02009R0607 — SL — 01.07.2013 — 007.003


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 607/2009

z dne 14. julija 2009

o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja

(UL L 193 24.7.2009, str. 60)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 401/2010 z dne 7. maja 2010

  L 117

13

11.5.2010

►M2

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 538/2011 z dne 1. junija 2011

  L 147

6

2.6.2011

►M3

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011

  L 183

6

13.7.2011

►M4

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 428/2012 z dne 22. maja 2012

  L 132

10

23.5.2012

►M5

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 579/2012 z dne 29. junija 2012

  L 171

4

30.6.2012

►M6

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1185/2012 z dne 11. decembra 2012

  L 338

18

12.12.2012

►M7

UREDBA KOMISIJE (EU) št. 519/2013 z dne 21. februarja 2013

  L 158

74

10.6.2013

►M8

IZVEDBENA UREDBA KOMISIJE (EU) št. 753/2013 z dne 2. avgusta 2013

  L 210

21

6.8.2013

►M9

DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1353 z dne 19. maja 2017

  L 190

5

21.7.2017


popravljena z:

 C1

Popravek, UL L 248, 22.9.2010, str.  67 (401/2010)




▼B

UREDBA KOMISIJE (ES) št. 607/2009

z dne 14. julija 2009

o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja



POGLAVJE I

UVODNE DOLOČBE

Člen 1

Vsebina

Ta uredba določa podrobna pravila za izvajanje naslova III Uredbe (ES) št. 479/2008, zlasti glede:

(a) določb iz poglavja IV navedenega naslova, ki se nanašajo na zaščitene označbe porekla in geografske označbe proizvodov iz člena 33(1) Uredbe (ES) št. 479/2008;

(b) določb iz poglavja V navedenega naslova, ki se nanašajo na tradicionalne izraze proizvodov iz člena 33(1) Uredbe (ES) št. 479/2008;

(c) določb iz poglavja VI navedenega naslova, ki se nanašajo na označevanje in predstavitev nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja.



POGLAVJE II

ZAŠČITENE OZNAČBE POREKLA IN GEOGRAFSKE OZNAČBE



ODDELEK 1

Vloga za zaščito

Člen 2

Vlagatelj

1.  Posamezen proizvajalec je lahko vlagatelj v smislu člena 37(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, če se izkaže, da:

(a) je zadevna oseba edini proizvajalec na opredeljenem geografskem območju in,

(b) če je zadevno opredeljeno geografsko območje obdano z območji z označbami porekla ali geografskimi označbami, to zadevno območje vključuje značilnosti, ki se bistveno razlikujejo od tistih na sosednjih opredeljeniih območjih, ali pa se lastnosti proizvoda razlikujejo od lastnosti proizvodov, pridobljenih iz sosednjih opredeljenih območij.

2.  Država članica ali tretja država oziroma njeni pristojni organi ne smejo biti vlagatelj v smislu člena 37 Uredbe (ES) št. 479/2008.

▼M3

Člen 3

Vloga za zaščito

Vloga za zaščito označbe porekla ali geografske označbe je sestavljena iz dokumentov, ki jih določa člen 118c in 118d Uredbe (ES) št. 1234/2007, specifikacije proizvoda in enotnega dokumenta.

Vloga in enotni dokument se pošljeta Komisiji v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe.

▼B

Člen 4

Ime

1.  Ime, ki naj se zaščiti, se registrira samo v jeziku(-ih), ki se uporablja(-jo) za opis zadevnega proizvoda na opredeljenem geografskem območju.

2.  Ime se registrira v njegovem izvirnem zapisu(-ih).

Člen 5

Opredelitev geografskega območja

Območje se opredeli podrobno, natančno in nedvoumno.

Člen 6

Pridelava na opredeljenem geografskem območju

1.  Za namene uporabe člena 34(1)(a)(iii) in (b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008 in tega člena „pridelava“ obsega vse vključene postopke, od trgatve grozdja do zaključka postopka pridelave vina, z izjemo poproizvodnih postopkov.

2.  Pri proizvodih z zaščiteno geografsko označbo mora do 15 % deleža grozdja, ki lahko izvira zunaj opredeljenega geografskega območja, kot je določeno v členu 34(1)(b)(ii) Uredbe (ES) št. 479/2008, prihajati iz države članice ali tretje države, v kateri leži opredeljeno območje.

3.  Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(ii) Uredbe (ES) št. 479/2008 se uporablja odstavek 3 dela B Priloge III k Uredbi Komisije (ES) št. 606/2009 ( 1 ) o postopkih pridelave vina in omejitvah.

4.  Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(iii) in (1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo predeluje v vino:

(a) na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja;

(b) na območju, ki se nahaja v isti upravni enoti ali v sosednji upravni enoti, v skladu z nacionalnimi pravili;

(c) v primeru čezmejne označbe porekla ali geografske označbe, ali kjer obstaja sporazum o ukrepih nadzora med dvema ali več državami članicami ali med eno ali več državami članicami in eno ali več tretjimi državami, se proizvod z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo lahko predeluje v vino na območjih, ki se nahajajo v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja.

Z odstopanjem od člena 34(1)(b)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko vina z zaščiteno geografsko označbo še naprej predelujejo v vino na območjih izven neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja do 31. decembra 2012.

Z odstopanjem od člena 34(1)(a)(iii) Uredbe (ES) št. 479/2008, in pod pogojem, da je tako navedeno v specifikaciji proizvoda, se lahko proizvod predeluje v peneče vino ali biser vino z zaščiteno označbo porekla izven neposredne bližine zadevnega opredeljenega območja, če je bila takšna praksa prisotna pred 1. marcem 1986.

Člen 7

Povezava

1.  Podrobnosti, ki potrjujejo geografske povezave iz člena 35(2)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008, pojasnjujejo, v kakšnem obsegu značilnosti opredeljenega geografskega območja vplivajo na končni proizvod.

Pri vlogah, ki vključujejo različne kategorije proizvodov vinske trte, se podrobnosti, ki potrjujejo povezavo, predstavijo za vsak zadevni proizvod vinske trte.

2.  V primeru označbe porekla specifikacija proizvoda določa:

(a) podrobnosti o geografskem območju ter zlasti naravne in človeške dejavnike, ki so pomembni za povezavo;

(b) podrobnosti o kakovosti ali značilnostih proizvoda, ki so bistveno ali izključno posledica geografskega okolja;

(c) opis vzročne zveze med podatki iz točke (a) in podatki iz točke (b).

3.  V primeru geografske označbe specifikacija proizvoda določa:

(a) podrobnosti o geografskem območju, ki so pomembne za povezavo;

(b) podrobnosti o kakovosti, slovesu ali drugih značilnostih proizvoda, ki se jih lahko pripiše njegovemu geografskemu poreklu;

(c) opis vzročne zveze med podatki iz točke (a) in podatki iz točke (b).

4.  Specifikacija proizvoda za geografsko označbo navaja, ali temelji na posebni kakovosti, slovesu ali drugih značilnostih, ki jih je mogoče pripisati geografskemu poreklu.

Člen 8

Pakiranje na opredeljenem geografskem območju

Če je v specifikaciji proizvoda navedeno, da je treba pakiranje proizvoda opraviti na opredeljenem geografskem območju ali na območju v neposredni bližini zadevnega opredeljenega območja, v skladu z zahtevo iz člena 35(2)(h) Uredbe (ES) št. 479/2008, je treba z razlogi, ki veljajo za proizvod, to zahtevo utemeljiti.



ODDELEK 2

Postopek preverjanja s strani Komisije

▼M3

Člen 9

Prejem vloge

1.  Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko jo prejme Komisija.

2.  Komisija potrdi prejem vloge pri pristojnih organih države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in vlogi dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a) številko dokumenta;

(b) ime za registracijo;

(c) datum prejema vloge.

▼B

Člen 10

Predložitev čezmejne vloge

1.  Pri čezmejnih zahtevkih lahko več kot ena skupina proizvajalcev, ki predstavljajo to območje, predloži skupno vlogo za ime, ki označuje čezmejno geografsko območje.

2.  Če gre samo za države članice, se predhodni nacionalni postopek iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah.

Za namene uporabe člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008 ena država članica v imenu ostalih pošlje čezmejno vlogo Komisiji, vloga pa vsebuje dovoljenje s strani vseh ostalih zadevnih držav članic, s katerim je država članica, ki pošilja vlogo, pooblaščena, da deluje v njihovem imenu.

3.  Če čezmejna vloga vključuje samo tretje države, pošlje vlogo Komisiji bodisi eden od vlagateljev v imenu ostalih ali ena izmed tretjih držav v imenu ostalih in vključuje:

(a) elemente, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008;

(b) dokazilo, da je ime zaščiteno v zadevnih tretjih državah in

(c) dovoljenje iz odstavka 2 od vsake izmed ostalih zadevnih tretjih držav.

4.  Če čezmejna vloga vključuje najmanj eno državo članico in najmanj eno tretjo državo, se predhodni nacionalni postopek iz člena 38 Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah. Vlogo pošlje Komisiji ena od držav članic ali tretjih držav ali eden od vlagateljev iz tretje države in vključuje:

(a) elemente, ki dokazujejo, da so izpolnjeni pogoji iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008;

(b) dokazilo, da je ime zaščiteno v zadevnih tretjih državah in

(c) dovoljenje iz odstavka 2 vsake izmed ostalih zadevnih držav članic ali tretjih držav.

5.  Država članica, tretje države ali skupine proizvajalcev s sedežem v tretjih državah, ki pošljejo Komisiji čezmejno vlogo iz odstavkov 2, 3 in 4 tega člena, postanejo prejemniki vseh obvestil ali odločb, ki jih izda Komisija.

▼M3

Člen 11

Popolnost vloge

1.  Vloga je popolna, če je enotni dokument ustrezno izpolnjen in so mu priložena dokazila. Enotni dokument se šteje za ustrezno izpolnjenega, če so izpolnjene vse zahtevane obvezne postavke, kakor so navedene v informacijskih sistemih iz člena 70a.

V tem primeru se vloga šteje za popolno na datum, ko jo prejme Komisija. Vlagatelj je o tem obveščen.

Datum se objavi.

2.  Če vloga ni izpolnjena ali je samo delno izpolnjena ali če dokazila iz odstavka 1 niso bila predložena skupaj z vlogo za registracijo ali so pomanjkljiva, je vloga nepopolna.

3.  Pristojni organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi se v primeru nepopolnosti obvestijo o razlogih zanjo, pri čemer je navedeno, da morajo predložiti novo ustrezno izpolnjeno vlogo.

▼B

Člen 12

Preučitev pogojev veljavnosti

▼M3

1.  Če popolna vloga ne izpolnjuje zahtev iz člena 118b in 118c Uredbe (ES) št. 1234/2007, Komisija obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi o razlogih za zavrnitev ter določi najmanj dvomesečni rok za preklic ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.

▼B

2.  Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ne odpravijo ovir za registracijo v določenem roku, Komisija zavrne vlogo v skladu s členom 39(3) Uredbe št. 479/2008.

3.  Vsako odločitev za zavrnitev zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Tako odločitev o zavrnitvi se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.



ODDELEK 3

Postopki ugovora

Člen 13

Nacionalni postopek ugovora v primeru čezmejne vloge

Če čezmejna vloga vključuje samo države članice ali najmanj eno državo članico in najmanj eno tretjo državo, se postopek ugovora za namene člena 38(3) Uredbe (ES) št. 479/2008 uporablja v vseh zadevnih državah članicah.

▼M3

Člen 14

Predložitev ugovorov po postopku Skupnosti

1.  Ugovori iz člena 118h Uredbe (ES) št. 1234/2007 se pošljejo v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe. Za datum predložitve ugovora Komisiji se šteje datum, ko ga prejme Komisija. O tem datumu so obveščeni organi in osebe, ki jih ta uredba zadeva.

2.  Komisija potrdi prejem ugovora in mu dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a) številko dokumenta;

(b) datum prejema ugovora.

▼B

Člen 15

Dopustnost po postopku Skupnosti

1.  Da bi ugotovila, ali je ugovor dopusten, Komisija v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 479/2008 preveri, ali je(so) v ugovoru navedena(-e) prednostna(-e) pravica(-e) in razlog(-i) za ugovor ter ali je Komisija prejela ugovor v predvidenem roku.

2.  Če ugovor temelji na obstoju prejšnje ugledne in priznane blagovne znamke, mora biti ugovoru v skladu s členom 43(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 priloženo dokazilo o vložitvi, registraciji ali uporabi zadevne prejšnje blagovne znamke, kot na primer potrdilo o registraciji ali dokazilo o njeni uporabi, ter dokazilo o njenem ugledu in slovesu.

3.  Vsak ustrezno utemeljen ugovor vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokazila in pripombe, ki podpirajo ugovor, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

Informacije in dokazila, ki jih je treba zagotoviti v podporo uporabe prejšnje blagovne znamke, morajo vsebovati podrobne podatke o lokaciji, trajanju, obsegu in naravi uporabe prejšnje blagovne znamke ter o njenem ugledu in slovesu.

4.  Če podrobnosti o navedenih prednostni(-h) pravici(-ah), razlog(-i), dejstva, dokazila, pripombe ali dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 3 niso predloženi skupaj z ugovorom ali so pomanjkljivi, Komisija o tem obvesti vložnika ugovora in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne ugovor kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči vložniku ugovora in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

5.  O vsakem ugovoru, ki se šteje za dopustnega, se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi.

Člen 16

Preučitev ugovora po postopku Skupnosti

1.  Če Komisija v skladu s členom 15(4) ni zavrnila ugovora, sporoči ugovor organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v tem dvomesečnem roku, se posreduje vložniku ugovora.

Med preučevanjem ugovora Komisija pozove stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2.  Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali vložnik ugovora ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o ugovoru.

3.  Vsako odločitev za zavrnitev ali registracijo zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vložniku ugovora in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

4.  V primeru večkratnih ugovorov po predhodnem pregledu enega ali več takih ugovorov morda ni več možno sprejeti vloge za registracijo; v takih primerih lahko Komisija ustavi ostale postopke ugovora. Komisija obvesti ostale vložnike ugovorov o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je vloga zavrnjena, se postopki ugovora, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni vložniki ugovorov so o tem ustrezno obveščeni.



ODDELEK 4

Zaščita

Člen 17

Odločitev o zaščiti

1.  Če vloge za zaščito označb porekla ali geografskih označb niso zavrnjene v skladu s členi 11, 12, 16 in 28, se Komisija odloči, da bo zaščitila označbe porekla ali geografske označbe.

2.  Odločitve o zaščiti, sprejete v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 479/2008, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije.

▼M3

Člen 18

Register

1.  Komisija vzpostavi in vodi „Register zaščitenih označb porekla in zaščitenih geografskih označb“ (v nadaljnjem besedilu: register) v skladu s členom 118n Uredbe (ES) št. 1234/2007. Vzpostavi se v elektronski podatkovni zbirki „E-Bacchus“ na podlagi odločb o dodelitvi zaščite zadevnim imenom.

2.  Označba porekla ali geografska označba, ki je bila sprejeta, se vnese v register.

Komisija pri imenih, evidentiranih v skladu s členom 118s(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007, vnese v register informacije iz odstavka 3 tega člena.

3.  Komisija vnese v register naslednje informacije:

(a) zaščiteno ime;

(b) številko dokumenta;

(c) podatek, da je ime zaščiteno kot geografska označba ali označba porekla;

(d) ime države ali držav porekla;

(e) datum registracije;

(f) sklic na pravni instrument zaščite imena;

(g) sklic na enotni dokument.

