifikacijske številke za DDV oseb, ki so opravile dobave blaga in storitve iz točke (b), in identifikacijske številke za DDV oseb, ki so predložile informacije v skladu s členom 262(2) Direktive 2006/112/ES o osebah, ki imajo identifikacijsko številko za DDV iz točke (a);
celotna vrednost dobav blaga in storitev iz točke (b), ki jih opravi vsaka oseba iz točke (c) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV iz točke (a);
celotna vrednost dobav blaga in storitev iz točke (b), ki jih opravi vsaka oseba iz točke (c) vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici, in za vsako osebo, ki je posredovala informacije v skladu s členom 262(2) Direktive 2006/112/ES, njena identifikacijska številka za DDV in informacije, ki jih je posredovala o vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV v drugi državi članici, pod naslednjimi pogoji:
dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju goljufij;
dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij.
▼M2 —————
Vrednosti iz točk (b), (d) in (e) so izražene v valuti države članice, ki posreduje informacije, in se nanašajo na obdobja za predložitev rekapitulacijskih poročil posameznih davčnih zavezancev, določena v skladu s členom 263 Direktive 2006/112/ES.
2a. Glede informacij iz točke (f) člena 17(1) so dostopne naslednje podrobnosti:
identifikacijske številke za DDV, ki jih je izdala država članica prejemnica informacij;
identifikacijske številke za DDV uvoznika ali njegovega davčnega zastopnika, ki dobavlja blago osebam, ki imajo identifikacijsko številko za DDV iz točke (a) tega odstavka;
država porekla, namembna država, tarifna oznaka, celotni znesek in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) tega odstavka vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV iz točke (a) tega odstavka;
država porekla, namembna država, tarifna oznaka, valuta, celotni znesek, menjalni tečaj, cena postavke in neto masa uvoženega blaga, čemur sledi dobava blaga znotraj Skupnosti, ki jo opravi vsaka oseba iz točke (b) tega odstavka vsaki osebi, ki ima identifikacijsko številko za DDV, ki je izdana v drugi državi članici, pod naslednjimi pogoji:
dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije oziroma je namenjen odkrivanju goljufij;
dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij.
Vrednosti iz točk (c) in (d) prvega pododstavka so izražene v valuti države članice, ki posreduje informacije, in se nanašajo na vsako postavko za blago v carinski deklaraciji.
3. Komisija z izvedbenimi akti določi praktične postopke glede pogojev, opredeljenih v točki (e) odstavka 2 in v točki (d) odstavka 2a tega člena, s čimer državi članici, ki posreduje informacije, omogoči identifikacijo uradnika za zvezo Eurofisca, ki ima dostop do informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Člen 21a
1. Vsaka država članica odobri pristojnemu organu katere koli druge države članice avtomatičen dostop do naslednjih informacij v zvezi z nacionalnimi registracijami vozil:
identifikacijskih podatkov o vozilih;
identifikacijskih podatkov o lastnikih in imetnikih vozila, v imenu katerih je vozilo registrirano, kot je opredeljeno v zakonu države članice registracije.
2. Dostop do informacij iz odstavka 1 se odobri pod naslednjimi pogoji:
dostop je povezan s preiskavo domnevne goljufije na področju DDV oziroma je namenjen odkrivanju goljufij na področju DDV;
dostop poteka prek uradnika za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), ki ima osebno uporabniško identifikacijo za elektronske sisteme, ki omogočajo dostop do teh informacij.
3. Komisija z izvedbenimi akti določi podatkovne elemente in tehnične podrobnosti v zvezi z avtomatično preiskavo informacij iz odstavka 1 tega člena ter praktično ureditev glede pogojev, opredeljenih v odstavku 2 tega člena, s čimer državi članici, ki posreduje informacije, omogoči identifikacijo uradnika za zvezo Eurofisca, ki ima dostop do informacij. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
Člen 22
1. Države članice za zagotovitev sprejemljive ravni jamstva davčnim upravam o kakovosti in zanesljivosti informacij ki so na voljo preko elektronskega sistema iz člena 17, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so podatki, ki jih davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, posredujejo zaradi identifikacije za namene DDV v skladu s členom 214 Direktive 2006/112/ES, po njihovi oceni popolni in točni.
Države članice izvedejo postopke za preverjanje teh podatkov, kakor je to zahtevano v rezultatih njihove ocene tveganja. Ta preverjanja se načeloma opravijo pred identifikacijo za namene DDV; če pa se pred to identifikacijo opravijo le predhodna preverjanja, pa najpozneje v šestih mesecih po tej identifikaciji.
2. Države članice Odbor iz člena 58(1) obvestijo o ukrepih, izvedenih na nacionalni ravni, za zagotovitev kakovosti in zanesljivosti informacij v skladu z odstavkom 1.
Člen 23
Države članice zagotovijo, da je vsaj v kateri od naslednjih okoliščin identifikacijska številka za DDV iz člena 214 Direktive 2006/112/ES v elektronskem sistemu iz člena 17 prikazana kot neveljavna:
če so osebe, identificirane za namene DDV izjavile, da je njihova gospodarska dejavnost, kakor je opredeljena v členu 9 Direktive 2006/112/ES prenehala, ali za katere pristojna davčna uprava meni, da so prenehale opravljati takšno gospodarsko dejavnost. Davčna uprava lahko zlasti predpostavlja, da je oseba prenehala opravljati gospodarsko dejavnost, če ni predložila obračuna DDV in rekapitulacijskih poročil za posamezno leto po preteku roka za predložitev prvega obračuna ali poročila, kljub temu, da bi oseba to morala storiti. Oseba ima pravico na drugačen način dokazati obstoj gospodarske dejavnosti;
če so osebe podale lažne podatke zaradi identifikacije za namene DDV ali niso sporočile sprememb svojih podatkov in če bi davčna uprava to vedela, bi identifikacijo te osebe za namene DDV zavrnila ali ji odvzela identifikacijsko številko za DDV.
