To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o vizumskem informacijskem sistemu (VIS) in izmenjavi podatkov med državami članicami o vizumih za kratkoročno prebivanje (Uredba VIS)

Ta uredba določa namen, uporabnosti in odgovornosti za vizumski informacijski sistem (VIS), kot je določeno s členom 1 Odločbe 2004/512/ES. V njej so določeni pogoji in postopki za izmenjavo podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov za kratkoročno prebivanje in o odločitvah za njihovo reševanje, vključno z odločitvijo o razveljavitvi, preklicu ali podaljšanju vizumov, da se olajša obravnava tovrstnih vlog in z njimi povezanih odločitev.

VIS s shranjevanjem podatkov o identiteti, podatkov o potni listini in biometričnih podatkov v skupno odložišče podatkov o identiteti (CIR), vzpostavljeno s členom 17(1) Uredbe (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ), prispeva k olajševanju in pomoči pri pravilni identifikaciji oseb, ki so evidentirane v VIS, pod pogoji in za namene člena 20 navedene uredbe.

Namen VIS je z olajšanjem izmenjave podatkov med državami članicami o vlogah za izdajo vizumov in s tem povezanih spremljajočih odločitev izboljšati izvajanje skupne vizumske politike, konzularno sodelovanje in posvetovanje med centralnimi vizumskimi oblastmi za:

Razpoložljivost podatkov za preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj

Imenovani organi držav članic lahko v posebnih primerih in na obrazloženo zahtevo v pisni ali elektronski obliki dostopajo do podatkov, shranjenih v VIS iz členov 9 do 14, kadar obstajajo razumni razlogi za sklepanje, da bo uporaba podatkov VIS bistveno prispevala k preprečevanju, odkrivanju ali preiskovanju terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj. Europol ima dostop do VIS v mejah svojih pristojnosti in kadar je to potrebno za izpolnjevanje njegovih nalog.

Uporaba podatkov iz odstavka 1 se izvaja preko centralnih točk dostopa, ki so odgovorne za zagotavljanje doslednega upoštevanja pogojev dostopa in postopkov, določenih v Sklepu Sveta 2008/633/PNZ z dne 23. junija 2008 o dostopu pooblaščenih organov držav članic in Europola do VIS za namene preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj ( 2 ). Države članice lahko v okviru izpolnjevanja svojih ustavnih ali zakonskih zahtev imenujejo več centralnih točk dostopa, ki odražajo njihov organizacijski in upravni ustroj. V izjemno nujnih primerih lahko centralna(-e) točka(-e) dostopa prejme(-jo) elektronske ali ustne zahteve in šele naknadno preverijo, ali so izpolnjeni vsi pogoji za dostop, vključno s tistim, da je šlo za izjemno nujen primer. Naknadno preverjanje se izvede brez nepotrebnega odlašanja po obravnavi zahteve.

Podatke, pridobljene iz VIS v skladu s sklepom iz odstavka 2, se ne posreduje ali daje na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam. V izjemno nujnih primerih pa se takšni podatki lahko posredujejo ali dajo na razpolago tretji državi ali mednarodni organizaciji izključno zaradi preprečevanja in odkrivanja terorističnih dejanj in drugih hudih kaznivih dejanj ter pod pogoji, določenimi s tem sklepom. Države v skladu z nacionalnim pravom zagotovijo, da se evidence o takšnem posredovanju hranijo in da so na razpolago nacionalnim organom za varstvo podatkov, če ti tako zahtevajo. Za posredovanje podatkov, ki ga izvaja država članica, ki je vnesla podatke v VIS, velja pravo te države članice.

Ta uredba ne posega v kakršne koli obveznosti po veljavnem nacionalnem pravu, da se pristojnim organom zaradi preprečevanja, preiskovanja in pregona kaznivih dejanj sporočajo informacije o kakršnih koli kriminalnih dejavnostih, ki so jih organi iz člena 6 ugotovili pri opravljanju svojih nalog.

V VIS se zapišejo samo naslednje kategorije podatkov:

(a)

alfanumerični podatki o prosilcu ter podatki o zahtevanih, izdanih, zavrnjenih, razveljavljenih, preklicanih ali podaljšanih vizumih iz točk 1 do 4 člena 9 in členov 10 do 14;

(b)

fotografije iz točke 5 člena 9;

(c)

podatki o prstnih odtisih iz točke 6 člena 9;

(d)

povezave z drugimi vlogami iz člena 8(3) in 8(4).

1a.

CIR vsebuje podatke iz člena 9(4)(a) do (c) ter (5) in (6). Preostali podatki iz VIS pa se hranijo v centralnem sistemu VIS.

Sporočila, ki so poslana v okviru infrastrukture VIS iz člena 16, člena 24(2) in člena 25(2), brez poseganja v zapisovanje postopkov obdelave podatkov iz člena 34, ne bodo shranjena v VIS.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o upravljanju funkcije iz odstavka 2 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Dostop do VIS za vnos, spremembo ali izbris podatkov iz člena 5(1) je v skladu s to uredbo omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje organov, pristojnih za izdajo vizumov.

Dostop do VIS za vpogled v podatke je omejen izključno na ustrezno pooblaščeno osebje:

(a)

nacionalnih organov vsake države članice in organov Unije, ki so pristojni za namene členov 15 do 22, členov 22g do 22m in člena 45e te uredbe;

(b)

centralne enote ETIAS in nacionalnih enot ETIAS, imenovanih na podlagi členov 7 in 8 Uredbe (EU) 2018/1240 za namene členov 18c in 18d te uredbe ter za namene Uredbe (EU) 2018/1240 ter

(c)

nacionalnih organov vsake države članice in organov Unije, ki so pristojni za namene členov 20 in 21 Uredbe (EU) 2019/817.

Tak dostop je omejen na obseg, v katerem so podatki potrebni za izvajanje nalog teh organov in organov Unije v skladu z navedenimi nameni, in sorazmeren z zasledovanimi cilji.

Vsaka država članica imenuje pristojne organe, katerih ustrezno pooblaščeno osebje ima pravico do vnosa, spremembe, izbrisa ali uporabe podatkov znotraj VIS. Vsaka država članica Komisiji brez odlašanja posreduje seznam teh organov, vključno s tistimi iz člena 41(4), ter vsako s tem povezano spremembo. Ta seznam podrobno navaja, za kakšen namen lahko vsak organ obdeluje podatke v VIS.

Komisija v treh mesecih po začetku delovanja VIS v skladu s členom 48(1) objavi zbirni seznam v Uradnem listu Evropske unije. V primeru sprememb k temu seznamu objavi Komisija enkrat na leto posodobljeni zbirni seznam.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o upravljanju funkcije centraliziranega upravljanja seznama iz odstavka 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Vsak pristojen organ, pooblaščen za dostop do VIS v skladu s to uredbo, zagotovi, da je uporaba VIS nujna, primerna in sorazmerna z izpolnjevanjem nalog pristojnih organov.

Vsak pristojen organ zagotovi, da pri uporabi VIS ne diskriminira prosilcev in imetnikov vizumov na podlagi spola, rasnega ali etničnega porekla, vere ali prepričanja, invalidnosti, starosti ali spolne usmerjenosti ter da v celoti spoštuje človekovo dostojanstvo in integriteto prosilca ali imetnika vizuma.

►M1 Ko je vloga dopustna v skladu s členom 19 Uredbe (ES) št. 810/2009 ◄ , organ, pristojen za izdajo vizumov, nemudoma odpre dosje in vnese podatke iz člena 9 v VIS, v kolikor mora te podatke priskrbeti prosilec.

Po odprtju dosjeja organ, pristojen za izdajo vizumov, preko VIS v skladu s členom 15 preveri, ali znotraj njega obstaja predhodna registracija posameznega prosilca, ki jo je vnesla katera koli država članica.

Če se izkaže, da predhodna registracija istega prosilca že obstaja, organ, pristojen za izdajo vizumov, poveže vsak novo odprti dosje s prvotnim dosjejem.

Če prosilec potuje v skupini ali s svojim zakonskim partnerjem in/ali otroki, organ, pristojen za izdajo vizumov, ustvari dosje za vsakega prosilca posebej in poveže dosjeje oseb, ki potujejo skupaj.

Kjer se predložitev določenih podatkov ne zahteva na osnovi pravnih razlogov ali teh dejansko ni mogoče priskrbeti, se v posebna podatkovna polja vnese „se ne uporablja“. V primeru prstnih odtisov sistem za namene člena 17 dovoljuje razlikovanje med primeri, ko prstnih odtisov ni treba priskrbeti zaradi pravnih razlogov, in primeri, ko teh dejansko ni mogoče priskrbeti. Po izteku petletnega obdobja se ta funkcija ukine, razen če je Komisija ne potrdi na podlagi ocene iz člena 50(4).

Prosilec navede svoj sedanji poklic (poklicno skupino) na vnaprej določenem seznamu.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 48a za določitev vnaprej določenega seznama poklicev (poklicnih skupin).

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 48a, da se v priročniku določijo postopki in pravila, potrebni za poizvedbe, preverjanja in ocene.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 48a za podrobnejšo opredelitev tveganj, povezanih z varnostjo ali nezakonitim priseljevanjem, oziroma visokega tveganja za epidemijo na podlagi:

(a)

statističnih podatkov, generiranih v okviru SVI, iz katerih je razvidna nenormalna stopnja prekoračitev obdobja dovoljenega bivanja in zavrnitev vstopa v povezavi s posamezno skupino imetnikov vizumov;

(b)

statističnih podatkov, generiranih v okviru VIS v skladu s členom 45a, iz katerih je razvidna nenormalna stopnja zavrnitev vlog za izdajo vizuma zaradi tveganja za varnost ali nezakonito priseljevanje oziroma visokega tveganja za epidemijo v povezavi s posamezno skupino imetnikov vizumov;

(c)

statističnih podatkov, generiranih v okviru VIS v skladu s členom 45a in v okviru SVI, iz katerih so razvidne korelacije med informacijami iz obrazca vloge in prekoračitvami obdobij dovoljenega bivanja imetnikov vizumov ali zavrnitvami vstopa;

(d)

informacij držav članic, podprtih s konkretnimi indici in dokazi, o posebnih kazalnikih varnostnega tveganja ali groženj, ki jih ugotovi država članica;

(e)

informacij, podprtih s stvarnimi in na dokazih temelječimi elementi, ki jih predložijo države članice v zvezi z nenormalnimi stopnjami prekoračitev obdobij dovoljenega bivanja in zavrnitev vstopa za posamezno skupino imetnikov vizumov za državo članico;

(f)

informacij o specifičnem visokem tveganju za epidemijo, ki jih predložijo države članice, informacij o epidemiološkem nadzoru in ocen tveganja, ki jih predloži Evropski center za preprečevanje in obvladovanje bolezni, ter informacij o izbruhih bolezni, o katerih poroča Svetovna zdravstvena organizacija.