4.  Register je javno dostopen.

▼B

Člen 19

Zaščita

1.  Zaščita označbe porekla ali geografske označbe začne teči z dnem, ko je vnesena v register.

2.  V primeru nezakonite uporabe zaščitene označbe porekla ali geografske označbe pristojni organi države članice na lastno pobudo, v skladu s členom 45(4) Uredbe (ES) št. 479/2008, ali na zahtevo stranke sprejmejo ukrepe, potrebne za ustavitev take nezakonite uporabe in preprečitev kakršnega koli trženja ali izvoza zadevnih proizvodov.

3.  Zaščita označbe porekla ali geografske označbe se uporablja za celotno označbo, vključno z njenimi sestavnimi elementi, pod pogojem, da so sami po sebi razločevalni. Element brez razlikovalnega učinka ali generični element zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se ne zaščiti.



ODDELEK 5

Spremembe in preklic

Člen 20

Sprememba specifikacije proizvoda ali enotnega dokumenta

▼M3

1.  Vloga za odobritev spremembe specifikacije zaščitene označbe porekla ali zaščitene geografske označbe, ki jo predloži vlagatelj v skladu s členom 118e Uredbe (ES) št. 1234/2007, se pošlje v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe.

2.  Vloga za odobritev spremembe specifikacije v skladu s členom 118q(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 je popolna, če so bile Komisiji poslane zahtevane informacije iz člena 118c(2) navedene uredbe in popolna vloga.

3.  Za namene uporabe prvega stavka člena 118q(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se smiselno uporabljajo členi od 9 do 18 navedene uredbe.

▼B

4.  Sprememba se šteje za manjšo, če:

(a) se ne nanaša na bistvene značilnosti proizvoda;

(b) ne spreminja povezave;

(c) ne vključuje spremembe imena ali katerega koli dela imena proizvoda;

(d) ne vpliva na opredeljeno geografsko območje;

(e) ne povzroča kakršnih koli nadaljnjih omejitev za trženje proizvoda.

5.  Če vlogo za odobritev sprememb specifikacije proizvoda vloži vlagatelj, ki ni prvotni vlagatelj, Komisija posreduje vlogo prvotnemu vlagatelju.

6.  Če se Komisija odloči sprejeti spremembo specifikacije proizvoda, ki vpliva na ali vključuje spremembo informacije, zapisane v registru, izbriše izvirne podatke iz registra in vanj zapiše nove podatke, ki začnejo veljati z začetkom veljavnosti zadevne odločbe.

▼M3

Člen 21

Predložitev vloge za preklic

1.  Vloga za preklic, predložena v skladu s členom 118r Uredbe (ES) št. 1234/2007, se pošlje v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe. Za datum predložitve vloge za preklic Komisiji se šteje datum, ko Komisija prejme vlogo. Datum se objavi.

2.  Komisija potrdi prejem vloge in ji dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a) številko dokumenta;

(b) datum prejema vloge.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je preklic zahtevala Komisija.

▼B

Člen 22

Dopustnost

1.  Da bi ugotovila, ali je zahtevek za preklic v skladu s členom 50 Uredbe (ES) št 479/2008 dopusten, Komisija preveri, ali zahtevek:

(a) navaja pravni interes, razloge in utemeljitev avtorja zahtevka za preklic;

(b) pojasnjuje razlog za preklic in

(c) se sklicuje na izjavo države članice ali tretje države, v kateri ima avtor zahtevka stalno prebivališče ali registriran urad, ki podpira zahtevo za preklic.

2.  Vsak ustrezno utemeljen zahtevek vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokazila in pripombe, ki podpirajo preklic, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

3.  Če podrobnosti o razlogih, dejstva, dokazila in pripombe ter dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 2 niso predloženi skupaj z zahtevkom za preklic, Komisija o tem obvesti avtorja zahtevka za preklic in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek za preklic kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali avtorju zahtevka za preklic s sedežem v zadevni tretji državi.

4.  O vsakem zahtevku za preklic, ki se šteje za dopustnega, kot tudi o postopku preklica na lastno pobudo Komisije se obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelje s sedežem v tretji državi, na katerih označbo porekla ali geografsko označbo vpliva preklic.

▼M3

5.  Informacije, določene v odstavku 3, se Komisiji pošljejo v skladu s členom 70a(1).

▼B

Člen 23

Preučitev preklica

1.  Če Komisija v skladu s členom 22(3) ni zavrnila zahtevka za preklic, sporoči preklic organom države članice ali tretje države ali zadevnemu proizvajalcu s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v tem dvomesečnem roku, se, če je potrebno, posreduje avtorju zahtevka za preklic.

Med preučevanjem preklica Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

▼M3

Informacije, določene v prvem in drugem pododstavku, se Komisiji pošljejo v skladu s členom 70a(1).

▼B

2.  Če organi države članice ali tretje države, vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali avtor zahtevka za preklic ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o preklicu.

3.  Vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali je usklajenost s specifikacijo proizvoda za proizvod iz vinskega sektorja, ki je vključena v zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, še vedno mogoča oziroma jo je mogoče še naprej zagotavljati, zlasti če pogoji iz člena 35 Uredbe (ES) št. 479/2008 niso več izpolnjeni ali jih morda ne bo več mogoče izpolnjevati v bližnji prihodnosti.

Tako odločitev o preklicu se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

4.  V primeru večkratnih zahtevkov za preklic po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za preklic morda ni več možno sprejeti odločitve o nadaljnji zaščiti označbe porekla ali geografske označbe; v tem primeru lahko Komisija ustavi ostale postopke preklica. V tem primeru Komisija obvesti ostale avtorje zahtevkov za preklic o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je zaščitena označba porekla ali geografska označba preklicana, se postopki preklica, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni avtorji zahtevkov za preklic so o tem ustrezno obveščeni.

5.  Ob začetku veljavnosti preklica Komisija črta ime iz registra.



ODDELEK 6

Pregledi

▼M1

Člen 24

Sporočanje izvajalcev

Vsak izvajalec, ki želi sodelovati pri celotni proizvodnji ali delu proizvodnje, ali pakiranju proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, se sporoči pristojnemu nadzornem organu iz člena 118o Uredbe (ES) št. 1234/2007.

▼B

Člen 25

Letno preverjanje

1.  Letno preverjanje, ki ga izvede pristojni nadzorni organ iz člena 48(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, je sestavljeno iz:

(a) organoleptičnih in analitičnih preskusov za proizvode, zajete v označbi porekla;

(b) bodisi samo analitičnih preskusov ali organoleptičnih in analitičnih preskusov za proizvode, zajete v geografski označbi in

(c) pregleda pogojev, določenih v specifikaciji proizvoda.

▼M1

Letno preverjanje se opravi v državi članici, v kateri je potekala proizvodnja v skladu s specifikacijo proizvoda, in se izvede:

(a) s pomočjo naključnih pregledov na podlagi analize tveganja; ali

(b) z jemanjem vzorcev; ali

(c) sistematično; ali

(d) s kakršno koli kombinacijo zgoraj naštetega.

▼B

Pri naključnih pregledih država članica izbere najmanjše število izvajalcev, ki bodo predmet pregledov.

Pri vzorčenju država članica zagotovi, da so vzorci po številu, naravi in pogostosti pregledov reprezentativni za celotno zadevno opredeljeno geografsko območje in ustrezajo količini proizvodov iz vinskega sektorja, ki se trži ali je predvidena za trženje.

▼M1 —————

▼B

2.  Preskusi iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 se izvedejo na anonimnih vzorcih, dokazujejo, da je proizvod, ki je predmet preskusa, skladen z značilnostmi in kakovostnimi lastnostmi, opisanimi v specifikaciji proizvoda za zadevno označbo porekla ali geografsko označbo, in se opravijo v kateri koli fazi proizvodnega postopka, vključno s fazo pakiranja, ali kasneje. Vsak odvzet vzorec je reprezentativen za zadevna vina izvajalca.

3.  Za preverjanje skladnosti s specifikacijo proizvoda iz točke (c) prvega pododstavka odstavka 1 nadzorni organ preveri:

(a) prostore izvajalcev, kar vključuje preverjanje, ali so izvajalci dejansko sposobni izpolniti pogoje, določene v specifikaciji proizvoda in

(b) proizvode v kateri koli fazi proizvodnega postopka, vključno s fazo pakiranja, na podlagi načrta pregleda, ki ga nadzorni organ sestavi vnaprej in za katerega izvajalci vedo, da obsega vse faze proizvodnje proizvoda.

4.  Letno preverjanje zagotavlja, da proizvod ne more uporabljati zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, razen če:

▼M1

(a) rezultati preskusa iz točk (a) in (b) prvega pododstavka odstavka 1 in iz odstavka 2 dokazujejo, da zadevni proizvod izpolnjuje pogoje iz specifikacije in ima vse ustrezne značilnosti zadevne označbe porekla ali geografske označbe;

▼B

(b) so izpolnjeni ostali pogoji, navedeni v specifikaciji proizvoda, v skladu s postopki, določenimi v odstavku 3.

5.  Vsak proizvod, ki ne izpolnjuje pogojev iz tega člena, se lahko da na trg, vendar brez ustrezne označbe porekla ali geografske označbe, pod pogojem, da so izpolnjeni ostali zakonski pogoji.

6.  Pri zaščitenih čezmejnih označbah porekla ali geografskih označbah lahko preverjanje izvede nadzorni organ katere koli države članice, na katero vpliva ta označba porekla ali geografska označba.

7.  Če se letno preverjanje izvede v fazi pakiranja proizvoda na območju države članice, ki ni država članica, v kateri je potekala proizvodnja, se uporablja člen 84 Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 ( 2 ).

8.  Odstavki od 1 do 7 se uporabljajo za vina z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje pogoje iz člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008.

Člen 26

Analitični in organoleptični preskusi

Analitični in organoleptični preskusi iz prvega pododstavka odstavka 1 pod točkama (a) in (b) člena 25 so sestavljeni iz:

(a) analize zadevnega vina, s katero se meri naslednje značilne lastnosti:

(i) določene na podlagi fizikalne in kemijske analize:

 skupni in dejanski delež alkohola,

 skupna vsebnost sladkorja, izražena kot fruktoza in glukoza (vključno s saharozo pri biser vinih in penečih vinih),

 skupna vsebnost kisline,

 vsebnost hlapnih kislin,

 skupna vsebnost žveplovega dioksida.

(ii) določene na podlagi dodatne analize:

 ogljikov dioksid (biser vina in peneča vina, nadpritisk v barih pri 20 °C),

 katere koli druge značilne lastnosti, predvidene v zakonodaji držav članic ali specifikacijah proizvoda zadevnih zaščitenih označb porekla in geografskih označb.

(b) organoleptičnega preskusa, ki vključuje videz, vonj in okus.

Člen 27

Nadzor nad proizvodi s poreklom iz tretjih držav

Če vina iz tretjih držav uživajo ugodnosti zaščite zaščitenih označb porekla ali geografskih označb, zadevna tretja država pošlje Komisiji, na njeno zahtevo, informacijo o pristojnih organih iz člena 48(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 in o vidikih nadzora ter dokazilo, da zadevno vino izpolnjuje pogoje zadevne označbe porekla ali geografske označbe.



ODDELEK 7

Pretvorba v geografsko označbo

Člen 28

Prijava

1.  Organ države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi lahko zaprosi za pretvorbo zaščitene označbe porekla v zaščiteno geografsko označbo, če skladnost s specifikacijo proizvoda zaščitene označbe porekla ni več mogoča oziroma je ni več mogoče zagotavljati.

▼M3

Vloga se pošlje v skladu s členom 70a(1). Za datum predložitve vloge za pretvorbo Komisiji se šteje datum, ko Komisija prejme vlogo.

▼B

2.  Če prijava za pretvorbo v geografsko označbo ne izpolnjuje zahtev iz členov 34 in 35 Uredbe (ES) št. 479/2008, Komisija obvesti organe države članice ali tretje države ali vlagatelja s sedežem v zadevni tretji državi o razlogih za zavrnitev in ga pozove, da v roku dveh mesecev umakne ali spremeni prijavo ali predloži pripombe.

3.  Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ne odpravi ovir za pretvorbo v geografsko označbo pred iztekom roka, Komisija zavrne prijavo.

4.  Vsako odločitev za zavrnitev zadevne prijave sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Tako odločitev o zavrnitvi se sporoči organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi.

5.  Člena 40 in 49(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 se ne uporabljata.



POGLAVJE III

TRADICIONALNI IZRAZI



ODDELEK 1

Zaščita

Člen 29

Vlagatelji

1.  Pristojni organi držav članic ali tretjih držav ali reprezentativne strokovne organizacije s sedežem v tretjih državah lahko pri Komisiji vložijo vlogo za zaščito tradicionalnih izrazov v smislu člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.  „Representativna strokovna organizacija“ je organizacija proizvajalcev ali združenje organizacij proizvajalcev, ki sprejmejo iste predpise in delujejo na zadevnem območju ali več zadevnih območjih označb porekla ali geografskih označb vina, če sta vanjo včlanjeni vsaj dve tretjini proizvajalcev na območju označbe porekla ali geografske označbe, na katerem deluje, ki predstavlja vsaj dve tretjini proizvodnje. Representativna strokovna organizacija lahko vloži vlogo za zaščito le za vina, ki jih proizvaja.

▼M3

Člen 30

Vloga za zaščito

1.  Pristojni organi držav članic ali tretje države ali reprezentativne strokovne organizacije pošljejo vlogo za zaščito tradicionalnega izraza v skladu s členom 70a(1). Priloženi so ji zakonodaja države članice ali predpisi, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v tretjih državah, s katerimi sta urejena uporaba zadevnega izraza in sklic na navedeno zakonodajo ali navedene predpise.

2.  Če vlogo predloži reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v tretji državi, vlagatelj Komisiji pošlje informacije o reprezentativni strokovni organizaciji in njenih članih v skladu s členom 70a(1). Komisija te informacije objavi.

▼B

Člen 31

Jezik

1.  Izraz, ki ga je treba zaščititi, je bodisi:

(a) v uradnem jeziku(-ih), regionalnem(-ih) jeziku(-ih) države članice ali tretje države, iz katere izraz izvira ali

(b) v jeziku, ki se za ta izraz uporablja v trgovini.

Izraz, ki se uporablja v določenem jeziku, se nanaša na določen proizvod iz člena 33(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.  Izraz se registrira v njegovem izvirnem zapisu(-ih).

▼M2

Člen 32

Predpisi za tradicionalne izraze tretjih držav

1.  Opredelitev tradicionalnih izrazov iz člena 118u(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 se smiselno uporablja za izraze, ki se v tretjih državah tradicionalno uporabljajo za proizvode iz grozdja in vina, zajete v geografskih označbah ali imenih porekla na podlagi zakonodaje navedenih tretjih držav.

2.  Za vina iz tretjih držav z etiketami s tradicionalnimi oznakami, razen tradicionalnih izrazov, naštetih v elektronski podatkovni bazi „e-Bacchus“, se lahko uporabljajo te tradicionalne oznake na vinskih etiketah v skladu s predpisi, ki veljajo v zadevnih tretjih državah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

▼B



ODDELEK 2

Postopek preverjanja

▼M3

Člen 33

Predložitev vloge

1.  Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko Komisija prejme vlogo.

2.  Komisija potrdi prejem vloge pri pristojnih organih države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in vlogi dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a) številko dokumenta;

(b) tradicionalni izraz;

(c) datum prejema vloge.

Člen 34

Popolnost dokumentacije

1.  Vloga je popolna, če je obrazec za vlogo ustrezno izpolnjen, vlogi pa so priloženi zahtevani dokumenti v skladu z določbami člena 30. Obrazec za vlogo se šteje za ustrezno izpolnjenega, če so izpolnjene vse zahtevane obvezne postavke, kakor so predstavljene v informacijskih sistemih iz člena 70a.