Člen 24
Kadar pristojni organi držav članic za namene členov 17 do 21a informacije izmenjujejo z elektronskimi sredstvi, sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo izpolnjevanje obveznosti iz člena 55.
Države članice so odgovorne za razvoj svojih sistemov, ki je nujen za izmenjavo teh informacij z uporabo omrežja CCN/CSI ali drugega podobnega varnega omrežja, ki se uporablja za izmenjavo informacij iz člena 21a z elektronskimi sredstvi.
POGLAVJE VI
ZAHTEVEK ZA UPRAVNO URADNO OBVESTILO
Člen 25
Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca in v skladu s pravili, ki urejajo uradno obveščanje o podobnih instrumentih v državi članici zaprošenega organa, uradno obvesti naslovnika vseh instrumentov in odločitev pristojnih organov in zadevajo uporabo zakonodaje o DDV na ozemlju države članice organa prosilca.
Člen 26
V zahtevkih za uradno obvestilo, v katerih je naveden predmet instrumenta ali odločitve, o kateri se uradno obvešča, se navede ime, naslov in vse druge ustrezne informacije za identifikacijo naslovnika.
Člen 27
Zaprošeni organ nemudoma obvesti organ prosilca o svojem odgovoru na zahtevek za uradno obvestilo in ga uradno obvesti zlasti o dnevu uradnega obvestila naslovniku o odločitvi ali instrumentu.
POGLAVJE VII
PRISOTNOST V UPRAVNIH URADIH TER MED URADNIMI PREISKAVAMI IN SKUPNIMI URADNIMI PREISKAVAMI
Člen 28
1. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, zaradi izmenjave informacij iz člena 1 prisotni v uradih upravnih organov zaprošene države članice, ali kjer koli ti organi opravljajo svoje dolžnosti. Kadar so zahtevane informacije vsebovane v dokumentaciji, do katere imajo uradniki zaprošenega organa dostop, je treba uradnikom organa prosilca dati njihove izvode.
2. Po dogovoru med organom prosilcem in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, so lahko uradniki, ki jih pooblasti organ prosilec, zaradi izmenjave informacij iz člena 1 prisotni med uradnimi preiskavami, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. Takšne uradne preiskave izvajajo izključno uradniki zaprošenega organa. Uradniki organa prosilca ne izvajajo pooblastil pregleda, prenesenih na uradnike zaprošenega organa. Lahko pa imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa na podlagi posredovanja uradnikov zaprošenega organa in samo za namen uradne preiskave, ki se izvaja.
2a. Po dogovoru med organi prosilci in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko uradniki, ki jih pooblastijo organi prosilci, za namene zbiranja in izmenjave informacij iz člena 1 sodelujejo v uradnih preiskavah, ki se izvajajo na ozemlju zaprošene države članice. Take uradne preiskave izvajajo skupaj uradniki organa prosilca in zaprošenega organa ter potekajo pod vodstvom in v skladu z zakonodajo zaprošene države članice. Uradniki organa prosilca imajo dostop do istih prostorov in dokumentov kot uradniki zaprošenega organa in lahko opravljajo tudi razgovore z davčnimi zavezanci, če to dopušča zakonodaja zaprošene države članice za njene lastne uradnike.
Če to dopušča zakonodaja zaprošene države članice, imajo uradniki držav članic prosilk enaka pooblastila v zvezi s pregledom kot tista, podeljena uradnikom zaprošene države članice.
Pooblastila uradnikov organov prosilcev v zvezi s pregledom se izvajajo samo za namen uradne preiskave.
Po dogovoru med organi prosilci in zaprošenim organom ter v skladu z ureditvijo, ki jo določi slednji, lahko sodelujoči organi pripravijo skupno poročilo o preiskavi.
3. Uradniki organa prosilca, ki so prisotni v drugi državi članici v skladu z odstavki 1, 2 in 2a, morajo biti vedno zmožni predložiti pisno pooblastilo, v katerem je navedena njihova identiteta in uradni položaj.
POGLAVJE VIII
SOČASNE KONTROLE
Člen 29
Države članice se lahko dogovorijo o izvedbi sočasnih kontrol, kadar menijo, da so take kontrole bolj učinkovite kot kontrole, ki jih opravi samo ena država članica.
Člen 30
1. Država članica neodvisno identificira davčne zavezance, ki jih namerava predlagati za sočasne kontrole. Pristojni organ navedene države članice uradno obvesti pristojni organ v zadevni drugi državi članici o primerih, predlaganih za sočasno kontrolo. Kolikor je to mogoče, poda razloge za svojo izbiro tako, da posreduje informacije, ki so privedle do njegove odločitve. Navede obdobje, v katerem se bodo take kontrole opravljale.
2. Pristojni organ države članice, ki prejme predlog za sočasno kontrolo, načeloma v dveh tednih od prejema predloga, najkasneje pa v enem mesecu, potrdi, da se strinja, ali posreduje sodelujočemu organu obrazloženo zavrnitev.
3. Vsak pristojni organ zadevnih držav članic imenuje zastopnika, ki je odgovoren za nadzor in koordinacijo postopka kontrol.
POGLAVJE IX
INFORMACIJE DAVČNIM ZAVEZANCEM
Člen 31
1. Pristojni organi vsake države članice zagotovijo, da osebe, ki sodelujejo pri dobavi blaga ali opravljanju storitev znotraj Skupnosti, ter davčni zavezanci, ki nimajo sedeža in ki opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja in elektronsko opravljene storitve, še zlasti tiste iz Priloge II Direktive 2006/112/ES, lahko dobijo za namene teh transakcij elektronsko potrditev veljavnosti identifikacijske številke za DDV katere koli določene osebe ter ustrezno ime in naslov. Te informacije morajo ustrezati podatkom iz člena 17.
2. Vsaka država članica z elektronskimi sredstvi zagotovi potrditev imena in naslova osebe, ki ji je bila izdana identifikacijska številka za DDV v skladu z njenimi nacionalnimi pravili o varstvu podatkov.