Komisija z izvedbenim aktom določi tveganja, kakor je opredeljeno v tej uredbi in delegiranem aktu iz odstavka 2 tega člena, na katerih temeljijo kazalniki posebnega tveganja iz odstavka 4 tega člena. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Posebna tveganja iz prvega pododstavka tega odstavka se pregledajo vsaj vsakih šest mesecev, Komisija pa po potrebi sprejme nov izvedbeni akt v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Ob odločitvi za izdajo vizuma organi, ki so izdali vizum, v prosilčev dosje dodajo naslednje podatke:

(a)

informacije o statusu, ki nakazujejo, da je bil vizum izdan;

(b)

naziv organa, ki je vizum izdal, vključno z naslovom organa, in informacijo o tem, ali je bil vizum izdan v imenu druge države članice;

(c)

kraj in datum odločitve o izdaji vizuma;

(d)

vrsto vizuma;

▼M3

(dd)

po potrebi informacijo o tem, da je bil vizum izdan z omejeno ozemeljsko veljavnostjo na podlagi člena 25(1)(b) Uredbe (ES) št. 810/2009;

▼B

(e)

številko enotne vizumske nalepke;

(f)

ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati, v skladu z ustreznimi določbami Skupnih konzularnih navodil;

(g)

datuma začetka in konca obdobja veljavnosti vizuma;

(h)

število vstopov, ki jih vizum dovoljuje na ozemlju veljavnosti vizuma;

(i)

trajanje bivanja, kot ga dovoljuje vizum;

(j)

po potrebi informacijo o tem, ali je bil vizum izdan na posebnem listu v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 333/2002 z dne 18. februarja 2002 o enotni obliki obrazcev, na katere se nalepi vizum, ki ga je izdala država članica imetnikom potnih listin, ki jih država članica, katera je obrazec izdala, ne priznava ( 6 );

▼M1

(k)

po potrebi podatek, da je bila vizumska nalepka izpolnjena ročno;

▼M3

(l)

po potrebi status osebe, v katerem je navedeno, da je državljan tretje države družinski član državljana Unije, za katerega se uporablja Direktiva 2004/38/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), ali državljana tretje države, ki na podlagi sporazuma med Unijo in njenimi državami članicami na eni strani in tretjo državo na drugi strani uživa pravico do prostega gibanja, enakovredno pravici državljanov Unije.

▼B

Če je vloga za izdajo vizuma umaknjena ali prosilec z njo ne nadaljuje postopka, še preden je sprejeta odločitev o izdaji vizuma, organ, pristojen za izdajo vizuma, pri katerem je bila vloga predložena, navede, da je bila vloga iz teh razlogov zaključena in datum, ko je bila vloga zaključena.

Če organ, pristojen za izdajo vizuma, ki zastopa drugo državo članico, prekine obravnavo vloge, v prosilčev dosje doda naslednje podatke:

Če je sprejet sklep o zavrnitvi vizuma, organ za izdajo vizumov, ki je vizum zavrnil, v dosje doda naslednje podatke:

▼M1

(a)

informacijo o tem, ali je bil vizum zavrnjen in ali ga je organ zavrnil v imenu druge države članice;

▼B

(b)

naziv organa, ki je vizum zavrnil, vključno z naslovom organa;

(c)

kraj in datum odločitve o zavrnitvi vizuma.

Prosilčev dosje prav tako vsebuje razloge za zavrnitev vizuma, ki so lahko eden ali več od naslednjih:

(a)

prosilec:

(i)

predloži lažno, ponarejeno ali prenarejeno potno listino;

(ii)

prosilec ne upraviči namena in ne izpolni pogojev za načrtovano bivanje;

(iii)

prosilec ne predloži dokazila o zadostnih sredstvih za preživljanje, tako za trajanje nameravanega bivanja kot za vrnitev v svojo matično državo ali državo stalnega prebivališča ali za tranzit v tretjo državo, v katero bo nedvomno sprejet, ali da je sposoben zakonito pridobiti navedena sredstva;

▼M2

(iv)

je prosilec v zadnjem 180-dnevnem obdobju na podlagi enotnega vizuma ali vizuma z omejeno ozemeljsko veljavnostjo že 90 dni bival na ozemlju držav članic;

▼M1

(v)

je oseba, za katero je bil v SIS razpisan ukrep za zavrnitev vstopa;

(vi)

predstavlja grožnjo javnemu redu, notranji varnosti ali javnemu zdravju, kot je opredeljeno v členu 2(19) drugega člena Zakonika o schengenskih mejah, ali mednarodnim odnosom katere koli države članice, zlasti če je bil razpisan ukrep v nacionalni zbirki podatkov držav članic za zavrnitev vstopa na isti podlagi;

(vii)

ne predloži dokazila, da ima ustrezno in veljavno potovalno zdravstveno zavarovanje, kjer je primerno;

(b)

predložene informacije o utemeljitvi namena in izpolnitvi pogojev nameravanega bivanja niso bile zanesljive;

(c)

namena prosilca, da bo ozemlje države članice zapustil pred iztekom zaprošenega vizuma, ni bilo moč preveriti;

(d)

prosilec ni predložil zanesljivega dokazila, da za vizum ni mogel predhodno zaprositi in je zanj zato zaprosil na meji.

Kadar je bilo odločeno, da se vizum razveljavi ali prekliče, vizumski organ, ki je sprejel odločitev, doda naslednje podatke v prošnji:

(a)

informacijo o tem, da je bil vizum razveljavljen ali preklican;

(b)

organ, ki je razveljavil ali preklical vizum, vključno z mestom, kjer se nahaja;

(c)

kraj in datum odločitve.

Prosilčev dosje prav tako vsebuje informacije o razlogih za razveljavitev ali preklic vizuma, ki so naslednji:

(a)

eden ali več razlogov iz člena 12(2);

(b)

zahteva imetnika vizuma, da se vizum prekliče.

Kadar je bilo odločeno, da se vizum razveljavi ali prekliče, organ, pristojen za izdajo vizumov, ki je sprejel odločitev, iz VIS nemudoma pridobi podatke iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) in jih uvozi v sistem vstopa/izstopa (SVI), ustanovljen z navedeno uredbo.

Kadar je bilo odločeno, da se podaljša obdobje veljavnosti vizuma in/ali trajanja bivanja na podlagi izdanega vizuma, vizumski organ, ki je podaljšal vizum, doda naslednje podatke v prošnjo:

▼B

(a)

informacijo o statusu, ki nakazuje, da je bil vizum podaljšan;

(b)

naziv organa, ki je vizum podaljšal, vključno z naslovom organa;

(c)

kraj in datum odločitve;

▼M1

(d)

številko vizumske nalepke podaljšanega vizuma;

▼B

(e)

datuma začetka in konca podaljšanega obdobja;

(f)

obdobje, za katerega je bilo dovoljeno bivanje podaljšano;

▼M1

(g)

ozemlje, znotraj katerega je imetnik vizuma upravičen potovati, če se ozemeljska veljavnost podaljšanega vizuma razlikuje od ozemeljske veljavnosti prvotnega vizuma;

▼B

(h)

vrsto vizuma, ki je bil podaljšan.

Prosilčev dosje prav tako vsebuje podatke o razlogih za podaljšanje vizuma, ki so lahko naslednji (eden ali več):

(a)

višja sila;

(b)

humanitarni razlogi;

▼M1 —————

▼B

(d)

resni osebni razlogi.

Organ, pristojen za izdajo vizumov, ki je sprejel odločitev o podaljšanju obdobja veljavnost vizuma, ali trajanja bivanja na podlagi izdanega vizuma, ali obeh, iz VIS nemudoma pridobi podatke iz člena 19(1) Uredbe (EU) 2017/2226 in jih uvozi v SVI.

Organi, pristojni za izdajo vizumov, v skladu z ustreznimi predpisi uporabljajo VIS za namene obravnave vlog in sprejemanje odločitev, ki se nanje nanašajo, vključno z odločitvami za razveljavitev, preklic, ►M1 ali podaljšanje vizumov ◄ .

Za namene iz odstavka 1 imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, dostop do iskanja z enim ali več sklopov naslednjih podatkov:

(a)

številka vloge;

▼M3

(b)

priimek, ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol;

(c)

vrsta in številka potne listine; tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine in datum izteka veljavnosti potne listine;

▼C1

(d)

priimek, ime in naslov fizične osebe ali ime in naslov družbe/druge organizacije iz točke 4(f) člena 9;

▼B

(e)

prstni odtisi;

(f)

število enotnih vizumskih nalepk in datum izdaje za vse predhodno izdane vizume.

Če se pri iskanju z enim ali več sklopi podatkov, ki so navedeni v odstavku 2, izkaže, da v VIS obstajajo prosilčevi podatki, imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, v skladu s členom 8(3) in (4) dostop do dosjeja/dosjejev in z njim(-i) povezanih dosjejev, izključno za namene, ki so navedeni v odstavku 1.

