2009R0543 — SL — 09.10.2015 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
UREDBA (ES) št. 543/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009 o statistiki rastlinske pridelave ter razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 837/90 in (EGS) št. 959/93 (UL L 167 29.6.2009, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
UREDBA (EU) št. 1350/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 11. decembra 2013 |
L 351 |
1 |
21.12.2013 |
|
|
DELEGIRANA UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1557 z dne 13. julija 2015 |
L 244 |
11 |
19.9.2015 |
|
UREDBA (ES) št. 543/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 18. junija 2009
o statistiki rastlinske pridelave ter razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 837/90 in (EGS) št. 959/93
(Besedilo velja za EGP)
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 285(1) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 1 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Uredba Sveta (EGS) št. 837/90 z dne 26. marca 1990 o statističnih podatkih, ki jih države članice posredujejo o proizvodnji žit ( 2 ), in Uredba Sveta (EGS) št. 959/93 z dne 5. aprila 1993 o statističnih podatkih o poljščinah razen žit, ki jih posredujejo države članice ( 3 ), sta bili večkrat spremenjeni. Ker so zdaj potrebne nadaljnje spremembe in poenostavitve, bi bilo treba te akte zaradi jasnosti in v skladu z novim pristopom za poenostavitev zakonodaje Skupnosti in boljšo zakonodajo ( 4 ) nadomestiti z enim samim aktom. |
|
(2) |
Statistika rastlinske pridelave je bistvena za upravljanje trgov Skupnosti. Bistveno je tudi, da se statistika zelenjadnic in trajnih nasadov zajame poleg statistike žit in ostalih rastlinskih pridelkov z obdelovalnih zemljišč, ki jih trenutno ureja zakonodaja Skupnosti. |
|
(3) |
Za zagotovitev ustreznega izvajanja skupne kmetijske politike Komisija potrebuje redno zagotavljanje podatkov o površinah, pridelku in proizvodnji rastlinskih pridelkov. |
|
(4) |
Uredba (ES) št. 1166/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o raziskavah strukture kmetijskih gospodarstev in metod kmetijske proizvodnje ( 5 ) določa program raziskovanj Skupnosti za zagotavljanje statistik o strukturi kmetijskih gospodarstev do leta 2016. |
|
(5) |
V skladu z Uredbo (ES) št. 1059/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o oblikovanju skupne klasifikacije statističnih teritorialnih enot (NUTS) ( 6 ) morajo biti vsi statistični podatki, ki jih države članice pošiljajo Komisiji in so razvrščeni po teritorialnih enotah, razvrščeni glede na klasifikacijo NUTS. Posledično morajo biti teritorialne enote za vzpostavitev primerljive regionalne statistike opredeljene v skladu s klasifikacijo NUTS. |
|
(6) |
Za omejitev obremenitve za države članice zahteve za regionalne podatke ne smejo presegati zahtev, določenih s prejšnjo zakonodajo (razen, če so medtem nastale nove regionalne ravni). Zato je primerno dovoliti, da se regionalni statistični podatki za Nemčijo in Združeno kraljestvo zagotovijo samo po teritorialnih enotah NUTS 1. |
|
(7) |
Za lažje izvajanje te uredbe je potrebno tesno sodelovanje med državami članicami in Komisijo, kar je mogoče doseči zlasti s pomočjo Stalnega odbora za kmetijsko statistiko, ustanovljenega s Sklepom Sveta 72/279/EGS z dne 31. julija 1972 ( 7 ). |
|
(8) |
Za zagotovitev gladkega prehoda z ureditve, veljavne v skladu z uredbama Sveta (EGS) št. 837/90 in (EGS) št. 959/93, mora ta uredba omogočiti odstopanje za največ dvoletno obdobje, ki se odobri državam članicam, kadar bi uporaba te uredbe v njenem nacionalnem statističnem sistemu zahtevala večje prilagoditve in verjetno povzročila znatne praktične probleme. |
|
(9) |
Ukrepi za pripravo statističnih podatkov, določeni v tej uredbi, so potrebni za izvajanje dejavnosti Skupnosti. Ker cilja te uredbe, in sicer vzpostavitve skupnega pravnega okvira za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti o obdelovalnih zemljiščih, pridelku in proizvodnji žit in rastlinskih pridelkov, razen žit v državah članicah, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta uredba ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