3. Za obdobje, opredeljeno v členu 357 Direktive 2006/112/ES, se prvi odstavek tega člena ne uporablja za davčne zavezance, ki nimajo sedeža ter opravljajo telekomunikacijske storitve in storitve oddajanja.
Člen 32
1. Komisija na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice, na svoji spletni strani objavi podrobnosti o določbah, ki jih odobri vsaka država članica, ki prenaša poglavje 3 naslova XI Direktive 2006/112/ES.
2. Podrobnosti o informacijah, ki jih je treba sporočiti in njihovi obliki se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 58(2).
POGLAVJE X
EUROFISC
Člen 33
1. Da bi spodbudili in olajšali večstransko sodelovanje v boju proti goljufijam na področju DDV, se s tem poglavjem vzpostavi mreža za hitro izmenjavo, obdelavo in analiziranje ciljnih informacij o čezmejnih goljufijah med državami članicami ter za koordiniranje morebitnih nadaljnjih ukrepov (v nadaljnjem besedilu: Eurofisc).
2. V okviru Eurofisca države članice:
vzpostavijo večstranski sistem zgodnjega opozarjanja za boj proti goljufijam na področju DDV;
izvajajo in usklajujejo hitro večstransko izmenjavo ter skupno obdelavo in analizo ciljnih informacij o čezmejnih goljufijah na tematskih področjih, kjer deluje Eurofisc (v nadaljnjem besedilu: delovna področja Eurofisca);
usklajujejo delo uradnikov za zvezo Eurofisca iz člena 36(1) iz sodelujočih držav članic pri ukrepanju na podlagi prejetih opozoril in informacij;
usklajujejo uradne preiskave sodelujočih držav članic v zvezi z goljufijami, ki jih identificirajo uradniki za zvezo Eurofisca iz člena 36(1), pri čemer niso pristojne, da od držav članic zahtevajo izvedbo uradnih preiskav.
Člen 34
1. Države članice sodelujejo na tistih delovnih področjih Eurofisca, ki jih izberejo in se lahko tudi odločijo, da končajo sodelovanje.
2. Države članice, ki so se odločile sodelovati na delovnem področju Eurofisca, dejavno sodelujejo v večstranski izmenjavi ter pri skupni obdelavi in analiziranju ciljnih informacij o čezmejnih goljufijah med vsemi sodelujočimi državami članicami ter pri koordiniranju morebitnih nadaljnjih ukrepov.
3. Izmenjane informacije so tajne, kakor določa člen 55.
Člen 35
Komisija nudi Eurofiscu tehnično in logistično podporo. Komisija nima dostopa do informacij iz člena 1, ki se lahko izmenjujejo prek Eurofisca, razen v okoliščinah, določenih v členu 55(2).
Člen 36
1. Pristojni organi vsake države članice imenujejo vsaj enega uradnik a za zvezo Eurofisca. Uradniki za zvezo Eurofisca so pristojni uradniki v smislu člena 2(1)(c) in opravljajo svoje dejavnosti iz člena 33(2). Še naprej so odgovorni le nacionalnim upravam.
1a. Uradniki za zvezo držav članic izmed uradnikov za zvezo Eurofisca za omejeno obdobje imenujejo predsednika Eurofisca.
Uradniki za zvezo držav članic:
se dogovorijo o vzpostavitvi in ukinitvi delovnih področij Eurofisca;
preučijo morebitna vprašanja, ki se nanašajo na operativno delovanje Eurofisca;
vsaj enkrat na leto ocenijo uspešnost in učinkovitost izvajanja dejavnosti Eurofisca;
potrdijo letno poročilo iz člena 37.
2. Uradniki za zvezo držav članic, ki sodelujejo na katerem koli delovnem področju Eurofisca (v nadaljnjem besedilu: sodelujoči uradniki za zvezo Eurofisca), izmed sodelujočih uradnikov za zvezo Eurofisca za omejeno obdobje imenujejo koordinatorja za delovna področja Eurofisca.
Koordinatorji za delovna področja Eurofisca:
pregledujejo informacije, ki jih prejmejo od sodelujočih uradnikov za zvezo Eurofisca, kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju, in dajejo vse informacije na voljo drugim sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi;
zagotavljajo, da so informacije, ki jih prejmejo od sodelujočih uradnikov za zvezo Eurofisca, obdelane in analizirane skupaj z ustreznimi ciljnimi informacijami o čezmejnih goljufijah, sporočenimi ali zbranimi v skladu s to uredbo, kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju, in rezultat dajo na voljo vsem sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca;
dajejo povratne informacije vsem sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca;
predložijo letno poročilo o dejavnostih na delovnem področju uradnikom za zvezo držav članic.
3. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca lahko zahtevajo relevantne informacije od Agencije Evropske unije za sodelovanje na področju preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj (Europol) in Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF). V ta namen in v skladu z dogovorom med sodelujočimi na delovnem področju jima lahko posredujejo toliko informacij, kot je potrebno, da prejmejo zahtevane informacije.
4. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca dajejo informacije, ki jih prejmejo od Europola in OLAF, na voljo drugim sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca; te informacije se izmenjujejo z elektronskimi sredstvi.
5. Koordinatorji za delovna področja Eurofisca prav tako zagotavljajo, da so informacije, ki jih prejmejo od Europola in OLAF, obdelane in analizirane skupaj z ustreznimi ciljnimi informacijami, sporočenimi ali zbranimi v skladu s to uredbo, kot je dogovorjeno med sodelujočimi na delovnem področju, in rezultate dajo na voljo sodelujočim uradnikom za zvezo Eurofisca.
Člen 37
Predsednik Eurofisca Odboru iz člena 58(1) predloži letno poročilo o dejavnostih na vseh delovnih področjih.
Komisija z izvedbenimi akti sprejme postopkovno ureditev v zvezi z Eurofiscom. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 58(2).