Za namen vpogleda v SVI zaradi obravnave vlog za izdajo vizuma in odločanju o njih v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2017/2226 imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, pravico do iskanja v SVI neposredno iz VIS v okviru enega ali več podatkov iz navedenega člena.

Kadar se pri iskanju v okviru podatkov iz odstavka 2 tega člena izkaže, da v VIS niso shranjeni podatki o državljanu tretje države, ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti državljana tretje države, imajo organi, pristojni za izdajo vizumov, dostop do podatkov za ugotavljanje istovetnosti v skladu s členom 20.

Za namene posvetovanja med centralnimi organi glede obravnave vlog za izdajo vizumov v skladu s členom 17(2) Schengenske konvencije se zahteva po posvetu in odgovori nanjo posredujejo v skladu z odstavkom 2 tega člena.

Država članica, ki je odgovorna za obravnavo vloge, zahtevo po posvetovanju, skupaj s številko vloge, vnese v VIS in navede državo članico ali države članice za posvetovanje.

VIS posreduje zahtevo po posvetovanju navedeni državi članici ali državam članicam.

Država članica ali države članice, ki so bile izbrane za posvetovanje, odgovore posredujejo v VIS, ki jih posreduje državi članici, ki je predložila zahtevo.

Postopek, ki je bil določen v odstavku 2, se lahko uporabi tudi pri prenosu informacij o izdaji vizumov z omejeno ozemeljsko veljavnostjo in drugih sporočil, ki so povezana s konzularnim sodelovanjem, kot tudi s prenosom zahtev pristojnim organom za posredovanje kopij potnih listin in drugih vlogi priloženih dokumentov in za prenos kopij teh dokumentov v elektronski obliki. Organi, pristojni za vizume, se na zahtevo nemudoma odzovejo.

Osebni podatki, ki so posredovani v skladu s tem členom, se uporabljajo izključno za posvetovanje med centralnimi nacionalnimi organi in konzularno sodelovanje.

Organi, pristojni za izdajo vizumov, imajo izključno za izdelavo poročil in v statistične namene dostop do naslednjih podatkov, ne da bi bilo omogočeno ugotavljanje istovetnosti posameznih prosilcev:

Od začetka delovanja SVI, kot je določeno v členu 66(1) Uredbe (EU) 2017/2226 se zaradi večje učinkovitosti in hitrejše mejne kontrole vzpostavi interoperabilnost med SVI in VIS. eu-LISA v ta namen vzpostavi varen komunikacijski kanal med centralnim sistemom SVI in centralnim VIS. Neposreden vpogled iz SVI v VIS in obratno je mogoč le, če je tako določeno v tej uredbi in v Uredbi (EU) 2017/2226. Ko zadevni organ začne ustrezni postopek, mora biti pridobivanje podatkov v zvezi z vizumi iz VIS, njihov izvoz v SVI in posodabljanje podatkov iz VIS v SVI avtomatizirano.

Interoperabilnost organom, pristojnim za izdajo vizumov, ki uporabljajo VIS, omogoči vpogled iz VIS v SVI:

(a)

pri obravnavi vlog za izdajo vizuma in odločanju o njih v skladu s členom 24 Uredbe (EU) 2017/2226 in členom 15(4) te uredbe;

(b)

pridobivanja podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz VIS in izvoza teh podatkov v SVI v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2017/2226 ter členoma 13 in 14 te uredbe.

Interoperabilnost mejnim organom, ki uporabljajo SVI, omogoči vpogled iz SVI v VIS zaradi:

(a)

pridobivanja podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz VIS in uvoza teh podatkov v SVI zaradi oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI v skladu s členi 14, 16 in 18 Uredbe (EU) 2017/2226 ter členom 18a te uredbe;

(b)

pridobivanja in uvoza podatkov v zvezi z vizumi neposredno iz VIS in uvoza teh podatkov v SVI v primeru razveljavitve, preklica ali podaljšanja vizuma v skladu s členom 19 Uredbe (EU) 2017/2226 ter členoma 13 in 14 te uredbe;

(c)

preverjanja verodostojnosti in veljavnosti vizuma, izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ), ali obojega, kot je navedeno v členu 18(2) te uredbe;

(d)

preverjanja, ali so državljani tretjih držav, ki so izvzeti iz vizumske obveznosti in za katere v SVI ni evidentirana individualna dokumentacija, predhodno evidentirani v VIS v skladu s členom 23 Uredbe (EU) 2017/2226 in členom 19a te uredbe;

(e)

kadar se istovetnost imetnika vizuma preverja s prstnimi odtisi, preverjanja istovetnosti imetnika vizuma s prstnimi odtisi v VIS v skladu s členom 23(2) in (4) Uredbe (EU) 2017/2226 ter členom 18(6) te uredbe.

Za delovanje spletne storitve SVI iz člena 13 Uredbe (EU) 2017/2226 VIS dnevno posodablja ločeno zbirko podatkov, ki je namenjena samo za branje, iz člena 13(5) Uredbe (EU) 2017/2226 z enosmerno pridobitvijo najmanjše potrebne podmnožice podatkov iz VIS.

Komisija v skladu s členom 36 Uredbe (EU) 2017/2226 sprejme ukrepe, potrebne za vzpostavitev interoperabilnosti in njeno zasnovo na visoki ravni. Upravljavski organ zaradi vzpostavitve interoperabilnosti s SVI zagotovi potreben razvoj in prilagoditve centralnega VIS, nacionalnega vmesnika v posamezni državi članici ter komunikacijske infrastrukture med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki. Države članice prilagodijo in razvijejo nacionalne infrastrukture.

Organi, ki so pristojni za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, imajo izključno za namen preverjanja istovetnosti imetnikov vizumov, verodostojnosti, časovne in ozemeljske veljavnosti ter statusa vizuma ali izpolnjevanja pogojev za vstop na ozemlje držav članic v skladu s členom 6 Uredbe (EU) 2016/399 dostop do VIS zaradi iskanja z naslednjimi podatki:

(a)

priimek, ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol; vrsta in številka potne listine ali listin; tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine ali listin; in datum izteka veljavnosti potne listine ali listin; ali

(b)

številka vizumske nalepke.

Kadar se začne iskanje v SVI v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226, pristojni mejni organ izključno za namene iz odstavka 1 tega člena začne iskanje v VIS neposredno iz SVI, pri čemer uporabi podatke iz točke (a) odstavka 1 tega člena.

Kadar se v SVI začne iskanje v skladu s členom 23(2) ali (4) Uredbe (EU) 2017/2226, lahko pristojni mejni organ, z odstopanjem od odstavka 2 tega člena, išče v VIS brez uporabe interoperabilnosti s SVI, kadar je to potrebno zaradi posebnih okoliščin, zlasti kadar je zaradi posebnega položaja državljana tretje države bolj ustrezno iskanje z uporabo podatkov iz točke (b) odstavka 1 tega člena, ali v primeru, ko je začasno tehnično nemogoče vpogledati v podatke SVI ali v primeru okvare SVI.

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da so v VIS shranjeni podatki o enem ali več izdanih ali podaljšanih vizumih, katerih obdobje veljavnosti še ni poteklo in so ozemeljsko veljavni za mejni prehod, ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena pravico do vpogleda v naslednje podatke iz zadevnega dosjeja in iz vseh z njim povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4):

(a)

informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno iz obrazca za pridobitev vizuma, ►C3 iz točk 2 in 4 člena 9; ◄

(b)

fotografije;

(c)

vnesene podatke iz členov 10, 13 in 14, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste vizume, katerih veljavnost je bila podaljšanja.

Poleg tega organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, za imetnike vizuma, za katere nekaterih podatkov ni treba zagotoviti iz pravnih razlogov ali pa jih dejansko ni mogoče zagotoviti, prejme obvestilo o posameznih zadevnih podatkovnih poljih, v katere se vnese „ni relevantno“.

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1 tega člena, izkaže, da podatki o osebi obstajajo v VIS, vendar ni evidentiran noben vizum, ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena pravico do vpogleda v naslednje podatke iz zadevnega dosjeja in iz vseh z njimi povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4):

(a)

informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno iz obrazca za pridobitev vizuma, ►C3 iz točk 2 in 4 člena 9; ◄

(b)

fotografije;

(c)

vnesene podatke iz členov 10, 13 in 14, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste vizume, katerih veljavnost je bila podaljšanja.

Poleg vpogleda na podlagi odstavka 1 tega člena organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, preveri istovetnost osebe v VIS, če se pri iskanju v okviru podatkov iz odstavka 1 tega člena izkaže, da so podatki o osebi evidentirani v VIS in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:

(a)

istovetnosti osebe ni mogoče preveriti v SVI v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226, ker:

(i)

imetnik vizuma še ni evidentiran v SVI;

(ii)

se na zadevnem mejnem prehodu istovetnost preverja z uporabo prstnih odtisov v skladu s členom 23(2) Uredbe (EU) 2017/2226;

(iii)

so prisotni pomisleki glede istovetnosti imetnika vizuma;

(iv)

obstajajo kateri koli drugi razlogi;

(b)

istovetnost osebe se lahko preveri v SVI, vendar se uporablja člen 23(5) Uredbe (EU) 2017/2226.

Organi, pristojni za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, preverijo prstne odtise imetnika vizuma in jih primerjajo s prstnimi odtisi, evidentiranimi v VIS. Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje iz odstavka 1 izvede le z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 1.

Pristojni organ lahko zaradi preverjanja prstnih odtisov v VIS, kot je določeno v odstavku 6, začne iskanje v VIS iz SVI.

Kadar preverjanje imetnika vizuma ali vizuma samega ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika vizuma ali verodostojnosti vizuma ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2).

Pridobivanje podatkov iz VIS zaradi oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI

Zgolj za namen oblikovanja ali posodobitve evidence o vstopu/izstopu ali evidence o zavrnitvi vstopa imetnika vizuma v SVI v skladu s členom 14(2) in členoma 16 in 18 Uredbe (EU) 2017/2226 ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, pravico, da iz VIS pridobi podatke, shranjene v sistemu VIS in navedene v točkah (c) do (f) člena 16(2) navedene uredbe, in jih uvozi v SVI.

