(a) projektiranje, proizvodnjo, vzdrževanje in rabo letalskih proizvodov, delov in naprav pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključene v projektiranje, proizvodnjo in vzdrževanje takšnih proizvodov, delov in naprav;

(b) osebje in organizacije, ki so vključeni v operacije zrakoplovov;

(c) projektiranje, vzdrževanje in obratovanje aerodromov, ter za osebje in organizacije, ki so v te dejavnosti vključeni, ter, brez poseganja v zakonodajo Skupnosti in nacionalno zakonodajo o okolju in načrtovanju rabe zemljišč, za zaščito okolice aerodromov;

(d) projektiranje, proizvodnjo in vzdrževanje opreme aerodromov pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključeni v te dejavnosti;

(e) projektiranje, proizvodnjo ter vzdrževanje sistemov in komponent za upravljanje zračnega prometa in navigacijske službe zračnega prometa („ATM/ANS“) pa tudi za osebje in organizacije, ki so vključeni v te dejavnosti;

(f) ATM/ANS kot tudi za osebje in organizacije, ki so vključeni v navedeno.

(a) kadar so proizvodi, deli, naprave, osebje in organizacije iz odstavka 1(a) in (b) uporabljeni v vojaških, carinskih, policijskih, iskalnih in reševalnih ter gasilskih dejavnostih, dejavnostih obalnih služb ali podobnih dejavnostih ali službah. Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da takšne dejavnosti ali službe ustrezno upoštevajo cilje te uredbe, kolikor je to izvedljivo;

(b) za aerodrome ali njihove dele pa tudi za opremo, osebje in organizacije iz odstavka 1(c) in (d), ki jih nadzoruje in upravlja vojska;

(c) za ATM/ANS, vključno s sistemi, komponentami, osebjem in organizacijami iz odstavka 1(e) in (f), ki jih zagotavlja ali daje na voljo vojska. Države članice zagotovijo, da so zrakoplovi iz točke (a) tega odstavka po potrebi ločeni od drugih zrakoplovov.

(a) zagotoviti visoko enotno stopnjo varstva okolja;

(b) olajšati prosti pretok blaga, oseb in storitev;

(c) spodbuditi stroškovno učinkovitost regulativnih in certifikacijskih postopkov ter se izogniti podvajanju na nacionalni in evropski ravni;

(d) pomagati državam članicam pri izpolnjevanju njihovih obveznosti po Čikaški konvenciji z oblikovanjem temelja za skupno razlago in enotno izvajanje njenih določb ter z zagotavljanjem, da bodo te v tej uredbi in predpisih za njeno izvajanje pravilno upoštevane;

(e) po vsem svetu uveljaviti stališča Skupnosti v zvezi z varnostnimi standardi in predpisi v civilnem letalstvu z vzpostavitvijo ustreznega sodelovanja s tretjimi državami in mednarodnimi organizacijami;

(f) zagotoviti enotne pogoje delovanja za vse akterje na notranjem trgu letalskega prometa.

(a) priprava, sprejetje in enotna uporaba vseh potrebnih predpisov;

(b) priznavanje, brez dodatnih zahtev, certifikatov, licenc, potrdil in drugih dokumentov, izdanih za proizvode, osebje in organizacije v skladu s to uredbo in njenimi izvedbenimi predpisi;

(c) ustanovitev neodvisne Evropske agencije za varnost v letalstvu (v nadaljevanju „Agencija“);

(d) enotno izvajanje vseh potrebnih predpisov s strani nacionalnih letalskih organov in Agencije na področjih, za katera so odgovorni.

(a) „stalni nadzor“ pomeni naloge, ki se jih opravlja zaradi preverjanja, ali se izpolnjujejo pogoji, pod katerimi je bil certifikat izdan, kadar koli v obdobju veljavnosti certifikata, ter prav tako sprejetje zaščitnih ukrepov;

(b) „Čikaška konvencija“ pomeni Konvencijo o mednarodnem civilnem letalstvu in njene priloge, podpisano v Čikagu, dne 7. decembra 1944;

(c) „proizvod“ pomeni zrakoplov, motor ali propeler;

(d) „deli in naprave“ pomenijo vse instrumente, opremo, mehanizme, dele, aparature, pribor, programsko opremo ali dodatno opremo, vključno s komunikacijsko opremo, ki se uporabljajo ali so namenjeni za delovanje ali krmiljenje zrakoplova med letom; sem sodijo tudi deli strukture zrakoplova, motorja ali propelerja ali oprema, ki se uporablja za manevriranje zrakoplova s tal;

(da) „komponente ATM/ANS“ pomenijo kakršne koli komponente, kakor so opredeljene v členu 2(19) Uredbe (ES) št. 549/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o določitvi okvira za oblikovanje enotnega evropskega neba (okvirna uredba) ( 10 );

(e) „certifikacija“ pomeni vse oblike priznavanja skladnosti proizvoda, dela ali naprave, organizacije ali osebe z veljavnimi zahtevami, vključno z določbami te uredbe in njenimi izvedbenimi predpisi, pa tudi izdajo ustreznih certifikatov, ki potrjujejo takšno skladnost;

(f) „usposobljen subjekt“ pomeni organ, kateremu je lahko dodeljena posebna naloga certificiranja s strani in pod nadzorom ter pristojnostjo Agencije ali nacionalnega letalskega organa;

(g) „certifikat“ pomeni kakršno koli potrdilo, licenco ali drug dokument, ki se izda kot rezultat certifikacije;

(h) „operator“ pomeni vsako pravno ali fizično osebo, ki upravlja ali namerava upravljati enega ali več zrakoplovov, ali ki se ukvarja z obratovanjem ali se namerava ukvarjati z obratovanjem enega ali več aerodromov;

(i) „komercialna dejavnost“ pomeni katero koli letalsko operacijo proti plačilu ali drugi protivrednosti, ki je na voljo javnosti ali ki se, ko ni na voljo javnosti, opravlja po pogodbi med operatorjem in odjemalcem, pri tem pa odjemalec ne nadzira operatorja;

(j) „kompleksni zrakoplov na motorni pogon“ pomeni:

(k) „simulacijska naprava za usposabljanje“ pomeni katero koli vrsto naprave, ki na tleh simulira pogoje letenja; sem sodijo simulatorji letenja, naprave za usposabljanje za letenje ter za postopke pri letenju in navigaciji ter osnovne naprave za usposabljanje za instrumentalno letenje;

(l) „rating“ pomeni vpis v licenci, ki določa privilegije, posebne pogoje ali omejitve, ki se nanašajo na njo;

(m) „aerodrom“ pomeni vsako določeno območje (vključno z vsemi objekti, napravami in opremo) na kopnem ali na vodi na fiksni ali plavajoči strukturi, ki se v celoti ali delno uporablja za prilete, vzlete ali premikanje zrakoplovov po površini;

(n) „oprema aerodroma“ pomeni opremo, aparature, pribor, programsko opremo ali dodatno opremo, ki se uporablja ali je namenjena za delovanje zrakoplova na aerodromu;

(o) „letališka ploščad“ pomeni določeno območje, namenjeno sprejemu zrakoplova za vstop ali izstop potnikov, natovarjanje ali raztovarjanje pošte ali tovora, polnjenje goriva, parkiranje ali vzdrževanje;

(p) „storitev upravljanja ploščadi“ pomeni storitev upravljanja dejavnosti in gibanja zrakoplovov in vozil na letališki ploščadi;

(q) „ATM/ANS“ pomeni funkcije upravljanja zračnega prometa, kakor so opredeljene v členu 2(10) Uredbe (ES) št. 549/2004, službe zračnega prometa, opredeljene v členu 2(4) navedene uredbe, in službe, ki se ukvarjajo s pridobivanjem in obdelavo podatkov ter formatiranjem in posredovanjem podatkov v splošnem zračnem prometu za namene varne zračne plovbe;

(r) „sistem ATM/ANS“ pomeni kakršno koli kombinacijo opreme in sistemov, povezanih z varnostjo, kakor so opredeljeni v členu 2(39) Uredbe (ES) št. 549/2004;

(s) „služba informacij o letenju“ pomeni službo, namenjeno zagotavljanju nasvetov in informacij, koristnih za varno in učinkovito izvedbo letov.