POGLAVJE XI
DOLOČBE V ZVEZI S POSEBNIMA UREDITVAMA V POGLAVJU 6 NASLOVA XII DIREKTIVE 2006/112/ES
ODDELEK 1
Določbe, ki se uporabljajo do 31. Decembra 2014
Člen 38
Za posebno ureditev, opredeljeno v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, se uporabljajo naslednje določbe. Opredelitve pojmov iz člena 358 navedene direktive se uporabljajo tudi za namene tega poglavja.
Člen 39
1. Informacije, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, v skladu s členom 361 Direktive 2006/112/ES posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti, se predložijo z elektronskimi sredstvi. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.
2. Država članica identifikacije te informacije z elektronskimi sredstvi posreduje pristojnim organom drugih držav članic v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je prejela podatke od davčnega zavezanca, ki nima sedeža. Na enak način so pristojni organi drugih držav članic obveščeni o dodeljeni identifikacijski številki. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim se te informacije posredujejo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2).
3. Država članica identifikacije nemudoma z elektronskimi sredstvi obvesti pristojne organe drugih držav članic, če je davčni zavezanec, ki nima sedeža, izključen iz identifikacijskega registra.
Člen 40
1. Obračun s podatki, navedenimi v členu 365 Direktive 2006/112/ES, je treba predložiti z elektronskimi sredstvi. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.
2. Država članica identifikacije pošlje te informacije z elektronskimi sredstvi pristojnemu organu zadevne države članice najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bil prejet obračun. Države članice, ki so zahtevale, da se obračun davka izdela v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Pri zamenjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave. Tehnične podrobnosti pošiljanja teh informacij se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2).
3. Država članica identifikacije pošlje z elektronskimi sredstvi državi članici potrošnje informacije, ki so potrebne za povezavo vsakega plačila z ustreznim trimesečnim obračunom davka.
Člen 41
1. Država članica identifikacije zagotovi, da se znesek, ki ga plača davčni zavezanec, ki nima sedeža, prenese na bančni račun, denominiran v eurih, ki ga določi država članica potrošnje, kateri je dolžna plačilo. Države članice, ki so zahtevale plačilo v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Pri zamenjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave. Prenos se opravi najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bilo prejeto plačilo.
2. Če davčni zavezanec, ki nima sedeža, ne plača celotnega dolgovanega davka, država članica identifikacije zagotovi, da se plačilo prenese v državo članico potrošnje sorazmerno z dolgovanim davkom v vsaki državi članici. Država članica identifikacije o tem z elektronskimi sredstvi obvesti pristojne organe držav članic potrošnje.
Člen 42
Države članice z elektronskimi sredstvi uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic o ustreznih številkah bančnih računov za sprejemanje plačil v skladu s členom 41.
Države članice z elektronskimi sredstvi nemudoma uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o spremembah splošne davčne stopnje.
ODDELEK 2
Določbe, ki se uporabljajo od 1. januarja 2015
Člen 43
Za posebni ureditvi, opredeljeni v poglavju 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES, se uporabljajo naslednje določbe.
Člen 44
1. Informacije, ki jih davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, v skladu s členom 361 Direktive 2006/112/ES posreduje državi članici identifikacije ob začetku svojih dejavnosti, se predložijo z elektronskimi sredstvi. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.
2. Država članica identifikacije informacije iz odstavka 1 z elektronskimi sredstvi posreduje pristojnim organom drugih držav članic v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je prejela podatke od davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti. Ustrezni podatki o identifikaciji davčnega zavezanca, za katerega se uporablja posebna ureditev po členu 369b Direktive 2006/112/ES, se posredujejo v 10 dneh po izteku meseca, v katerem je davčni zavezanec prijavil začetek obdavčljivih dejavnosti v okviru navedene ureditve. Na enak način so pristojni organi drugih držav članic obveščeni o dodeljeni identifikacijski številki.
Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim so posredovane te informacije, se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2) te uredbe.
3. Država članica identifikacije z elektronskimi sredstvi nemudoma obvesti pristojne organe drugih držav članic, če je davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, ali davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici potrošnje, izključen iz posebne ureditve.
Člen 45
1. Obračun s podatki, navedenimi v členih 365 in 369g Direktive 2006/112/ES, je treba predložiti z elektronskimi sredstvi. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.
2. Država članica identifikacije pošlje te informacije z elektronskimi sredstvi pristojnemu organu države članice potrošnje najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bil prejet obračun. Informacije iz drugega odstavka člena 369g Direktive 2006/112/ES se prav tako pošljejo pristojnemu organu zadevne države članice sedeža. Države članice, ki so zahtevale, da se obračun davka izdela v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Pri zamenjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave. Tehnične podrobnosti pošiljanja teh informacij se določijo v skladu s postopkom, opredeljenim v členu 58(2) te uredbe.
3. Država članica identifikacije pošlje z elektronskimi sredstvi državi članici potrošnje informacije, ki so potrebne za povezavo vsakega plačila z ustreznim trimesečnim obračunom davka.
Člen 46
1. Država članica identifikacije zagotovi, da se znesek, ki ga plača davčni zavezanec, ki nima sedeža, prenese na bančni račun, denominiran v eurih, ki ga določi država članica potrošnje, kateri je dolžna plačilo. Države članice, ki so zahtevale plačilo v nacionalni valuti, ki ni euro, pretvorijo zneske v eure po menjalnem tečaju, ki velja za zadnji dan poročevalnega obdobja. Pri zamenjavi se upoštevajo menjalni tečaji, ki jih za ta dan objavi Evropska centralna banka, če na ta dan ni objave, pa na naslednji dan objave. Prenos se opravi najpozneje 10 dni po koncu meseca, v katerem je bilo prejeto plačilo.
2. Če davčni zavezanec, ki nima sedeža, ne plača celotnega dolgovanega davka, država članica identifikacije zagotovi, da se plačilo prenese v državo članico potrošnje sorazmerno z dolgovanim davkom v vsaki državi članici. Država članica identifikacije o tem z elektronskimi sredstvi obvesti pristojne organe držav članic potrošnje.