V tem primeru se vloga šteje za popolno na datum, ko jo prejme Komisija. Vlagatelj je o tem obveščen.

Datum se objavi.

2.  Če obrazec za vlogo ni izpolnjen ali je samo delno izpolnjen ali če dokumenti iz odstavka 1 niso bili predloženi skupaj z vlogo za registracijo ali so pomanjkljivi, je vloga nepopolna.

3.  Pristojni organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi so v primeru nepopolnosti obveščeni o razlogih za nepopolnost, pri čemer je navedeno, da morajo vložiti novo ustrezno izpolnjeno vlogo.

▼B

Člen 35

Pogoji veljavnosti

1.  Priznanje tradicionalnega izraza se sprejme, če:

(a) izpolnjuje opredelitev iz člena 54(1)(a) ali (b) Uredbe (ES) št. 479/2008 in pogoje iz člena 31 te uredbe;

(b) je izraz sestavljen izključno iz:

(i) imena, ki se tradicionalno uporablja v trgovini na večjem delu ozemlja Skupnosti ali zadevne tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 33(1) Uredbe št. 479/2008 ali

(ii) uveljavljenega imena, ki se tradicionalno uporablja v trgovini najmanj na ozemlju zadevne države članice ali tretje države za razlikovanje posameznih kategorij proizvodov vinske trte iz člena 33(1) Uredbe št. 479/2008.

(c) izraz:

(i) ne sme biti generičen;

(ii) opredeljuje in ureja zakonodaja države članice ali

(iii) je predmet pogojev uporabe, kot je to določeno s predpisi, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

2.  Za namene točke (b) odstavka (1) tradicionalna uporaba pomeni:

(a) najmanj pet let v primeru izrazov, predloženih v jeziku(-ih) iz člena 31(a) te uredbe,

(b) najmanj 15 let v primeru izrazov, predloženih v jeziku iz člena 31(b) te uredbe.

3.  Za namene točke (c)(i) odstavka (1) pomeni „generičen“, da je ime tradicionalnega izraza postalo obče ime zadevnega proizvoda vinske trte v Skupnosti, čeprav se nanaša na posebni postopek pridobivanja ali staranja ali na kakovost, barvo, vrsto kraja ali posebni dogodek, povezan z zgodovino proizvoda vinske trte.

4.  Pogoj, naveden v odstavku 1(b) tega člena, se ne uporablja za tradicionalne izraze iz člena 54(1)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008.

Člen 36

Razlogi za zavrnitev

1.  Če vloga za tradicionalni izraz ne izpolnjuje opredelitve iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 in pogojev iz členov 31 in 35, Komisija obvesti vlagatelja o razlogih za zavrnitev z navedbo dvomesečnega roka od datuma izdaje takega obvestila za umik ali spremembo vloge ali za predložitev pripomb.

Komisija sprejme odločitev glede zaščite na podlagi razpoložljivih informacij.

2.  Če vlagatelj ne odpravi ovir v roku iz odstavka 1, Komisija zavrne vlogo. Vsako odločitev za zavrnitev tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokumentov in informacij. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vlagatelju.



ODDELEK 3

Postopki ugovora

Člen 37

Predložitev zahtevka za ugovor

1.  V dveh mesecih od datuma objave iz prvega pododstavka člena 33 lahko katera koli država članica ali tretja država ali katera koli fizična ali pravna oseba s pravnim interesom ugovarja predlaganemu priznanju z vložitvijo zahtevka za ugovor.

▼M3

2.  Vloga se pošlje v skladu s členom 70a(1). Za datum predložitve ugovora Komisiji se šteje datum, ko ga prejme Komisija.

3.  Komisija potrdi prejem ugovora in mu dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a) številko dokumenta;

(b) datum prejema ugovora.

▼B

Člen 38

Dopustnost

1.  Da bi ugotovila, ali je ugovor dopusten, Komisija preveri, ali je(so) v zahtevku za ugovor navedena(-e) prednostna(-e) pravica(-e) in razlog(-i) za ugovor ter ali je prejela ugovor v predvidenem roku, določenem v prvem odstavku člena 37.

2.  Če ugovor temelji na obstoju prejšnje ugledne in priznane blagovne znamke, mora biti ugovoru v skladu s členom 41(2) priloženo dokazilo o vložitvi, registraciji ali uporabi zadevne prejšnje blagovne znamke, kot na primer potrdilo o registraciji in dokazilo o njenem ugledu in slovesu.

3.  Vsak ustrezno utemeljen zahtevek za ugovor vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokaze in pripombe, ki podpirajo ugovor, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

Informacije in dokazi, ki jih je treba zagotoviti v podporo uporabe prejšnje blagovne znamke, morajo vsebovati podrobne podatke o lokaciji, trajanju, obsegu in naravi uporabe prejšnje blagovne znamke ter o njenem ugledu in slovesu.

4.  Če podrobnosti o navedeni(-h) prednostni(-h) pravici(-ah), razlogih, dejstvih, dokazih ali pripombah ali dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 3 niso predložene skupaj z zahtevkom za ugovor ali so pomanjkljive, Komisija o tem obvesti vložnika zahtevka in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči vlagatelju zahtevka in organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi.

5.  O vsakem zahtevku za ugovor, ki se šteje za nedopustnega, se obvesti organe države članice ali tretje države ali reprezentativno strokovno organizacijo s sedežem v zadevni tretji državi.

Člen 39

Preučitev ugovora

1.  Če Komisija v skladu s členom 38(4) ni zavrnila zahtevka za ugovor, sporoči ugovor organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v roku dveh mesecev, se posreduje vložniku ugovora.

Med preučevanjem ugovora Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2.  Če organi države članice ali tretje države ali reprezentativna strokovna organizacija s sedežem v zadevni tretji državi ali vložnik ugovora ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o ugovoru.

3.  Vsako odločitev za zavrnitev ali priznanje zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali so izpolnjeni pogoji iz člena 40(1) ali iz členov 41(3) ali 42. Odločitev o zavrnitvi se sporoči vlagatelju zahtevka in organom države članice ali tretje države ali reprezentativni strokovni organizaciji s sedežem v zadevni tretji državi.

4.  V primeru vložnikov večkratnih zahtevkov za ugovor po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za ugovor morda ni več možno sprejeti vloge za priznanje; v takih primerih lahko Komisija ustavi ostale postopke ugovora. Komisija obvesti ostale vložnike ugovorov o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je vloga zavrnjena, se postopki ugovora, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni vložniki ugovorov so o tem ustrezno obveščeni.



ODDELEK 4

Zaščita

▼M3

Člen 40

Splošna zaščita

1.  Če tradicionalni izraz, za katerega se zahteva zaščita, izpolnjuje pogoje v skladu s členom 118u(1) Uredbe (ES) št. 1234/2007 ter členoma 31 in 35 navedene uredbe in ni zavrnjen v skladu s členi 36, 38 in 39 navedene uredbe, se tradicionalni izraz opredeli in vnese v elektronsko podatkovno zbirko „E-Bacchus“ v skladu s členom 118u(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 na podlagi informacij, poslanih Komisiji v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe, z navedbo naslednjega:

(a) jezika iz člena 31(1);

(b) kategorij(-e) proizvodov vinske trte, ki so predmet zaščite;

(c) sklica na nacionalno zakonodajo države članice, kjer se tradicionalni izraz opredeli in ureja, ali predpisov, ki veljajo za proizvajalce vina v tretjih državah, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij, kadar ni nacionalne zakonodaje v navedenih tretjih državah;

(d) povzetka opredelitve ali pogojev uporabe;

(e) imena države ali držav porekla;

(f) datuma vnosa v elektronsko podatkovno zbirko „E-Bacchus“.

2.  Tradicionalni izrazi, vneseni v elektronsko podatkovno zbirko „E-Bacchus“, so zaščiteni samo v jeziku in za kategorije proizvodov vinske trte, navedene v vlogi, pred:

(a) vsako zlorabo, če je zaščitenemu izrazu dodan izraz, kot so „stil“, „tip“, „metoda“, „kot se prideluje v“, „posnetek“, „okus“, „kot“ ali podobno;

(b) vsako drugo napačno ali zavajajočo označbo vrste, značilnosti ali bistvenih lastnosti proizvoda na notranji ali zunanji embalaži, v reklamnem gradivu ali dokumentih, ki se nanašajo na zadevni proizvod;

(c) vsemi drugimi praksami, ki lahko potrošnika zavajajo, zlasti z ustvarjanjem vtisa, da vino izpolnjuje pogoje za zaščiten tradicionalni izraz.

3.  Tradicionalni izrazi, vneseni v elektronsko podatkovno zbirko „E-Bacchus“, se objavijo.

▼B

Člen 41

Razmerje do blagovnih znamk

▼M2

1.  Če je tradicionalni izraz zaščiten na podlagi te uredbe, se registracija blagovne znamke, uporaba katere bi bila v nasprotju s členom 40(2), oceni v skladu z Direktivo 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ) ali Uredbo Sveta (ES) št. 207/2009 ( 4 ).

Blagovne znamke, registrirane v nasprotju s prvim pododstavkom, se razglasi za nične v skladu z veljavnimi postopki iz Direktive 2008/95/ES ali Uredbe (ES) št. 207/2009.

▼B

2.  Blagovna znamka, ki ustreza kateremu od primerov iz člena 40 te uredbe in ki je bila prijavljena, registrirana ali, če to možnost predvideva zadevna zakonodaja, uveljavljena z uporabo na ozemlju Skupnosti pred 4. majem 2002 ali pred rokom za predložitev vloge za zaščito tradicionalnega izraza Komisiji, se lahko še naprej uporablja in obnovi kljub zaščiti tradicionalnega izraza.

V teh primerih je dovoljena uporaba tradicionalnega izraza skupaj z ustrezno blagovno znamko.

3.  Ime se ne zaščiti kot tradicionalni izraz, če je zaradi ugleda in slovesa blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla, vrste, značilnosti ali kakovosti vina.

Člen 42

Enakozvočnice

▼M2

1.  Če je vložena vloga za izraz, ki je popolna ali delna enakozvočnica tradicionalnega izraza, ki je že zaščiten v skladu s tem poglavjem, se pri zaščiti izraza ustrezno upošteva lokalna in tradicionalna raba ter možnost zamenjave.

Enakozvočnica, ki potrošnika zavaja glede vrste, kakovosti ali resničnega porekla proizvoda, se ne registrira, čeprav je izraz točen.

▼M3

Uporaba zaščitene enakozvočnice je dovoljena samo, če se pozneje zaščitena enakozvočnica v praksi dovolj razlikuje od že zaščitenega tradicionalnega izraza, navedenega v elektronski podatkovni zbirki „E-Bacchus“, pri čemer se upošteva, da je treba zagotoviti enako obravnavo zadevnih proizvajalcev in preprečiti zavajanje potrošnika.

▼B

2.  Odstavek 1 se smiselno uporablja za tradicionalne izraze, zaščitene pred 1. avgustom 2009, ki so delne enakozvočnice zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, imena sorte vinske trte ali njegove sopomenke, navedene v Prilogi XV.

▼M2

Člen 42a

Sprememba

Vlagatelj iz člena 29 lahko zaprosi za odobritev spremembe tradicionalnega izraza, navedenega jezika, zadevnega vina ali vin, povzetka opredelitve ali pogojev uporabe zadevnega tradicionalnega izraza.

Členi 33 do 39 se smiselno uporabljajo za vloge za spremembo.

▼B

Člen 43

Izvajanje zaščite

Za namene uporabe člena 55 Uredbe (ES) št. 479/2008 pristojni nacionalni organi v primeru nezakonite uporabe zaščitenih tradicionalnih izrazov na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenice sprejmejo vse ukrepe za ustavitev trženja, vključno z vsakim izvozom, zadevnih proizvodov.



ODDELEK 5

Postopek ukinitve

Člen 44

Razlogi za ukinitev

Razlogi za ukinitev tradicionalnega izraza so, da izraz ne izpolnjuje več opredelitve iz člena 54(1) Uredbe (ES) št. 479/2008 ali zahtev iz členov 31, 35, 40(2), 41(3) ali 42.

▼M3

Člen 45

Predložitev vloge za preklic

1.  Država članica, tretja država ali fizična ali pravna oseba s pravnim interesom lahko Komisiji predloži ustrezno utemeljeno vlogo za preklic v skladu s členom 70a(1). Za datum predložitve vloge Komisiji se šteje datum, ko jo prejme Komisija. Datum se objavi.

2.  Komisija potrdi prejem vloge in ji dodeli številko dokumenta.

Potrdilo o prejemu vključuje najmanj naslednje:

(a) številko dokumenta;

(b) datum prejema vloge.

3.  Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata, če je preklic sprožila Komisija.

▼B

Člen 46

Dopustnost

1.  Da bi ugotovila, ali je zahtevek za preklic dopusten, Komisija preveri, ali zahtevek:

(a) navaja pravni interes avtorja zahtevka za preklic;

(b) pojasnjuje razlog(e) za preklic in

(c) se sklicuje na izjavo države članice ali tretje države, v kateri ima avtor zahtevka stalno prebivališče ali registriran urad, ki pojasnjuje pravni interes, razloge in avtorjevo utemeljitev preklica.

2.  Vsak ustrezno utemeljen zahtevek vsebuje podrobnosti o dejstvih, dokaze in pripombe, ki podpirajo preklic, ter ustrezno dokazno dokumentacijo.

3.  Če podrobnosti o razlogih, dejstvih, dokazih in pripombah ter dokazna dokumentacija iz odstavkov 1 do 2 niso predloženi skupaj z zahtevkom za preklic, Komisija o tem obvesti avtorja zahtevka za preklic in ga pozove, da v roku dveh mesecev odpravi ugotovljene pomanjkljivosti. Če pomanjkljivosti niso odpravljene pred iztekom roka, Komisija zavrne zahtevek kot nedopusten. Odločitev o nedopustnosti se sporoči avtorju zahtevka za preklic in organom države članice ali tretje države ali avtorju zahtevka za preklic s sedežem v zadevni tretji državi.

4.  O vsakem zahtevku za preklic, ki se šteje za dopustnega, vključno s postopkom preklica na lastno pobudo Komisije, se obvesti organe države članice ali tretje države ali avtorja zahtevka za preklic s sedežem v tretji državi, na katerih tradicionalni izraz vpliva preklic.

Člen 47

Preučitev preklica

1.  Če Komisija v skladu s členom 46(3) ni zavrnila zahtevka za preklic, sporoči zahtevek za preklic organom države članice ali tretje države ali vlagatelju s sedežem v zadevni tretji državi in ga pozove, da v dveh mesecih od datuma izdaje takega sporočila predloži pripombe. Vse pripombe, prejete v roku dveh mesecev, se posreduje avtorju zahtevka za preklic.

Med preučevanjem preklica Komisija zaprosi stranke, da v roku dveh mesecev od datuma izdaje takega zahtevka predložijo pripombe, kadar je to primerno, na sporočila, prejeta od drugih strank.

2.  Če organi države članice ali tretje države ali vlagatelj s sedežem v zadevni tretji državi ali avtor zahtevka za preklic ne predložijo pripomb v odgovor ali ne upoštevajo rokov, Komisija izda odločbo o preklicu.

3.  Vsako odločitev za zavrnitev zadevnega tradicionalnega izraza sprejme Komisija na podlagi razpoložljivih dokazov. Komisija preuči, ali so pogoji iz člena 44 še vedno izpolnjeni.

Tako odločitev o preklicu se sporoči avtorju zahtevka za preklic in zadevnim organom države članice ali tretje države.