|
(10) |
Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ( 8 ) predstavlja referenčni okvir za določbe te uredbe, zlasti glede skladnosti s standardi nepristranskosti, zanesljivosti, ustreznosti, stroškovne učinkovitosti, zaupnosti statističnih podatkov in preglednosti ter za prenos in varstvo zaupnih statističnih podatkov na podlagi te uredbe, da se zagotovi, da med pripravo in razširjanjem statističnih podatkov Skupnosti ne bi prišlo do njihovega nezakonitega razkritja ali nestatistične rabe. |
|
(11) |
Ukrepe, potrebne za izvajanje te uredbe, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje izvedbenih pooblastil, dodeljenih Komisiji ( 9 ). |
|
(12) |
Zlasti bi bilo treba Komisiji dodeliti pooblastila za spreminjanje tabel za pošiljanje podatkov. Ker so ti ukrepi splošnega obsega in so namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe, med drugim z njenim dopolnjevanjem z novimi nebistvenimi določbami, jih je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa Sveta 1999/468/ES. |
|
(13) |
V Uredbi Sveta (ES) št. 834/2007 z dne 28. junija 2007 o ekološki pridelavi in označevanju ekoloških proizvodov ( 10 ) je določeno, da je treba Komisiji pošiljati ustrezne statistične podatke, kot so opredeljeni v okviru statističnega programa Skupnosti. Ker je potrebna sistematična priprava statističnih podatkov Skupnosti o ekološki pridelavi in kmetovanju, se od Komisije pričakuje, da bo sprejela ustrezne ukrepe, vključno s predložitvijo zakonodajnega predloga za ustrezno obravnavo tega vprašanja. |
|
(14) |
Ta uredba ne vpliva na prostovoljno posredovanje statističnih podatkov iz zgodnjih ocen za rastlinske pridelke s strani držav članic (EECP). |
|
(15) |
Opravljena so bila posvetovanja s Stalnim odborom za kmetijsko statistiko – |
SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:
Člen 1
Predmet
Ta uredba vzpostavlja skupni okvir za sistematično pripravo statističnih podatkov Skupnosti o rabi kmetijskih zemljišč in proizvodnji rastlinskih pridelkov.
Člen 2
Opredelitve pojmov in pojasnila
1. Za namene te uredbe se uporabljajo naslednje opredelitve:
(a) „žetveno leto“ pomeni koledarsko leto, v katerem se začne žetev;
(b) „kmetijsko zemljišče v uporabi“ pomenijo vse njive, trajni travniki, trajni nasadi in vrtovi, ki jih uporabljajo gospodarstva, ne glede na vrsto posesti ali če se uporabljajo kot skupna zemljišča;
(c) „obdelovalno zemljišče“ pomeni zemljišče, ki ustreza celotnemu posejanemu zemljišču, vendar po žetvi pridelka ne vključuje uničenih zemljišč (npr. zaradi naravnih nesreč);
(d) „površina posevka“ pomeni zemljišče, ki ustreza celotnemu posejanemu zemljišču za pridelavo posameznega rastlinskega pridelka v tem letu;
(e) „pospravljena površina“ pomeni del površine posevka, kjer poteka žetev. Zato je lahko enako velika ali manjša od obdelovalnega območja;
(f) „pridelovalna površina“ v zvezi s trajnimi pridelki pomeni območje za trajne nasade, ki se lahko morebiti požanje v referenčnem žetvenem letu. Izključuje vse nerodne površine, kot so novi nasadi, ki še niso začeli roditi;
(g) „pospravljen pridelek“pomeni pridelavo, vključno z izgubami na gospodarstvu, količinami, porabljenimi neposredno na kmetiji, in prodanimi količinami, navedenimi v enotah osnovne teže proizvoda;
(h) „pridelek“ pomeni pospravljen pridelek na obdelovalno površino;
(i) „rastlinski pridelki v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi)“ pomenijo rastlinske pridelke, ki so celotno obdobje svoje rasti ali pretežni del tega obdobja zavarovani v rastlinjakih ali pod fiksno ali premično visoko zaščito (steklo, trda ali mehka plastika). Izključene so ponjave iz plastike, položene plosko na zemljo, površine pod zvonovi ali tuneli, pod katerimi ni mogoče hoditi, kot tudi prenosni stekleni okviri. Površine rastlinskih pridelkov, ki se gojijo del časa v steklenjakih in del časa na prostem, se v celoti prištevajo k površinam pod steklenjaki, če čas v steklenjakih ni izredno kratek;
(j) „glavna površina“ neke parcele pomeni površino, kjer se parcela uporabi v nekem gospodarskem letu samo enkrat in je ta uporaba nedvoumno tako tudi opredeljena.