3. Kar zadeva plačila, ki se v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII Direktive 2006/112/ES prenesejo v državo članico potrošnje, država članica identifikacije od zneskov iz prvega in drugega odstavka tega člena obdrži:
od 1. januarja 2015 do 31. decembra 2016: – 30 %;
od 1. januarja 2017 do 31. decembra 2018: – 15 %;
od 1. januarja 2019: – 0 %.
Člen 47
Države članice z elektronskimi sredstvi uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic o ustreznih številkah bančnih računov za sprejemanje plačil v skladu s členom 46.
Države članice z elektronskimi sredstvi nemudoma uradno obvestijo pristojne organe drugih držav članic in Komisijo o spremembah davčne stopnje, ki se uporablja za opravljanje telekomunikacijskih storitev, storitev oddajanja in elektronskih storitev.
POGLAVJE XII
IZMENJAVA IN HRANJENJE INFORMACIJ V OKVIRU POSTOPKA VRAČILA DDV DAVČNIM ZAVEZANCEM, KI NIMAJO SEDEŽA V DRŽAVI ČLANICI VRAČILA, AMPAK V DRUGI DRŽAVI ČLANICI
Člen 48
1. Če pristojni organ države članice sedeža, prejme zahtevek za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive 2008/9/ES in če se člen 18 navedene direktive ne uporablja, ga v roku 15 koledarskih dni od prejema z elektronskimi sredstvi posreduje pristojnim organom vsake zadevne države članice vračila, s čimer potrdi, da je vlagatelj, kakor je opredeljen v členu 2(5) Direktive 2008/9/ES, davčni zavezanec za namene DDV in da je identifikacijska ali registracijska številka, ki jo je navedla ta oseba, veljavna za obdobje vračila.
Kadar država članica sedeža ugotovi, da ima davčni zavezanec, ki vloži zahtevek za vračilo DDV v skladu s členom 5 Direktive 2008/9/ES, davčne obveznosti v tej državi članici sedeža, lahko zaprosi za soglasje davčnega zavezanca glede nakazila vračila DDV neposredno tej državi članici, da se poravnajo neporavnane davčne obveznosti. Če davčni zavezanec soglaša s tem nakazilom, država članica sedeža sporoči državi članici vračila znesek, glede katerega je bilo pridobljeno soglasje, država članica vračila pa v imenu davčnega zavezanca ta znesek nakaže državi članici sedeža. Država članica sedeža obvesti davčnega zavezanca, ali je z nakazanim zneskom svoje davčne obveznosti, ki izhajajo iz nacionalnega prava in upravnih praks, poravnal v celoti ali le delno. Vendar pa nakazilo vračila DDV državi članici sedeža ne vpliva na pravico države članice vračila, da izterja obveznosti, ki jih ima davčni zavezanec do nje.
Kadar so davčne obveznosti v državi članici sedeža sporne, lahko država članica sedeža s soglasjem davčnega zavezanca uporabi nakazilo zneskov vračila kot ukrep zadržanja, pod pogojem, da se v tej državi članici zagotavlja učinkovit sodni nadzor.
2. Pristojni organi vsake države članice vračila z elektronskimi sredstvi sporočijo pristojnim organom drugih držav članic vse informacije, ki jih ti zahtevajo na podlagi člena 9(2) Direktive 2008/9/ES. Tehnične podrobnosti, vključno s skupnim elektronskim sporočilom, s katerim se te informacije posredujejo, se določijo v skladu s postopkom iz člena 58(2) te uredbe.
3. Pristojni organi vsake države članice vračila obvestijo z elektronskimi sredstvi pristojne organe drugih držav članic, če želijo uporabiti možnost iz člena 11 Direktive 2008/9/ES, da od vlagatelja zahtevajo, naj predloži opis svoje poslovne dejavnosti z usklajenimi oznakami.
Usklajene oznake iz prvega pododstavka se opredelijo v skladu s postopkom iz člena 58(2) te uredbe na podlagi klasifikacije NACE, določene v Uredbi (ES) št. 1893/2006 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 20. decembra 2006 o uvedbi statistične klasifikacije gospodarskih dejavnosti NACE Revizija 2 ( 1 ).
POGLAVJE XIII
RAZMERJA DO KOMISIJE TER DRUGIH INSTITUCIJ, ORGANOV, URADOV IN AGENCIJ UNIJE
Člen 49
1. Države članice in Komisija preučijo in ovrednotijo delovanje postopkov za upravno sodelovanje, ki je opredeljeno v tej uredbi. Komisija združi izkušnje držav članic s ciljem izboljšati delovanje navedenih postopkov.
2. Države članice Komisiji sporočijo vse razpoložljive informacije, ki so pomembne za uporabo te uredbe.
2a. Države članice lahko OLAF sporočijo relevantne informacije, da lahko OLAF v skladu s svojim mandatom preuči ustrezne ukrepe. Kadar so te informacije prejele od druge države članice, lahko slednja zahteva, da je za posredovanje informacij potrebno njeno predhodno soglasje.
3. V skladu s postopkom iz člena 58(2) se določi seznam statističnih podatkov, potrebnih za ovrednotenje te uredbe. Države članice te podatke sporočijo Komisiji, kolikor so na voljo in ni verjetno, da bi sporočanje povzročilo neupravičene upravne obremenitve.
4. Zaradi vrednotenja učinkovitosti tega sistema upravnega sodelovanja v boju proti davčni utaji in izogibanju davkom države članice lahko Komisiji sporočijo katere koli druge informacije iz člena 1.
5. Komisija posreduje informacije iz odstavkov 2, 3 in 4 drugim zadevnim državam članicam.
6. Kadar je to potrebno ne glede na zahteve drugih določb te uredbe, Komisija pristojnim organom vseh držav članic sporoči informacije v zvezi z bojem proti goljufijam na področju DDV, takoj ko te informacije pridobi.
7. Za uresničitev ciljev te uredbe lahko Komisija na zahtevo držav e članic e zagotovi svojo strokovno, tehnično ali logistično pomoč, ali kakršno koli drugo podporo.