4.  V primeru večkratnih zahtevkov za preklic po predhodnem pregledu enega ali več takih zahtevkov za preklic morda ni več možno sprejeti odločitve o nadaljnji zaščiti tradicionalnega izraza; v tem primeru lahko Komisija ustavi ostale postopke preklica. V tem primeru Komisija obvesti ostale avtorje zahtevkov za preklic o vsaki odločitvi, ki vpliva nanje in je bila sprejeta med postopkom.

Če je tradicionalni izraz preklican, se postopki preklica, ki so bili ustavljeni, štejejo za zaključene in zadevni avtorji zahtevkov za preklic so o tem ustrezno obveščeni.

▼M3

5.  Komisija ob začetku veljavnosti preklica črta zadevno ime s seznama iz elektronske podatkovne zbirke „E-Bacchus“.

▼B



ODDELEK 6

Obstoječi zaščiteni tradicionalni izrazi

Člen 48

Obstoječi zaščiteni tradicionalni izrazi

Tradicionalni izrazi, ki so zaščiteni v skladu s členi 24, 28 in 29 Uredbe (ES) št. 753/2002, so samodejno zaščiteni po tej uredbi, če:

(a) je bil Komisiji do 1. maja 2009 predložen povzetek opredelitve pojma ali pogojev uporabe;

(b) države članice ali tretje države niso ukinile zaščite določenih tradicionalnih izrazov.



POGLAVJE IV

OZNAČEVANJE IN PREDSTAVITEV

Člen 49

Skupno pravilo za vse navedbe na označbi

Če v tej uredbi ni določeno drugače, se označevanje proizvodov iz odstavkov 1 do 11, 13, 15 in 16 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 (v nadaljnjem besedilu „proizvodi“) ne sme dopolnjevati s kakršnimi koli navedbami, ki niso navedene v členu 58 in jih ne urejata člena 59(1) in 60(1) navedene uredbe, razen če izpolnjujejo zahteve člena 2(1)(a) Direktive 2000/13/ES.



ODDELEK 1

Obvezne navedbe

Člen 50

Predstavitev obveznih navedb

1.  Obvezne navedbe iz člena 58 Uredbe (ES) št. 479/2008 in tiste, navedene v členu 59 te uredbe so prikazane v istem vidnem polju na posodi tako, da jih je mogoče v celoti prebrati brez obračanja posode.

Vendar pa so obvezne navedbe serijske številke ter obvezne navedbe iz členov 51 in 56(4) te uredbe lahko prikazane izven vidnega polja, v katerem so prikazane ostale obvezne navedbe.

2.  Obvezne navedbe iz odstavka 1 in tiste, ki se uporabljajo na podlagi pravnih instrumentov, navedenih v členu 58 Uredbe (ES) št. 479/2008, so napisane z neizbrisnim tiskom in se jasno razlikujejo od sosednjega besedila ali slike.

▼M5

Člen 51

Uporaba nekaterih horizontalnih pravil

1.  Za označevanje sestavin iz člena 6(3a) Direktive 2000/13/ES so izrazi, ki se morajo uporabljati za sulfite, mleko in proizvode iz mleka ter jajca in proizvode iz jajc, izrazi, navedeni v delu A Priloge X.

2.  Izraze iz odstavka 1 lahko po potrebi spremlja eden izmed piktogramov iz dela B Priloge X.

▼B

Člen 52

Trženje in izvoz

1.  Proizvodov, katerih etiketa ali predstavitev ni v skladu z ustreznimi pogoji iz te uredbe, ni mogoče tržiti v Skupnosti ali izvažati.

2.  Z odstopanjem od poglavij V in VI Uredbe (ES) št. 479/2008 lahko države članice za zadevne proizvode, ki se izvažajo, dovolijo, da se navedbe, ki niso v skladu s pravili označevanja, določenimi v zakonodaji Skupnosti, navedejo na etiketi vin, namenjenih za izvoz, če jih zahteva zakonodaja zadevne tretje države. Te navedbe so lahko v jezikih, ki niso uradni jeziki Skupnosti.

Člen 53

Prepoved zapork ali folije na osnovi svinca

Zapiralni mehanizmi za proizvode iz člena 49 ne smejo biti zavarovani z zaporkami ali folijami na osnovi svinca.

Člen 54

Dejanski delež alkohola

1.  Dejanski volumenski delež alkohola iz člena 59(1)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008 je naveden v odstotnih ali polodstotnih enotah.

Številki sledi navedba „vol. %“, pred njo pa je lahko navedeno besedilo „dejanski delež alkohola“, „dejanski alkohol“ ali „alk“.

Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, navedeni volumenski delež alkohola ne sme odstopati za več kakor 0,5 vol. % od deleža, določenega z analizo. Brez poseganja v dovoljena odstopanja, določena pri uporabi referenčne metode analize, delež alkohola proizvodov z zaščitenimi označbami porekla ali geografskimi označbami, shranjenih v steklenicah več kakor tri leta, penečih vin, kakovostnih penečih vin, gaziranih penečih vin, biser vin, gaziranih biser vin, likerskih vin in vin iz prezrelega grozdja ne sme odstopati za več kakor 0,8 vol % od deleža, določenega z analizo.

2.  Dejanski delež alkohola je na etiketi naveden s črkami, visokimi najmanj 5 mm, če je nazivna prostornina večja od 100 cl, najmanj 3 mm, če je nazivna prostornina enaka ali manjša od 100 cl in večja od 20 cl, ter 2 mm, če je nazivna prostornina 20 cl ali manj.

▼M2

3.  Pri delno prevretem grozdnem moštu ali mladem vinu, ki je še v vrenju, se na etiketi navede dejanski in/ali skupni volumenski delež alkohola. Pri navedbi navedenega skupnega volumenskega deleža alkohola na etiketi mora številkam slediti, % vol, pred številkami pa se lahko pojavijo besede, skupni delež alkohola „ali, skupni alkohol“.

▼B

Člen 55

Označba porekla

1.  Označba porekla iz člena 59(1)(d) Uredbe (ES) št. 479/2008 je navedena, kot sledi:

(a) za vina iz odstavkov 1, 2, 3, 7 do 9, 15 in 16 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se uporablja ena od naslednjih navedb:

(i) vino iz (…)“, „pridelano v (…)“ ali „proizvod iz (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, kjer se grozdje obira in predeluje v vino na tem območju;

Pri čezmejnem vinu, pridelanem iz določenih sort vinske trte iz člena 60(2)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008, je lahko navedeno samo ime ene ali več držav članic ali tretjih držav.

(ii) za vina, proizvedena z mešanjem vin, ki izhajajo iz več držav članic, „vino, pridelano v Evropski skupnosti“, ali enakovredni izrazi, ali „mešanica vin iz različnih držav Evropske skupnosti“;

za vina, proizvedena z mešanjem vin, ki izhajajo iz več tretjih držav, „mešanica vin iz različnih držav zunaj Evropske skupnosti“ ali „mešanica vin iz (…)“, z navedbo imen zadevnih tretjih držav;

(iii) za vina, proizvedena v državi članici iz grozdja, potrganega v drugi državi članici, „vino, proizvedeno v Evropski skupnosti“, ali enakovredni izrazi, ali „vino, pridobljeno v (…) iz grozdja, potrganega v (…)“, z navedbo imena zadevne države članice;

za vina, proizvedena v tretji državi iz grozdja, potrganega v drugi tretji državi, „vino, pridobljeno v (…) iz grozdja, potrganega v (…)“, z navedbo imena zadevne tretje države.

(b) za vina iz odstavkov 4, 5 in 6 Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe se uporablja ena od naslednjih navedb:

(i) vino iz (…)“, „pridelano v (…)“, „proizvod iz (…)“ ali „sekt iz (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, kjer se grozdje obira in predeluje v vino na tem območju;

(ii) proizvedeno v (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice, kjer poteka drugo vrenje.

(c) za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo „vino iz (…)“, „pridelano v (…)“ ali „proizvod iz (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice ali tretje države, kjer se grozdje obira in predeluje v vino na tem območju.

Pri čezmejni zaščiteni označbi porekla ali geografski označbi se nevede samo ime ene ali več držav članic ali tretjih držav.

Ta odstavek ne posega v člena 56 in 67.

2.  Za označbo porekla iz člena 59(1)(d) Uredbe (ES) št. 479/2008 na etiketah grozdnega mošta, grozdnega mošta v vrenju, zgoščenega grozdnega mošta ali mladega vina, ki je še v vrenju, se uporablja eno od naslednjih navedb:

(a) mošt iz (…)“ ali „mošt, pridelan v (…)“ ali enakovredni izrazi, ki jim je dodano ime države članice, posamezne države, ki je del države članice, kjer se proizvod prideluje;

(b) pri rezanju vina, proizvedenega v dveh ali več državah članicah, „mešanica vin, izdelana iz pridelkov dveh ali več držav Evropske skupnosti“;

(c) pri grozdnem moštu, ki ni bil proizveden v državi članici, v kateri je bilo uporabljeno grozdje potrgano, „mošt, pridobljen v (…) iz grozdja, potrganega v (…)“.

3.  Pri Združenem kraljestvu je lahko ime države članice nadomeščeno z imenom posamezne države, ki je del Združenega kraljestva.

Člen 56

Navedba polnilca, proizvajalca, uvoznika in prodajalca

1.  Za namene uporabe člena 59(1)(e) in (f) Uredbe (ES) št. 479/2008 in tega člena:

▼M1

(a) polnilec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb s sedežem v Evropski uniji, ki izvajajo dejavnost polnjenja ali v imenu katerih se izvaja dejavnost polnjenja;

▼B

(b) polnjenje“ pomeni polnjenje zadevnega proizvoda v posode s prostornino, manjšo od 60 litrov, za kasnejšo prodajo;

(c) proizvajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki so predelale ali v imenu katerih so bili grozdje, grozdni mošt in vino predelani v peneča vina, gazirana peneča vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

(d) uvoznik“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb s sedežem v Skupnosti, ki prevzamejo odgovornost za dajanje v promet neskupnostnega blaga po členu 4(8) Uredbe Sveta (EGS) št. 2913/92 ( 5 );

(e) prodajalec“ pomeni fizično ali pravno osebo ali združenje takih oseb, ki niso zajete v opredelitvi proizvajalca, ki kupujejo in nato dajejo v promet peneča vina, gazirana peneča vina, kakovostna peneča vina ali kakovostna aromatična peneča vina;

▼M1

(f) naslov“ pomeni navedbo lokalne upravne enote in države članice ali tretje države, v kateri je sedež polnilca, prodajalca ali uvoznika.

▼B

2.  Ime in naslov polnilca sta dopolnjena z

(a) izrazom „polnilec“ ali „polni (…)“ ali

(b) izrazi, katerih pogoje uporabe določijo države članice, v katerih poteka polnjenje vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo:

(i) na gospodarstvu proizvajalca;

(ii) na zemljišču skupine proizvajalcev ali

(iii) v podjetju, ki se nahaja na opredeljenem geografskem območju ali v neposredni bližini zadevnega opredeljenega geografskega območja.

Pri pogodbenem polnjenju se navedba polnilca dopolni z izrazi „polnjeno za (…)“ ali, če sta navedena tudi ime in naslov osebe, ki je izvedla polnjenje v imenu tretje stranke, z izrazi „za (…) polni (…)“.

Če polnjenje ne poteka v prostorih polnilca, se navedbe iz tega odstavka dopolni s sklicem na natančen kraj polnjenja in, če polnjenje poteka v drugi državi članici, ime te države. ►M2   Te zahteve ne veljajo, če se polnjenje opravi v neposredni bližini polnilca. ◄

Za polnjenje v posode, ki niso steklenice, se izraz „embalirnica“ nadomesti z izrazom „embalira“, izraz „polnilec“ pa z izrazom „polni (…)“, razen če uporabljeni jezik že sam po sebi ne izraža te razlike.

▼M2

3.  Ime in naslov proizvajalca ali prodajalca sta dopolnjena z izrazi „proizvajalec“ ali „proizvaja“ in „prodajalec“ ali „prodaja“ ali enakovrednim izrazom.

Države članice lahko:

(a) določijo, da je navedba proizvajalca obvezna;

▼M6

(b) odobrijo nadomestitev izraza „proizvajalec“ ali „proizvaja“ z izrazi iz Priloge Xa k tej uredbi.

▼B

4.  Pred imenom in naslovom uvoznika je izraz „uvoznik“ ali „uvaža (…)“.

5.  Navedbe iz odstavkov 2, 3 in 4 se lahko združi po skupinah, če se nanašajo na isto fizično ali pravno osebo.

Eno od teh navedb se lahko nadomesti s kodo, ki jo določi država članica, v kateri ima polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec svoj sedež. Koda je dopolnjena s sklicem na zadevno državo članico. Na etiketi zadevnega proizvoda sta navedena tudi ime in naslov fizične ali pravne osebe, udeležene pri trženju, ki ni polnilec, proizvajalec, uvoznik ali prodajalec, označen s kodo.

6.  Če ime ali naslov polnilca, proizvajalca, uvoznika ali prodajalca sestavlja zaščitena označba porekla ali geografska označba ali če vsebuje tako označbo, mora biti na etiketi navedena:

(a) s črkami, ki niso večje od polovične velikosti črk, uporabljenih bodisi za zaščiteno označbo porekla ali geografske označbe ali za označbo kategorije zadevnega proizvoda vinske trte ali

(b) z uporabo kode iz drugega pododstavka odstavka 5.

Države članice se lahko odločijo, katera možnost se uporablja za proizvode na njihovem ozemlju.

Člen 57

Označba posestva

1.  Izrazi, ki se nanašajo na posestvo iz Priloge XIII, razen navedbe imena polnilca, proizvajalca ali prodajalca, so rezervirani za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, če:

(a) se vino proizvaja izključno iz grozdja, potrganega v vinogradih zadevnega posestva;

(b) proizvodnja vina poteka v celoti na zadevnem posestvu;

(c) države članice urejajo uporabo ustreznih izrazov iz Priloge XIII. Tretje države sprejmejo pravila o uporabi, ki se uporabljajo za njihove zadevne izraze, naštete v Prilogi XIII, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

2.  Drugi proizvajalci, vključeni v trženje proizvoda, lahko uporabljajo ime posestva samo, če od zadevnega posestva pridobijo soglasje za tako uporabo.

Člen 58

Navedba vsebnosti sladkorja

1.  Izrazi za vsebnost sladkorja iz dela A Priloge XIV k tej uredbi so navedeni na etiketi proizvodov, predvidenih v členu 59(1)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.  Če vsebnost sladkorja v proizvodih, izražena kot fruktoza in glukoza (vključno s saharozo), upravičuje uporabo obeh izrazov, navedenih v delu A Priloge XIV, se izbere samo enega izmed teh izrazov.

3.  Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu A Priloge XIV, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 3 grame na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

Člen 59

Odstopanja

V skladu s členom 59(3)(b) Uredbe (ES) št. 479/2008 se izraz „zaščitena označba porekla“ lahko izpusti za vina, če so navedene naslednje označbe porekla in če je ta možnost urejena v zakonodaji držav članic ali v pravilih, ki se v zadevnih tretjih državah uporabljajo, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij:



(a)  Ciper:

Κουμανδαρία (Commandaria);

(b)  Grčija:

Σάμος (Samos);

(c)  Španija:

Cava,

Jerez, Xérès ali Sherry,

Manzanilla;

(d)  Francija:

Champagne;

(e)  Italija:

Asti,

Marsala,

Franciacorta;

(f)  Portugalska:

Madeira ali Madère,

Port ali Porto.

