Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti tretjega pododstavka člena 104(14) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke ( 2 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Uredba Sveta (ES) št. 3605/93 z dne 22. novembra 1993 o uporabi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ki je priloga k Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti ( 3 ) je bila večkrat ( 4 ) bistveno spremenjena. Zaradi jasnosti in racionalnosti bi bilo treba navedeno uredbo kodificirati.

(2)

Protokol o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem s sklicevanjem na Evropski sistem integriranih gospodarskih računov (ESR), ki ga je nadomestil Evropski sistem nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti (sprejet z Uredbo [Sveta] (ES) št. 2223/96 z dne 25. junija 1996 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Skupnosti, v nadaljevanju ►M2 „ESR 2010“ ◄ ( 5 ), opredeljuje pojme „država“, „primanjkljaj“ in „investicija“. Natančne opredelitve so potrebne glede na klasifikacijske šifre ►M2 ESR 2010 ◄ . V okviru so potrebne uskladitve nacionalnih statistik ali iz drugih razlogov te opredelitve lahko spremenjene. O vsaki spremembi ESR bo odločal Svet v skladu z določbami Pogodbe o pristojnostih in postopkih.

(3)	Po ESA 95 obrestne mere v pogodbah o menjavi in dogovorih o obrestni meri (FRA) se klasificirajo v finančni račun in zahtevajo posebno obravnavanje glede podatkov, poslanih v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(4)	Pojem „dolg“ iz Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem je treba dopolniti s sklicevanjem na klasifikacijske šifre ►M2 ESR 2010 ◄ .

(5)

Pri izvedenih finančnih instrumentih, kakor so opredeljeni v ►M2 ESR 2010 ◄ , ne obstaja nominalna vrednost, ki bi bila enaka vrednosti za druge dolžniške instrumente. Zato je pomembno, da tako izvedeni finančni instrumenti niso vključeni v obveznosti, ki sestavljajo javni dolg za namene Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem. Pri obveznostih, ki jih urejajo sporazumi o določitvi menjalnega tečaja, se ta tečaj upošteva pri preračunavanju v nacionalno valuto.

(6)	►M2 ESR 2010 ◄ podrobno opredeljuje bruto domači proizvod v tekočih tržnih cenah, kar je primerno za izračun razmerja med javno-finančnim primanjkljajem in bruto domačim proizvodom ter med javnim dolgom in bruto domačim proizvodom iz člena 104 Pogodbe.

(7)

Konsolidirani javno-finančni odhodki za obresti so pomemben kazalec za spremljanje proračunskega stanja v državah članicah. Odhodki za obresti so zajeti v javnem dolgu. Javni dolg, o katerem morajo države članice poročati Komisiji, je treba konsolidirati znotraj državnega sektorja. Višini javnega dolga in odhodkov za obresti bi morala biti medsebojno usklajeni; metodologija ►M2 ESR 2010 ◄ (točka 1.58) upošteva, da so za določene vrste analiz konsolidirani agregati pomembnejši kot skupne bruto vrednosti.

(8)	Komisija ima na podlagi Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem nalogo, da priskrbi statistične podatke, potrebne za ta postopek.

(9)

Vlogo Komisije kot statističnega organa v tem okviru v imenu Komisije izrecno izvaja Eurostat. Eurostat mora kot oddelek Komisije, odgovoren za izvajanje nalog – naloženih Komisiji – v zvezi s pripravo statističnih podatkov Skupnosti, izvajati naloge v skladu z načeli nepristranskosti, zanesljivosti, relevantnosti, stroškovne učinkovitosti, statistične zaupnosti in preglednosti, kakor to določa Sklep Komisije 97/281/ES z dne 21. aprila 1997 o vlogi Eurostata pri pripravi statističnih podatkov Skupnosti ( 6 ). Izvajanje Priporočila Komisije z dne 25. maja 2005 o neodvisnosti, integriteti in odgovornosti nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti s strani nacionalnih statističnih organov in statističnih organov Skupnosti bi moralo spodbuditi načelo strokovne neodvisnosti, ustreznosti virov in kakovosti statističnih podatkov.