POGLAVJE XIV
RAZMERJA DO TRETJIH DRŽAV
Člen 50
1. Kadar pristojni organ države članice prejme informacije iz tretje države, lahko navedeni organ te informacije prenese pristojnim organom držav članic, ki bi jih informacije lahko zanimale, in vsekakor pristojnim organom, ki jih zahtevajo, kolikor to dovoljujejo dogovori o pomoči z navedeno posamezno tretjo državo.
2. Pristojni organi lahko v skladu s svojimi domačimi predpisi o sporočanju osebnih podatkov tretjim državam tretji državi sporočijo informacije, pridobljene v skladu s to uredbo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
pristojni organ države članice, iz katere izvirajo informacije, se strinja s takim sporočanjem, in
če se je zadevna tretja država obvezala zagotavljati sodelovanje pri zbiranju dokazov o nepravilnostih pri transakcijah, za katere se zdi, da so v nasprotju z zakonodajo o DDV.
POGLAVJE XV
POGOJI, KI UREJAJO IZMENJAVO INFORMACIJ
Člen 51
1. Informacije, sporočene na podlagi te uredbe, se, kolikor je to mogoče, zagotovijo z elektronskimi sredstvi v skladu s postopki, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 58(2).
2. Ko zahtevek ni v celoti vložen prek navedenega elektronskega sistema iz odstavka 1, zaprošeni organ z elektronskimi sredstvi nemudoma potrdi prejem zahtevka, vsekakor pa v petih dneh po njegovem prejemu.
Ko organ prejme zahtevek ali informacije, a ni njihov nameravani prejemnik, z elektronskimi sredstvi nemudoma pošlje opozorilo pošiljatelju, vsekakor pa v petih dneh po njihovem prejemu.
Člen 52
Zahtevki za pomoč, vključno z zahtevki za uradno obvestilo in priloženi dokumenti so lahko v katerem koli jeziku, o katerem se sporazumeta zaprošeni organ in organ prosilec. Takšnim zahtevkom se priloži prevod v uradni jezik ali v enega od uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, samo v posebnih primerih, ko zaprošeni organ poda razlog, zakaj prosi za tak prevod.
Člen 53
Komisija in države članice zagotovijo, da so obstoječi ali novi sistemi sporočanja in izmenjave informacij, ki so potrebni za izmenjave informacij iz te uredbe, pripravljeni za izvajanje. Dogovor na ravni storitev, ki zagotavlja tehnično kakovost in količino storitev, ki jih opravijo Komisija in države članice za delovanje teh sistemov sporočanja in izmenjave informacij, se sklene v skladu s postopkom iz člena 58(2). Komisija je odgovorna za razvoj omrežja CCN/CSI, ki je potreben, da se omogoči izmenjava teh informacij med državami članicami. Države članice so odgovorne za nadaljnji razvoj svojih sistemov, če je to potrebno za izmenjavo teh informacij z uporabo omrežja CCN/CSI.
Države članice se odpovedo vsem terjatvam za povračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe, razen, kadar je to primerno, v zvezi s plačilom izvedencem.
Člen 54
1. Zaprošeni organ v eni državi članici zagotovi organu prosilcu v drugi državi članici informacije iz člena 1, če:
število in narava zahtevkov za informacije s strani organa prosilca v določenem obdobju zaprošenemu organu ne nalaga nesorazmerne upravne obremenitve;
je organ prosilec izrabil običajne vire informacij, ki bi jih v okoliščinah lahko uporabil za pridobitev zahtevanih informacij, brez tveganja, da ogrozi doseganje želenega cilja.
2. Ta uredba ne nalaga obveznosti izvedbe preiskav ali zagotavljanja informacij za posamezne primere, če zakonodaja ali upravne prakse države članice, ki bi morala dati informacije, državi članici ne dovoljujejo izvedbe navedenih preiskav ali zbiranja ali uporabe navedenih informacij za lastne namene države članice.
3. Pristojni organ zaprošene države članice lahko zavrne zagotovitev informacij, kadar država članica prosilka iz pravnih razlogov ne more zagotoviti podobnih informacij. Komisijo se obvesti o razlogih za zavrnitev s strani zaprošene države članice.
4. Posredovanje informacij se lahko zavrne, kadar bi povzročilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne tajnosti ali poslovnega procesa, ali če gre za informacije, katerih razkritje bi bilo v nasprotju z javnim redom.
5. V nobenem primeru se odstavki 2, 3 in 4 ne bi smeli šteti kot dovoljenje, da zaprošeni organ države članice zavrne posredovanje informacij v zvezi z davčnim zavezancem, identificiranim za DDV v državi članici organa prosilca, le zato ker ima te informacije banka, druga finančna institucija, pooblaščeni zastopnik ali oseba, ki deluje v agenciji ali kot zastopnik, ali ker se nanašajo na lastniške deleže v pravni osebi.
6. Zaprošeni organ obvesti organ prosilca o razlogih za zavrnitev zahtevka za pomoč.
7. Spodnja meja sprožitve zahtevka za pomoč se lahko sprejme v skladu s postopkom iz člena 58(2).
Člen 55
1. Za informacije, sporočene ali zbrane v kateri koli obliki na podlagi te uredbe, vključno z vsemi informacijami, do katerih je uradnik lahko dostopal v okoliščinah, določenih v poglavjih VII, VIII in X, ter v primerih iz odstavka 2 tega člena, velja obveznost varovanja uradne tajnosti in morajo biti varovana kot podobne informacije v skladu z nacionalno zakonodajo države članice, ki je informacijo prejela, in ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Unije. Te informacije se lahko uporabljajo samo v okoliščinah, določenih v tej uredbi.
Take informacije se lahko uporabljajo za namene določanja osnove za odmero ali pobiranje in upravno kontrolo davka za namene določanja osnove za odmero.
Informacije se lahko uporabijo tudi za odmero drugih prelevmanov, dajatev in davkov, zajetih v členu 2 Direktive Sveta 2008/55/ES z dne 26. maja 2008 o vzajemni pomoči pri izterjavi terjatev za določene prelevmane, carine, davke in druge ukrepe ( 2 ).