Člen 60

Posebna pravila za gazirano peneče vino, gazirano biser vino in kakovostno peneče vino

1.  Izraza „gazirano peneče vino“ in „gazirano biser vino“ iz Priloge IV k Uredbi (ES) št. 479/2008 se dopolnita z navedbo „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ ali „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega anhidrida“ s črkami enakega tipa in velikosti, razen če že iz samega jezika ni razvidno, da je bil dodan ogljikov dioksid.

Izraz „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega dioksida“ ali „proizvedeno z dodajanjem ogljikovega anhidrida“ se navede tudi, če se uporablja člen 59(2) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.  Za kakovostna peneča vina se sklic na kategorijo proizvoda vinske trte lahko izpusti za vina, katerih etiketa vsebuje izraz „sekt“.



ODDELEK 2

Poljubne navedbe

Člen 61

Leto trgatve

1.  Leto trgatve iz člena 60(1)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008 se lahko navede na etiketah proizvodov po členu 49, če je bilo najmanj 85 % grozdja, uporabljenega za proizvode, potrganega v zadevnem letu. To ne vključuje:

(a) količine proizvodov, uporabljene pri slajenju, „odpremnega likerja“ ali „polnilnege likerja“ ali

(b) količine proizvoda iz Priloge IV(3)(e) in (f) k Uredbi (ES) št. 479/2008.

2.  Pri proizvodih, ki se tradicionalno pridobivajo iz grozdja, potrganega v januarju ali februarju, se na etiketi vin za leto trgatve navede prejšnje koledarsko leto.

3.  Tudi proizvodi brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe izpolnjujejo zahteve iz odstavkov 1 in 2 tega člena ter iz člena 63.

Člen 62

Ime sorte vinske trte

1.  Imena sort vinske trte ali njihove sopomenke iz člena 60(1)(b) Uredbe (ES) št. 479/2008, ki se uporabljajo za proizvodnjo proizvodov iz člena 49 te uredbe, so lahko navedeni na etiketah zadevnih proizvodov, če izpolnjujejo pogoje iz točk (a) in (b) tega člena.

(a) Pri vinih, proizvedenih v Evropski skupnosti, so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke tisti, ki so navedeni v razvrstitvi sort vinske trte iz člena 24(1) Uredbe (ES) št. 479/2008.

Za države članice, ki so izvzete iz obveznosti razvrstitve iz člena 24(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke navedeni v „mednarodnem seznamu vinskih sort in njihovih sopomenk“, ki ga ureja Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV).

(b) Za vina iz tretjih držav morajo biti pogoji uporabe imen sort vinske trte ali njihovih sopomenk usklajeni s pravili, ki se uporabljajo za proizvajalce vina v zadevni tretji državi, vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij, in imena sort vinske trte ali njihove sopomenke so navedena vsaj na enem od naslednjih seznamov:

(i) Mednarodna organizacija za trto in vino (OIV);

(ii) Mednarodna konvencija za varstvo novih rastlinskih sort (UPOV);

(iii) Mednarodni svet za rastlinske genske vire (IBPGR).

(c) Pri proizvodih z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali z geografsko označbo tretje države se lahko navedejo imena sort vinske trte ali njihove sopomenke:

(i) če je imenovana samo ena sorta vinske trte ali njena sopomenka, je bilo najmanj 85 % proizvodov proizvedenih iz te sorte, kar ne vključuje:

 količine proizvodov, uporabljene pri slajenju, „odpremnega likerja“ ali „polnilnege likerja“ ali

 količine proizvoda iz Priloge IV(3)(e) in (f) k Uredbi (ES) št. 479/2008.

(ii) če sta imenovani dve ali več sort vinske trte ali njihove sopomenke, je bilo 100 % zadevnih proizvodov proizvedenih iz teh sort, kar ne vključuje:

 količine proizvodov, uporabljene pri slajenju, „odpremnega likerja“ ali „polnilnege likerja“ ali

 količine proizvoda iz Priloge IV(3)(e) in (f) k Uredbi (ES) št. 479/2008.

V primeru iz točke (ii) morajo biti sorte vinske trte navedene v padajočem vrstnem redu glede na uporabljeni delež in v črkah enake velikosti.

(d) Pri proizvodih brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe so imena sort vinske trte ali njihove sopomenke lahko navedeni pod pogojem, da so izpolnjene zahteve iz točk (a) ali (b) in (c) odstavka 1 ter iz člena 63.

2.  Pri penečih vinih in kakovostnih penečih vinih se lahko imena sort vinske trte, uporabljena za dopolnitev poimenovanja proizvoda, in sicer „pinot blanc“, „pinot noir“, „pinot meunier“ ali „pinot gris“ in ustrezna imena v drugih uradnih jezikih Skupnosti, nadomestijo s sopomenko „pinot“.

3.  Ne glede na člen 42(3) Uredbe (ES) št. 479/2008 so lahko imena sort vinske trte in njihove sopomenke, navedeni v delu A Priloge XV k tej uredbi, ki so sestavljeni iz zaščitene označbe porekla ali geografske označbe ali vsebujejo tako označbo, navedeni samo na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografske označbe tretje države, če so odobreni po predpisih Skupnosti, veljavnih 11. maja 2002 ali na dan pristopa držav članic, pri čemer se upošteva poznejši datum.

4.  Imena sort vinske trte in njihove sopomenke, navedeni v delu B Priloge XV k tej uredbi, ki delno vsebujejo zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo in se neposredno nanašajo na geografski element zaščitene označbe porekla ali zadevne geografske označbe, so lahko navedeni na etiketi proizvoda z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države.

Člen 63

Posebna pravila o sortah vinske trte in letih trgatve za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

▼M3

1.  Države članice imenujejo pristojne organe, pooblaščene za zagotavljanje certificiranja iz člena 118z(2)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007, v skladu z merili iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ).

Vsaka država članica Komisiji pred 1. oktobrom 2011 pošlje naslednje informacije in njihove morebitne spremembe v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe:

(a) ime, naslov in kontaktne točke, vključno z elektronskimi naslovi, pristojnih organov za uporabo tega člena;

(b) po potrebi ime, naslov in kontaktne točke, vključno z elektronskimi naslovi, vseh organov, ki jih je pristojni organ pooblastil za uporabo tega člena;

(c) ukrepe, sprejete za izvajanje tega člena, kadar so ti ukrepi posebno pomembni za sodelovanje med državami članicami iz Uredbe (ES) št. 555/2008;

(d) sorte vinske trte, za katere se uporabljata člen 118z(2) in člen 120a Uredbe (ES) št. 1234/2007.

Komisija na podlagi informacij, ki jih pošljejo države članice, sestavi in posodablja seznam, ki vsebuje imena in naslove pristojnih in pooblaščenih organov ter odobrenih sort vinske trte. Komisija seznam objavi.

▼B

2.  Certificiranje vina v kateri koli fazi proizvodnje, tudi med polnjenjem vina, zagotavlja:

(a) pristojni organ ali organi iz odstavka 1; ali

(b) eden ali več nadzornih organov v skladu s točko 5 drugega pododstavka člena 2 Uredbe (ES) št. 882/2004, ki delujejo kot certifikacijski organ za proizvode v skladu z merili iz člena 5 navedene uredbe.

Organ ali organi iz odstavka 1 nudijo ustrezno jamstvo za objektivnost in nepristranskost in imajo stalno na voljo usposobljeno osebje in potrebna sredstva za izvajanje svojih nalog.

Certifikacijski organi iz točke (b) prvega pododstavka morajo izpolnjevati merila evropskega standarda EN 45011 ali Navodila ISO/IEC 65 (splošne zahteve za organe, ki upravljajo sisteme certificiranja proizvodov) in biti po njem akreditirani od 1. maja 2010.

▼M1

Stroške certifikacije nosijo izvajalci, ki so predmet certificiranja, razen če države članice ne odločijo drugače.

▼B

3.  Postopek certificiranja iz člena 60(2)(a) Uredbe (ES) št. 479/2008 zagotavlja administrativne dokaze v podporo verodostojnosti sorte(-) vinske trte ali leta trgatve, navedenih na etiketi zadevnega vina(-).

Poleg tega se lahko države članice odločijo za:

(a) izvedbo organoleptičnega preskusa vina z anonimnimi vzorci, ki se nanaša na vonj in okus, z namenom preveriti, ali bistvena značilnost vina izvira iz uporabljene(-ih) sorte(-) vinske trte;

(b) analitični preskus pri vinu, proizvedenem iz ene sorte vinske trte.

Postopek certificiranja izvede(jo) pristojni organ(i) ali nadzorni organ(i) iz odstavkov 1 in 2 v državi članici, kjer je potekala proizvodnja.

Certificiranje se izvede:

(a) s pomočjo naključnih pregledov na podlagi analize tveganja;

(b) s pomočjo vzorčenja ali

(c) sistematično.

Naključni pregledi temeljijo na načrtu nadzora, ki ga vnaprej določi(jo) organ(i) in pokriva različne faze proizvodnje proizvoda. Izvajalci so seznanjeni z načrtom nadzora. Države članice naključno izberejo najmanjše število izvajalcev, ki bodo predmet pregleda.

Pri vzorčenju država članica zagotovi, da so vzorci po številu, naravi in pogostosti pregledov reprezentativni za celotno zadevno opredeljeno geografsko območje in ustrezajo količini proizvodov iz vinskega sektorja, ki se trži ali je predvidena za trženje.

Naključni pregledi so lahko kombinirani z vzorčenjem.

4.  V zvezi s členom 60(2) Uredbe (ES) št. 479/2008 države članice proizvajalke zagotovijo, da proizvajalce zadevnih vin odobri država članica, v kateri poteka proizvodnja.

5.  V zvezi z nadzorom, vključno s sledljivostjo, države članice proizvajalke zagotovijo, da se uporabljata naslov V Uredbe (ES) št. 555/2008 in Uredba (ES) št. 606/2009.

6.  Pri čezmejnem vinu iz člena 60(2)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008 lahko certificiranje izvede eden od organov zadevnih držav članic.

7.  Pri vinih, proizvedenih v skladu s členom 60(2) Uredbe (ES) št. 479/2008, se lahko države članice odločijo za uporabo izraza „sortna vina“, ki je dopolnjen z imenom(-i):

(a) države članice (oz. držav članic) ali zadevne tretje države (oz. zadevnih tretjih držav);

(b) sorte oz. sort vinske trte.

Za vina brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, proizvedena v tretjih državah, ki imajo na etiketi ime ene ali več sort vinske trte ali letnik trgatve, lahko tretje države uporabijo izraz „sortno vino“ z imenom zadevne tretje države oz. tretjih držav.

Pri navedbi imena oz. imen države članice oz. držav članic ali tretje države oz. tretjih držav se ne uporablja člen 55 te uredbe.

▼M1

Pri Združenem kraljestvu je lahko ime države članice nadomeščeno z imenom posamezne države, ki je del Združenega kraljestva.

▼B

8.  Odstavka 1 do 6 se uporabljata za proizvode, pridelane iz grozdja, potrganega od in vključno z letom 2009.

Člen 64

Navedba vsebnosti sladkorja

1.  Razen če ni v členu 58 te uredbe drugače določeno, je lahko vsebnost sladkorja, izražena kot fruktoza in glukoza iz dela B Priloge XIV k tej uredbi, navedena na etiketi proizvodov iz člena 60(1)(c) Uredbe (ES) št. 479/2008.

2.  Če vsebnost sladkorja v proizvodih upravičuje uporabo obeh izrazov, navedenih v delu B Priloge XIV k tej uredbi, se izbere samo enega izmed teh dveh izrazov.

3.  Ne glede na pogoje uporabe, opisane v delu B Priloge XIV k tej uredbi, se vsebnost sladkorja ne sme razlikovati za več kot 1 gram na liter od vrednosti, navedene na etiketi proizvoda.

▼M1

4.  Odstavek 1 se ne uporablja za proizvode iz odstavkov 3, 8 in 9 Priloge XIb k Uredbi (ES) št. 1234/2007, pod pogojem da pogoje uporabe navedbe vsebnosti sladkorja ureja država članica ali so določeni v predpisih, ki veljajo v zadevni tretji državi, in v primeru tretjih držav vključno s tistimi, ki izhajajo iz reprezentativnih strokovnih organizacij.

▼B

Člen 65

Navedba simbolov Skupnosti

1.  Simboli Skupnosti iz člena 60(1)(e) Uredbe (ES) št. 479/2008 so lahko navedeni na etiketah vin iz Priloge V k Uredbi Komisije (ES) št. 1898/2006 ( 7 ). Ne glede na člen 59 se lahko navedbi „ZAŠČITENA OZNAČBA POREKLA“ in „ZAŠČITENA GEOGRAFSKA OZNAČBA“ v okviru simbolov nadomestita z enakovrednimi izrazi v drugem uradnem jeziku Skupnosti, kot je določeno v prej navedeni prilogi.

2.  Če so simboli Skupnosti ali označbe iz člena 60(1)(e) Uredbe (ES) št. 479/2008 navedeni na etiketi proizvoda, morajo biti dopolnjeni z ustrezno zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

Člen 66

Izrazi, ki se nanašajo na nekatere postopke pridelave

1.  V skladu s členom 60(1)(f) Uredbe (ES) št. 479/2008 imajo lahko vina, ki se tržijo v Skupnosti, označbo, ki se nanaša na nekatere postopke pridelave, med drugim na tiste, ki so določeni v odstavkih 2, 3, 4, 5 in 6 tega člena.

2.  Navedbe, naštete v Prilogi XVI, so edini izrazi, ki se lahko uporabijo za opis vina z zaščitenimi označbami porekla ali geografskimi označbami ali z geografsko označbo tretje države, ki je fermentiralo, se neguje ali stara v leseni posodi. Vendar pa lahko države članice in tretje države za taka vina določijo druge navedbe, ki so enakovredne tistim iz Priloge XVI.

Uporaba ene od navedb iz prvega pododstavka je dovoljena, če je vino starano v leseni posodi v skladu z veljavnimi nacionalnimi predpisi, četudi se postopek staranja nadaljuje v drugi vrsti posode.

Navedbe iz prvega pododstavka se lahko uporabijo za opis vina, proizvedenega s pomočjo trske iz hrastovega lesa, četudi v kombinaciji z uporabo lesene posode ali lesenih posod.

3.  Oznaka „vrenje v steklenici“ se lahko uporabi za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin, če:

(a) je vino postalo peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

(b) dolžina proizvodnega postopka, vključno s staranjem v proizvodnih obratih od začetka vrenja za razvijanje ogljikovega dioksida, ni krajša od devet mesecev;

(c) sta čas vrenja, ki napravi vino peneče, in čas, ko cuvée ni ločen od usedline, najmanj 90 dni in

(d) je proizvod ločen od usedline s filtriranjem v skladu z metodo ločenja ali z degoržiranjem.

4.  Oznake „vrenje v steklenici s tradicionalno metodo“, „tradicionalna metoda“, „klasična metoda“ ali „klasično-tradicionalna metoda“ se lahko uporabijo za opis penečih vin z zaščiteno označbo porekla ali z geografsko označbo tretje države ali kakovostnih penečih vin, če je vino:

(a) postalo peneče ob drugem alkoholnem vrenju v steklenici;

(b) ostalo v stiku z usedlino brez prekinitve najmanj devet mesecev v istem obratu od časa priprave cuvéeja;

(c) bilo ločeno od usedline z degoržiranjem.