2. „Zaporedna pridelava“ se nanaša na parcelo obdelovalnega zemljišča, ki se v določenem gospodarskem letu uporabi več kot enkrat, in to vsakič za en rastlinski pridelek. To zemljišče se šteje kot obdelovalno zemljišče za vsak pridelek. Pojma glavne in sekundarne površine se v tej zvezi ne uporabljata.
„Kombinirana pridelava“ se nanaša na kombinacijo rastlinskih pridelkov, ki hkrati zasedajo parcelo kmetijske površine. Obdelovalno zemljišče je v tem primeru razdeljeno med pridelke sorazmerno s površino, ki jo zasedajo. Pojma glavne in sekundarne površine se v tej zvezi ne uporabljata.
„Rastlinski pridelki z dvojno rabo“ so pridelki z več kot eno rabo in se po dogovoru štejejo za primarno rabo in kot sekundarni rastlinski pridelki za njihove dodatne rabe.
Člen 3
Zajetje
1. Države članice pripravijo statistične podatke o rastlinskih pridelkih iz Priloge in pridelanih na kmetijskem zemljišču v uporabi znotraj njihovega ozemlja.
2. Statistični podatki so reprezentativni za najmanj 95 % naslednjih zemljišč:
(a) celotno obdelovalno zemljišče z rastlinskimi pridelki z njiv (tabela 1);
(b) celotna pospravljena površina zelenjadnic, melon in jagod (tabela 2);
(c) celotna pridelovalna površina trajnih nasadov (tabela 3);
(d) kmetijsko zemljišče v uporabi (tabela 4).
3. Spremenljivke z nizko ali nično prevalenco v državi članici se lahko izključijo iz statističnih podatkov, če zadevna država članica Komisijo obvesti o vseh takih rastlinskih pridelkih in o pragu, ki se uporablja za nizko prevalenco za posamezne zadevne rastlinske pridelke, do konca koledarskega leta, neposredno pred vsakim obdobjem opazovanja.
Člen 4
Pogostnost in obdobje opazovanja
Države članice vsako leto Komisiji pošljejo podatke iz Priloge. Obdobje opazovanja je žetveno leto. Prvo referenčno leto je leto 2010.
Člen 5
Zahteve natančnosti
1. Države članice, ki izvajajo vzorčne raziskave za pridobitev statističnih podatkov, sprejmejo ustrezne ukrepe, da se zagotovi, da podatki iz tabele 1 izpolnjujejo naslednje zahteve za natančnost: koeficient variacije podatkov, ki jih je treba priskrbeti do 30. septembra leta N + 1, (na nacionalni ravni) ne presega 3 % na obdelovalno zemljišče za vsako od naslednjih skupin glavnih rastlinskih pridelkov: žita za pridelavo zrnja (vključno s semeni), suhe stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic), korenovke in gomoljnice, industrijske rastline in rastline, požete še zelene.
2. Država članica, ki se odloči, da bo uporabila vire statističnih podatkov, ki ne izvirajo iz statističnih raziskav, zagotovi, da bodo informacije iz takih virov vsaj enako kakovostne kot informacije, pridobljene iz statističnih raziskovanj.
3. Država članica, ki se odloči za uporabo administrativnih virov, vnaprej obvesti Komisijo in posreduje podrobnosti o uporabljenih metodah in kakovosti podatkov iz teh upravnih virov.
Člen 6
Pošiljanje Komisiji
1. Države članice pošljejo Komisiji (Eurostatu) podatke, določene v Prilogi, v rokih, navedenih za vsako tabelo.
2. Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a, da se spremenijo tabele za prenos podatkov, določene v Prilogi.