Od datuma začetka delovanja ETIAS, kot je določeno v skladu s členom 88(1) Uredbe (EU) 2018/1240, se VIS poveže z ESP, da se omogočijo avtomatska preverjanja na podlagi člena 20, točke (c)(ii) člena 24(6) in točke (b) člena 54(1) navedene uredbe.

Avtomatska preverjanja na podlagi člena 20, točke (c)(ii) člena 24(6) in točke (b) člena 54(1) Uredbe (EU) 2018/1240 omogoča preverjanja v skladu s členom 20 navedene uredbe in nadaljnja preverjanja iz členov 22 in 26 navedene uredbe.

Za namene izvedbe preverjanj iz točke (i) člena 20(2) Uredbe (EU) 2018/1240 centralni sistem ETIAS uporablja ESP za primerjavo podatkov, shranjenih v ETIAS, s podatki, shranjenimi v VIS, v skladu s členom 11(8) navedene uredbe z uporabo podatkov iz tabele ustrezanja iz Priloge II k tej uredbi.

Centralna enota ETIAS ima za namene opravljanja nalog, ki so ji dodeljene z Uredbo (EU) 2018/1240, pravico dostopa do ustreznih podatkov iz VIS in do poizvedb v njih v skladu s členom 11(8) navedene uredbe.

Kadar preverjanje, ki ga opravi centralna enota ETIAS v skladu s členom 22 Uredbe (EU) 2018/1240, potrdi ujemanje med podatki, zabeleženimi v dosjeju prosilca v ETIAS, s podatki iz VIS ali kadar po takšnem preverjanju ostajajo dvomi, se uporabi postopek iz člena 26 navedene uredbe.

Nacionalne enote ETIAS iz člena 8(1) Uredbe (EU) 2018/1240 vpogledajo v VIS z istimi alfanumeričnimi podatki, kot se uporabljajo za avtomatska preverjanja na podlagi člena 20, točke (c)(ii) člena 24(6) in točke (b) člena 54(1) navedene uredbe.

Nacionalne enote ETIAS imajo za namene obravnavanja prošenj za potovalno odobritev na podlagi člena 8(2) Uredbe (EU) 2018/1240 začasni dostop do VIS, da vpogledajo vanj v načinu „samo za branje“. Nacionalne enote ETIAS lahko vpogledajo v podatke iz členov 9 do 14 te uredbe.

Po vpogledu nacionalnih enot ETIAS, kot so opredeljeni v členu 8(1) Uredbe (EU) 2018/1240 v VIS ustrezno pooblaščeno osebje nacionalnih enot ETIAS zabeleži rezultat vpogleda in ga zabeleži samo v dosjejih prosilcev v ETIAS.

Organi, ki so na ozemlju držav članic pristojni za preverjanje, ali so izpolnjeni pogoji za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic, imajo dostop do iskanja informacij preko številke vizumske nalepke, v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma ali številke vizumske nalepke, kar pa je namenjeno izključno za preverjanje istovetnosti imetnika vizuma in/ali verodostojnosti vizuma in/ali izpolnitve pogojev za vstop, krajše bivanje in prebivanje na ozemlju držav članic.

Za imetnike vizumov, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje opravi le na podlagi številke vizumske nalepke.

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da v VIS podatki o imetniku vizuma že obstajajo, ima pristojni organ izključno za namene, na katere se omenjeni odstavek nanaša, pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčevega dosjeja in v vse z njim povezane dosjeje v skladu s členom 8(4):

▼C1

(a)

informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge, iz točk 2 in 4 člena 9;

▼B

(b)

fotografije;

(c)

vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja ►M1 ————— ◄ , iz členov 10, 13 in 14.

Kadar preverjanje imetnika vizuma ali vizuma samega ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti imetnika vizuma, verodostojnosti vizuma in/ali potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje teh pristojnih organov dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2).

Uporaba VIS pred oblikovanjem individualne dokumentacije v SIV za državljane tretjih držav, izvzete iz vizumske obveznosti

Zaradi preverjanja, ali je oseba predhodno evidentirana v VIS, organi, pristojni za kontrolo na zunanjih mejah v skladu z Uredbo (EU) 2016/399, vpogledajo v VIS pred oblikovanjem individualne dokumentacije v SIV za državljane tretjih držav, izvzete iz vizumske obveznosti v skladu s členom 17 Uredbe (EU) 2017/2226.

Kadar se uporablja člen 23(4) Uredbe (EU) 2017/2226 in se pri iskanju iz člena 27 navedene uredbe izkaže, da podatki od državljanu tretje osebe niso evidentirani v SVI, ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, za namene odstavka 1 tega člena pravico do iskanja v VIS z naslednjimi podatki: priimek, ime ali imena; datum rojstva; državljanstvo ali državljanstva; spol; vrsta in številka potne listine; tričrkovna oznaka države izdajateljice potne listine in datum izteka veljavnosti potne listine.

Po začetku iskanja v SVI v skladu s členom 23(4) Uredbe (EU) 2017/2226 lahko organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena začne iskanje v VIS neposredno iz SVI, pri čemer uporabi alfanumerične podatke iz odstavka 2 tega člena.

Če se poleg tega pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 2, izkaže, da so podatki o državljanu tretje države evidentirani v VIS, organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, preveri prstne odtise državljana tretje države s prstnimi odtisi, evidentiranimi v VIS. Ta organ lahko izvede takšno preverjanje iz SVI. Za državljane tretjih držav, katerih prstnih odtisov ni mogoče uporabiti, se iskanje izvede le z alfanumeričnimi podatki iz odstavka 2.

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 2 tega člena, in preverjanju, izvedenemu v skladu z odstavkom 4 tega člena, izkaže, da so podatki o osebi evidentirani v VIS, ima organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, izključno za namene iz odstavka 1 tega člena pravico do vpogleda v naslednje podatke iz zadevnega dosjeja in iz vseh z njimi povezanih dosjejev v skladu s členom 8(4):

(a)

informacije o statusu in podatke, ki so bili vneseni neposredno iz obrazca za pridobitev vizuma, ►C3 iz točk 2 in 4 člena 9; ◄

(b)

fotografije;

(c)

vnesene podatke iz členov 10, 13 in 14, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste vizume, katerih veljavnost je bila podaljšanja.

Kadar preverjanje iz odstavka 4 ali 5 tega člena ni uspešno ali kadar obstajajo dvomi glede istovetnosti osebe ali verodostojnosti potne listine, ima ustrezno pooblaščeno osebje pristojnih organov za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, dostop do podatkov v skladu s členom 20(1) in (2). Organ, pristojen za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, lahko iz SVI izvede ugotavljanje istovetnosti iz člena 20.

Organi, ki so pristojni za izvajanje kontrole na mejah, na katerih se uporablja SVI, ali na ozemlju držav članic, glede tega ali so izpolnjeni pogoji za vstop ali začasno bivanje ali stalno prebivanje na ozemlju držav članic, imajo dostop do iskanja v VIS s prstnimi odtisi zadevne osebe, in sicer izključno zaradi ugotavljanja istovetnosti osebe, ki je bila morda predhodno evidentirana v VIS ali za katero je možno, da ne izpolnjuje ali da ne izpolnjuje več pogojev za vstop, začasno bivanje ali stalno prebivanje na ozemlju držav članic.

▼C1

Če prstnih odtisov te osebe ni mogoče uporabiti ali iskanje po prstnih odtisih ni uspešno, se iskanje izvede s pomočjo podatkov iz točke 4(a) in/ali (c) člena 9. Iskanje se lahko izvede v kombinaciji s podatki iz točke 4(b) člena 9.

▼B

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da v VIS podatki o prosilcu že obstajajo, ima pristojni organ izključno za namene, na katere se omenjeni odstavek nanaša, pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčevega dosjeja in v vse, z njim povezane dosjeje v skladu s členom 8(3) in (4):

(a)

številko vloge, informacije o statusu vloge in pristojni organ, kjer je bila predložena;

▼C1

(b)

podatke, ki so bili vneseni neposredno z vloge iz točke 4 člena 9;

▼B

(b)

fotografije;

(d)

vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, zavrnjene, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšanja ►M1 ————— ◄ , ali prošnje, katerih obravnava je bila prekinjena, iz členov 10 do 14.

Če ima oseba vizum, pristojni organ išče podatke v VIS sprva v skladu s členom 18 ali 19.

Izključno za namene določanja države članice, ki je pristojna za obravnavo prošnje za azil, v skladu s členoma 9 in 21 Uredbe (ES) št. 343/2003 imajo organi, pristojni za odločanje o azilu, dostop do iskanja informacij s pomočjo prstnih odtisov prosilca za azil.

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da sta izdaja vizuma, katerega veljavnost poteče v največ šestih mesecih pred vložitvijo prošnje za azil, in/ali vizuma, katerega veljavnost je podaljšana na obdobje največ šestih mesecev pred vložitvijo prošnje za azil, ima organ, pristojen za odločanje o azilu, izključno za namene iz odstavka 1, pravico do vpogleda v naslednje podatke vloge ter kar zadeva podatke zakonca in otroka iz točke (g) v skladu s členom 8(4):

(a)

številko vloge in naziv organa, ki je vizum izdal ali podaljšal, in informacijo o tem, ali je bil vizum izdan v imenu druge države članice;

(b)

podatke, vzete neposredno iz prošnje, v skladu s točko 4(a) in (b) člena 9;

(c)

vrsto vizuma;

(d)

obdobje veljavnosti vizuma;

(e)

čas trajanja nameravanega bivanja;

(f)

fotografije;

(g)

podatke iz točke 4(a) in (b) člena 9 povezanega dosjeja/povezanih dosjejev o zakoncu in otrocih.

VIS lahko v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena uporabljajo samo imenovani nacionalni organi iz člena 21(6) Uredbe (ES) št. 343/2003.