5.  Oznaka „Crémant“ se lahko uporabi samo za bela vina ali „rosé“ kakovostna peneča vina z zaščiteno označbo porekla ali z geografsko označbo tretje države, če:

(a) se grozdje obira ročno;

(b) je vino pridelano iz mošta s stiskanjem celega ali pecljanega grozdja. Pridobljena količina mošta ne sme presegati 100 litrov za vsakih 150 kg grozdja;

(c) najvišja vsebnost žveplovega dioksida ne presega 150 mg/l;

(d) je vsebnost sladkorja nižja od 50 g/l;

(e) vino izpolnjuje zahteve iz odstavka 4 in

(f) je oznaka „Crémant“, ne glede na člen 67, navedena na etiketah kakovostnih penečih vin v kombinaciji z imenom geografske enote, iz katere izhaja opredeljeno območje zaščitene označbe porekla ali geografske označbe zadevne tretje države.

Točki (a) in (f) se ne uporabljata za proizvajalce, katerih blagovne znamke vsebujejo oznako „crémant“, registrirano pred 1. marcem 1986.

6.  Sklicevanje na ekološko pridelavo grozdja ureja Uredba Sveta (ES) št. 834/2007 ( 8 ).

Člen 67

Ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, in sklici na geografsko območje

1.  V zvezi s členom 60(1)(g) Uredbe (ES) št. 479/2008 in ne glede na člena 55 in 56 te uredbe so lahko ime geografske enote in sklici na geografsko območje navedeni na etiketah vin z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo ali z geografsko označbo tretje države.

►M1

 

Za uporabo imena geografske enote, ki je manjša od območja, s katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, mora biti območje zadevne geografske enote dobro opredeljeno. Države članice lahko določijo pravila glede uporabe teh geografskih enot. Najmanj 85 % grozdja, iz katerega je bilo pridelano vino, izvira iz navedene manjše geografske enote. To ne vključuje:

(a) količine proizvodov, uporabljene pri slajenju „odpremnega likerja“ ali „polnilnega likerja“; ali

(b) količine proizvoda iz točk (e) in (f) Priloge XIb(3) k Uredbi (ES) št. 1234/2007.

Preostalih 15 % grozdja izvira z opredeljenega geografskega območja zadevne označbe porekla ali geografske označbe.

 ◄

Države članice lahko določijo, da se za registrirane blagovne znamke ali blagovne znamke, uveljavljene z uporabo pred 11. majem 2002, ki vsebujejo ime geografske enote, ki je manjša od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, in sklice zadevne države članice na geografsko območje, ali so iz njih sestavljene, ne uporabljajo zahteve iz tretjega in četrtega stavka prvega pododstavka.

3.  Ime geografske enote, ki je manjša ali večja od območja, iz katerega izhaja označba porekla ali geografska označba, ali sklici na geografsko območje so sestavljeni iz:

(a) kraja ali krajev;

(b) lokalnega upravnega območja ali njegovega dela;

(c) vinogradniškega podobmočja ali njegovega dela;

(d) upravnega območja.



ODDELEK 3

Pravila o nekaterih določenih oblikah steklenic in zamaških ter dodatne določbe držav članic proizvajalk

Člen 68

Pogoji uporabe nekaterih določenih oblik steklenic

Za vključitev na seznam nekaterih tipov steklenic iz Priloge XVII mora steklenica izpolnjevati naslednja merila:

(a) zadnjih 25 let se uporablja izključno, resnično in tradicionalno za vino z določeno označbo porekla ali geografsko označbo in

(b) njeno uporabo potrošniki povezujejo z vinom z določeno zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo.

V Prilogi XVII so navedeni pogoji, ki urejajo uporabo nekaterih uveljavljenih tipov steklenic.

▼M2

Člen 69

Pravila o predstavitvi za nekatere proizvode

1.  Samo peneča vina, kakovostna peneča vina in kakovostna aromatična peneča vina, proizvedena v EU, se tržijo ali izvažajo v steklenicah tipa „peneče vino“, ki so zaprte:

(a) za steklenice z nominalnim volumnom, večjim od 0,20 litra: z zamaškom v obliki gobe iz plutovine ali drugega materiala, ki sme priti v stik s hrano, pritrjenim in po potrebi pokritim s ploščico, v celoti ovitim v folijo, grlo steklenice pa popolnoma ali le delno;

(b) za steklenice z nominalnim volumnom največ 0,20 litra: z drugim primernim zamaškom.

Drugi proizvodi, proizvedeni v Uniji, se ne tržijo in ne izvažajo niti v steklenicah tipa „peneče vino“ niti z zamaškom, kot je opisano v točki (a) prvega pododstavka.

2.  Z odstopanjem od drugega pododstavka odstavka 1 lahko države članice odločijo, da se naslednji proizvodi lahko tržijo ali izvažajo v steklenicah tipa „peneče vino“ in/ali z zamaškom, kot je opisano v točki (a) prvega pododstavka točke 1:

(a) proizvodi, ki se tradicionalno stekleničijo v take steklenice in:

(i) so navedeni v členu 113d(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007,

(ii) so navedeni v točkah 7, 8 in 9 Priloge XIb Uredbe (ES) št. 1234/2007,

(iii) so navedeni v Uredbi Sveta (EGS) št. 1601/1991 ( 9 ) ali

(iv) imajo dejanski volumenski delež alkohola manj kot 1,2 vol. %;

(b) drugi proizvodi, ki niso navedeni v točki (a), če ne zavajajo potrošnika glede resnične narave proizvoda.

▼B

Člen 70

Dodatne določbe držav članic proizvajalk, ki se nanašajo na označevanje in predstavitve

1.  Za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, proizvedena na njihovem ozemlju, lahko navedbe iz členov 61, 62 in 64 do 67 s pomočjo ustreznih specifikacij teh vin postanejo obvezne, prepovedane ali omejene glede uporabe z uvedbo pogojev, ki so strožji od pogojev, navedenih v tem poglavju.

2.  Glede vin brez zaščitene označbe porekla ali geografske označbe, proizvedenih na njihovem ozemlju, lahko države članice določijo, da so navedbe iz členov 64 in 66 obvezne.

3.  Za namene nadzora se lahko države članice odločijo opredeliti in urediti navedbe, ki niso naštete v členih 59(1) in 60(1) Uredbe (ES) št. 479/2008, za vina, proizvedena na njihovih ozemljih.

4.  Za namene nadzora lahko države članice sklenejo, da se za vina, ki se stekleničijo na njihovem ozemlju, vendar se še ne tržijo ali izvažajo, uporabljajo členi 58, 59 in 60 Uredbe (ES) št. 479/2008.



POGLAVJE V

SPLOŠNE, PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

▼M3

Člen 70a

Metoda pošiljanja informacij med Komisijo, državami članicami, tretjimi državami in drugimi gospodarskimi subjekti

1.  Pri sklicevanju na ta odstavek se dokumenti in potrebne informacije za namen izvajanja te uredbe pošljejo Komisiji po naslednji metodi:

(a) pristojnim organom držav članic z informacijskim sistemom, ki ga da na voljo Komisija, v skladu z določbami Uredbe (ES) št. 792/2009;

(b) pristojnim organom in reprezentativnim strokovnim organizacijam tretjih držav ter fizičnim ali pravnim osebam s pravnim interesom delovanja v skladu s to uredbo elektronsko, z metodami in obrazci, ki jih da na voljo Komisija in do katerih je bil omogočen dostop pod pogoji iz Priloge XVIII k navedeni uredbi.

Vendar se lahko informacije pošljejo v papirni obliki z navedenimi obrazci.

Za predložitev vloge in vsebino poslanih informacij so, odvisno od primera, odgovorni pristojni organi, ki jih določijo tretje države, reprezentativne strokovne organizacije ali udeležene fizične ali pravne osebe.

2.  Komisija informacije pošilja in jih daje na voljo organom in osebam, ki jih zadeva ta uredba, in po potrebi javnosti z informacijskimi sistemi, ki jih vzpostavi Komisija.

Organi in osebe, ki jih zadeva ta uredba, se lahko v skladu s Prilogo XIX obrnejo na Komisijo za pridobitev informacij o praktičnih podrobnih pravilih, ki se uporabljajo za dostop do informacijskih sistemov, pošiljanje informacij in njihovo dajanje na voljo.

3.  Člen 5(2) ter členi 6, 7 in 8 Uredbe (ES) št. 792/2009 se smiselno uporabljajo za pošiljanje informacij iz odstavka 1(b) in odstavka 2 tega člena ter njihovo dajanje na voljo.

4.  Za uporabo odstavka 1(b) pravice dostopa do informacijskih sistemov pristojnim organom in reprezentativnim strokovnim organizacijam tretjih držav ter fizičnim ali pravnim osebam s pravnim interesom delovanja v skladu s to uredbo dodeljujejo organi, pristojni za informacijske sisteme v Komisiji.

Organi, pristojni za informacijske sisteme v Komisiji, potrdijo pravice dostopa, odvisno od primera, na podlagi:

(a) informacij o pristojnih organih, ki jih določijo tretje države, njihovih kontaktnih točk in elektronskih naslovov, ki jih Komisija hrani v okviru mednarodnih sporazumov ali se ji pošljejo v skladu s temi sporazumi;

(b) uradne vloge tretje države z informacijami o organih, pristojnih za pošiljanje dokumentov in informacij, potrebnih za namen uporabe odstavka 1(b), ter kontaktnih točk in elektronskih naslovov zadevnih organov;

(c) vloge reprezentativne strokovne organizacije v tretji državi ali fizične ali pravne osebe, v kateri so navedeni njena istovetnost, pravni interes delovanja in elektronski naslov.

Ko so pravice dostopa potrjene, jih začnejo izvajati organi, pristojni za informacijske sisteme v Komisiji.

Člen 70b

Pošiljanje informacij o pristojnih organih in njihovo dajanje na voljo za preučitev vlog na nacionalni ravni

1.  Države članice v skladu s členom 70a(1) Komisiji pred 1. oktobrom 2011 pošljejo ime, naslov in kontaktne točke, vključno z elektronskimi naslovi, pristojnih organov za uporabo člena 118f(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 in njihove morebitne spremembe.

2.  Komisija na podlagi informacij, ki jih pošljejo države članice v skladu z odstavkom 1 ali tretje države v skladu z mednarodnimi sporazumi, sklenjenimi z Unijo, sestavi in posodablja seznam z imeni in naslovi pristojnih organov držav članic ali tretjih držav. Komisija seznam objavi.

▼M3

Člen 71

Imena vin, zaščitena v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999

1.  Države članice dokumente iz člena 118s(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 (v nadaljnjem besedilu: dokument) in spremembe specifikacije iz člena 73(1)(c) in (d) ter (2) navedene uredbe predložijo v skladu s členom 70a(1) navedene uredbe po naslednjih pravilih in postopkih:

(a) Komisija potrdi prejem dokumenta ali spremembe, kot to določa člen 9 navedene uredbe;

(b) dokument ali sprememba se štejeta za popolna na datum, ko ju prejme Komisija, pod pogoji iz člena 11 navedene uredbe in pod pogojem, da ju Komisija prejme najpozneje 31. decembra 2011;

(c) Komisija potrdi vpis zadevne označbe porekla ali geografske označbe v register v skladu s členom 18 te uredbe, z morebitnimi spremembami, in ji dodeli številko dokumenta;

(d) Komisija preuči veljavnost dokumenta, po potrebi ob upoštevanju prejetih sprememb, v rokih iz odstavka 1 člena 12 navedene uredbe.

2.  Komisija lahko vsako odločitev za preklic zadevne označbe porekla ali geografske označbe v skladu s členom 118s(4) Uredbe (ES) št. 1234/2007 sprejme na podlagi dokumentov, ki so ji na voljo v skladu s členom 118s(2) navedene uredbe.

▼M2

3.  Z odstopanjem od člena 2(2) te uredbe se lahko za prenos tehničnih spisov iz točke (a) člena 118s(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007 organi držav članic štejejo za vlagatelje za namen uporabe točke (b) člena 118c(1) navedene uredbe.

▼B

Člen 72

Začasno označevanje

1.  Ne glede na člen 65 te uredbe so vina z označbo porekla ali geografsko označbo, katerih zadevna označba porekla ali geografska označba izpolnjuje zahteve iz člena 38(5) Uredbe (ES) št. 479/2008, označena v skladu z določbami iz poglavja IV te uredbe.

2.  Če se Komisija odloči, da ne bo dodelila zaščite za označbo porekla ali geografsko označbo v skladu s členom 41 Uredbe (ES) št. 479/2008, se vina, označena v skladu z odstavkom 1 tega člena, umaknejo s trga ali ponovno označijo v skladu s poglavjem IV te uredbe.

▼M3

Člen 73

Prehodne določbe

1.  Postopek iz člena 118s Uredbe (ES) št. 1234/2007 se uporablja v naslednjih primerih:

(a) za vsako ime vina, predloženo državi članici kot označba porekla ali geografska označba, ki jo je ta odobrila pred 1. avgustom 2009;

(b) za vsako ime vina, predloženo državi članici kot označba porekla ali geografska označba pred 1. avgustom 2009, ki jo ta odobri in predloži Komisiji pred 31. decembrom 2011;

(c) za vsako spremembo specifikacije, predloženo državi članici pred 1. avgustom 2009, ki jo ta predloži Komisiji pred 31. decembrom 2011;

(d) za vsako manjšo spremembo specifikacije, predloženo državi članici od 1. avgusta 2009, ki jo ta predloži Komisiji pred 31. decembrom 2011.

2.  Postopek iz člena 118q Uredbe (ES) št. 1234/2007 se ne uporablja za spremembe specifikacij, predloženih državi članici od 1. avgusta 2009, ki jih ta predloži Komisiji pred 30. junijem 2014, če so spremembe namenjene izključno uskladitvi specifikacije, predložene Komisiji na podlagi člena 118s(2) Uredbe (ES) št. 1234/2007, s členom 118c Uredbe (ES) št. 1234/2007 in navedeno uredbo.

3.  Vina, ki so dana na trg ali označena pred 31. decembrom 2010 in izpolnjujejo zadevne določbe, v uporabi pred 1. avgustom 2009, se lahko tržijo, dokler zaloge niso izčrpane.

▼M8

4.  Vina, proizvedena na Hrvaškem do vključno 30. junija 2013, ki so skladna z določbami, ki so na ta datum veljala na Hrvaškem, se lahko tržijo do porabe zalog. Ti proizvodi se lahko označujejo v skladu z določbami, ki so se na Hrvaškem uporabljale na dan 30. junija 2013.

▼B

Člen 74

Preklic

Uredbi (ES) št. 1607/2000 in (ES) št. 753/2002 se razveljavita.

Člen 75

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati sedmi dan po objavi v Uradnem listu Evrospke unije.

Uporablja se od 1. avgusta 2009.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

▼M3 —————

▼M5




PRILOGA X

DEL A

Izrazi iz člena 51(1)



Jezik

Izrazi za sulfite

Izrazi za jajca in proizvode iz jajc

Izrazi za mleko in proizvode iz mleka

V bolgarščini

„сулфити“ ali „серен диоксид“

„яйце“, „яйчен протеин“, „яйчен продукт“, „яйчен лизозим“ ali „яйчен албумин“

„мляко“, „млечни продукти“, „млечен казеин“ ali „млечен протеин“

V španščini

«sulfitos» ali «dióxido de azufre»

«huevo», «proteína de huevo», «ovoproducto», «lisozima de huevo» ali «ovoalbúmina»

«leche», «productos lácteos», «caseína de leche» ali «proteína de leche»

V češčini

„siřičitany“ ali „oxid siřičitý“

„vejce“, „vaječná bílkovina“, „výrobky z vajec“, „vaječný lysozym“ ali „vaječný albumin“

„mléko“, „výrobky z mléka“, „mléčný kasein“ ali „mléčná bílkovina“

V danščini

»sulfitter« ali »svovldioxid«.