Ti delegirani akti ne spreminjajo pogostost poročanja in roke ali nalagajo znatnega dodatnega bremena na države članice ali dajalce podatkov.
Komisija ustrezno upraviči statistične ukrepe iz teh delegiranih aktov, po potrebi z uporabo prispevkov ustreznih strokovnjakov na podlagi analize stroškovne učinkovitosti, vključno z oceno bremena za dajalce podatkov in proizvodnih stroškov iz točke (c) člena 14(3) Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta ( 11 ).
Člen 7
Regionalna statistika
1. Pridelki, v Prilogi označeni z „R“, se zagotovijo za teritorialne enote NUTS 1 in NUTS 2, opredeljene v Uredbi (ES) št. 1059/2003. Izjemoma se lahko za Nemčijo in Združeno kraljestvo zagotovijo za teritorialne enote NUTS 1.
2. Spremenljivke z nizko ali nično prevalenco v državi članici se lahko izključijo iz regionalne statistike, če država članica obvesti Komisijo o vseh takih rastlinskih pridelkih in o pragu, ki se uporablja za nizko prevalenco za posamezne zadevne rastlinske pridelke, do konca koledarskega leta, neposredno pred vsakim obdobjem opazovanja.
Člen 8
Statistična kakovost in poročilo
1. V tej uredbi se za podatke, ki jih je treba poslati, uporabljajo naslednja merila kakovosti:
(a) „ustreznost“ označuje stopnjo, do katere statistika izpolnjuje sedanje in potencialne potrebe uporabnikov;
(b) „natančnost“ označuje približek ocenjenih vrednosti neznanim pravim vrednostim;
(c) „pravočasnost“ označuje obdobje med dostopnostjo informacij in dogodkom ali pojavom, ki ga opisujejo;
(d) „točnost“ označuje zamudo med datumom objave podatkov in ciljnim datumom (datumom, ko naj bi bili podatki dostavljeni);
(e) „dostopnost“ in „jasnost“ označujeta pogoje in načine na podlagi katerih lahko uporabniki pridobivajo, uporabljajo in razlagajo podatke;
(f) „primerljivost“ označuje merjenje vpliva razlik v uporabljenih statističnih konceptih, merskih orodjih in postopkih pri primerjavi statistike med geografskimi območji, sektorskimi področji ali v časovnem obdobju;
(g) „skladnost“ pomeni, da je mogoče podatke zanesljivo kombinirati na različne načine in v različne namene.
2. Vsaka tri leta, prvič pa 1. oktobra 2011, države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo poročilo o kakovosti poslanih podatkov.
3. V poročilu o kakovosti se z uporabo meril kakovosti iz odstavka 1 opišejo:
(a) organizacija statističnih raziskav, na katere se nanaša ta uredba, in uporabljena metodologija;
(b) raven natančnosti, doseženo za vzorčne raziskave, navedene v tej uredbi; in
(c) kakovost drugih virov, ki niso uporabljene raziskave.
4. Države članice obvestijo Komisijo o vsaki metodološki ali drugi spremembi, ki bi lahko znatno vplivala na statistiko. To naredijo najpozneje tri mesece po začetku veljavnosti te spremembe.
5. Upošteva se načelo, da morajo dodatni stroški in obremenitve ostati v razumnih mejah.
Člen 8a
Izvajanje pooblastila
1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.
2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 10. januarja 2014. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.
3. Pooblastilo iz člena 6(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.
4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.
5. Delegirani akt, sprejet v skladu s členom 6(2), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.
▼M1 —————
Člen 11
Razveljavitev
1. Brez poseganja v člen 2 se uredbi (EGS) št. 837/90 in (EGS) št. 959/93 razveljavita z učinkom od 1. januarja 2010.
Sklicevanje na razveljavljeni uredbi se šteje kot sklicevanje na to uredbo.
▼M1 —————
Člen 12
Začetek veljavnosti
Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Uporablja se od 1. januarja 2010.
Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.