(a) projektirani ali proizvedeni v organizaciji, nad katero Agencija ali država članica zagotavlja nadzor varnosti; ali

(b) registrirani v državi članici, razen kadar se predpisani nadzor varnostni nad njimi prenese na tretjo državo in jih ne uporablja operator Skupnosti; ali

(c) registrirani v tretji državi in ki jih uporablja operator, za katerega država članica zagotavlja nadzor nad operacijami, ali ki jih na letih v smeri proti ozemlju Skupnosti in znotraj njega ali pri odletih z njega uporablja operator, ki ima sedež ali stalno bivališče v Skupnosti; ali

(d) registrirani v tretji državi ali registrirani v državi članici, ki je prenesla svoj predpisani varnostni nadzor na tretjo državo, in ki jih na letih v smeri proti ozemlju Skupnosti in znotraj njega ali pri odletih z njega uporablja operator tretje države,

(a) imajo asfaltirano vzletno-pristajalno stezo dolžine 800 metrov ali več; ali

(b) so namenjena samo helikopterjem,

— ne beleži več kot 10 000 potnikov letno, in

— letno upravlja manj kot 850 premikov, povezanih s tovorom.

(a) Proizvodi morajo imeti certifikat tipa. Certifikat tipa in potrditev sprememb takšnega certifikata tipa in dodatni certifikati tipa se izdajo, ko prosilec dokaže, da proizvod ustreza osnovam za certifikacijo tipa iz člena 20, določenim za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1, in kadar proizvod nima nobenih značilnosti ali lastnosti, ki bi vplivale na varnost njegove uporabe. Certifikat tipa zajema proizvod z vsemi vgrajenimi deli in napravami.

(b) Z ukrepi iz odstavka 5 se lahko določi zahteva po certificiranju v zvezi z deli in napravami. Certifikati za dele in naprave se izdajo, ko prosilec dokaže, da so deli in naprave skladni s podrobnimi plovnostnimi specifikacijami, določenimi za zagotovitev skladnosti z bistvenimi zahtevami iz odstavka 1.

(c) Zrakoplova se ne sme uporabljati, če nima veljavnega spričevala o plovnosti. Spričevalo se izda, ko prosilec dokaže, da je zrakoplov skladen s projektom tipa, potrjenim s certifikatom tipa, in ko s tem povezana dokumentacija, pregledi in preskusi dokazujejo, da je zrakoplov primeren za varno uporabo. Spričevalo o plovnosti ostane veljavno, dokler se začasno ne odvzame, razveljavi ali prekliče ter dokler se zrakoplov vzdržuje v skladu z bistvenimi zahtevami za stalno plovnost iz točke 1.d Priloge I in ukrepi, sprejetimi v skladu z odstavkom 5.

(d) Organizacije, pristojne za vzdrževanje proizvodov, delov in naprav, morajo dokazati, da so sposobne in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z njihovimi privilegiji. Razen če ni drugače dogovorjeno, se ta sposobnost in sredstva priznajo z izdajo potrdila organizacije. Privilegiji, ki se priznavajo odobreni organizaciji, in obseg potrdila so določeni v pogojih za odobritev.

(e) Organizacije, pristojne za projektiranje in proizvodnjo proizvodov, delov in naprav, morajo dokazati, da so sposobne in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z njihovimi privilegiji. Razen če ni drugače dogovorjeno, se ta sposobnost in sredstva priznajo z izdajo potrdila organizacije. Privilegiji, ki se priznavajo odobreni organizaciji, in obseg potrdila so določeni v pogojih za odobritev.

(f) od osebja, ki je odgovorno za sprostitev proizvoda, dela ali opreme v ponovno uporabo po vzdrževanju, zahteva, da imajo ustrezni certifikat („osebni certifikat“);

(g) sposobnost organizacij za usposabljanje vzdrževalcev, da izpolnjujejo obveznosti, povezane z njihovimi privilegiji glede izdaje licenc iz točke (f), prizna z izdajo potrdila.

(a) se lahko dovoljenje za letenje izda, ko se izkaže, da je zrakoplov sposoben za varno izvajanje osnovnega letenja. Takšno dovoljenje se izda z ustreznimi omejitvami, zlasti zaradi zaščite varnosti tretjih oseb;

(b) se lahko spričevalo o plovnosti z omejitvami izda za zrakoplov, za katerega certifikat tipa ni bil izdan v skladu z odstavkom 2(a). V takšnem primeru je treba dokazati, da zrakoplov izpolnjuje posebne plovnostne specifikacije in da je kljub odstopanju od bistvenih zahtev iz odstavka 1 primerno varen za ta namen. Zrakoplov, ki izpolnjuje pogoje za takšna spričevala z omejitvijo, in omejitve glede uporabe takšnega zrakoplova se določijo v skladu z ukrepi iz odstavka 5;

(c) kadar to opravičuje število zrakoplovov istega tipa, ki izpolnjujejo pogoje za spričevalo o plovnosti z omejitvami, se lahko izda certifikat tipa z omejitvami in določi ustrezno izhodišče za certifikacijo tipa.

(a) pogoje za določanje osnov za certifikacijo tipa, ki velja za proizvod, in obveščanje prosilca o tem;

(b) pogoje za določanje podrobnih plovnostnih specifikacij, ki veljajo za dele in naprave, in obveščanje prosilca o tem;

(c) pogoje za določanje posebnih plovnostnih specifikacij, ki veljajo za tiste zrakoplove, ki izpolnjujejo pogoje za spričevalo o plovnosti z omejitvami, in obveščanje prosilca o tem;

(d) pogoje za izdajo in razširjanje obveznih informacij za zagotovitev stalne plovnosti proizvodov;

(e) pogoje za izdajo, vzdrževanje, spremembe, začasen odvzem ali razveljavitev certifikatov tipa, certifikatov tipa z omejitvami, potrditev sprememb certifikatov tipa, posameznih spričeval o plovnosti, spričeval o plovnosti z omejitvami, dovoljenj za letenje in certifikatov proizvodov, delov in naprav, med drugim:

(f) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, začasni odvzem ali preklic potrdil organizacij, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 2(d), (e) in (g), ter pogoje, pod katerimi takšnih potrdil ni treba zahtevati;

(g) pogoje za izdajo, vzdrževanje, spremembo, začasen odvzem ali razveljavitev osebnih certifikatov, ki se zahtevajo v skladu z odstavkom 2(f);

(h) odgovornost nosilcev certifikatov;

(i) načini, kako zrakoplovi iz odstavka 1, ki niso zajeti v odstavku 2 ali 4, izkazujejo skladnost z bistvenimi zahtevami;

(j) načine, kako zrakoplovi iz člena 4(1)(c) izkazujejo skladnost z bistvenimi zahtevami.

(a) odražajo stanje tehnike in najboljšo prakso na področju plovnosti;

(b) upoštevajo izkušnje pri uporabi zrakoplovov z vsega sveta ter znanstveni in tehnični napredek;

(c) omogočajo takojšen odziv na ugotovljene vzroke nesreč in resnih incidentov;

(d) za zrakoplove iz člena 4(1)(c) ne uvajajo zahtev, nezdružljivih z obveznostmi Mednarodne organizacije za civilno letalstvo („ICAO“) držav članic.

(a) različne ratinge za licence in zdravniška spričevala pilotov, ki ustrezajo različnim vrstam izvajanih dejavnosti;

(b) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasni odvzem ali preklic licenc, ratingov za licence, zdravniških spričeval, potrdil in certifikatov iz odstavkov 2, 3, 4 in 5 ter pogoje, pod katerimi takih certifikatov in potrdil ni treba zahtevati;

(c) privilegije in odgovornosti imetnikov licenc, ratingov za licence, zdravniških spričeval, potrdil in certifikatov iz odstavkov 2, 3, 4 in 5;

(d) pogoje za pretvorbo obstoječih nacionalnih licenc pilotov in nacionalnih licenc letalskih inženirjev v pilotske licence ter pogoje za pretvorbo nacionalnih zdravniških spričeval v splošno priznana zdravniška spričevala;

(e) brez poseganja v določbe dvostranskih sporazumov, sklenjenih v skladu s členom 12, pogoje za priznavanje licenc iz tretjih držav;

(f) kako piloti zrakoplovov iz točk (a)(ii), (d) in (f) Priloge II, ko se ti uporabljajo za komercialni zračni prevoz, izpolnjujejo bistvene zahteve iz Priloge III.