»æg«, »ægprotein«, »ægprodukt«, »æglysozym«, ali »ægalbumin«

»mælk«, »mælkeprodukt«, »mælkecasein« ali »mælkeprotein«,

V nemščini

„Sulfite“ ali „Schwefeldioxid“

„Ei“, „Eiprotein“, „Eiprodukt“, „Lysozym aus Ei“ ali „Albumin aus Ei“

„Milch“, „Milcherzeugnis“, „Kasein aus Milch“ ali „Milchprotein“

V estonščini

„sulfitid” ali „vääveldioksiid”

„muna”, „munaproteiin”, „munatooted”, „munalüsosüüm” ali „munaalbumiin”…

„piim”, „piimatooted”, „piimakaseiin” ali „piimaproteiin”

V grščini

«θειώδη», «διοξείδιο του θείου» ali «ανυδρίτης του θειώδους οξέος»

«αυγό», «πρωτεΐνη αυγού», «προϊόν αυγού», «λυσοζύμη αυγού» ali «αλβουμίνη αυγού»

«γάλα», «προϊόντα γάλακτος», «καζεΐνη γάλακτος» ali «πρωτεΐνη γάλακτος»

V angleščini

‘sulphites’, ‘sulfites’, ‘sulphur dioxide’ ali ‘sulfur dioxide’

‘egg’, ‘egg protein’, ‘egg product’, ‘egg lysozyme’ ali ‘egg albumin’

‘milk’, ‘milk products’, ‘milk casein’ ali ‘milk protein’

V francoščini

«sulfites» ali «anhydride sulfureux»

«œuf», «protéine de l'œuf», «produit de l'œuf», «lysozyme de l'œuf» ali «albumine de l'œuf»

«lait», «produits du lait», «caséine du lait» ali «protéine du lait»

▼M7

V hrvaščini

„sulfiti” ili „sumporov dioksid”

„jaje”, „bjelančevine iz jaja”, „proizvodi od jaja”, „lizozim iz jaja” ili „albumin iz jaja”

„mlijeko”, „mliječni proizvodi”, „kazein iz mlijeka” ili „mliječne bjelančevine”

▼M5

V italijanščini

«solfiti», ali «anidride solforosa»

«uovo», «proteina dell’uovo», «derivati dell’uovo», «lisozima da uovo» ali «ovoalbumina»

«latte», «derivati del latte», «caseina del latte» ali «proteina del latte»

V latvijščini

“sulfīti” ali “sēra dioksīds”

“olas”, “olu olbaltumviela”, “olu produkts”, “olu lizocīms” ali “olu albumīns”

“piens”, “piena produkts”, “piena kazeīns” ali “piena olbaltumviela”

V litovščini

„sulfitai“ ali „sieros dioksidas“

„kiaušiniai“, „kiaušinių baltymai“, „kiaušinių produktai“, „kiaušinių lizocimas“ ali „kiaušinių albuminas“

„pienas“, „pieno produktai“, „pieno kazeinas“ ali „pieno baltymai“

V madžarščini

„szulfitok” ali „kén-dioxid”

„tojás”, „tojásból származó fehérje”, „tojástermék”, „tojásból származó lizozim” ali „tojásból származó albumin”

„tej”, „tejtermékek”, „tejkazein” ali „tejfehérje”

V malteščini

“sulfiti”, ali “diossidu tal-kubrit”

“bajd”, “proteina tal-bajd”, “prodott tal-bajd”, “liżożima tal-bajd” ali “albumina tal-bajd”

“ħalib”, “prodotti tal-ħalib”, “kaseina tal-ħalib” ali “proteina tal-ħalib”

V nizozemščini

„sulfieten” ali „zwaveldioxide”

„ei”, „eiproteïne”, „eiderivaat”, „eilysozym” ali „eialbumine”

„melk”, „melkderivaat”, „melkcaseïne” ali „melkproteïnen”

V poljščini

„siarczyny”, „dwutlenek siarki” ali „ditlenek siarki”

„jajo”, „białko jaja”, „produkty z jaj”, „lizozym z jaja” ali „albuminę z jaja”

„mleko”, „produkty mleczne”, „kazeinę z mleka” ali „białko mleka”

V portugalščini

«sulfitos» ali «dióxido de enxofre»

«ovo», «proteína de ovo», «produto de ovo», «lisozima de ovo» ali «albumina de ovo»

«leite», «produtos de leite», «caseína de leite» ali «proteína de leite»

V romunščini

„sulfiți” ali „dioxid de sulf”

„ouă”, „proteine din ouă”, „produse din ouă”, „lizozimă din ouă” ali „albumină din ouă”

„lapte”, „produse din lapte”, „cazeină din lapte” ali „proteine din lapte”

V slovaščini

„siričitany“ ali „oxid siričitý“

„vajce“, „vaječná bielkovina“, „výrobok z vajec“, „vaječný lyzozým“ ali „vaječný albumín“

„mlieko“, „výrobky z mlieka“, „mliečne výrobky“, „mliečny kazeín“ ali „mliečna bielkovina“

V slovenščini

„sulfiti“ ali „žveplov dioksid“

„jajce“, „jajčne beljakovine“, „proizvod iz jajc“, „jajčni lizocim“ ali „jajčni albumin“

„mleko“, „proizvod iz mleka“, „mlečni kazein“ ali „mlečne beljakovine“

V finščini

”sulfiittia”, ”sulfiitteja” ali ”rikkidioksidia”

”kananmunaa”, ”kananmunaproteiinia”, ”kananmunatuotetta”, ”lysotsyymiä (kananmunasta)” ali ”kananmuna-albumiinia”

”maitoa”, ”maitotuotteita”, ”kaseiinia (maidosta)” ali ”maitoproteiinia”

V švedščini

”sulfiter” ali ”svaveldioxid”

”ägg”, ”äggprotein”, ”äggprodukt”, ”ägglysozym” ali ”äggalbumin”

”mjölk”, ”mjölkprodukter”, ”mjölkkasein” ali ”mjölkprotein”

DEL B

Piktogrami iz člena 51(2)



image

image

image

image

▼M6




PRILOGA Xa



Izrazi iz člena 56(3)(b)

Jezik

Odobreni izrazi za nadomestitev izraza „proizvajalec“

Odobreni izrazi za nadomestitev izraza „proizvaja“

BG

„преработвател“

„преработено от“

ES

elaborador

elaborado por

CS

zpracovatel“ ali „vinař“

zpracováno v“ ali „vyrobeno v“

DA

forarbejdningsvirksomhed“ ali „vinproducent

forarbejdet af

DE

Verarbeiter

verarbeitet vonaliversektet durch

ET

töötleja

töödelnud

EL

οινοποιός

οινοποιήθηκε από“,

EN

processoraliwinemaker

processed byalimade by

FR

élaborateur

élaboré par

IT

elaboratorealispumantizzatore

elaborato daalispumantizzato da

LV

„izgatavotājs“

„vīndaris“ ali „ražojis“

LT

„perdirbėjas“

„perdirbo“

HU

feldolgozó:

feldolgozta:

MT

proċessur

ipproċessat minn

NL

verwerker“ ali „bereider

verwerkt door“ ali „bereid door

PL

przetwórca“ ali „wytwórca

przetworzone przez“ ali „wytworzone przez

PT

elaboradoralipreparador

elaborado poralipreparado por

RO

elaborator

elaborat de

SI

pridelovalec

prideluje

SK

spracovateľ

spracúva

FI

valmistaja

valmistanut

SV

bearbetningsföretag

bearbetat av

▼M3 —————

▼B




PRILOGA XIII

IZRAZI, KI SE NANAŠAJO NA GOSPODARSTVO



Država članica ali tretja država

Izrazi

Avstrija

Burg, Domäne, Eigenbau, Familie, Gutswein, Güterverwaltung, Hof, Hofgut, Kloster, Landgut, Schloss, Stadtgut, Stift, Weinbau, Weingut, Weingärtner, Winzer, Winzermeister

Češka

Sklep, vinařský dům, vinařství

Nemčija

Burg, Domäne, Kloster, Schloss, Stift, Weinbau, Weingärtner, Weingut, Winzer

Francija

Abbaye, Bastide, Campagne, Chapelle, Château, Clos, Commanderie, Cru, Domaine, Mas, Manoir, Mont, Monastère, Monopole, Moulin, Prieuré, Tour

Grčija

Αγρέπαυλη (Agrepavlis), Αμπελι (Ampeli), Aμπελώνας(-ες) (Ampelonas-(es)), Αρχοντικό (Archontiko), Κάστρο (Kastro), Κτήμα (Κtima), Μετόχι (Metochi), Μοναστήρι (Monastiri), Ορεινό Κτήμα (Orino Ktima), Πύργος (Pyrgos)

Italija

abbazia, abtei, ansitz, burg, castello, kloster, rocca, schlofl, stift, torre, villa

Ciper

Αμπελώνας (-ες) (Ampelonas (-es), Κτήμα (Ktima), Μοναστήρι (Monastiri), Μονή (Moni)

Portugalska

Casa, Herdade, Paço, Palácio, Quinta, Solar

Slovaška

Kaštieľ, Kúria, Pivnica, Vinárstvo, Usadlosť

Slovenija

Klet, Kmetija, Posestvo, Vinska klet




PRILOGA XIV

NAVEDBA VSEBNOSTI SLADKORJA



Izrazi

Pogoji uporabe

DEL A –  Seznam izrazov, ki se uporabljajo za peneče vino, gazirano peneče vino, kakovostno peneče vino ali kakovostno aromatično peneče vino.

brut nature, naturherb, bruto natural, pas dosé, dosage zéro, natūralusis briutas, īsts bruts, přírodně tvrdé, popolnoma suho, dosaggio zero, брют натюр, brut natur

Če je vsebnost sladkorja manjša od 3 gramov na liter; ti izrazi se lahko uporabljajo samo za proizvode, katerim ni bil dodan sladkor po sekundarni fermentaciji.

extra brut, extra herb, ekstra briutas, ekstra brut, ekstra bruts, zvláště tvrdé, extra bruto, izredno suho, ekstra wytrawne, екстра брют

Če je vsebnost sladkorja od 0 do 6 gramov na liter.

brut, herb, briutas, bruts, tvrdé, bruto, zelo suho, bardzo wytrawne, брют

Če je vsebnost sladkorja manjša od 12 gramov na liter.

extra dry, extra trocken, extra seco, labai sausas, ekstra kuiv, ekstra sausais, különlegesen száraz, wytrawne, suho, zvláště suché, extra suché, екстра сухо, extra sec, ekstra tør

Če je vsebnost sladkorja od 12 do 17 gramov na liter.

sec, trocken, secco, asciutto, dry, tør, ξηρός, seco, torr, kuiva, sausas, kuiv, sausais, száraz, półwytrawne, polsuho, suché, сухо

Če je vsebnost sladkorja od 17 do 32 gramov na liter.

demi-sec, halbtrocken, abboccato, medium dry, halvtør, ημίξηρος, semi seco, meio seco, halvtorr, puolikuiva, pusiau sausas, poolkuiv, pussausais, félszáraz, półsłodkie, polsladko, polosuché, polosladké, полусухо

Če je vsebnost sladkorja od 32 do 50 gramov na liter.

doux, mild, dolce, sweet, sød, γλυκός, dulce, doce, söt, makea, saldus, magus, édes, ħelu, słodkie, sladko, sladké, сладко, dulce, saldais

Če je vsebnost sladkorja večja od 50 gramov na liter.

DEL B –  Seznam izrazov, ki se uporabljajo za proizvode, ki niso našteti v delu A.

сухо, seco, suché, tør, trocken, kuiv, ξηρός, dry, sec, secco, asciuttto, sausais, sausas, száraz, droog, wytrawne, seco, sec, suho, kuiva

Če vsebnost sladkorja ne presega:

— 4 gramov na liter ali

— 9 gramov na liter, če skupna vsebnost kisline, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 2 grama nižja od vsebnosti ostanka sladkorja.

полусухо, semiseco, polosuché, halvtør, halbtrocken, poolkuiv, ημίξηρος, medium dry, demi-sec, abboccato, pussausais, pusiau sausas, félszáraz, halfdroog, półwytrawne, meio seco, adamado, demisec, polsuho, puolikuiva, halvtorrt

Če je vsebnost sladkorja višja od zgoraj navedene omejitve, vendar ne presega:

— 12 gramov na liter ali

— 18 gramov na liter, če skupna vsebnost kisline, izražena v gramih vinske kisline na liter, ni več kot 10 gramov nižja od vsebnosti ostanka sladkorja.

полусладко, semidulce, polosladké, halvsød, lieblich, poolmagus, ημίγλυκος, medium, medium sweet, moelleux, amabile, pussaldais, pusiau saldus, félédes, halfzoet, półsłodkie, meio doce, demidulce, polsladko, puolimakea, halvsött

Če je vsebnost sladkorja višja od zgoraj navedene omejitve, vendar ne presega 45 gramov na liter.

сладко, dulce, sladké, sød, süss, magus, γλυκός, sweet, doux, dolce, saldais, saldus, édes, ħelu, zoet, słodkie, doce, dulce, sladko, makea, sött.

Če je vsebnost sladkorja najmanj 45 gramov na liter.

▼M1




PRILOGA XV

SEZNAM SORT VINSKE TRTE IN NJIHOVIH SOPOMENK, KI SE LAHKO UPORABIJO NA ETIKETAH VINA



DEL A:  Seznam sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vin v skladu s členom 62(3)

 

Ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

Ime sorte ali njegove sopomenke

Države, ki smejo uporabljati ime sorte ali eno od njegovih sopomenk (1)

1

Alba (IT)

Albarossa

Italijao

2

Alicante (ES)

Alicante Bouschet

Grčijao, Italijao, Portugalskao, Alžirijao, Tunizijao, Združene državeo, Cipero , Južna Afrika ►M8  , Hrvaška ◄
Opomba: Ime „Alicante“ se za označevanje vina ne sme uporabljati samostojno.