(10)	Eurostat je v imenu Komisije odgovoren za ocenjevanje kakovosti podatkov in zagotovitev podatkov, ki se v skladu s Sklepom Komisije 97/281/ES uporabljajo v okviru postopka v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

(11)	Med Komisijo in statističnimi organi držav članic je treba vzpostaviti stalen dialog, da se zagotovi kakovost dejanskih podatkov v poročilu držav članic in podatkov o temeljnih računih sektorja država, zbranih v skladu z ►M2 ESR 2010 ◄ .

(12)	Za redno in takojšnje poročanje držav članic Komisiji (Eurostatu) o njihovih načrtovanih in dejanskih primanjkljajih ter o višini njihovega dolga so potrebne podrobne določbe.

(13)

Komisija mora v skladu s členom 104c(2) in (3) Pogodbe spremljati razvoj proračunskega stanja in višine javnega dolga v državah članicah ter na podlagi meril za javnofinančni primanjkljaj in javni dolg preverjati upoštevanje proračunske discipline. Če država članica ne izpolnjuje zahtev katerega izmed ali obeh navedenih meril, mora Komisija upoštevati vse pomembne dejavnike. Komisija mora preveriti, ali v državi članici obstaja tveganje čezmernega primanjkljaja –

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

1. ►M2 Za namene Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem in te uredbe so izrazi iz odstavkov od 2 do 6 opredeljeni v skladu z Uredbo (EU) št. 549/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2013 o Evropskem sistemu nacionalnih in regionalnih računov v Evropski uniji (v nadaljnjem besedilu: ESR 2010). Šifre v oklepajih se nanašajo na ESR 2010. ◄

2. „Država“ pomeni sektor „države v širšem smislu“ (S.13), to je „centralno državo“ (S.1311), „federalno državo“ (S.1312), „lokalno državo“ (S.1313) in „sklade socialnega zavarovanja“ (S.1314), razen tržnih dejavnosti, kot so opredeljene v ►M2 ESR 2010 ◄ .

Izključitev tržnih dejavnosti pomeni, da sektor „države v širšem smislu“ (S.13) obsega samo institucionalne enote, katerih glavna dejavnost je opravljanje netržnih storitev.

3. „Javno-finančni primanjkljaj (presežek)“ pomeni neto zadolževanje (neto posojanje) ( ►M2 B.9 ◄ ) sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), kot je opredeljen v ►M2 ESR 2010 ◄ . Obresti, ki so del javno-finančnega primanjkljaja, so obresti ( ►M2 D.41 ◄ ), kot so opredeljene v ►M2 ESR 2010 ◄ .

4. „Javna investicija“ pomeni bruto investicije v osnovna sredstva (P.51) sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), kot je opredeljen v ►M2 ESR 2010 ◄ .

5. „Javni dolg“ pomeni stanje skupnega bruto dolga v nominalni vrednosti sektorja „države v širšem smislu“ (S.13), neplačanega ob koncu leta, razen obveznosti, za katere ima sektor „države v širšem smislu“ (S.13) ustrezna finančna sredstva.

Javni dolg sestavljajo obveznosti sektorja države v širšem smislu v naslednjih kategorijah: gotovina in vloge (AF.2), dolžniški vrednostni papirji (AF.3) ter posojila (AF.4), kot je opredeljeno v ESR 2010.

Nominalna vrednost obveznosti, neplačanih ob koncu leta, je njihova imenska vrednost.

Nominalna vrednost obveznosti, ki so vezane na indeks, je njihova imenska vrednost, popravljena za spremembo vrednosti glavnice, z upoštevanjem indeksa, ugotovljenega ob koncu leta.

Obveznosti v tuji valuti ali na podlagi pogodbe zamenjane iz ene tuje valute v eno ali več drugih tujih valut se preračunajo v druge tuje valute po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega leta.

Obveznosti v nacionalni valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v tujo valuto se preračunajo v tujo valuto po menjalnem tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah, in v nacionalno valuto na podlagi reprezentativnega tržnega menjalnega tečaja, ki velja na zadnji delovni dan vsakega leta.

Obveznosti v tuji valuti in na podlagi pogodbe zamenjane v nacionalno valuto se preračunajo v nacionalno valuto po tečaju, dogovorjenem v teh pogodbah.