(a) pogoje za upravljanje zrakoplova v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge IV in, če pride v poštev, Priloge Vb;

(b) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasni odvzem ali preklic dovoljenj iz odstavka 2 ter pogoje, pod katerimi se certifikat zamenja z izjavo operatorja, da je sposoben in ima sredstva za izvajanje odgovornosti, povezanih z upravljanjem zrakoplovov;

(c) privilegije in odgovornosti imetnikov certifikatov;

(d) pogoje in postopke v zvezi z izjavo operatorjev iz odstavka 3 in za nadzor nad njimi ter pogoje, pod katerimi se izjava zamenja z dokazom operatorja, da je sposoben in ima sredstva za izvajanje odgovornosti, povezanih z njegovimi privilegiji, priznanimi z izdajo certifikata;

(e) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasni odvzem ali preklic potrdil kabinskega osebja iz odstavka 4;

(f) pogoje, pod katerimi so operacije prepovedane, omejene ali zanje veljajo določeni pogoji zaradi varnosti;

(g) kako operacije zrakoplovov iz točke (a)(ii) in točk (d) in (h) Priloge II, ko se ti uporabljajo za komercialni zračni prevoz, izpolnjujejo ustrezne bistvene zahteve iz Priloge IV in, če pride v poštev, Priloge Vb.

— odražajo stanje tehnike in najboljše prakse s področja letalskih operacij,

— opredeljujejo različne vrste operacij ter dopuščajo določitev z njimi povezanih zahtev in prikazov skladnosti, sorazmernih z zahtevnostjo operacij in s tveganjem, ki ga te predstavljajo,

— upoštevajo izkušnje pri uporabi zrakoplovov z vsega sveta ter znanstveni in tehnični napredek,

— so, kar zadeva komercialni prevoz z letalom in brez poseganja v prejšnjo alineo, prvotno oblikovani na podlagi skupnih tehničnih zahtev in upravnih postopkov, določenih v Prilogi III k Uredbi (EGS) št. 3922/91,

— temeljijo na oceni tveganja in so sorazmerni z obsegom in dometom operacij,

— omogočajo takojšen odziv na ugotovljene vzroke nesreč in resnih incidentov,

— za zrakoplove iz člena 4(1)(c) ne uvajajo zahtev, nezdružljivih z obveznostmi ICAO držav članic,

— upoštevajo varnostne vidike v zvezi z ATM/ANS.

(a) za vsak aerodrom je potreben certifikat. Certifikat in potrditev sprememb takšnega certifikata se izdata, ko prosilec dokaže, da je aerodrom skladen s podlago za certifikacijo aerodroma iz točke (b) in da aerodrom nima značilnosti ali lastnosti, ki bi negativno vplivale na varnost njegovega obratovanja. Certifikat vključuje aerodrom, njegovo obratovanje in njegovo opremo, povezano z varnostjo;

(b) podlaga za certifikacijo aerodroma vključuje naslednje:

(c) z ukrepi iz odstavka 5 se lahko določi zahteva po certificiranju v zvezi z opremo aerodroma, pomembno za varnost. Certifikat za to opremo se izda, ko prosilec dokaže, da je oprema skladna s podrobnimi specifikacijami, določenimi za zagotavljanje izpolnjevanja bistvenih zahtev iz odstavka 1;

(d) organizacije, odgovorne za obratovanje aerodromov, dokažejo, da so sposobne in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z njihovimi privilegiji. Sposobnosti in sredstva se priznajo z izdajo certifikata iz točke (a). Priznajo se lahko tudi z izdajo ločenega certifikata, če se tako odloči država članica, na ozemlju katere je aerodrom. Privilegiji, ki se priznajo organizaciji s certifikatom, in obseg certifikata, vključno s seznamom aerodromov, ki bodo obratovali, so določeni v certifikatu;

(e) z odstopanjem od točke (d) lahko države članice odločijo, da imajo izvajalci storitev upravljanja ploščadi možnost, da izjavijo, da so sposobni in imajo sredstva za izvajanje obveznosti, povezanih z izvajanjem služb.

(a) pogoje za določanje podlage za certifikacijo aerodroma in obveščanje prosilca o tem;

(b) pogoje za določanje podrobnih specifikacij za opremo aerodroma in obveščanje prosilca o tem;

(c) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, začasni odvzem ali preklic certifikatov za aerodrome in certifikatov za opremo aerodromov, vključno z operativnimi omejitvami, povezanimi s posebnim projektom aerodroma;

(d) pogoje za obratovanje aerodroma v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge Va in, če pride v poštev, Priloge Vb;

(e) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, začasni odvzem ali preklic certifikatov iz odstavka 2(d);

(f) obveznosti za imetnike certifikatov;

(g) pogoje za sprejemanje in pretvorbo certifikatov za aerodrome, ki jih izdajo države članice, vključno z ukrepi, ki jih je posamezna država članica že pred začetkom veljavnosti te uredbe odobrila na podlagi sporočenih odstopanj iz priloge št. 14 k čikaški konvenciji;

(h) pogoje za odločitev o prepovedi izjem iz člena 4(3b), vključno z merili za aerodrome za tovorni promet, priglasitvijo izvzetih aerodromov in pregledom dovoljenih izjem;

(i) pogoje, pod katerimi so operacije prepovedane, omejene ali zanje veljajo posebni pogoji zaradi varnosti;

(j) pogoje in postopke v zvezi z izjavo izvajalcev služb iz odstavka 2(e) in nadzorom nad njimi.

(a) odražajo zadnje stanje tehničnega razvoja in najboljše prakse na področju aerodromov ter upoštevajo veljavne standarde in priporočene prakse Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO);

(b) so sorazmerni z velikostjo, prometom, vrsto in zapletenostjo aerodroma ter vrsto in obsegom dejavnosti obratovanja aerodromov;

(c) upoštevajo izkušnje pri obratovanju aerodromov z vsega sveta ter znanstveni in tehnični napredek;

(d) omogočajo takojšen odziv na ugotovljene vzroke nesreč in resnih incidentov;

(e) omogočajo zadostno prožnost za prilagojeno izpolnjevanje predpisov.

(a) pogoje za izvajanje ATM/ANS v skladu z bistvenimi zahtevami iz Priloge Vb in, če se uporablja, Priloge Va;

(b) pogoje za določanje podrobnih specifikacij za sisteme in komponente ATM/ANS in obveščanje prosilca o tem;

(c) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, začasni odvzem ali preklic certifikatov iz odstavkov 2 in 4;

(d) odgovornosti za imetnike certifikatov;

(e) pogoje in postopke v zvezi z izjavo izvajalcev služb iz odstavka 3 in za nadzor nad njimi;

(f) pogoje, pod katerimi so operacije prepovedane, omejene ali zanje veljajo posebni pogoji zaradi varnosti.

(a) odražajo zadnje stanje tehničnega razvoja in najboljše prakse na področju ATM/ANS;

(b) so sorazmerni z vrsto in zapletenostjo izvajanih služb;

(c) upoštevajo izkušnje pri ATM/ANS z vsega sveta ter znanstveni in tehnični napredek;

(d) se v kar največji možni meri pripravijo ob upoštevanju ustreznih določb Uredbe (ES) št. 549/2004 ter Uredbe (ES) št. 550/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o izvajanju navigacijskih služb zračnega prometa na enotnem evropskem nebu (Uredba o izvajanju služb) ( 13 ), Uredbe (ES) št. 551/2004 in Uredbe (ES) št. 552/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. marca 2004 o interoperabilnosti evropske mreže za upravljanje zračnega prometa (Uredba o interoperabilnosti) ( 14 ) ter zagotavljajo prehodne mehanizme, da se zagotovi neprekinjena veljavnost certifikatov, ki so že bili dodeljeni v skladu z navedenimi uredbami; v izhodišču vsebujejo varnostne predpise navedenih uredb in po potrebi, v primeru nadaljnjih sprememb, upoštevajo najnovejša dognanja znanstvenega in tehničnega napredka;

(e) omogočajo takojšen odziv na ugotovljene vzroke nesreč in resnih incidentov.