3

Alicante Branco

Portugalskao

4

Alicante Henri Bouschet

Francijao, Srbija in Črna gora (6)

5

Alicante

Italijao

6

Alikant Buse

Srbija in Črna gora (4)

7

Avola (IT)

Nero d’Avola

Italija

8

Bohotin (RO)

Busuioacă de Bohotin

Romunija

9

Borba (PT)

Borba

Španijao

10

Bourgogne (FR)

Blauburgunder

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (13-20-30), Avstrija (18-20), Kanada (20-30), Čile (20-30), Italija (20-30), Švica

11

Blauer Burgunder

Avstrija (10-13), Srbija in Črna gora (17-30)

12

Blauer Frühburgunder

Nemčija (24)

13

Blauer Spätburgunder

Nemčija (30), Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10-20-30), Avstrija (10-11), Bolgarija (30), Kanada (10-30), Čile (10-30), Romunija (30), Italija (10-30)

14

Burgund Mare

Romunija (35, 27, 39, 41)

▼M8

14a

Borgonja istarska

Hrvaška

▼M1

15

Burgundac beli

Srbija in Črna gora (34)

▼M8

15a

Burgundac bijeli

Hrvaška

▼M8 —————

▼M1

17

Burgundac crni

Srbija in Črna gora (11-30) ►M8  , Hrvaška ◄

18

Burgundac sivi

Hrvaškao, Srbija in Črna gorao

19

Burgundec bel

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonijao

20

Burgundec crn

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10-13-30)

21

Burgundec siv

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonijao

22

Early Burgundy

Združene državeo

23

Fehér Burgundi, Burgundi

Madžarska (31)

24

Frühburgunder

Nemčija (12), Nizozemskao

25

Grauburgunder

Nemčija, Bolgarija, Madžarskao, Romunija (26)

26

Grauer Burgunder

Kanada, Romunija (25), Nemčija, Avstrija

27

Grossburgunder

Romunija (37, 14, 40, 42)

28

Kisburgundi kék

Madžarska (30)

29

Nagyburgundi

Madžarskao

30

Spätburgunder

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonija (10-13-20), Srbija in Črna gora (11-17), Bolgarija (13), Kanada (10-13), Čile, Madžarska (29), Moldavijao, Romunija (13), Italija (10-13), Združeno kraljestvo, Nemčija (13)

31

Weißburgunder

Južna Afrika (33), Kanada, Čile (32), Madžarska (23), Nemčija (32, 33), Avstrija (32), Združeno kraljestvoo, Italija

32

Weißer Burgunder

Nemčija (31, 33), Avstrija (31), Čile (31), Slovenija, Italija

33

Weissburgunder

Južna Afrika (31), Nemčija (31, 32), Združeno kraljestvo, Italija, Švicao

34

Weisser Burgunder

Srbija in Črna gora (15)

35

Calabria (IT)

Calabrese

Italija

36

Cotnari (RO)

Grasă de Cotnari

Romunija

37

Franken (DE)

Blaufränkisch

Češka republika (39), Avstrijao, Nemčija, Slovenija (Modra frankinja, Frankinja), Madžarska, Romunija (14, 27, 39, 41)

38

Frâncușă

Romunija

39

Frankovka

Češka republika (37), Slovaška (40), Romunija (14, 27, 38, 41) ►M8  , Hrvaška ◄

40

Frankovka modrá

Slovaška (39)

41

Kékfrankos

Madžarska, Romunija (37, 14, 27, 39)

42

Friuli (IT)

Friulano

Italija

43

Graciosa (PT)

Graciosa

Portugalskao

44

Мелник (BU)

Melnik

Мелник

Melnik

Bolgarija

45

Montepulciano (IT)

Montepulciano

Italijao

46

Moravské (CZ)

Cabernet Moravia

Češka republikao

47

Moravia dulce

Španijao

48

Moravia agria

Španijao

49

Muškat moravský

Češka republikao, Slovaška

50

Odobești (RO)

Galbenă de Odobești

Romunija

51

Porto (PT)

Portoghese

Italijao

52

Rioja (ES)

Torrontés riojano

Argentinao

53

Sardegna (IT)

Barbera Sarda

Italija

54

Sciacca (IT)

Sciaccarello

Francija

▼M9

55

Teran (SI)

Teran

Hrvaška (1)

▼M1



DEL B:  Seznam sort vinske trte in njihovih sopomenk, ki se lahko uporabijo na etiketah vin v skladu s členom 62(4)

 

Ime zaščitene označbe porekla ali geografske označbe

Ime sorte ali njegove sopomenke

Države, ki smejo uporabljati ime sorte ali eno od njegovih sopomenk (1)

1

Mount Athos – Agioritikos (GR)

Agiorgitiko

Grčijao , Cipero

2

Aglianico del Taburno (IT)

Aglianico

Italijao, Grčijao, Maltao, Združene države

▼M8

2a

Aglianico crni

Hrvaška

▼M1

3

Aglianico del Vulture (IT)

Aglianicone

Italijao

4

Aleatico di Gradoli (IT)

Aleatico di Puglia (IT)

Aleatico

Italija, Avstralija, Združene države

5

Ansonica Costa dell’Argentario (IT)

Ansonica

Italija, Avstralija

6

Conca de Barbera (ES)

Barbera Bianca

Italijao

7

Barbera

Južna Afrikao, Argentinao, Avstralijao, Hrvaškao, Mehikao, Slovenijao, Urugvajo, Združene državeo, Grčijao, Italijao, Maltao

8

Barbera Sarda

Italijao

9

Malvasia di Castelnuovo Don Bosco (IT)

Bosco Eliceo (IT)

Bosco

Italijao

10

Brachetto d’Acqui (IT)

Brachetto

Italija, Avstralija

11

Etyek-Buda (HU)

Budai

Madžarskao

12

Cesanese del Piglio (IT)

Cesanese di Olevano Romano (IT)

Cesanese di Affile (IT)

Cesanese

Italija, Avstralija

13

Cortese di Gavi (IT)

Cortese dell’Alto Monferrato (IT)

Cortese

Italija, Avstralija, Združene države

14

Duna (HU)

Duna gyöngye

Madžarska

15

Dunajskostredský (SK)

Dunaj

Slovaška

16

Côte de Duras (FR)

Durasa

Italija

17

Korinthos-Korinthiakos (GR)

Corinto Nero

Italijao

18

Korinthiaki

Grčijao

19

Fiano di Avellino (IT)

Fiano

Italija, Avstralija, Združene države

20

Fortana del Taro (IT)

Fortana

Italija, Avstralija

21

Freisa d’Asti (IT)

Freisa di Chieri (IT)

Freisa

Italija, Avstralija, Združene države

22

Greco di Bianco (IT)

Greco di Tufo (IT)

Greco

Italija, Avstralija

23

Grignolino d’Asti (IT)

Grignolino del Monferrato Casalese (IT)

Grignolino

Italija, Avstralija, Združene države

24

Izsáki Arany Sárfehér (HU)

Izsáki Sáfeher

Madžarska

25

Lacrima di Morro d’Alba (IT)

Lacrima

Italija, Avstralija

26

Lambrusco Grasparossa di Castelvetro

Lambrusco grasparossa

Italija

27

Lambrusco

Italija, Avstralija (2), Združene države

28

Lambrusco di Sorbara (IT)

29

Lambrusco Mantovano (IT)

30

Lambrusco Salamino di Santa Croce (IT)

31

Lambrusco Salamino

Italija

32

Colli Maceratesi

Maceratino

Italija, Avstralija

33

Nebbiolo d’Alba (IT)

Nebbiolo

Italija, Avstralija, Združene države ►M8  , Hrvaška ◄

34

Colli Orientali del Friuli Picolit (IT)

Picolit

Italija

35

Pikolit

Slovenija

36

Colli Bolognesi Classico Pignoletto (IT)

Pignoletto

Italija, Avstralija

37

Primitivo di Manduria

Primitivo

Italija, Avstralija, Združene države ►M8  , Hrvaška ◄

38

Rheingau (DE)

Rajnai rizling

Madžarska (41)

39

Rheinhessen (DE)

Rajnski rizling

Srbija in Črna gora (40-41-46) ►M8  , Hrvaška ◄

40

Renski rizling

Srbija in Črna gora (39-43-46), Slovenijao (45)

41

Rheinriesling

Bolgarijao, Avstrija, Nemčija (43), Madžarska (38), Češka republika (49), Italija (43), Grčija, Portugalska, Slovenija

42

Rhine Riesling

Južna Afrikao, Avstralijao, Čile (44), Moldavijao, Nova Zelandijao, Ciper, Madžarskao

43

Riesling renano

Nemčija (41), Srbija in Črna gora (39-40-46), Italija (41)

44

Riesling Renano

Čile (42), Maltao

45

Radgonska ranina

Slovenija ►M8  , Hrvaška ◄

46

Rizling rajnski

Srbija in Črna gora (39-40-43)

47

Rizling Rajnski

Nekdanja jugoslovanska republika Makedonijao, Hrvaškao

48

Rizling rýnsky

Slovaškao

49

Ryzlink rýnský

Češka republika (41)

50

Rossese di Dolceacqua (IT)

Rossese

Italija, Avstralija

51

Sangiovese di Romagna (IT)

Sangiovese

Italija, Avstralija, Združene države ►M8  , Hrvaška ◄

52

Štajerska Slovenija (SV)

Štajerska belina

Slovenija ►M8  , Hrvaška ◄

▼M8

52a

Štajerka

Hrvaška

▼M1

53

Teroldego Rotaliano (IT)

Teroldego

Italija, Avstralija, Združene države

54

Vinho Verde (PT)

Verdea

Italijao

55

Verdeca

Italija

56

Verdese

Italijao

57

Verdicchio dei Castelli di Jesi (IT)

Verdicchio di Matelica (IT)

Verdicchio

Italija, Avstralija

▼M4

58

Vermentino di Gallura (IT)

Vermentino di Sardegna (IT)

Vermentino

Italija, Avstralija, Združene države Amerike ►M8  , Hrvaška ◄

▼M1

59

Vernaccia di San Gimignano (IT)

Vernaccia di Oristano (IT)

Vernaccia di Serrapetrona (IT)

Vernaccia

Italija, Avstralija

60

Zala (HU)

Zalagyöngye

Madžarska

(1)   Za zadevne države velja, da so odstopanja iz te priloge dovoljena samo za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, uvedeno za zadevne sorte.

(2)   Uporaba je dovoljena v skladu z določbami člena 22(4) Sporazuma z dne 1. decembra 2008 med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (UL L 28, 30.1.2009, str. 3).

▼B




PRILOGA XVI

Navedbe, ki se lahko uporabijo na etikateh vina v skladu s členom 66(2)



fermentirano v sodu

zoreno v sodu

starano v sodu

fermentirano v […] sodih

[navedite vrsto lesa]

zoreno v […] sodih

[navedite vrsto lesa]

starano v […] sodih

[navedite vrsto lesa]

fermentirano v sodu

zoreno v sodu

starano v sodu




PRILOGA XVII

PRIDRŽANA UPORABA NEKATERIH TIPOV STEKLENIC

1.   „Flûte d'Alsace“:

(a) tip: steklenica z ravnim cilindričnim telesom in dolgim vratom, s približno naslednjimi razmerji:

 celotna višina/premer dna = 5:1;

 višina cilindričnega telesa = celotna višina/3;

(b) vina, za katera je ta tip steklenic namenjena, ko gre za vina, pridelana iz grozdja, potrganega na francoskem ozemlju, so naslednja vina z označbo porekla:

 „Alsace“ ali „vin d'Alsace“, „Alsace Grand Cru“,

 „Crépy“,

 „Château-Grillet“,

 „Côtes de Provence“, red in rosé,

 „Cassis“,

 „Jurançon“, „Jurançon sec“,

 „Béarn“, „Béarn-Bellocq“, rosé,

 „Tavel“, rosé.

Vendar pa omejitev glede uporabe te vrste steklenic velja le za vina, proizvedena iz grozdja, potrganega na francoskem ozemlju.

2.   „Bocksbeutel“ ali „Cantil“:

(a) tip: steklenica s kratkim vratom in trebušastim, vendar hkrati ploščatim telesom; dno in prerez steklenice na točki največje konveksnosti sta elipsoidna:

 razmerje med dolgo in kratko osjo elipsoidnega prereza = 2:1;

 razmerje med višino konveksnega telesa in cilindričnim vratom steklenice = 2,5:1;

(b) vina, za katera je namenjen ta tip steklenice:

(i) nemška vina z označbo porekla:

 Franken,

 Baden:

 

 s poreklom iz Taubertala in Schüpfergrunda,

 s poreklom iz naslednjih delov lokalnega upravnega območja Baden-Baden: Neuweier, Steinbach, Umweg in Varnhalt;

(ii) italijanska vina z označbo porekla:

 Santa Maddalena (St. Magdalener),

 Valle Isarco (Eisacktaler) iz sort Sylvaner in Müller-Thurgau,

 Terlaner iz sorte Pinot bianco,

 Bozner Leiten,

 Alto Adige (Südtiroler), iz sort Riesling, Müller-Thurgau, Pinot nero, Moscato giallo, Sylvaner, Lagrein, Pinot blanco (Weissburgunder) in Moscato rosa (Rosenmuskateller),

 Greco di Bianco,

 Trentino iz sorte Moscato;

(iii) grška vina:

 Agioritiko,

 Rombola Kephalonias,

 vina z otoka Kefalonia,

 vina z otoka Paros,

 vina z zaščiteno geografsko označbo s Peloponeza;

(iv) portugalska vina:

 vina rosé in samo tista ostala vina z označbo porekla ali geografsko označbo, za katera je mogoče dokazati, da so že bila pravilno in tradicionalno polnjena v steklenice vrste „cantil“, preden so bila uvrščena med vina z označbo porekla ali geografsko označbo.

3.   „Clavelin“:

(a) tip: steklenica s prostornino 0,62 l, s kratkim vratom in cilindričnim telesom, ki ima široka ramena, kar daje steklenici debelušast videz, s približno naslednjimi razmerji:

 celotna višina/premer dna = 2,75;

 višina cilindričnega telesa = celotna višina/2;

(b) vina, za katera je namenjen ta tip steklenice:

 francoska vina z zaščiteno označbo porekla:

 Côte du Jura,

 Arbois,

 L'Etoile,

 Château Chalon.

4.   „Tokaj“:

(a) tip: ravna, brezbarvna steklenica z dolgim vratom, s cilindričnim telesom in s približno naslednjimi razmerji:

 višina cilindričnega telesa/celotna višina = 1:2,7,

 celotna višina/premer dna = 1:3,6,

 prostornina: 500 ml; 375 ml, 250 ml, 100 ml ali 187,5 ml (pri izvozu v tretje države),

 zamašek iz materiala steklenice, ki se nanaša na vinorodni okoliš ali pridelovalca, se lahko namesti na steklenico.

(b) vina, za katera je namenjen ta tip steklenice:

madžarska in slovaška vina z zaščiteno označbo porekla:

▼M1

 Tokaj;

 Vinohradnícka oblasť Tokaj;

▼B

dopolnjeno z enim od naslednjih tradicionalnih izrazov:

 aszú / výber,

 aszúeszencia / esencia výberova,

 eszencia / esencia,

 máslas / mášláš,

 fordítás / forditáš,

 szamorodni / samorodné.

Vendar pa omejitev glede uporabe tega tipa steklenic velja le za vina, pridelana iz grozdja, potrganega na madžarskem ali slovaškem ozemlju.

▼M3




PRILOGA XVIII

Dostop do metod in elektronskih obrazcev iz člena 70a(1)(b)

Metode in elektronski obrazci iz člena 70a(1)(b) so prosto dostopni v elektronski podatkovni zbirki „E-Bacchus“, ki jo je vzpostavila Komisija prek svojih informacijskih sistemov:

http://ec.europa.eu/agriculture/markets/wine/e-bacchus/




PRILOGA XIX

Praktična podrobna navodila v zvezi s pošiljanjem informacij iz člena 70a(2) in njihovim dajanjem na voljo

Organi in osebe, ki jih zadeva ta uredba, se za pridobitev informacij o praktičnih podrobnih pravilih, ki se uporabljajo za dostop do informacijskih sistemov, pošiljanje informacij in njihovo dajanje na voljo, obrnejo na Komisijo na naslednji naslov:

Veljavni poštni predal: AGRI-CONTACT-EBACCHUS@ec.europa.eu



( 1 ) Glej stran 1 tega Uradnega lista.

( 2 ) UL L 170, 30.6.2008, str. 1.

( 3 ) UL L 299, 8.11.2008, str. 25.

( 4 ) UL L 78, 24.3.2009, str. 1.

( 5 ) UL L 302, 19.10.1992, str. 1.

( 6 ) UL L 165, 30.4.2004, str. 1.

( 7 ) UL L 369, 23.12.2006, str. 1.

( 8 ) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.

( 9 ) UL L 149, 14.6.1991, str. 1.

( 10 ) Za zadevne države velja, da so odstopanja iz te priloge dovoljena samo za vina z zaščiteno označbo porekla ali geografsko označbo, uvedeno za zadevne sorte.

( 11 ) Uporaba je dovoljena v skladu z določbami člena 22(4) Sporazuma z dne 1. decembra 2008 med Evropsko skupnostjo in Avstralijo o trgovini z vinom (UL L 28, 30.1.2009, str. 3).