PRILOGA
Tabela 1
Rastlinski pridelki z njiv
DEL A
|
|
Obdelovalno zemljišče (1 000 hektarov) |
Pospravljen pridelek (1 000 ton) |
Pridelek (100 kg/ha) |
||||||||
|
Roki za pošiljanje podatkovSpremenljivke |
31. jan. |
30. junij |
31. avg. |
30. sept. |
31. jan. |
30. sept. |
30. sept. |
31. okt. |
31. jan. |
30. sept. |
31. avg. |
|
leto n |
leto n |
leto n |
leto n |
leto n + 1 |
leto n + 1 |
leto n |
leto n |
leto n + 1 |
leto n + 1 |
leto n |
|
|
Št. roka |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
|
|
države članice nad pragom |
države članice nad pragom |
države članice nad pragom |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
države članice nad pragom |
|
Žita za proizvodnjo zrnja (vključno s semenom) (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
R |
— |
— |
x |
R |
— |
|
Žita (brez riža) za proizvodnjo zrnja (vključno s semenom) (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Navadna pšenica in pira (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Navadna ozimna pšenica in pira (1) |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Pšenica durum (1) |
x |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Rž in mešanice ozimnega žita (soržica) (1) |
x |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Ječmen (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Ozimni ječmen (1) |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Oves (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Mešanice jarih žit (mešanica zrnja brez soržice) (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Koruza za zrnje in koruza s storži (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Tritikala (1) |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Sirek (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Druga žita d. n. (ajda, proso, kanarska čužka itd.) (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Riž (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Riž indica |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Riž japonica |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
DEL B
|
|
Obdelovalno zemljišče (1 000 hektarov) |
Pospravljen pridelek (1 000 ton) |
Pridelek (100 kg/ha) |
||||||||
|
Roki za pošiljanje podatkovSpremenljivke |
31. jan. |
30. junij |
31. avg. |
30. sept. |
31. mar. |
30. sept. |
30. sept. |
31. okt. |
31. mar. |
30. sept. |
31. avg. |
|
leto n |
leto n |
leto n |
leto n |
leto n + 1 |
leto n + 1 |
leto n |
leto n |
leto n + 1 |
leto n + 1 |
leto n |
|
|
Št. roka |
1 |
2 |
3 |
4 |
5 |
6 |
7 |
8 |
9 |
10 |
11 |
|
|
države članice nad pragom |
države članice nad pragom |
države članice nad pragom |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
vse države članice |
države članice nad pragom |
|
Suhe stročnice in stročnice za pridelavo zrnja (vključno s semeni in mešanicami žit in stročnic) (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
R |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Krmni grah (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Bob in fižol (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
x |
— |
x |
x |
x |
— |
|
Volčji bob (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Druge suhe stročnice in beljakovinske rastline d. n. |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Korenovke |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Krompir (vključno s semenskim krompirjem) |
— |
x |
x |
x |
x |
x |
— |
x |
x |
x |
— |
|
Sladkorna pesa (brez semena) |
— |
x |
x |
x |
x |
R |
— |
x |
x |
R |
— |
|
Druge korenovke, d. n. |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Industrijske rastline |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Semena oljne ogrščice in oljne repice (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Semena ozimne oljne repice in oljne repice |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Sončnično seme (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Soja (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
R |
x |
x |
x |
R |
x |
|
Laneno seme (oljni lan) (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
R |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Bombaževo seme (1) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Druge oljnice d. n. (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Lan za vlakna |
— |
— |
— |
— |
x |
R |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Konoplja |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Bombažna vlakna |
— |
— |
— |
— |
x |
R |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Tobak |
— |
— |
— |
— |
x |
R |
— |
— |
x |
R |
— |
|
Hmelj |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Dišavnice, zdravilne rastline in začimbnice |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Energijske rastline d. n. |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
|
Rastline, požete še zelene z njiv |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Začasni travniki in pašniki |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Stročnice, požete še zelene |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Silažna koruza (1) |
— |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
x |
|
Druga žita, požeta še zelena (brez silažne koruze) (1) |
— |
— |
— |
— |
x |
x |
— |
— |
x |
x |
— |
(1) Proizvodnja teh proizvodov se navede v povprečni stopnji vlage, ki jo vsaka država članica januarja/marca leta n + 1 (stolpec 9) sporoči Komisiji.