Poleg tega se lahko uporabijo v zvezi s sodnimi postopki, ki lahko vključujejo sankcije, ki so posledica kršitev davčnega prava brez poseganja v splošna pravila in predpise, ki urejajo pravice tožencev in prič v takih postopkih.
2. Osebe, ki jih ustrezno pooblasti organ Komisije za varnostno akreditacijo, imajo lahko dostop do teh informacij samo, kolikor je to potrebno za oskrbo, vzdrževanje in razvoj elektronskih sistemov, ki jih gosti Komisija in ki jih uporabljajo države članice za izvajanje te uredbe.
3. Z odstopanjem od odstavka 1 pristojni organ države članice, ki posreduje informacije, dovoli uporabo informacij za druge namene v državi članici organa prosilca, če se v skladu z zakonodajo države članice zaprošenega organa informacije lahko uporabljajo za podobne namene.
4. Kadar organ prosilec meni, da bi bile informacije, ki jih je prejel od zaprošenega organa, lahko koristne za pristojni organ tretje države članice, lahko slednjemu te informacije pošlje. O tem vnaprej obvesti zaprošeni organ. Zaprošeni organ lahko zahteva, da je za pošiljanje informacij tretji osebi potrebno njegovo predhodno soglasje.
5. Vsako shranjevanje, obdelavo ali izmenjavo informacij iz te uredbe ureja uredbi (EU) 2016/679 ( 3 ) in (ES) št. 45/2001 ( 4 ) Evropskega parlamenta in Sveta. Vendar pa države članice za namene pravilne uporabe te uredbe omejijo obseg obveznosti in pravic, opredeljenih v členih 12 do 15, 17, 21 in 22 Uredbe (EU) 2016/679. Take omejitve so omejene na to, kar je nujno potrebno za zaščito interesov iz točke (e) člena 23(1) navedene uredbe, zlasti:
da bi pristojnim organom držav članic omogočili ustrezno opravljanje nalog za namene te uredbe ali
da bi se izognili oviranju uradnih ali sodnih poizvedb, analiz, preiskav ali postopkov za namene te uredbe ter zagotovili, da ni ogroženo preprečevanje, preiskovanje in odkrivanje davčne utaje in davčnih goljufij.
Obdelava in shranjevanje informacij iz te uredbe se izvajata samo za namene iz člena 1(1) te uredbe, informacije pa se nadalje ne obdelujejo na način, ki je nezdružljiv s temi nameni. Prepovedana je obdelava osebnih podatkov na podlagi te uredbe v kakršne koli druge namene, npr. komercialne. Roki hrambe teh informacij se omejijo, kolikor je potrebno za doseganje teh namenov. Roki hrambe informacij iz člena 17 te uredbe se določijo glede na zastaralne roke, ki jih določa zakonodaja zadevnih držav članic, vendar niso daljši kot deset let.
Člen 56
Poročila, izjave in kateri koli druge dokumente ali overjene prepise ali izpiske, ki jih pridobi osebje zaprošenega organa in so posredovani organu prosilcu v skladu s pomočjo, predvideno s to uredbo, lahko pristojni organi države članice organa prosilca uveljavljajo kot dokaz na isti podlagi kot podobne dokumente, ki jih zagotovi drug organ navedene države.
Člen 57
1. Za uporabo te uredbe države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, s katerimi:
zagotovijo učinkovito notranjo koordinacijo med pristojnimi organi;
vzpostavijo neposredno sodelovanje med organi, pooblaščenimi za namene take koordinacije;
zagotovijo nemoteno delovanje postopkov izmenjave informacij, opredeljenih v tej uredbi.
2. Komisija vsaki državi članici čim hitreje sporoči katere koli informacije, ki jih prejme in ki jih lahko posreduje.
POGLAVJE XVI
KONČNE DOLOČBE
Člen 58
1. Komisiji pomaga Stalni odbor za upravno sodelovanje.
2. Kadar koli se navaja ta odstavek, se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 ).
Člen 59
1. Do 1. novembra 2013, nato pa vsakih pet let, Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o uporabi te uredbe.
2. Države članice predložijo Komisiji besedila vseh predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta uredba.
Člen 60
1. Določbe te uredbe ne posegajo v izpolnjevanje kakršnih koli širših obveznosti v zvezi z medsebojno pomočjo, ki izhajajo iz drugih pravnih predpisov, vključno z dvostranskimi ali večstranskimi sporazumi.
2. Kadar države članice sklenejo dvostranske sporazume o zadevah, ki jih ureja ta uredba, zlasti na podlagi člena 11, razen za obravnavanje posameznih primerov, o tem nemudoma obvestijo Komisijo. Komisija nato obvesti druge države članice.
Člen 61
Uredba (ES) št. 1798/2003 se razveljavi z učinkom od 1. januarja 2012. Vendar se učinki člena 2(1) navedene uredbe ohranijo do dne, ko Komisija objavi seznam pristojnih organov iz člena 3 te uredbe.
Poglavje V, razen člena 27(4) navedene uredbe se še uporablja do 31. decembra 2012.
Sklicevanja na razveljavljeno uredbo se štejejo kot sklicevanja na to uredbo.
Člen 62
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2012.
Vendar se členi 33 do 37 uporabljajo od 1. novembra 2010.