6. „Bruto domači proizvod“ pomeni bruto domači proizvod v tekočih tržnih cenah (BDP tc) (B.1*g), kot je opredeljen v ►M2 ESR 2010 ◄ .

1. Zneski načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja in javnega dolga so zneski, ki jih države članice določijo za tekoče leto. To so najnovejše uradne napovedi, v katerih so upoštevane najnovejše odločitve za proračun, gospodarski razvoj in napovedi. Pripraviti jih je treba čim prej pred rokom za poročanje.

2. Zneski dejanskega javnofinančnega primanjkljaja in dejanska višina javnega dolga so ocenjeni, začasni, nedokončni ali dokončni rezultati za preteklo leto. Načrtovani in dejanski podatki glede opredelitev in konceptov tvorijo koherentno časovno zaporedje.

„Dostop“ pomeni, da se morajo zadevni dokumenti in druge informacije zagotoviti na zahtevo, bodisi takoj ali čim hitreje, glede na čas, ki je potreben za zbiranje zahtevanih informacij.

1. Države članice poročajo Komisiji (Eurostatu) o načrtovanih in dejanskih javnofinančnih primanjkljajih ter o višini javnega dolga dvakrat na leto, prvič pred 1. aprilom tekočega leta (leto n) in drugič pred 1. oktobrom leta n.

Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat), kateri nacionalni organi so pristojni za poročanje o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem.

3. Pred 1. oktobrom leta n morajo države članice poročati Komisiji (Eurostatu) njihov:

4. Znesek načrtovanega javnofinančnega primanjkljaja, ki ga država članica sporoči Komisiji (Eurostatu) v skladu z odstavkoma 2 in 3, je izražen v nacionalni valuti in v proračunskih letih.

Znesk dejanskega javnofinančenga primanjkljaja in dejanska višina javnega dolga, ki ju mora država članica sporočiti Komisiji (Eurostatu) v skladu z odstavkoma 2 in 3, sta izražena v nacionalni valuti in v koledarskih letih razen aktualnih ocen za leto n-1, ki so lahko izražene v proračunskih letih.

Kjer se proračunska leta razlikujejo od koledarskih, države članice sporočijo Komisiji (Eurostatu) tudi znesek dejanskega javnofinančnega primanjkljaja in dejansko višino javnega dolga v proračunskih letih za dve proračunski leti pred tekočim proračunskim letom.

Države članice v skladu s postopkom iz člena 3(1), (2) in (3) sporočijo Komisiji (Eurostatu) zneske odhodkov za javne investicije in obresti (konsolidiranih).

Države članice zagotovijo Komisiji (Eurostatu) napoved bruto domačega proizvoda za leto n in dejanske zneske bruto domačega proizvoda za leta n-1, n-2, n-3 in n-4 v istih časovnih obdobjih, kakršna določa člen 3(1).

1. Države članice obvestijo Komisijo (Eurostat) o kakršni koli večji spremembi zneskov dejanskih in načrtovanih javnofinančnih primanjkljajev ter o že sporočenih zneskih dolgov, takoj ko so ti spremenjeni zneski na voljo.

2. Večje spremembe že sporočenih dejanskih zneskov javnega dolga in javnofinančnega primanjkljaja se ustrezno dokumentirajo. V vsakem primeru se spremembe, ki imajo za posledico prekoračitev referenčnih vrednosti, določenih v Protokolu o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, ali spremembe, zaradi katerih država članica referenčnih vrednosti ne presega več, posredujejo v poročilu in ustrezno dokumentirajo.

Države članice objavijo dejanske podatke o primanjkljaju in dolgu za pretekla leta, sporočenim Komisiji Eurostatu, v skladu s členi 3 do 6.

1. Komisija (Eurostat) redno ocenjuje kakovost dejanskih podatkov v poročilu države članice ter temeljnih računov sektorja država v skladu z ►M2 ESR 2010 ◄ (v nadaljnjem besedilu „državni računi“). Kakovost dejanskih podatkov pomeni upoštevanje računovodskih pravil, popolnost, zanesljivost, pravočasnost in doslednost statističnih podatkov. Ocenjevanje bo osredotočeno na področja, ki so opredeljena v evidencah držav članic, npr. razmejitev državnega sektorja, klasifikacija državnih transakcij in obveznosti ter čas zbiranja.

2. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 223/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2009 o evropski statistiki ( 7 ) države članice v najkrajšem možnem času sporočijo Komisiji (Eurostatu) relevantne statistične informacije, ki se zahtevajo za oceno kakovosti podatkov.

Statistične informacije iz prvega pododstavka je treba omejiti na informacije, ki so nujno potrebne za preverjanje skladnosti s pravili ESR. „Statistične informacije“ so zlasti:

Obliko vprašalnikov določi Komisija (Eurostat) po posvetovanju z Odborom za monetarno, finančno in plačilnobilančno statistiko (v nadaljnjem besedilu: OMFPS).

3. Komisija (Eurostat) redno poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu držav članic. Poročilo vključuje skupno oceno dejanskih podatkov iz poročil držav članic glede upoštevanja računovodskih pravil, popolnosti, zanesljivosti, pravočasnosti in doslednosti podatkov.

1. Države članice Komisiji (Eurostatu) zagotovijo natančen popis metodologij, postopkov in virov, ki se uporabljajo za zbiranje dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih računih.

2. Popis se pripravi v skladu s smernicami, ki jih sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS.

3. Popis se posodablja v skladu s spremembami metodologij, postopkov in virov, ki so jih sprejele države članice za zbiranje statističnih podatkov.

5. Zadeve iz odstavkov 1, 2 in 3 se lahko obravnavajo v okviru obiskov iz člena 11.

1. V primeru dvoma glede pravilnega izvajanja računovodskih pravil ►M2 ESR 2010 ◄ zadevna država članica zaprosi Komisijo (Eurostat) za pojasnilo. Komisija (Eurostat) nemudoma preuči zadevo ter sporoči pojasnilo zadevni državi članici in, če je potrebno, tudi OMFPS.

2. Za primere, ki so po mnenju Komisije ali zadevne države članice zahtevni ali se nanašajo na splošni interes, sprejme Komisija (Eurostat) po posvetovanju z OMFPS odločitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 Komisija (Eurostat) objavi odločitev skupaj z mnenjem OMFPS.

1. Komisija (Eurostat) zagotovi stalen dialog s statističnimi organi držav članic. V ta namen Komisija (Eurostat) v vseh državah članicah redno izvaja obiske za dialog in morebitne metodološke obiske.

2. Ko Komisija (Eurostat) pripravlja obiske za dialog in metodološke obiske, posreduje svoje začasne ugotovitve zadevni državi članici v mnenje.

Obiski za dialog so namenjeni pregledu dejanskih podatkov, sporočenih v skladu s členom 8, preučitvi metodoloških vprašanj, razpravam o statističnih postopkih in virih, opisanih v evidencah, ter oceni skladnosti z računovodskimi pravili. Obiski za dialog se uporabljajo za ugotavljanje nevarnosti in morebitnih problemov glede kakovosti sporočenih podatkov.

1. Metodološki obiski so namenjeni spremljanju postopkov in preverjanju računov, ki utemeljujejo sporočene podatke, in pripravi podrobnih sklepov o kakovosti sporočenih podatkov, kot je opisano v členu 8(1).

2. Metodološki obiski se izvajajo le v izjemnih primerih, kadar se jasno ugotovijo znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov.

3. Za namene te uredbe se lahko šteje, da obstajajo znatna tveganja ali težave v zvezi s kakovostjo podatkov, ki jih je sporočila država članica, če:

4. Komisija (Eurostat) se večinoma ob upoštevanju meril iz odstavka 3, potem ko je obvestila OMFPS, odloči za metodološki obisk.

5. Komisija bi morala ekonomsko-finančnemu odboru zagotoviti popolne informacije o razlogih za metodološke obiske.

1. Od držav članic se pričakuje, da na zahtevo Komisije (Eurostata) prostovoljno zagotovijo pomoč strokovnjakov na področju nacionalnega računovodstva, vključno s pomočjo pri pripravi in opravljanju metodoloških obiskov. Ti strokovnjaki dajo pri opravljanju svojih nalog na voljo svoje neodvisno strokovno znanje. Seznam strokovnjakov na področju nacionalnega računovodstva se sestavi na podlagi predlogov, ki so jih nacionalni organi, pristojni za poročanje o čezmernem primanjkljaju, poslali Komisiji (Eurostatu).