(a) različne ratinge in pooblastila za licence kontrolorjev zračnega prometa;

(b) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembe, omejitev, začasni odvzem ali preklic licenc, ratingov in pooblastil za licence, zdravniških spričeval, potrdil in certifikatov ter pogoje, pod katerimi taki certifikati in potrdila niso potrebni ter hkrati omogočajo prehodne mehanizme za zagotovitev neprekinjene veljavnosti že izdanih dovoljenj in certifikatov;

(c) privilegije in odgovornosti imetnikov licenc, ratingov in pooblastil za licence, zdravniških spričeval, potrdil in certifikatov;

(d) pogoje za sprejem in pretvorbo licenc kontrolorjev zračnega prometa in pogoje za sprejem in pretvorbo nacionalnih zdravniških spričeval v splošno priznana zdravniška spričevala.

(a) na kakšen način se lahko odobri upravljanje zrakoplovov ali delovanje posadke iz člena 4(1)(d), ki nima spričevala o plovnosti ali licence v skladu s standardi ICAO, na letih v smeri proti ozemlju Skupnosti in znotraj njega ali pri odletih z njega;

(b) pogoje za upravljanje zrakoplova v skladu z določbami iz odstavka 1;

(c) pogoje za izdajo, ohranitev, spremembo, omejitev, začasni odvzem ali preklic dovoljenja operatorja iz odstavka 2, ob čemer se upoštevajo certifikati, izdani v državi registracije ali državi operatorja, brez poseganja v Uredbo Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2111/2005 in njene izvedbene predpise;

(d) privilegije in odgovornosti imetnikov dovoljenj;

(e) pogoje in postopke v zvezi z izjavo operatorjev iz odstavka 3 in za nadzor nad njimi;

(f) pogoje, pod katerimi so operacije prepovedane, omejene ali zanje veljajo določeni pogoji zaradi varnosti v skladu s členom 22(1).

(a) ustrezno se uporabijo priporočene prakse in dokumenti z navodili ICAO;

(b) nobena zahteva ne presega tega, kar se zahteva od zrakoplovov iz člena 4(1)(b) in od operatorjev teh zrakoplovov;

(c) ustrezno se uporabijo ukrepi, izdani v skladu s členoma 5(5) in 8(5);

(d) postopek za pridobitev dovoljenj je v vsakem primeru preprost, sorazmeren, stroškovno učinkovit in smotrn ter dopušča določitev zahtev in prikazov skladnosti, sorazmernih z zahtevnostjo operacij in s tveganjem, ki ga te predstavljajo. Pri postopku se upoštevajo zlasti:

(e) upoštevajo se varnostni vidiki, povezani ATM/ANS.

(a) pogoje za zbiranje, izmenjavo in razširjanje podatkov;

(b) pogoje za izvajanje preverjanj na ploščadi, vključno s sistematičnimi preverjanji;

(c) pogoje, pod katerimi morajo zrakoplovi, ki ne izpolnjujejo zahtev te uredbe in njenih izvedbenih predpisov, ostati na tleh.

(a) Če ni sklenjenega sporazuma s Skupnostjo, lahko država članica ali Agencija izda certifikate na podlagi certifikacij, ki so jih pristojni organi tretje države izdali med izvajanjem sporazuma, sklenjenega med navedeno državo članico in zadevno tretjo državo pred začetkom veljavnosti s tem povezanih določb te uredbe, ter o tem uradno obvesti Komisijo in druge države članice. Agencija lahko takšne certifikate izda v imenu katere koli države članice med izvajanjem sporazuma, sklenjenega med eno od držav članic in zadevno tretjo državo.

(b) Če Komisija meni, da:

lahko po postopku iz člena 65(2) zahteva, da zadevna država članica sporazum spremeni, odloži njegovo uporabo ali se mu odpove v skladu s členom 307 Pogodbe.

(c) Države članice sprejmejo ustrezne ukrepe za odpoved takšnih sporazumov čim prej po začetku veljavnosti sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo na tistih področjih, ki jih ureja slednji sporazum.

(a) Agencija oceni, ali se varnostni problem lahko obravnava v okviru pooblastil, ki jih ima na podlagi člena 18(d). V tem primeru v enem mesecu po tem, ko je prejela uradno obvestilo v skladu z odstavkom 1, sprejme ustrezne sklepe.

(b) Če Agencija sklene, da varnostnega problema ni mogoče obravnavati v skladu s točko (a), v roku iz iste točke izda priporočilo v skladu s členom 18(b) o tem, ali je treba to uredbo ali njene izvedbene predpise spremeniti in ali je treba ukrepe, o katerih je bilo podano uradno obvestilo, preklicati ali ohraniti.

(a) posredovanju informacij osebam in organizacijam, ki jih potrebujejo za povečanje varnosti v letalstvu;

(b) omejitvi razširjanja informacij na tiste, ki so najbolj nujne za namen njihovih uporabnikov, s čimer se zagotovi ustrezna zaupnost takšnih informacij.

(a) izvaja vse naloge in oblikuje mnenja o vseh vprašanjih, ki jih zajema člen 1(1);

(b) pomaga Komisiji s pripravo ukrepov, ki jih je treba sprejeti za izvajanje te uredbe. Kadar ti vključujejo tehnične predpise in zlasti predpise, ki zadevajo konstrukcijo, načrtovanje ter operativne vidike, Komisija ne sme spreminjati vsebine teh ukrepov brez predhodne uskladitve z Agencijo. Agencija nudi Komisiji pri opravljanju njenih nalog tudi potrebno tehnično, znanstveno in upravno pomoč;

(c) sprejema potrebne ukrepe v okviru pooblastil, ki ji jih daje ta uredba ali druga zakonodaja Skupnosti;

(d) izvaja inšpekcijske preglede in preiskave, nujne za opravljanje njenih nalog;

(e) v okviru svoje pristojnosti v imenu držav članic izvaja tiste funkcije in naloge, ki jih državam članicam pripisujejo veljavne mednarodne konvencije, zlasti Čikaška konvencija.

(a) Komisiji predloži svoje mnenje;

(b) izdaja priporočila, naslovljena na Komisijo, za uporabo člena 14;

(c) izdaja certifikacijske specifikacije in sprejemljive postopke usklajevanja pa tudi vsa navodila za uporabo te uredbe in njenih izvedbenih predpisov;

(d) sprejme ustrezne odločitve za uporabo členov 20, 21, 22, 22a, 22b, 23, 54 in 55, vključno s tem, da lahko imetnikom izdanih certifikatov v nepredvidenih izrednih operativnih razmerah ali zaradi časovno omejenih operativnih potreb dovoli izjemo pri izpolnjevanju bistvenih zahtev, določenih v tej uredbi in njenih izvedbenih predpisih, pod pogojem, da takšne izjeme ne prizadenejo stopnje varnosti, da se odobrijo za obdobje, ki ne presega dveh mesecev, da se sporočijo Komisiji in da se ne podaljšajo;

(e) izdaja poročila po opravljenih inšpekcijskih pregledih standardiziranja na podlagi členov 24(1) in 54.