Poglavje V, razen členov 22 in 23, se uporablja od 1. januarja 2013.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
▼M2 —————
PRILOGA II
Razveljavljena uredba in njene zaporedne spremembe
|
Uredba Sveta (ES) št. 1798/2003 |
UL L 264, 15.10.2003, str. 1. |
|
Uredba Sveta (ES) št. 885/2004 |
UL L 168, 1.5.2004, str. 1. |
|
Uredba Sveta (ES) št. 1791/2006 |
UL L 363, 20.12.2006, str. 1. |
|
Uredba Sveta (ES) št. 143/2008 |
UL L 44, 20.2.2008, str. 1. |
|
Uredba Sveta (ES) št. 37/2009 |
UL L 14, 20.1.2009, str. 1. |
PRILOGA III
PRIMERJALNA PREGLEDNICA
|
Uredba (ES) št. 1798/2003 |
Ta uredba |
|
člen 1(1), prvi in drugi pododstavek |
člen 1(1), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 1(1), tretji pododstavek |
— |
|
člen 1(1), četrti pododstavek |
člen 1(4) |
|
člen 1(2) |
člen 1(3) |
|
člen 2(1), točka 1 |
člen 3 |
|
člen 2(1), točka 2 |
člen 2(1)(a) |
|
člen 2(1), točka 3 |
člen 2(1)(b) |
|
člen 2(1), točka 4 |
člen 2(1)(c) |
|
člen 2(1), točka 5 |
člen 2(1)(d) |
|
člen 2(1), točka 6 |
člen 2(1)(e) |
|
člen 2(1), točka 7 |
člen 2(1)(f) |
|
člen 2(1), točka 8 |
člen 2(1)(g) |
|
člen 2(1), točka 9 |
člen 2(1)(h) |
|
člen 2(1), točka 10 |
člen 2(1)(i) |
|
člen 2(1), točka 11 |
člen 2(1)(j) |
|
člen 2(1), točka 12 |
člen 2(1)(k) |
|
člen 2(1), točka 13 |
člen 2(1)(l) |
|
člen 2(1), točka 14 |
— |
|
člen 2(1), točka 15 |
člen 2(1)(m) |
|
člen 2(1), točka 16 |
člen 2(1)(n) |
|
člen 2(1), točka 17 |
— |
|
člen 2(1), točka 18 |
člen 2(1)(p) |
|
člen 2(1), točka 19 |
člen 2(1)(q) |
|
člen 2(2) |
člen 2(2) |
|
člen 3(1) |
— |
|
člen 3(2) |
člen 4(1) |
|
člen 3(3) |
člen 4(2) |
|
člen 3(4) |
člen 4(3) |
|
člen 3(5) |
člen 4(4) |
|
člen 3(6) |
člen 5 |
|
člen 3(7) |
člen 6 |
|
člen 4 |
— |
|
člen 5(1) |
člen 7(1) |
|
člen 5(2) |
člen 7(2) |
|
Article 5(3) |
Do 31. decembra 2014: člen 7(3) Od 1. januarja 2015: člen 7(4) |
|
člen 5(4) |
člen 7(5) |
|
člen 6 |
člen 8 |
|
člen 7 |
člen 9 |
|
člen 8 |
člen 10 |
|
člen 9 |
člen 11 |
|
člen 10 |
člen 12 |
|
člen 11 |
člen 28 |
|
člen 12 |
člen 29 |
|
člen 13 |
člen 30 |
|
člen 14 |
člen 25 |
|
člen 15 |
člen 26 |
|
člen 16 |
člen 27 |
|
člen 17, prvi pododstavek |
člen 13(1) |
|
člen 17, drugi pododstavek |
člen 14(2) |
|
člen 18 |
člen 14(1), prvi pododstavek |
|
člen 19 |
— |
|
člen 20 |
— |
|
člen 21 |
člen 14(1), drugi pododstavek |
|
člen 22(1), prvi pododstavek |
člen 17(1)(a) |
|
člen 22(1), drugi pododstavek |
člen 18 |
|
člen 22(2) |
člen 19 |
|
člen 23, prvi pododstavek |
člen 21(2)(a) in (b) |
|
člen 23, drugi odstavek |
člen 21(2), drugi pododstavek |
|
člen 24, prvi odstavek, točka 1 |
člen 21(2)(c) |
|
člen 24, prvi odstavek, točka 1 |
člen 21(2)(d) |
|
člen 24, drugi odstavek |
člen 21(2), drugi pododstavek |
|
člen 25(1) |
člen 20(1) |
|
člen 25(2) |
člen 20(2) |
|
člen 25(3) |
— |
|
člen 26 |
člen 24, prvi pododstavek |
|
člen 27(1) |
člen 17(1)(b) |
|
člen 27(2) |
člen 17(1)(b) in člen 21(1) |
|
člen 27(3) |
člen 17(1)(b) in člen 21(1) |
|
člen 27(4) |
člen 31 |
|
člen 27(7) |
člen 24 |
|
člen 28 |
do 31. decembra 2014: člen 38 od 1. januarja 2015: člen 43 |
|
člen 29 |
do 31. decembra 2014: člen 39 od 1. januarja 2015: člen 44 |
|
člen 30 |
do 31. decembra 2014: člen 40 od 1. januarja 2015: člen 45 |
|
člen 31 |
člen 17(1)(d) |
|
člen 32 |
do 31. decembra 2014: člen 41 od 1. januarja 2015: člen 46 |
|
člen 33 |
do 31. decembra 2014: člen 42 od 1. januarja 2015: člen 47 |
|
člen 34 |
— |
|
člen 34a |
člen 48 |
|
člen 35 |
člen 49 |
|
člen 36 |
člen 50 |
|
člen 37 |
člen 51(1) |
|
člen 38 |
člen 52 |
|
člen 39 |
člen 53 |
|
člen 40 |
člen 54 |
|
člen 41 |
člen 55 |
|
člen 42 |
člen 56 |
|
člen 43 |
člen 57 |
|
člen 44 |
člen 58 |
|
člen 45 |
člen 59 |
|
člen 46 |
člen 60 |
|
člen 47 |
člen 61 |
|
člen 48 |
člen 62 |
( 1 ) UL L 393, 30.12.2006, str. 1.
( 2 ) UL L 150, 10.6.2008, str. 28.
( 3 ) Uredba (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter o razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov) (UL L 119, 4.5.2016, str. 1).
( 4 ) Uredba (ES) št. 45/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2000 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov v institucijah in organih Skupnosti in o prostem pretoku takih podatkov (UL L 8, 12.1.2001, str. 1).
( 5 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).