Komisija določi pravila in postopke za izbiro strokovnjakov, ob upoštevanju ustrezne razdelitve strokovnjakov po državah članicah in ustrezne rotacije strokovnjakov med državami članicami, organizacije njihovega dela in finančnih podrobnosti. Komisija z državami članicami deli vse stroške, ki nastanejo zaradi pomoči nacionalnih strokovnjakov.

2. V okviru metodoloških obiskov ima Komisija (Eurostat) pravico do dostopa do računov vseh državnih organov na centralni, državni, lokalni ravni ter na ravni socialne varnosti, dati pa ji je treba tudi obstoječe temeljne podrobne računovodske in proračunske informacije.

Države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe, da olajšajo metodološke obiske. Navedeni obiski se lahko izvajajo v nacionalnih organih, vključenih v poročanje v okviru postopka čezmernega primanjkljaja, ter v vseh službah, neposredno ali posredno vključenih v pripravo državnih proračunov in dolgov. V obeh primerih nacionalni statistični uradi kot nacionalni koordinatorji v skladu s členom 5(1) Uredbe (ES) št. 223/2009 pomagajo Komisiji (Eurostatu) pri organizaciji in usklajevanju obiskov. Države članice zagotovijo, da navedeni nacionalni organi in službe ter po potrebi nacionalni organi, ki so po svoji dolžnosti odgovorni za nadzor javnih računov, uradnikom Komisije ali drugim strokovnjakom iz odstavka 1 tega člena zagotovijo pomoč, ki jo potrebujejo pri opravljanju svojih nalog, vključno s tem, da jim dajo na voljo dokumente za utemeljitev sporočenih dejanskih podatkov o primanjkljaju in dolgu ter o temeljnih državnih proračunskih podatkih. Zaupne evidence nacionalnega statističnega sistema ter druge tajne podatke bi bilo treba Komisiji (Eurostatu) sporočiti samo za namene ocene kakovosti. Strokovnjaki na področju nacionalnega računovodstva, ki pomagajo Komisiji (Eurostatu) v okviru metodoloških obiskov, pred dostopom do zaupnih evidenc ali podatkov podpišejo zavezo, da bodo spoštovali zaupnost.

3. Komisija (Eurostat) zagotovi, da uradniki in strokovnjaki, ki sodelujejo pri teh obiskih, izpolnjujejo merila tehnične usposobljenosti, poklicne neodvisnosti in varovanja zaupnosti.

Komisija (Eurostat) poroča Ekonomsko-finančnemu odboru o ugotovitvah obiskov za dialog in metodoloških obiskov, vključno s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice glede teh ugotovitev. Brez poseganja v določbe glede statistične zaupnosti iz Uredbe (ES) št. 322/97 se ta poročila po posredovanju Ekonomsko-finančnemu odboru objavijo skupaj s kakršnimi koli pripombami zadevne države članice.

1. Komisija (Eurostat) zagotovi dejanske podatke o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu za uporabo Protokola o postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem v treh tednih po rokih za poročanje iz člena 3(1) ali po spremembah iz člena 6(1). Podatki se zagotovijo z objavo.

2. Komisija (Eurostat) ne odlaša z zagotavljanjem dejanskih podatkov o javnofinančnem primanjkljaju in dolgu držav članic, če država članica ne sporoči svojih podatkov.

1. Komisija (Eurostat) lahko izrazi pridržke o kakovosti dejanskih podatkov v poročilu države članice. Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora zadržke, ki jih namerava izraziti in objaviti. Kadar se po objavi podatkov in pridržkov zadeva razreši, se takoj za tem objavi umik pridržkov.

2. Komisija (Eurostat) lahko spremeni dejanske podatke v poročilu države članice in zagotovi spremenjene podatke in obrazložitev sprememb, če obstajajo dokazi, da dejanski podatki v poročilu države članice niso v skladu z zahtevami člena 8(1). Komisija (Eurostat) najpozneje v treh delovnih dneh pred načrtovano objavo podatkov posreduje zadevni državi članici in predsedniku Ekonomsko-finančnega odbora spremenjene podatke in obrazložitev sprememb.