(a) certifikacijske specifikacije in sprejemljive postopke usklajevanja, ter

(b) navodila,

(a) določiti in uradno sporočiti osnovo za certifikacijo tipa za vsak proizvod, za katerega se zahteva certifikat tipa ali sprememba certifikata tipa. Takšno osnovo za certificiranje sestavljajo zbirka veljavnih plovnostnih predpisov, določbe s potrjeno enakovredno stopnjo varnosti, in posebne podrobne tehnične specifikacije, ki so potrebne, kadar katera od določb iz zbirke plovnostnih predpisov zaradi konstrukcijskih značilnosti določenega proizvoda ali zaradi operativnih izkušenj ne zadošča ali ni primerna za zagotavljanje skladnosti z bistvenimi zahtevami;

(b) določiti in uradno sporočiti posebne plovnostne specifikacije za vsak proizvod, za katerega se zahteva spričevalo o plovnosti z omejitvami;

(c) določiti in uradno sporočiti podrobne plovnostne specifikacije za vsak del ali napravo, za katero se zahteva certifikat;

(d) določiti in uradno sporočiti ustrezne okoljevarstvene zahteve za vsak proizvod, za katerega se zahteva certificiranje vpliva na okolje v skladu s členom 6;

(e) sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov izvajati preiskave, povezane s certificiranjem proizvodov, delov in naprav;

(f) izdajati ustrezne certifikate tipa ali z njimi povezane spremembe;

(g) izdajati certifikate za dele in naprave;

(h) izdajati ustrezne certifikate vpliva na okolje;

(i) spremeniti, začasno odvzeti ali preklicati zadevni certifikat, če niso več izpolnjeni pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, ali če pravna ali fizična oseba, ki ima certifikat, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi;

(j) opravljati funkcije v zvezi s stalno plovnostjo proizvodov, delov in naprav, ki so pod njenim nadzorom, in se brez odlašanja odzvati na probleme v zvezi z varnostjo in izdajati ter razširjati veljavne obvezne informacije;

(k) za zrakoplove, za katere naj bi se izdalo dovoljenje za letenje, določiti plovnostne standarde in postopke za izpolnjevanje pogojev iz člena 5(4)(a);

(l) v dogovoru z državo članico, v kateri je zrakoplov registriran ali naj bi se registriral, za namen certificiranja pod nadzorom Agencije izdajati dovoljenja za letenje za zrakoplove.

(a) sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov izvaja inšpekcijske preglede in revizije v organizacijah, ki jih certificira;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate:

(c) spremeni, začasno odvzame ali prekliče certifikat organizaciji, če ta preneha izpolnjevati pogoje, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, ali če zadevna organizacija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

(a) sama ali s pomočjo nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov izvaja preiskave in revizije organizacij, ki jih certificira, ter po potrebi njihovega osebja;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate organizacijam za usposabljanje pilotov in zdravstvenim centrom za letalsko osebje zunaj ozemlja držav članic ter po potrebi njihovemu osebju;

(c) spremeni, omeji, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, pod katerimi je bil izdan, niso več izpolnjeni ali če pravna ali fizična oseba, ki ima certifikat, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

(a) sama ali s pomočjo nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov izvaja tehnični nadzor nad napravami, ki jih certificira;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate:

(c) spremeni, omeji, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, pod katerimi je bil izdan, niso več izpolnjeni ali če pravna ali fizična oseba, ki ima certifikat, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

(a) Agencija izdaja ustrezne certifikacijske zahteve za zagotovitev upoštevanja bistvenih zahtev in po potrebi povezanih izvedbenih predpisov. Izvedbeni predpisi v izhodišču vključujejo vse bistvene določbe poddela Q Priloge III k Uredbi (EGS) št. 3922/91, pri čemer se upoštevajo zadnja znanstvena in tehnična dognanja;

(b) država članica lahko potrdi posamezne specifikacijske sheme operatorjev za trajanje letov, ki odstopajo od certifikacijskih zahtev iz točke (a). V tem primeru država članica brez odlašanja uradno obvesti Agencijo, Komisijo in druge države članice, da namerava odobriti takšno posamezno shemo;

(c) ob prejemu uradnega obvestila Agencija v roku enega meseca oceni posamezno shemo na podlagi znanstvene in zdravstvene ocene. Zatem lahko zadevna država članica poda odobritev, kot priglašeno, razen če je Agencija z njo razpravljala o shemi in je predlagala spremembe zanjo. Če se država članica strinja s spremembami, lahko skladno s tem poda odobritev;

(d) v primeru nujnih nepredvidenih operativnih razmer ali časovno omejenih in enkratnih operativnih potreb se lahko odstopanja od certifikacijskih zahtev uporabljajo začasno, dokler Agencija ne poda svojega mnenja;

(e) če se država članica ne strinja z zaključki Agencije o posamezni shemi, zadevo preda Komisiji, da ta v skladu postopkom iz člena 65(3) odloči, ali je ta shema v skladu z varnostnimi cilji te uredbe;

(f) vsebine posameznih shem, ki so sprejemljive za Agencijo ali o katerih je Komisija sprejela pozitivno odločitev v skladu s točko (e), se objavijo.

(a) izvaja, sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov, inšpekcijske preglede in revizije organizacij, ki jih certificira;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate organizacijam, ki imajo sedež zunaj območja, za katerega veljajo določbe Pogodbe, in ki opravljajo storitve v zračnem prostoru, za katerega Pogodba velja;

(c) izdaja in podaljšuje certifikate organizacijam, ki opravljajo vseevropske storitve;

(d) spremeni, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, niso več izpolnjeni ali če imetnik certifikata ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

(a) izvaja, sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov, preiskave in revizije organizacij, ki jih certificira, ter po potrebi njihovega osebja;

(b) izdaja in podaljšuje certifikate organizacijam za usposabljanje kontrolorjev zračnega prometa s sedežem zunaj ozemlja držav članic ter po potrebi njihovemu osebju;

(c) spremeni, začasno odvzame ali prekliče zadevni certifikat, če pogoji, v skladu s katerimi je bil certifikat izdan, niso več izpolnjeni ali če fizična ali pravna oseba, ki je imetnik certifikata, ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

(a) sama ali s pomočjo nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov izvaja preiskave in revizije;

(b) izdaja in podaljšuje dovoljenja iz člena 9(2), razen če država članica opravlja funkcije in naloge države operatorja za te operatorje;

(c) spremeni, omeji, začasno odvzame ali prekliče ustrezno dovoljenje, če pogoji, v skladu s katerimi ga je izdala, niso več izpolnjeni ali če zadevna organizacija ne izpolnjuje obveznosti, ki jih nalaga ta uredba ali njeni izvedbeni predpisi.

(a) sprejema izjave iz člena 9(3) in

(b) sama ali prek nacionalnih letalskih organov ali usposobljenih subjektov izvaja nadzor nad operatorji, od katerih je prejela izjavo.

(a) naloži globe osebam in podjetjem, katerim je Agencija izdala certifikat, če so namerno ali zaradi malomarnosti kršili določbe te uredbe in njene izvedbene predpise;

(b) osebam in podjetjem, katerim je Agencija izdala certifikat, naloži periodične denarne kazni, ki se izračunajo od datuma sprejetja odločbe, da se te osebe in podjetja prisili v spoštovanje določb te uredbe in njenih izvedbenih predpisov.

(a) podrobna merila za določitev višine globe ali periodične denarne kazni; in

(b) postopke preiskave, povezane ukrepe in poročanje ter pravila pri postopkih odločanja, vključno z določbami o pravici do zaščite, dostopu do dokumentacije, pravnem zastopstvu, zaupnosti, začasnih določbah in določanju višine glob in periodičnih denarnih kazni ter njihovi izterjavi.

(a) analiza varnosti iz člena 15(4);

(b) mnenja, naslovljena na Komisijo v skladu s členom 19(1);

(c) splošno letno poročilo in delovni program, navedena v členu 33(2)(b) oziroma (c).