Z izključnim namenom obravnave prošnje za azil imajo organi, ki so pristojni za odločanje o azilu, v skladu s členom 21 Uredbe (ES) št. 343/2003 dostop do iskanja informacij s pomočjo prstnih odtisov prosilca za azil.

▼C1

▼B

Če se pri iskanju v okviru podatkov, ki so navedeni v odstavku 1, izkaže, da v VIS podatki o izdanem vizumu že obstajajo, ima pristojni organ izključno za namene, na katere se omenjeni odstavek nanaša, pravico do vpogleda v naslednje podatke prosilčevega dosjeja in v vse z njim povezane dosjeje prosilca v skladu s členom 8(3) ter, kar zadeva podatke iz točke (e), v dosjeje zakonca in otrok v skladu s členom 8(4):

(a)

številko vloge;

▼C1

(b)

podatke, vzete neposredno s prošnje, v skladu s točko 4(a), (b) in (c) člena 9;

▼B

(c)

fotografije;

(d)

vnesene podatke, ki kakor koli zadevajo izdane, razveljavljene ali preklicane vizume ali tiste, katerih veljavnost je bila podaljšana ►M1 ————— ◄ , iz členov 10, 13 in 14;

▼C1

(e)

podatke iz točke 4(a) in (b) člena 9 povezanega dosjeja/povezanih dosjejev o zakoncu in otrocih.

▼B

VIS lahko v skladu z odstavkoma 1 in 2 tega člena uporabljajo samo imenovani nacionalni organi iz člena 21(6) Uredbe (ES) št. 343/2003.

VNOS IN UPORABA PODATKOV O VIZUMIH ZA DOLGOROČNO BIVANJE IN DOVOLJENJIH ZA PREBIVANJE

18.

Komisija sprejme delegirani akt v skladu s členom 48a, da se v priročniku določijo postopki in pravila, potrebni za poizvedbe, preverjanja in ocene.

Elektronski dosje vsakega prosilca se hrani v VIS za obdobje največ petih let, ne da bi to vplivalo na izbris iz členov 24 in 25 in vodenje evidenc iz člena 34.

Obdobje se začne:

(a)

z datumom poteka veljavnosti, če je bil vizum izdan;

(b)

z novim datumom poteka veljavnosti, če je bil vizum podaljšan;

(c)

z datumom odprtja prosilčevega dosjeja v VIS, če je bila vloga umaknjena ali je bilo obravnavanje vloge zaključeno ali prekinjeno;

(d)

z datumom odločitve vizumskega organa, če je bil vizum zavrnjen, razveljavljen, preklican ►M1 ————— ◄ .

Po poteku obdobja iz odstavka 1 VIS avtomatično izbriše prosilčev dosje in vse povezave do njega, kot je navedeno v členu 8(3) in (4).

Samo odgovorna država članica ima pravico do spremembe podatkov, ki so bili posredovani v VIS, in jih lahko popravi oziroma izbriše.

Če ima država članica dokaze o netočnosti podatkov, shranjenih v VIS, oziroma dokaze, da niso bili obdelani v skladu s to uredbo, o tem nemudoma obvesti odgovorno državo članico. Takšno obvestilo je lahko poslano preko infrastrukture VIS.

Odgovorna država preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi oziroma izbriše.

Dosje prosilca in povezave iz člena 8(3) in (4), ki se nanašajo na prosilca, ki je pridobil državljanstvo katere koli države članice pred iztekom obdobja, določenega s členom 23(1), država članica, ki je zadevni dosje in povezave ustvarila, takoj izbriše iz VIS.

Vsaka država članica v primeru, ko je prosilec pridobil njeno državljanstvo, o tem nemudoma obvesti odgovorno državo članico oz. odgovorne države članice. Takšno obvestilo je lahko poslano preko infrastrukture VIS.

Če sodišče ali pritožbeni organ prekliče zavrnitev vizuma, država članica, ki je vizum zavrnila, izbriše podatke iz člena 12 takoj, ko postane odločitev o preklicu zavrnitve vizuma pravnomočna.

Po prehodnem obdobju je za operativno upravljanje centralnega VIS in nacionalnih vmesnikov odgovoren upravljavski organ („upravljavski organ“), ki se financira iz proračuna Evropske unije. Upravljavski organ v sodelovanju z državami članicami zagotovi, da se za centralni VIS in nacionalne vmesnike vedno uporablja najboljša razpoložljiva tehnologija, ki je predmet analize stroškov in koristi.

Upravljavski organ je odgovoren tudi za naslednje naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki:

(a)

nadzor;

(b)

varnost;

(c)

usklajevanje odnosov med državami članicami in ponudnikom.

Komisija je odgovorna za vse druge naloge v zvezi s komunikacijsko infrastrukturo med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki, zlasti za:

(a)

naloge v zvezi z izvrševanjem proračuna;

(b)

nabavo in posodabljanje;

(c)

pogodbena vprašanja.

3a.

Upravljavski organ je od 30. junija 2018 odgovoren za naloge iz odstavka 3.

Komisija je v prehodnem obdobju, dokler upravljavski organ iz odstavka 1 ne prevzame svojih nalog, odgovorna za operativno upravljanje VIS. V skladu z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 10 ), lahko Komisija upravljanje in naloge za izvrševanje proračuna zaupa nacionalnim organom javnega sektorja iz dveh različnih držav članic.

Vsak nacionalni organ javnega sektorja iz odstavka 4 mora izpolnjevati naslednja merila izbora:

(a)

dokazati mora znatne izkušnje pri upravljanju obsežnega informacijskega sistema;

(b)

imeti mora strokovno znanje o delovanju in varnostnih zahtevah obsežnega informacijskega sistema;

(c)

imeti mora dovolj izkušenega osebja z ustreznim strokovnim in jezikovnim znanjem za delo na področju mednarodnega sodelovanja, kot to zahteva VIS;

(d)

razpolagati mora z varno in posebej prilagojeno opremo, ki zlasti lahko podpira in zagotavlja neprekinjeno delovanje obsežnih informacijskih sistemov; ter

(e)

delovati mora v upravnem okolju, ki mu omogoča, da ustrezno izvršuje naloge in se izogiba vsem navzkrižjem interesov.

Pred prenosom katerih koli pristojnosti iz odstavka 4 in potem v rednih časovnih presledkih Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o pogojih za prenos pristojnosti, natančnem obsegu takega prenosa in organih, ki so jim bile naloge zaupane.

Če Komisija v prehodnem obdobju v skladu z odstavkom 4 prenese svojo pristojnost, zagotovi, da se pri prenosu v celoti upoštevajo omejitve institucionalnega sistema, določenega v Pogodbi. Zlasti zagotovi, da ta prenos ne vpliva škodljivo na noben veljaven nadzorni mehanizem v okviru zakonodaje Skupnosti, naj bo to Sodišče, Računsko sodišče ali Evropski nadzornik za varstvo podatkov.

Operacijsko upravljanje sistema VIS v skladu s to uredbo obsega vse naloge, ki so potrebne za delovanje sistema 24 ur na dan in 7 dni na teden, zlasti vzdrževalna dela in tehnični razvoj, ki so potrebni za zagotovitev zadovoljive ravni delovanja sistema, zlasti glede časa, ki ga konzularna predstavništva potrebujejo za iskanje po osrednji bazi podatkov, ki bi moral biti čim krajši.

Brez poseganja v člen 17 Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, določenih v Uredbi (EGS, Euratom, ESPJ) št. 259/68 ( 11 ), upravljavski organ za vse osebje, ki dela s podatki VIS, uporablja ustrezna pravila glede poklicne molčečnosti ali druge enakovredne obveze zaupnosti. Obveza zaupnosti velja tudi po tem, ko te osebe zapustijo urad ali zaposlitev, ali po zaključku njihovih dejavnosti.

Glavni centralni VIS, ki opravlja funkcije tehničnega nadzora in upravljanja, je v Strasbourgu (Francija), varnostna kopija centralnega VIS, ki lahko zagotavlja vse funkcije glavnega centralnega VIS v primeru, da slednji odpove, pa je v kraju Sankt Johann im Pongau (Avstrija).

VIS je preko nacionalnega vmesnika zadevne države povezan z nacionalnim sistemom vsake države članice.

Vsaka država članica imenuje nacionalni organ, ki bo zagotavljal dostop do VIS pristojnim organom iz člena 6(1) in (2) ter povezoval navedeni nacionalni organ z nacionalnim vmesnikom.

Vsaka država članica spremlja avtomatske postopke za obdelavo podatkov.

Vsaka država članica je odgovorna za:

(a)

razvoj nacionalnega sistema in/ali njegove prilagoditve VIS v skladu s členom 2(2) Odločbe 2004/512/ES;

(b)

organizacijo, vodenje, delovanje in vzdrževanje svojega nacionalnega sistema;

(c)

vodenje in določanje dostopa ustrezno pooblaščenega osebja pristojnih nacionalnih organov do VIS v skladu s to uredbo ter za vzpostavitev in redno posodabljanje seznama takega osebja in njihovih profilov;

(d)

pokrivanje stroškov, ki nastanejo ob vzdrževanju nacionalnih sistemov, in stroškov vključenosti v nacionalni vmesnik, vključno z naložbami in operativnimi stroški za komunikacijsko infrastrukturo med nacionalnim vmesnikom in nacionalnim sistemom.

Preden je osebje organov s pravico do dostopa do VIS pooblaščeno za obdelavo podatkov, shranjenih v VIS, je deležno ustreznega usposabljanja o pravilih varnosti in zaščite podatkov ter je obveščeno o vseh ustreznih kaznivih dejanjih in kaznih.

Vsaka država članica zagotavlja zakonito obdelavo podatkov, zlasti pa zagotavlja, da ima le ustrezno pooblaščeno osebje dostop do podatkov, obdelanih v VIS, za namene izvajanja nalog v skladu s to uredbo. Odgovorna država članica zagotavlja zlasti, da:

(a)

so podatki pridobljeni zakonito;

(b)

so podatki v VIS vneseni zakonito;

(c)

so ob vnašanju v VIS podatki natančni in posodobljeni.