1. Države članice zagotovijo, da so dejanski podatki sporočeni Komisiji (Eurostatu) v skladu z načeli iz člena 2 Uredbe (ES) št. 223/2009. V tem okviru morajo nacionalni statistični organi zagotoviti, da so sporočeni podatki skladni s členom 1 te uredbe ter s temeljnimi računovodskimi pravili ►M2 ESR 2010 ◄ . Države članice zagotovijo, da se nacionalnim statističnim organom zagotovi dostop do vseh ustreznih informacij, potrebnih za opravljanje teh nalog.

2. Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da so institucije in uradniki, pristojni za poročanje o dejanskih podatkih in temeljnih državnih računih Komisiji (Eurostatu), odgovorni in delujejo v skladu z načeli iz člena 2 Uredbe (ES) št. 223/2009.

V primeru spremembe ►M2 ESR 2010 ◄ ali njegovih metodologij, o katerih odločata Evropski parlament in Svet ali Komisija v skladu s pravili o pristojnosti in postopkih iz Pogodbe in Uredbe (ES) št. 2223/96, Komisija v člene 1 in 3 te uredbe uvede nova sklicevanja na ►M2 ESR 2010 ◄ .

Sklicevanja na razveljavljeno uredbo, se štejejo kot sklicevanja na to uredbo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge II.

Ta uredba začne veljati na dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRIMERJALNA TABELA

Uredba (ES) št. 3605/93	Ta uredba
Oddelek 1	Poglavje I
Člen 1(1) do (5)	Člen 1(1) do (5)
Člen 2	Člen 1(6)
Člen 3	Člen 2
Oddelek 2	Poglavje II
Člen 4(1)	Člen 3(1)
Člen 4(2), prva do peta alinea	Člen 3(2), točke (a) do (e)
Člen 4(3), prva in druga alinea	Člen 3(3), točki (a) in (b)
Člen 4(4)	Člen 3(4)
Člen 5	Člen 4
Člen 6	Člen 5
Člen 7	Člen 6
Člen 8	Člen 7
Oddelek 2a	Poglavje III
Člen 8a(1)	Člen 8(1)
Člen 8a(2), prvi pododstavek	Člen 8(2), prvi pododstavek
Člen 8a(2), drugi pododstavek, prva do četrta alinea	Člen 8(2), drugi pododstavek, točke (a) do (d)
Člen 8a(2), tretji pododstavek	Člen 8(2), tretji pododstavek
Člen 8a(3)	Člen 8(3)
Člen 8b	Člen 9
Člen 8c	Člen 10
Člen 8d, prvi odstavek, prvi in drugi stavek	Člen 11(1)
Člen 8d, prvi odstavek, tretji stavek	Člen 11(3), tretji pododstavek
Člen 8d, drugi odstavek, prvi in drugi stavek	Člen 11(2)
Člen 8d, drugi odstavek, tretji stavek	Člen 11(3), drugi pododstavek
Člen 8d, drugi odstavek, četrti in peti stavek	Člen 11(3), prvi pododstavek
Člen 8d, tretji odstavek	Člen 11(4)
Člen 8e	Člen 12
Člen 8f	Člen 13
Oddelek 2b	Poglavje IV
Člen 8g	Člen 14
Člen 8h	Člen 15
Oddelek 2c	Poglavje V
Člen 8i	Člen 16
Člen 8j	Člen 17
—	Člen 18
—	Člen 19
—	Priloga I
—	Priloga II

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA SVETA (EU) št. 679/2010 z dne 26. julija 2010	L 198	1	30.7.2010
►M2	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 220/2014 z dne 7. marca 2014	L 69	101	8.3.2014

Uredba Sveta (ES) št. 3605/93	(UL L 332, 31.12.1993, str. 7).
Uredba Sveta (ES) št. 475/2000	(UL L 58, 3.3.2000, str. 1).
Uredba Komisije (ES) št. 351/2002	(UL L 55, 26.2.2002, str. 23).
Uredba Sveta (ES) št. 2103/2005	(UL L 337, 22.12.2005, str. 1).