(a) imenuje izvršnega direktorja in direktorje, ki jih predlaga izvršni direktor v skladu s členom 39;

(b) sprejme splošno letno poročilo o aktivnostih Agencije in ga najpozneje do 15. junija pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Računskemu sodišču in državam članicam; v imenu Agencije Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljevanju „proračunskemu organu“) letno pošilja vse informacije, pomembne za izid ocenjevalnih postopkov, zlasti informacije o učinkih ali posledicah sprememb Agenciji dodeljenih nalog;

(c) vsako leto pred ►M2  30. novembrom ◄ in po prejemu mnenja Komisije sprejme delovni program Agencije za naslednje leto in ga pošlje Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in državam članicam; program sprejme brez poseganja v letni proračunski postopek Skupnosti in zakonodajni program Skupnosti za področja, ki se nanašajo na varnost v letalstvu; delovnemu programu se priloži mnenje Komisije;

(d) v dogovoru s Komisijo sprejema smernice za dodelitev nalog certificiranja nacionalnim letalskim organom in usposobljenim subjektom;

(e) določa postopke za odločanje izvršnega direktorja, kakor je navedeno v členih 52 in 53;

(f) opravlja svoje naloge v zvezi s proračunom Agencije v skladu s členi 59, 60 in 63;

(g) imenuje člane komisije za pritožbe v skladu s členom 41;

(h) izvršuje disciplinsko oblast nad izvršnim direktorjem in, v dogovoru z izvršnim direktorjem, nad direktorji;

(i) daje svoje mnenje v zvezi z ureditvami taks in dajatev, kakor je navedeno v členu 64(1);

(j) sprejme svoj poslovnik;

(k) odloča o jezikovni ureditvi v Agenciji;

(l) po potrebi dopolnjuje seznam dokumentov iz člena 32(1);

(m) določa organizacijsko strukturo Agencije in sprejme kadrovsko politiko Agencije.

(a) odobri ukrepe Agencije, opredeljene v členu 18, v okviru omejitev, ki jih določa ta uredba, njeni izvedbeni predpisi in kateri koli veljavni predpis;

(b) odloča o inšpekcijskih pregledih in preiskavah, kakor je določeno v členih 54 in 55;

(c) nacionalnim letalskim organom ali usposobljenim subjektom dodeljuje naloge certificiranja v skladu z navodili, ki jih določi upravni odbor;

(d) opravlja vse mednarodne naloge in skrbi za tehnično sodelovanje s tretjimi državami v skladu s členom 27;

(e) ukrene vse potrebno, vključno s sprejetjem notranjih upravnih navodil in objavo obvestil, da zagotovi delovanje Agencije v skladu z določbami te uredbe;

(f) vsako leto pripravi osnutek splošnega poročila in ga predloži upravnemu odboru;

(g) izvršuje pooblastila iz člena 29(2) v zvezi z osebjem Agencije;

(h) pripravlja ocene prihodkov in odhodkov Agencije v skladu s členom 59 in izvršuje proračun v skladu s členom 60;

(i) prenaša svoja pooblastila na druge člane, zaposlene v Agenciji, ob upoštevanju predpisov, ki jih je treba sprejeti v skladu s postopkom iz člena 65(2);

(j) s soglasjem upravnega odbora odloča v zvezi z ustanovitvijo lokalnih uradov v državah članicah v skladu s členom 28(3);

(k) pripravi in izvaja letni delovni program;

(l) odgovarja na prošnje za pomoč s strani Komisije.

(a) temeljijo na strokovnem znanju in izkušnjah, ki so na voljo letalskim regulativnim organom držav članic;

(b) po potrebi vključujejo ustrezne izvedence ustreznih zainteresiranih strank;

(c) zagotavljajo, da Agencija objavi dokumente in se posvetuje z zainteresiranimi strankami v skladu s časovnim razporedom in postopkom, ki vključuje obveznost Agencije, da pripravi pisni odgovor na posvetovalni postopek.

(a) zagotavljajo, da bo v odločbi upoštevano zaslišanje pravne ali fizične osebe, na katero je odločba naslovljena, ali katere koli druge strani, ki jo to neposredno in individualno zadeva;

(b) določajo postopek za uradno obveščanje pravnih ali fizičnih oseb o odločbi in postopek za njeno objavo;

(c) zagotavljajo informacije o pravnih sredstvih, ki so na voljo pravnim in fizičnim osebam, na katere je odločba naslovljena, in vsem drugim strankam v postopku v skladu s to uredbo;

(d) zagotavljajo, da odločba vključuje obrazložitev.

(a) za pregled ustrezne dokumentacije, podatkov, postopkov in kakršnega koli drugega gradiva, ki zadeva doseganje stopnje varnosti v letalstvu v skladu s to uredbo;

(b) za pridobivanje kopij ali izpiskov iz takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) da zaprosijo za ustno razlago na kraju samem;

(d) za vstop v vse ustrezne prostore, ozemlje ali prevozna sredstva.

(a) za pregled ustrezne dokumentacije, podatkov, postopkov in vsega drugega gradiva, ki zadeva opravljanje nalog Agencije;

(b) za pridobivanje kopij ali izpiskov iz takšne dokumentacije, podatkov, postopkov in drugega gradiva;

(c) da zaprosijo za ustno razlago na kraju samem;

(d) za vstop v vse ustrezne prostore, ozemlje ali prevozna sredstva;

(e) za izvajanje preverjanj zrakoplova v sodelovanju z državami članicami.

(a) prispevek Skupnosti;

(b) prispevek katere koli evropske tretje države, s katero je Skupnost sklenila sporazume, navedene v členu 66;

(c) takse, ki jih vplačajo prosilci in imetniki certifikatov in potrdil, ki jih izdaja Agencija; in

(d) dajatve za objavo, usposabljanje in vse druge storitve, ki jih zagotavlja Agencija; in

(e) vsi prostovoljni finančni prispevki držav članic, tretjih držav ali drugih subjektov, če takšni prispevki ne ogrožajo neodvisnosti in nepristranskosti Agencije.

(a) izdajo in obnovitev certifikatov ter s tem povezane funkcije stalnega nadzora;

(b) zagotavljanje storitev; s prikazom dejanskih stroškov za posamezno storitev;

(c) obdelavo pritožb.

1.a Struktura in materiali: zagotoviti je treba integriteto strukture v celotnem območju delovanja zrakoplova, vključno s pogonskim sistemom, in zadostno varnostno rezervo ter jo vzdrževati med vso dobo uporabe zrakoplova.

1.a.1 Vsi deli zrakoplova, katerih odpoved lahko zmanjša integriteto strukture, morajo izpolnjevati naslednje pogoje, ne da bi pri tem prišlo do škodljivih deformacij in odpovedi. Sem sodijo vsi deli z veliko maso in načini za njihovo utrditev.

1.a.1.a Treba je upoštevati vse kombinacije obremenitev, ki jih je mogoče upravičeno pričakovati v obsegu mas, v območju težišča, v celotnem območju delovanja med vso dobo uporabe zrakoplova, in predvideti zadostno varnostno rezervo. Sem sodijo tudi dodatne obremenitve zaradi sunkovitega vetra, izvajanja manevrov, vzdrževanja zračnega tlaka, premičnih površin, sistemov za krmiljenje in pogonskih sistemov med letom in na zemlji.

1.a.1.b Upoštevati je treba obremenitve in verjetne odpovedi, ki bi jih povzročili zasilni pristanki na zemlji ali vodi.

1.a.1.c Dinamične učinke je treba upoštevati pri odzivu konstrukcije na takšne obremenitve.

1.a.2 Na zrakoplovu ne sme priti do nikakršne aeroelastične nestabilnosti in prekomernih vibracij.

1.a.3 Rezultat postopkov izdelave zrakoplova in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive strukturalne lastnosti. Upoštevati je treba kakršne koli spremembe v lastnostih materiala, povezane z okoljem.

1.a.4 Učinki ponavljajočih se obremenitev, poslabšanja okolja, naključne in diskretne poškodbe ne smejo zmanjšati integritete strukture pod še sprejemljivo stopnjo preostale trdnosti. Objaviti je treba vsa s tem povezana navodila, ki so nujna za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.b Pogon: integriteto pogonskega sistema (to je motorja in, kjer relevantno, propelerja) je treba dokazati v celotnem območju delovanja pogonskega sistema in z zadostno varnostno rezervo ter jo vzdrževati med vso dobo uporabe pogonskega sistema.

1.b.1 Pogonski sistem mora v navedenih mejah proizvajati potisk ali moč, ki se zahteva v vseh pogojih letenja in ob upoštevanju okoljskih vplivov ter razmer.

1.b.2 Rezultat postopka izdelave pogonskega sistema in materialov, ki se pri tem uporabljajo, morajo biti znane in ponovljive konstrukcijske lastnosti. Upoštevati je treba kakršne koli spremembe v lastnostih materiala, povezane z okoljem.