Upravljavski organ zagotavlja, da se VIS upravlja v skladu s to uredbo in izvedbenimi pravili iz člena 45(2). Upravljavski organ zlasti:

(a)

sprejema vse potrebne ukrepe za zagotovitev varnosti centralnega VIS in komunikacijske infrastrukture med centralnim VIS in nacionalnimi vmesniki, brez poseganja v odgovornosti vsake države članice;

(b)

zagotavlja dostop do podatkov, obdelanih v VIS, za izvajanje nalog upravljavskega organa le ustrezno pooblaščenemu osebju.

2a.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi in razvije mehanizem in postopke za preverjanje kakovosti ter ustrezne zahteve za skladnost z določbami o kakovosti podatkov. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Upravljavski organ obvesti Evropski parlament, Svet in Komisijo o ukrepih, ki jih sprejme v skladu z odstavkom 2.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi specifikacije navedenih standardov kakovosti. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Podatki, pridobljeni iz VIS, se lahko hranijo v nacionalnih podatkovnih zbirkah samo, če je to nujno potrebno v posameznem primeru v skladu z namenom VIS in z relevantnimi predpisi, vključno s tistimi, ki se nanašajo na varstvo podatkov, in ne dlje, kot je nujno za posamezen primer.

Odstavek 1 ne vpliva na pravico države članice, da v svojih nacionalnih podatkovnih zbirkah hrani podatke, ki jih je ta država članica vnesla v VIS.

Vsaka uporaba podatkov, ki ni v skladu z odstavkoma 1 in 2, se šteje za zlorabo po zakonodaji posamezne države članice.

Podatkov, ki so v skladu s tem sklepom obdelani v VIS, se ne posreduje ali daje na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam.

Z odstopanjem od odstavka 1 se lahko osebne podatke iz točke 4(a), (b), (c), (k) in (m) člena 9 posreduje ali da na razpolago tretjim državam ali mednarodnim organizacijam iz Priloge v posameznih primerih, če je to potrebno zaradi dokazovanja istovetnosti državljanov tretjih držav, vključno z namenom vračanja, le kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:

▼B

(a)

Komisija je sprejela sklep o ustrezni zaščiti osebnih podatkov v tej tretji državi v skladu s členom 25(6) Direktive 95/46/ES, ali pa obstaja med Skupnostjo in to tretjo državo veljaven sporazum o ponovnem sprejemu ali se uporabljajo določbe iz člena 26(1)(d) Direktive 95/46/ES;

(b)

tretja država ali mednarodna organizacija pristaneta na uporabo podatkov le za namen, za katerega so bili dani na voljo;

(c)

podatki se posredujejo ali se dajo na razpolago v skladu z ustreznimi določbami prava Skupnosti, zlasti s sporazumi o ponovnem sprejemu ter z nacionalnim pravom države članice, ki je podatke posredovala ali jih dala na razpolago, vključno s pravnimi določbami v zvezi z varnostjo in varstvom podatkov; ter

(d)

država članica, ki je vnesla podatke v VIS, je dala svoje soglasje.

Takšno posredovanje osebnih podatkov tretjim državam ali mednarodnim organizacijam ne posega v pravice beguncev in oseb, ki prosijo za mednarodno zaščito, še posebej kar zadeva njihovo nevračanje.

Odgovorna država članica zagotavlja varnost podatkov pred in med njihovim prenosom v nacionalni vmesnik. Vsaka država članica zagotavlja varnost podatkov, ki jih pridobi iz VIS.

Vsaka država članica v razmerju do svojega nacionalnega sistema sprejme potrebne ukrepe, vključno z varnostnim načrtom, za:

(a)

fizično zaščito podatkov, med drugim z izdelavo načrtov ukrepov za zaščito ključne infrastrukture ob nepredvidljivih dogodkih;

(b)

preprečitev dostopa nepooblaščenim osebam do nacionalnih objektov, v katerih država članica izvaja dejavnosti v skladu z nameni VIS (kontrola ob vstopu v objekt);

(c)

preprečitev nedovoljenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja nosilcev podatkov (nadzor nosilcev podatkov);

(d)

preprečitev nepooblaščenega vnosa podatkov in nepooblaščenega preverjanja, spreminjanja ali brisanja shranjenih osebnih podatkov (nadzor shranjevanja);

(e)

preprečitev nepooblaščene obdelave podatkov v VIS in kakršnega koli nepooblaščenega spreminjanja ali brisanja podatkov, ki so bili obdelani v VIS (nadzor vnosa podatkov);

(f)

zagotovitev, da se osebam, ki so pooblaščene za dostop do VIS, omogoči dostop samo do podatkov, ki so zajeti v njihovem pooblastilu za dostop, samo prek individualnih in edinstvenih uporabniških identitet ter tajnih načinov dostopa (nadzor dostopa do podatkov);

(g)

zagotovitev, da vsi organi, ki imajo pravico do dostopa do VIS, izdelajo profile, ki opisujejo funkcijo in odgovornosti oseb, ki so pooblaščene za dostop do podatkov, vnos, spremembo, posodobitev in brisanje ter iskanje podatkov, ter njihov profil na zahtevo nemudoma dajo na voljo nacionalnim nadzornim organom iz člena 41 (profili osebja);

(h)

zagotovitev, da je mogoče preveriti in ugotoviti, katerim organom je dovoljeno posredovati osebne podatke z uporabo opreme za sporočanje podatkov (nadzor sporočanja);

(i)

zagotovitev možnosti preverjanja in ugotavljanja, kateri podatki so bili obdelani v VIS ter kdo in kdaj jih je obdeloval in za kateri namen (nadzor beleženja podatkov);

(j)

preprečitev nepooblaščenega branja, kopiranja, spreminjanja ali brisanja osebnih podatkov med njihovim prenosom v ali iz VIS ali med prenosom nosilcev podatkov, zlasti z ustreznimi tehnikami šifriranja (nadzor prenosa);

(k)

spremljanje učinkovitosti varnostnih ukrepov iz tega odstavka in sprejemanje potrebnih organizacijskih ukrepov, povezanih z notranjim nadzorom, za zagotovitev skladnosti s to uredbo (samorevidiranje).

Upravljavski organ sprejme potrebne ukrepe, da doseže cilje iz odstavka 2 v zvezi z delovanjem VIS, vključno s sprejetjem varnostnega načrta.

Katera koli oseba ali država članica, ki je utrpela škodo zaradi nezakonitega postopka obdelave podatkov oziroma katerega koli dejanja, ki je v neskladju s to uredbo, je upravičena do nadomestila države članice, ki je odgovorna za povzročeno škodo. Ta država članica je v celoti ali delno izvzeta iz odgovornosti, če dokaže, da ni odgovorna za dogodek, iz katerega izvira škoda.

Če kakršno koli neizpolnjevanje obveznosti iz te uredbe s strani države članice povzroči škodo VIS, je država članica za takšno škodo odgovorna, razen v primeru, da upravljavski organ ali druga država članica, ki sodeluje v VIS, nista sprejela primernih ukrepov za preprečitev tovrstne škode ali zmanjšanje njenega vpliva.

Zahteve za nadomestilo škode iz odstavkov 1 in 2, za katero je odgovorna obtožena država članica, urejajo določbe njene nacionalne zakonodaje.

Vsaka država članica in upravljavski organ vodijo evidence o vseh postopkih obdelave podatkov v VIS. Te evidence prikazujejo:

(a)

namen dostopa iz člena 6(1) in členov od 15 do 22;

(b)

datum in uro;

(c)

vrsto prenesenih podatkov iz členov od 9 do 14;

(d)

vrsto uporabljenih podatkov pri poizvedovanju iz člena 15(2), člena 17 in členov 18(1) in (6), 19(1), 19a(2) in (4), 20(1), 21(1) in 22(1); ter

(e)

naziv pristojnega organa, ki vnaša ali pridobiva podatke.

Poleg tega vsaka država članica vodi evidenco o osebju, ki je ustrezno pooblaščeno za vnos ali pridobivanje podatkov.

1a.

Za naloge iz člena 17a se vodi evidenca o vseh postopkih obdelave podatkov v VIS in v SVI v skladu s tem členom in členom 46 Uredbe (EU) 2017/2226.

Takšne evidence se lahko uporabljajo zgolj za nadzor varstva podatkov v okviru dopuščenih načinov obdelave podatkov in zagotovitve njihove varnosti. Evidence se z ustreznimi ukrepi zaščitijo pred nepooblaščenim dostopom in se izbrišejo po enem letu od izteka obdobja hrambe, ki je predpisano s členom 23(1), razen če niso potrebne za že začete nadzorne postopke.

Dnevniki vseh postopkov obdelave podatkov, ki se izvedejo v VIS in ETIAS na podlagi člena 20, točke (c)(ii) člena 24(6) in točke (b) člena 54(1) Uredbe (EU) 2018/1240, se vodijo v skladu s členom 34 te uredbe in členom 69 Uredbe (EU) 2018/1240.

Države članice zagotovijo, da vsak organ, ki je pooblaščen za dostop do podatkov v VIS, sprejme ukrepe, potrebne za zagotovitev skladnosti s to uredbo, in po potrebi sodeluje z nacionalnim nadzornim organom.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za vsako zlorabo podatkov, vnesenih v VIS, naložijo kazni, vključno z administrativnimi in/ali kazenskimi sankcijami v skladu z nacionalnim pravom, ki so učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Odgovorna država članica obvesti prosilce in osebe iz točke 4(f) člena 9 o naslednjem:

(a)

identiteti upravljavca iz člena 41(4), vključno z njegovimi kontaktnimi podatki;

(b)

namenih, za katere bodo podatki obdelani znotraj VIS;

(c)

kategorijah prejemnikov podatkov, vključno z organi iz člena 3;

(d)

obdobju hrambe podatkov;

(e)

da je uporaba podatkov obvezna za obravnavo vloge;

(f)

pravici do dostopa do podatkov, ki se nanašajo nanje, pravici do zahteve, da se popravijo napačni podatki, ki se nanašajo nanje, ali izbrišejo nezakonito obdelani podatki, ki se nanašajo nanje; o pravici do obveščanja o postopkih za uveljavljanje teh pravic ter o kontaktnih podatkih nacionalnih nadzornih organov iz člena 41(1), ki obravnavajo zahteve glede varstva osebnih podatkov.