Opomba: Stolpci 1, 2, 3 in 11 so obvezni za države članice, če je povprečna nacionalna letna proizvodnja v zadnjih 3 letih znašala več kot:
3 000 000 ton za navadno pšenico in piro,
1 000 000 ton za pšenico durum,
900 000 ton za ječmen,
100 000 ton za rž in mešanice ozimnega žita (soržica),
1 500 000 ton za koruzo za zrnje in koruzo s storži,
200 000 ton za tritikalo,
150 000 ton za oves,
150 000 ton za sirek,
150 000 ton za riž,
70 000 ton za krmni grah,
50 000 ton za bob in fižol,
300 000 ton za seme oljne ogrščice in oljne repice,
200 000 ton za sončnično seme,
60 000 ton za sojo,
700 000 ton za krompir (vključno s semenskim krompirjem),
2 500 000 ton za sladkorno peso (brez semena)
in 4 500 000 ton za silažno koruzo.
Tabela 2
Sveže zelenjadnice (vključno z melonami), jagode in gojene gobe
|
|
Pospravljena površina (1 000 hektarov) |
Pospravljen pridelek (1 000 ton) |
|
Roki za pošiljanje podatkovSpremenljivke |
31. mar. leto n + 1 |
31. mar. leto n + 1 |
|
Št. roka |
1 |
2 |
|
Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode |
x |
— |
|
Kapusnice |
— |
— |
|
Cvetača in brokoli |
x |
x |
|
Zelje |
x |
x |
|
Listnate in stebelne zelenjadnice (brez kapusnic) |
— |
— |
|
Por |
x |
x |
|
Zelena |
x |
x |
|
Solata |
x |
x |
|
Solata v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi) (1) |
x |
— |
|
Endivija |
x |
x |
|
Špinača |
x |
x |
|
Beluši |
x |
x |
|
Radič, za presno porabo |
x |
x |
|
Artičoke |
x |
x |
|
Plodovke (vključno z melonami) |
— |
— |
|
Paradižniki |
x |
x |
|
Paradižniki, za presno porabo |
x |
x |
|
Paradižniki v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi) (1) |
x |
— |
|
Kumare |
x |
x |
|
Kumare v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi) (1) |
x |
— |
|
Kumarice |
x |
x |
|
Jajčevci |
x |
x |
|
Bučke in vrtne buče |
x |
x |
|
Melone |
x |
x |
|
Lubenice |
x |
x |
|
Paprike (capsicum) |
x |
x |
|
Paprike (capsicum) v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi) (1) |
x |
— |
|
Gomolji in čebulnice |
— |
— |
|
Korenje |
x |
x |
|
Čebula |
x |
x |
|
Šalotka |
x |
x |
|
Gomoljna zelena |
x |
x |
|
Redkev |
x |
x |
|
Česen |
x |
x |
|
Sveže stročnice |
x |
— |
|
Svež grah |
x |
x |
|
Svež fižol |
x |
x |
|
Jagode |
x |
x |
|
Jagode v steklenjakih ali pod visoko zaščito (pod katero je mogoče hoditi) (1) |
x |
— |
|
Gojene gobe |
x |
x |
|
(1) Za države članice, ki imajo 500 hektarov ali več pospravljene površine, so ocene obvezne. |
||
Tabela 3
Trajni nasadi za prehrano ljudi
|
|
Pridelovalna površina (1 000 hektarov) |
Pospravljen pridelek (1 000 ton) |
|
|
Roki za pošiljanje podatkovSpremenljivke |
31. mar. leto n + 1 |
31. mar. leto n + 1 |
30. sept. leto n + 1 |
|
Št. roka |
1 |
2 |
3 |
|
Trajni nasadi za prehrano ljudi |
x |
— |
— |
|
Sadje z zmernih podnebnih območij |
— |
— |
— |
|
Jabolka |
x |
x |
— |
|
Jabolka, za presno porabo |
— |
x |
— |
|
Hruške |
x |
x |
— |
|
Breskve |
x |
x |
— |
|
Nektarine |
x |
x |
— |
|
Marelice |
x |
x |
— |
|
Češnje |
x |
x |
— |
|
Višnje |
x |
x |
— |
|
Slive |
x |
x |
— |
|
Sadje s subtropskih in tropskih podnebnih območij |
— |
— |