1.b.3 Učinki ponavljajočih se obremenitev, poslabšanja okolja ali poslabšanja delovanja in verjetne poznejše odpovedi delov ne smejo zmanjšati integritete pogonskega sistema pod še sprejemljivo stopnjo trajne trdnosti. Objaviti je treba vsa s tem povezana navodila, ki so nujna za zagotavljanje stalne plovnosti.

1.b.4 Razširiti je treba vsa potrebna navodila, informacije in zahteve za varno in pravilno povezavo med pogonskim sistemom in zrakoplovom.

1.c Sistemi in oprema

1.c.1 Zrakoplov ne sme imeti nobenih konstrukcijskih posebnosti ali detajlov, ki po izkušnjah veljajo kot nevarni.

1.c.2 Zrakoplov, vključno s sistemi, opremo in napravami, ki se zahtevajo za certifikacijo tipa ali z operativnimi predpisi, mora delovati v vseh predvidljivih obratovalnih pogojih v celotnem območju delovanja zrakoplova in z zadostno varnostno rezervo, kakor je to predvideno, pri tem pa je treba upoštevati okolje, v katerem sistem, oprema in naprave delujejo. Drugi sistemi, oprema in naprave, ki se ne zahtevajo za certifikacijo tipa ali z operativnimi predpisi, ne smejo zmanjšati varnosti in ne smejo negativno vplivati na pravilno delovanje drugih sistemov, opreme ali naprav, ne glede na to, ali delujejo pravilno ali ne. Sistemi, oprema in naprave morajo delovati, ne da bi bilo za to potrebno izjemno znanje ali moč.

1.c.3 Letalski sistemi, oprema in z njimi povezane naprave, obravnavani ločeno in v medsebojni povezavi, morajo biti načrtovani tako, da zaradi ene same odpovedi, ki ne velja kot izjemno neverjetna, ne pride do pogubne odpovedi in da sta verjetnost odpovedi in resnost njenega učinka na zrakoplov in potnike v obratnem sorazmerju. V zvezi z zgornjimi merili glede ene same odpovedi se dopustijo ustrezni popravki glede velikosti in obsega konstrukcije zrakoplova, zaradi česar lahko pride do neskladnosti nekaterih delov in sistemov helikopterjev in manjših letal z merili glede ene same odpovedi.

1.c.4 Posadkam ali po potrebi vzdrževalnemu osebju je treba na jasen, dosleden in nedvoumen način zagotoviti informacije, ki jih potrebujejo za varno izvajanje letenja, in informacije o nevarnih razmerah. Sisteme, opremo in kontrole vključno z znaki in objavami je treba načrtovati in namestiti tako, da se zmanjšajo napake, ki bi utegnile povečati nevarnost.

1.c.5 Pri načrtovanju je treba poskrbeti za varnostne ukrepe za zmanjšanje nevarnosti, ki jih za zrakoplov in potnike predstavljajo dokaj verjetne nevarnosti zunaj, pa tudi znotraj zrakoplova, vključno z zaščito proti morebitni večji odpovedi delovanja ali izpadu katere koli naprave.

1.d Stalna plovnost

1.d.1 Pripraviti je treba navodila glede stalne plovnosti, s čimer se zagotovi ohranitev plovnostnih standardov za certifikacijo tipa zrakoplova med celotno dobo uporabe zrakoplova.

1.d.2 Priskrbeti je treba sredstva, ki omogočajo inšpekcijske preglede, nastavitev, mazanje, odstranitev ali zamenjavo delov in naprav, če je to potrebno za zagotovitev stalne plovnosti.

1.d.3 Navodila v zvezi s stalno plovnostjo morajo biti v obliki priročnika ali priročnikov, kar pač ustreza količini podatkov, ki jih je treba zagotoviti. Priročniki morajo obsegati navodila za vzdrževanje in odpravljanje napak, informacije o servisiranju, postopke za iskanje in odpravljanje napak ter postopke za opravljanje inšpekcijskih pregledov v obliki, ki omogoča praktično uporabo.

1.d.4 Navodila v zvezi s stalno plovnostjo morajo obsegati plovnostne omejitve, ki določajo čas za obvezno zamenjavo, časovni razmik med inšpekcijskimi pregledi in s tem povezani postopek za opravljanje inšpekcijskega pregleda.

2.a Dokazati je treba, da je bilo za zagotovitev ustrezne stopnje varnosti oseb v zrakoplovu ali na zemlji v času delovanja proizvoda predvideno naslednje:

2.a.1 Določiti je treba vrste operacij, za katere je zrakoplov potrjen, omejitve in informacije, nujne za varne operacije vključno z okoljskimi omejitvami in lastnostmi.

2.a.2 Zrakoplov mora biti mogoče varno nadzorovati in ga upravljati v vseh predvidljivih obratovalnih pogojih, po potrebi vključno s pogoji po odpovedi enega ali več pogonskih sistemov. Treba je upoštevati število pilotov, ureditev pilotske kabine, delovno obremenitev pilota in druge človeške dejavnike ter fazo leta in njeno trajanje.

2.a.3 Mogoč mora biti gladek prehod iz ene faze leta v drugo, ne da bi bili za do potrebni izjemno znanje in spretnost pilota, budnost, moč ali delovna obremenitev v kateri koli od verjetnih operativnih razmer.

2.a.4 Zrakoplov mora biti dovolj stabilen, da pilotu ne postavlja pretiranih zahtev glede na fazo leta in njeno trajanje.

2.a.5 Določiti je treba postopke za normalne operacije, odpovedi in izredne razmere.

2.a.6 Poskrbeti je treba za opozorila in druga odvračilna sredstva, s katerimi se prepreči preseganje območja normalnega letenja, ki ustreza posameznemu tipu.

2.a.7 Lastnosti zrakoplova in njegovih sistemov morajo omogočati varen izhod iz skrajnih razmer v območju letenja, v katerih se zrakoplov lahko znajde.

2.b Članom posadke morajo biti na voljo operativne omejitve in druge informacije, ki so nujne za varne operacije.

2.c Delovanje proizvodov mora biti zavarovano pred nevarnostmi, ki so posledica neugodnih zunanjih in notranjih pogojev, vključno z okoljskimi pogoji.

2.c.1 Nevarni pogoji ne smejo biti posledica izpostavljenosti pojavom, kot so med drugim neugodno vreme, strele, trki ptic, polja z visokofrekvenčnim sevanjem, ozon itd., ki jih je mogoče razumno pričakovati med delovanjem proizvoda.

2.c.2 Potniške kabine morajo potnikom zagotavljati primerne potovalne pogoje in zadostno zaščito pred kakršno koli pričakovano nevarnostjo, da katere lahko pride med letom in kot posledica izrednih razmer, vključno z nevarnostjo požara, dima, strupenih plinov in hitrega padca tlaka. Poskrbeti je treba, da imajo potniki vse razumne možnosti, da se izognejo resnim poškodbam, hitro zapustijo zrakoplov in se zavarujejo pred učinki sil zaviranja v primeru zasilnega pristanka na kopnem ali na vodi. Zagotoviti je treba jasne in nedvoumne znake ali obvestila, ki osebe na krovu poučijo o ustreznem varnem vedenju in mestih, na katerih se nahaja varnostna oprema, ter o njeni pravilni uporabi. Zahtevana varnostna oprema mora biti takoj dostopna.

2.c.3 Pilotske kabine morajo biti urejene tako, da lajšajo izvajanje letalskih operacij, vključno s sredstvi za zavestno spremljanje okoliških razmer in obvladovanje vseh predvidljivih razmer ter razmer v sili. Inštrumenti v pilotski kabini morajo biti razporejeni tako, da ne ogrožajo sposobnosti posadke za opravljanje njihovih nalog, njihova zasnova pa mora preprečevati medsebojne motnje med njihovim delovanjem in napačno uporabo kontrol.