Informacije iz odstavka 1 se prosilcu v pisni obliki posredujejo takoj, ko so pridobljeni podatki z obrazca za pridobitev vloge, fotografija in podatki o prstnih odtisih, kot je to določeno v točkah 4, 5 in 6 člena 9.

Informacije, na katere se nanaša odstavek 1, se osebam iz točke 4(f) člena 9 posredujejo v obliki obrazcev, ki jih podpišejo tiste osebe, ki zagotovijo dokaze o povabilu, sponzorstvu in nastanitvi.

Kadar ni takšnega obrazca, ki bi ga omenjene osebe podpisale, se te informacije sporočijo v skladu s členom 11 Direktive 95/46/ES.

Ne glede na obveznost zagotavljanja drugih informacij v skladu s členom 12(a) Direktive 95/46/ES ima vsaka oseba pravico do vpogleda podatkov v VIS, ki se nanašajo na njo, in podatkov o državi članici, ki jih je v VIS vnesla. Tak dostop do podatkov lahko odobri zgolj država članica. Vsaka država članica zabeleži vse zahteve za tak dostop.

Katera koli oseba, ki ugotovi, da so podatki o njej netočni, ima pravico do zahteve po njihovem popravku in njihovemu izbrisu, če dokaže, da so bili pridobljeni in vneseni nezakonito. Popravek in izbris podatkov v skladu s svojimi zakoni, uredbami in postopki izvede odgovorna država članica.

Če je zahteva iz odstavka 2 vložena pri državi članici, ki zanjo ni neposredno odgovorna, jo njeni organi posredujejo organom odgovorne države v roku 14 dni. Ta v roku enega meseca preveri točnost podatkov in zakonitost njihove obdelave v okviru VIS.

Če se izkaže, da so v VIS vneseni podatki res netočni ali so bili pridobljeni nezakonito, odgovorna država članica v skladu s členom 24(3) podatke popravi ali izbriše. Odgovorna država o popravku ali izbrisu podatkov zadevno osebo nemudoma obvesti.

Če se odgovorna država članica ne strinja, da so v VIS vneseni podatki netočni oziroma da so bili pridobljeni nezakonito, razloge za nestrinjanje s popravkom ali izbrisom podatkov, ki se na zadevno osebo nanašajo, pisno opredeli in jih posreduje po pošti.

Odgovorna država članica zadevni osebi omogoči dostop do informacij, ki ji lahko pomagajo pri sprejemanju nadaljnjih odločitev, če se s pisno obrazložitvijo ne strinja. Omenjene informacije vključujejo možne ukrepe in pritožbe, ki jih zadevna oseba lahko naslovi na pristojne organe ali sodišča odgovorne države članice ter vsakršno možno pomoč, vključno s pomočjo nacionalnih nadzornih organov iz člena 41(1), ki je na voljo v skladu z zakoni, uredbami in postopki navedene države članice.

Države članice dejavno sodelujejo pri izvajanju pravic, ki so določene s členom 38(2), (3) in (4).

V vsaki državi članici nacionalni nadzorni organ na zahtevo pomaga in svetuje zadevni osebi pri izvajanju njenih pravic do popravka ali izbrisa podatkov, ki se nanjo nanašajo, v skladu s členom 28(4) Direktive 95/46/ES.

Nacionalni nadzorni organ odgovorne države članice, ki je podatke posredovala, in nacionalni nadzorni organi države članice, pri kateri je bila zahteva vložena, v ta namen sodelujejo.

V vsaki državi članici ima katera koli oseba pravico vložiti tožbo ali pritožbo pri pristojnem organu ali na sodišču države članice, ki ji je kršila pravico do dostopa do svojih podatkov oziroma pravico do njihovega popravka ali izbrisa v skladu s členom 38(1) in (2).

Pomoč nacionalnih nadzornih organov iz člena 39(2) je na voljo skozi ves postopek.

Organ ali organi, imenovani v vsaki državi članici ter s pooblastili iz člena 28 Direktive 95/46/ES (nacionalni nadzorni organ), neodvisno nadzorujejo zakonitost obdelave osebnih podatkov iz člena 5(1) s strani zadevne države članice ter njihovega prenosa v in iz VIS.

Nacionalni nadzorni organ zagotovi, da se vsaj vsaka štiri leta izvaja revizija postopkov obdelave podatkov v nacionalnem sistemu v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi.

Države članice nacionalnemu nadzornemu organu zagotovijo zadostna sredstva za izpolnjevanje poverjenih nalog iz te uredbe.

V povezavi z obdelavo osebnih podatkov v VIS vsaka država članica imenuje organ, ki bo v skladu s členom 2(d) Direktive 95/46/ES imel vlogo upravljavca in imel glavno odgovornost pri obdelavi podatkov te države članice. Vsaka država članica posreduje naziv tega organa Komisiji.

Vsaka država članica zagotovi nacionalnim nadzornim organom vse zahtevane informacije, zlasti informacije o dejavnostih, ki se izvajajo v skladu s členoma 28 in 29(1), omogoči jim dostop do seznamov iz člena 28(4)(c) ter evidenc iz člena 34 in kadar koli dovoli dostop do vseh njenih prostorov.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov preverja, da se dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov izvajajo v skladu s to uredbo. Pri tem se ravna po dolžnostih in pooblastilih, opredeljenih v členih 46 in 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Evropski nadzornik za varstvo podatkov zagotovi, da se vsaj na vsaka štiri leta izvede revizija dejavnosti upravljavskega organa v zvezi z obdelavo osebnih podatkov v skladu z ustreznimi mednarodnimi revizijskimi standardi. Poročilo o reviziji se pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, upravljavskemu organu, Komisiji in nacionalnim nadzornim organom. Upravljavski organ ima možnost podati pripombe pred sprejetjem poročila.

Upravljavski organ Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotavlja zahtevane podatke, mu omogoča dostop do vseh dokumentov in evidenc iz člena 34(1) in mu kadar koli dovoli vstop v vse svoje prostore.

Sodelovanje med nacionalnimi nadzornimi organi in Evropskim nadzornikom za varstvo podatkov

Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov, vsak v okviru svojih pristojnosti, dejavno sodelujejo v okviru svojih nalog in zagotavljajo usklajen nadzor nad VIS in nacionalnimi sistemi.

V okviru svojih pristojnosti si izmenjujejo ustrezne informacije, si pomagajo pri izvajanju revizij in pregledov, preučujejo težave pri razlagi ali uporabi te uredbe, preučujejo težave, ki nastanejo pri neodvisnem nadzoru ali uveljavljanju pravic oseb, na katere se podatki nanašajo, pripravijo usklajene predloge za skupne rešitve vseh težav in spodbujajo ozaveščenost o pravicah glede varstva podatkov, kolikor je to potrebno.

Nacionalni nadzorni organi in Evropski nadzornik za varstvo podatkov se v ta namen sestanejo najmanj dvakrat na leto. Stroške in organizacijo teh sestankov prevzame Evropski nadzornik za varstvo podatkov. Poslovnik se sprejme na prvem srečanju. Po potrebi skupaj oblikujejo nadaljnje delovne metode.

Vsaki dve leti Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in upravljavskemu organu pošljejo skupno poročilo o dejavnostih. To poročilo vsebuje poglavje o vsaki državi članici, ki ga pripravi nacionalni nadzorni organ te države članice.

Če Komisija v skladu s členom 26(4) te uredbe v prehodnem obdobju svoje pristojnosti prenese na drug organ ali organe, Evropskemu nadzorniku za varstvo podatkov zagotovi pravico in možnost polnega izvajanja njegovih nalog, vključno z možnostjo izvajanja pregledov na kraju samem, ali izvajanja vseh drugih pristojnosti, ki jih ima v skladu s členom 47 Uredbe (ES) št. 45/2001.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za razvoj centralnega sistema VIS, nacionalnih enotnih vmesnikov v vseh državah članicah ter komunikacijske infrastrukture med centralnim sistemom VIS in nacionalnimi enotnimi vmesniki, kar zadeva:

(a)

oblikovanje fizične sistemske arhitekture centralnega sistema VIS, vključno z njenim komunikacijskim omrežjem;

(b)

tehnične vidike, ki vplivajo na varstvo osebnih podatkov;

(c)

tehnične vidike, ki imajo pomembne finančne posledice za proračun držav članic ali ki imajo pomembne tehnične posledice za nacionalne sisteme;

(d)

razvoj varnostnih zahtev, vključno z biometričnimi vidiki.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi ukrepe, potrebne za tehnično izvajanje funkcij centralnega sistema VIS, zlasti za:

(a)

vnos podatkov in povezovanje vlog v skladu s členom 8, členi 10 do 14, členom 22a in členi 22c do 22f;

(b)

dostop do podatkov v skladu s členom 15, členi 18 do 22, členi 22g do 22k, členi 22n do 22r ter členoma 45e in 45f;

(c)

popravek, izbris in predčasen izbris podatkov v skladu s členi 23, 24 in 25;

(d)

vodenje in dostop do dnevnikov v skladu s členom 34;

(e)

posvetovalni mehanizem in postopke iz člena 16;

(f)

dostop do podatkov za namene priprave poročil in statistične namene v skladu s členom 45a.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi tehnične specifikacije glede kakovosti, ločljivosti ter uporabe prstnih odtisov in podobe obraza za biometrično preverjanje in ugotavljanje istovetnosti v VIS.