— |
|
Fige |
x |
x |
— |
|
Kivi |
x |
x |
— |
|
Avokado |
x |
x |
— |
|
Banane |
x |
x |
— |
|
Jagodičje (brez jagod) |
— |
— |
— |
|
Črni ribez |
x |
x |
— |
|
Maline |
x |
x |
— |
|
Oreški (1) |
— |
— |
— |
|
Navadni orehi |
x |
x |
— |
|
Lešniki |
x |
x |
— |
|
Mandeljni |
x |
x |
— |
|
Kostanj |
x |
x |
— |
|
Citrusi (1) |
x |
— |
— |
|
Pomaranče |
x |
— |
x |
|
Drobni citrusi |
x |
— |
x |
|
Satsume |
x |
— |
x |
|
Klementine |
x |
— |
x |
|
Limone in limete |
x |
— |
x |
|
Pomelo in grenivke |
x |
— |
x |
|
Grozdje (1) |
x |
x |
— |
|
Grozdje za vino |
x |
x |
— |
|
Grozdje za vino z zaščiteno označbo porekla (ZOP) |
x |
x |
— |
|
Grozdje za vino z zaščiteno geografsko označbo (ZGO) |
x |
x |
— |
|
Grozdje za druga vina d. n. (brez ZOP/ZGO) |
x |
x |
— |
|
Namizno grozdje |
x |
x |
— |
|
Grozdje za rozine |
x |
x |
— |
|
Oljke (1) |
— |
— |
— |
|
Namizne oljke |
x |
x |
— |
|
Oljke za olje |
x |
x |
— |
|
(1) Za države članice, ki imajo 500 hektarov ali več pridelovalne površine, so ocene obvezne. d. n. = drugje nerazvrščeno |
|||
Tabela 4
Raba kmetijskih zemljišč
|
|
Glavna površina (1 000 hektarov) |
|
Rok za pošiljanje podatkovSpremenljivke |
30. sept. leto n + 1 |
|
Kmetijsko zemljišče v uporabi |
R |
|
Njive |
R |
|
Žita za proizvodnjo zrnja (vključno s semenom) |
x |
|
Suhe stročnice in stročnice za proizvodnjo zrnja (vključno s semenom ter mešanicami žit in stročnic) |
x |
|
Krompir (vključno s semenskim krompirjem) |
x |
|
Sladkorna pesa (brez semena) |
x |
|
Industrijske rastline |
x |
|
Rastline, požete še zelene z njiv |
x |
|
Sveže zelenjadnice (vključno z melonami) in jagode |
x |
|
Cvetje in okrasne rastline (razen drevesnic) |
x |
|
Druge poljščine d. n. |
x |
|
Praha |
R |
|
Trajni pašniki in travniki |
R |
|
Trajni nasadi |
x |
|
Sadje, jagodičje in oreški (razen citrusov, grozdja in jagod) |
R |
|
Grozdje |
R |
|
Oljke |
R |
|
Drevesnice |
x |
|
d. n. = drugje nerazvrščeno |
|
( 1 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 19. februarja 2009 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 8. junija 2009.
( 2 ) UL L 88, 3.4.1990, str. 1.
( 3 ) UL L 98, 24.4.1993, str. 1.
( 4 ) Medinstitucionalni sporazum o boljši pripravi zakonodaje (UL C 321, 31.12.2003, str. 1).
( 5 ) UL L 321, 1.12.2008, str. 14.
( 6 ) UL L 154, 21.6.2003, str. 1.
( 7 ) UL L 179, 7.8.1972, str. 1.
( 8 ) UL L 87, 31.3.2009, str. 164.
( 9 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 10 ) UL L 189, 20.7.2007, str. 1.
( 11 ) Uredba (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. Marca 2009 o evropski statistiki ter razveljavitvi Uredbe (ES, Euratom) št. 1101/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o prenosu zaupnih podatkov na Statistični urad Evropskih skupnosti, Uredbe Sveta (ES) št. 322/97 o statističnih podatkih Skupnosti in Sklepa Sveta 89/382/EGS, Euratom, o ustanovitvi Odbora za statistične programe Evropskih skupnosti (UL L 87, 31.3.2009, str. 164).
( 12 ) Proizvodnja teh proizvodov se navede v povprečni stopnji vlage, ki jo vsaka država članica januarja/marca leta n + 1 (stolpec 9) sporoči Komisiji.