Izvedbeni akti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi podrobna pravila o pogojih delovanja portala za prevoznike ter pravila o varstvu in varnosti podatkov, ki se uporabljajo. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi avtentikacijsko za prevoznike. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Nadomestni postopki, v primeru, da prevozniki iz tehničnih razlogov ne morejo do dostopiti do podatkov

Komisija sprejme izvedbeni akt, s katerim določi podrobnosti nadomestnih postopkov, v primeru, ko je za prevoznike tehnično nemogoče dostopati do podatkov. Ta izvedbeni akt se sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Posvetovalni mehanizem iz člena 16 nadomesti schengensko posvetovalno omrežje z datumom, ki je določen v skladu s postopkom iz člena 49(3), ko vse države članice, ki na datum začetka veljavnosti te uredbe uporabljajo schengensko posvetovalno omrežje, sporočijo pravne in tehnične ukrepe za uporabo VIS za namen posvetovanja med centralnimi organi, pristojnimi za izdajo vizumov, glede vlog za izdajo vizumov, v skladu s členom 17(2) Schengenske konvencije.

Vsaka država članica uradno obvesti Komisijo, da je sprejela vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za prenos podatkov iz člena 5(1) v centralni VIS preko nacionalnega vmesnika.

Komisija določi datum začetka delovanja VIS, ko:

(a)

so ukrepi iz člena 45(2) sprejeti;

(b)

Komisija objavi uspešen zaključek celovitega preskusa VIS, ki ga izvede skupaj z državami članicami;

(c)

države članice po potrditvi tehničnih ukrepov Komisijo obvestijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje podatkov iz člena 5(1) v VIS za vse vloge iz prve regije, določene v skladu z odstavkom 4, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali posredovanje podatkov v imenu druge države članice.

Komisija obvesti Evropski parlament o rezultatih preskusa, ki ga izvede v skladu s točko (b) odstavka 1.

Za vse druge regije Komisija določi datum, s katerim postane posredovanje podatkov iz člena 5(1) obvezno, ko države članice obvestijo Komisijo, da so sprejele vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje podatkov iz člena 5(1) v VIS za vse vloge znotraj zadevne regije, vključno z ukrepi za zbiranje in/ali posredovanje podatkov v imenu druge države članice. Pred tem datumom lahko vsaka država članica začne delovati na katerem koli izmed teh področij takoj, ko uradno obvesti Komisijo, da je sprejela vse potrebne tehnične in pravne ukrepe za zbiranje in posredovanje vsaj podatkov iz člena 5(1)(a) in (b) v VIS.

Regije iz odstavkov 1 in 3 se določijo v skladu s postopkom iz člena 49(3). Merila za določanje teh regij bodo tveganje nezakonitega priseljevanja, grožnje nacionalni varnosti držav članic in izvedljivost zbiranja biometričnih podatkov z vseh lokacij te regije.

Komisija objavi datume za začetek delovanja v vsaki regiji v Uradnem listu Evropske unije.

Nobena država članica ne uporablja podatkov, ki so jih v VIS posredovale druge države članice, dokler jih v skladu z odstavkoma 1 in 3 ne začne vnašati tudi sama ali druga država članica, ki to državo članico predstavlja.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) in člena 22b(18) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 2. avgusta 2021. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

Prenos pooblastila iz člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) in člena 22b(18) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 9, člena 9h(2), člena 9j(2) ali člena 22b(18), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 68(1) Uredbe (EU) 2017/2226. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Upravljavski organ zagotovi vzpostavitev postopkov za nadzorovanje delovanja VIS v primerjavi z zastavljenimi cilji glede na rezultate, stroškovno učinkovitost, varnost in kakovost storitev.

Za namen tehničnega vzdrževanja ima upravljavski organ dostop do potrebnih informacij o postopkih obdelave podatkov, ki se izvajajo v VIS.

Dve leti po začetku delovanja VIS in nato vsaki dve leti upravljavski organ Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži poročilo o tehničnem delovanju VIS, vključno z njegovo varnostjo.

Tri leta po začetku delovanja VIS in vsaka naslednja štiri leta po tem Komisija oblikuje splošno oceno delovanja VIS. Skupna ocena vključuje pregled doseženih rezultatov glede na zastavljene cilje ter oceno veljavnosti temeljnih načel, uporabe te uredbe glede VIS, njegove varnosti, uporabe določb iz člena 31 ter vpliva izkušenj na bodoče delovanje. Komisija oceno posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu.

Državam članicam se da na voljo tehnična rešitev, ki jim olajša zbiranje teh podatkov na podlagi poglavja IIIb za namene priprave statističnih podatkov iz tega odstavka. Komisija z izvedbenimi akti sprejme specifikacije te tehnične rešitve. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 49(2).

Pred koncem obdobij iz člena 18(2) Komisija poroča o tehničnem napredku, ki je bil dosežen v zvezi z uporabo prstnih odtisov na zunanjih mejah in njenim pomenom za trajanje iskanja z uporabo številke vizumske nalepke v povezavi s preverjanjem prstnih odtisov imetnika vizuma, vključno s tem, ali pričakovano trajanje takšnega iskanja pomeni predolgo čakalno dobo na mejnih prehodih. Komisija oceno posreduje Svetu in Evropskemu parlamentu. Na podlagi ocene lahko Svet in Evropski parlament Komisijo zaprosita, naj po potrebi predloži ustrezne predloge sprememb k tej uredbi.

Države članice upravljavskemu organu in Komisiji zagotovijo podatke, potrebne za pripravo poročil iz odstavkov 3, 4 in 5.

Upravljavski organ Komisiji zagotovi vse podatke, potrebne za celovito oceno iz odstavka 4.

Dokler upravljavski organ ne prevzame svojih nalog, je Komisija v prehodnem obdobju odgovorna za pripravo in predložitev poročil iz odstavka 3.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Uporablja se od datuma iz člena 48(1).

Členi 26, 27, 32, 45, 48(1), (2) in (4) in člen 49 se uporabljajo od 2. septembra 2008.

V prehodnem obdobju iz člena 26(4) se sklicevanje na upravljavski organ v tej uredbi razume kot sklicevanje na Komisijo.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v državah članicah v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Evropske skupnosti.

Podatki iz člena 17(2) Uredbe (EU) 2018/1240, ki jih pošilja centralni sistem ETIAS	Ustrezni podatki VIS iz člena 9(4) te uredbe, s katerimi se primerjajo podatki v ETIAS
priimek	priimek
priimek ob rojstvu	priimek ob rojstvu (prejšnji priimek ali priimki);
ime oziroma imena	ime(-na)
datum rojstva	datum rojstva
kraj rojstva	kraj rojstva
država rojstva	država rojstva
spol	spol
sedanje državljanstvo	trenutno državljanstvo ali državljanstva in državljanstvo ob rojstvu
morebitna druga državljanstva	trenutno državljanstvo ali državljanstva ob in državljanstvo rojstvu
vrsta potne listine	vrsta potne listine
številka potne listine	številka potne listine
država izdaje potne listine	država, ki je izdala potno listino

( 1 ) Uredba (EU) 2019/817 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. maja 2019 o vzpostavitvi okvira za interoperabilnost informacijskih sistemov EU na področju meja in vizumov ter spremembi uredb (ES) št. 767/2008, (EU) 2016/399, (EU) 2017/2226, (EU) 2018/1240, (EU) 2018/1726 in (EU) 2018/1861 Evropskega parlamenta in Sveta ter Odločbe Sveta 2004/512/ES in Sklepa Sveta 2008/633/PNZ (UL L 135, 22.5.2019, str. 27).

( 5 ) UL L 81, 21.3.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1932/2006 (UL L 405, 30.12.2006, str. 23; popravljena različica v UL L 29, 3.2.2007, str. 10).

( 7 ) Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2004/38/ES z dne 29. aprila 2004 o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic, ki spreminja Uredbo (EGS) št. 1612/68 in razveljavlja Direktive 64/221/EGS, 68/360/EGS, 72/194/EGS, 73/148/EGS, 75/34/EGS, 75/35/EGS, 90/364/EGS, 90/365/EGS in 93/96/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 77).

( 8 ) Uredba (EU) 2017/2226 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2017 o vzpostavitvi sistema vstopa/izstopa (SVI) za evidentiranje podatkov o vstopu in izstopu ter podatkov o zavrnitvi vstopa državljanov tretjih držav pri prehajanju zunanjih meja držav članic in določitvi pogojev za dostop do SVI zaradi preprečevanja, odkrivanja in preiskovanja kaznivih dejanj ter spremembi Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma in Uredbe (ES) št. 767/2008 ter Uredbe (EU) št. 1077/2011 (UL L 327, 9.12.2017, str. 20).

( 9 ) Uredba (EU) 2016/399 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 9. marca 2016 o Zakoniku Unije o pravilih, ki urejajo gibanje oseb prek meja (Zakonik o schengenskih mejah) (UL L 77, 23.3.2016, str. 1).

( 10 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1525/2007 (UL L 343, 27.12.2007, str. 9).

( 11 ) UL L 56, 4.3.1968, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 337/2007 (UL L 90, 30.3.2007, str. 1).

( 12 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (ES) št. 810/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 13. julija 2009	L 243	1	15.9.2009
►M2	UREDBA (EU) št. 610/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. junija 2013	L 182	1	29.6.2013
►M3	UREDBA (EU) 2017/2226 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 30. novembra 2017	L 327	20	9.12.2017
►M4	UREDBA (EU) 2019/817 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. maja 2019	L 135	27	22.5.2019
►M5	UREDBA (EU) 2021/1134 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. julija 2021	L 248	11	13.7.2021
►M6	UREDBA (EU) 2021/1152 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 7. julija 2021	L 249	15	14.7.2021

►C1	Popravek, UL L 284, 12.11.2018, str. 39 (767/2008)
C2	Popravek, UL L 284, 12.11.2018, str. 38 (810/2009)
►C3	Popravek, UL L 117, 3.5.2019, str. 13 (2017/2226)