3.a Organizacijam se izdajo potrdila, ko so izpolnjeni naslednji pogoji:

3.a.1 organizacija mora imeti vsa potrebna sredstva za celoten obseg dela. Ta sredstva med drugim vključujejo: naprave, osebje, opremo, orodje in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidenc;

3.a.2 organizacija mora uvesti in vzdrževati sistem upravljanja, ki zagotavlja skladnost z bistvenimi plovnostnimi zahtevami, in si prizadevati za nenehen razvoj tega sistema;

3.a.3 organizacija mora z drugimi primernimi organizacijami skleniti dogovore, s katerimi po potrebi zagotavlja stalno skladnost z bistvenimi plovnostnimi zahtevami;

3.a.4 organizacija mora uvesti sistem poročanja in/ali obdelave dogodkov, ki ga je treba uporabiti v sistemu upravljanja iz točke 3.a.2 in v dogovorih iz točke 3.a.3, kot prispevek k ciljem za nenehno izboljšanje varnosti proizvodov.

3.b Pogoji iz točk 3.a.3 in 3.a.4 ne veljajo v primeru organizacij za usposabljanje vzdrževalcev.

(a) zgodovinski zrakoplovi, ki izpolnjujejo spodaj našteta merila:

(b) zrakoplovi, posebej načrtovani ali prilagojeni za raziskovalne, eksperimentalne ali znanstvene namene, ki bodo verjetno izdelani v zelo omejenem številu;

(c) zrakoplovi, ki jih je vsaj v 51 % zgradil ljubitelj ali nepridobitno združenje ljubiteljev za svoje namene in brez komercialnih ciljev;

(d) zrakoplovi, ki so jih uporabljale vojaške sile, razen če niso to zrakoplovi tipa, za katerega je Agencija prevzela vzorec za konstrukcijo;

(e) letala, helikopterji in motorna padala, ki imajo največ dva sedeža in največjo vzletno maso (MDOM), kot so jo določile države članice, ki ne presega:

in za letala, katerih hitrost, pri kateri se poruši vzgon, ali najmanjša stalna hitrost letenja pri pristajanju ne presega 35 vozlov kalibrirane hitrosti (CAS);

(f) eno- ali dvosedežni giroplani z največjo dovoljeno vzletno maso, ki ne presega 560 kg;

(g) jadralna letala z največjo dovoljeno lastno maso, ki ne presega 80 kg pri enosedu ali 100 kg pri dvosedu, vključno s takšnimi, ki se dvignejo v zrak s pomočjo nog;

(h) dvojniki zrakoplovov, ki izpolnjujejo merila iz (a) ali (d) zgoraj, katerih konstrukcija je podobna originalnemu zrakoplovu;

(i) zrakoplovi brez posadke z operativno maso, ki ne presega 150 kg;

(j) vsak drug zrakoplov z največjo dovoljeno lastno maso, vključno z gorivom, ki ne presega 70 kg.

1.a.1 Oseba, ki se odloči za usposabljanje za pilotiranje zrakoplova, mora biti dovolj zrela, tako glede izobrazbe kot fizičnih in psihičnih sposobnosti, da lahko pridobi, ohrani in pokaže ustrezno teoretično in praktično znanje.

1.b.1 Pilot mora pridobiti in ohraniti raven znanja, ki ustreza nalogam na zrakoplovu in je v sorazmerju z nevarnostmi, povezanimi z vrsto dejavnosti. Takšno znanje mora vključevati najmanj naslednje:

1.c.1 Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja je treba dokazovati s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in, kjer je potrebno, z opravljanjem izpitov.

1.c.2 Pridobljeno teoretično znanje je treba ohranjati na ustrezni ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednim ocenjevanjem, opravljanjem izpitov, testi ali preverjanjem. Pogostnost izpitov, testov ali preverjanj mora ustrezati stopnji nevarnosti, povezani z dejavnostjo.

1.d.1 Pilot mora pridobiti in ohraniti praktično znanje, ki ustreza izvajanju njegovih nalog na zrakoplovu. Takšno znanje mora biti v sorazmerju z nevarnostmi, povezanimi z vrsto dejavnosti, in mora zajemati, če ustreza nalogam, ki se izvajajo na zrakoplovu, naslednje:

1.e.1 Pilot mora dokazati, da lahko izvaja postopke in manevre na ravni usposobljenosti, ustrezni nalogam, ki se izvajajo na zrakoplovu, in sicer z:

1.e.2 Pridobljeno praktično znanje je treba ohranjati na ustrezni ravni. Usposobljenost je treba dokazovati z rednim ocenjevanjem, opravljanjem izpitov, testi ali preverjanjem. Pogostnost izpitov, testov ali preverjanj mora ustrezati stopnji nevarnosti, povezani z dejavnostjo.

(i) sposobnost razumevanja dokumentov z vremenskimi podatki;

(ii) uporabo letalskih rutnih, odletnih in priletnih kart ter s tem povezanih dokumentov z letalskimi informacijami in

(iii) sposobnost komuniciranja z drugim letalskim osebjem in letalskimi navigacijskimi službami v vseh fazah poleta, vključno s pripravo poleta.

1.h.1 Usposabljanje mora potekati po programu usposabljanja.

1.h.2 Program usposabljanja mora izpolnjevati naslednje pogoje:

1.i.1 Teoretično poučevanje.

Teoretično poučevanje morajo izvajati ustrezno usposobljeni inštruktorji. Ti morajo:

1.i.2 Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja.

Poučevanje letenja in usposabljanje na simulatorju letenja morajo izvajati ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:

Letalski inštruktorji morajo imeti tudi pravico, da delujejo kot vodje zrakoplova na zrakoplovih, o katerih poučujejo, kar pa ne velja za usposabljanje na novih tipih zrakoplovov.

1.j.1 Osebe, pristojne za ocenjevanje sposobnosti pilotov, morajo:

2.a.1 Oseba, ki deluje kot član letalskega osebja, inštruktor ali član izpitne komisije, mora pridobiti in ohranjati zadostne izkušnje za naloge, ki jih izvaja, razen če izvedbeni predpisi določajo, da lahko usposobljenost dokaže v skladu s točko 1.e.

3.a.1 Organizacija za usposabljanje pilotov mora izpolnjevati naslednje zahteve:

4.a.1 Vsi piloti morajo redno dokazovati zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog, ob upoštevanju vrste dejavnosti. Skladnost je treba dokazati z ustrezno presojo na podlagi najboljše prakse letalske medicine, ob upoštevanju vrste dejavnosti ter možnih psihičnih in fizičnih odstopanj zaradi starosti.

Zdravstvena sposobnost, ki zajema fizično in psihično sposobnost, pomeni stanje brez bolezni ali invalidnosti, ki bi pilotu onemogočala:

4.a.2 Če se zdravstvena sposobnost ne more v celoti dokazati, se lahko sprejmejo nadomestni ukrepi, ki zagotavljajo enakovredno varnost letenja.

4.b.1 Zdravnik za letalsko osebje mora:

4.c.1 Zdravstveni centri za letalsko osebje morajo izpolnjevati naslednje pogoje:

1.a Polet se ne sme opraviti, če člani letalskega osebja in, kot je ustrezno, celotno drugo operativno osebje, vključeno v njegovo pripravo in izvedbo, niso seznanjeni z veljavno zakonodajo, predpisi in postopki, ki veljajo za izvajanje njihovih nalog in so določeni za območja, čez katera naj bi se letelo, za letališča, ki naj bi se po načrtih uporabila, ter za letalske navigacijske pripomočke, ki so povezani s tem.

1.b Polet je treba izvesti ob upoštevanju operativnih postopkov za pripravo in izvedbo poleta iz letalskega priročnika ali, če se zahteva, iz operativnega priročnika. Da se to omogoči, mora biti članom letalskega osebja na voljo sistem kontrolnega seznama za uporabo v vseh fazah delovanja zrakoplova v običajnih, neobičajnih in izrednih razmerah in okoliščinah. Treba je vzpostaviti postopke za vse razumno predvidljive izredne razmere.

1.c Pred vsakim poletom je treba določiti vloge in naloge vseh članov letalskega osebja. Vodja zrakoplova mora biti odgovoren za delovanje in varnost zrakoplova ter varnost vseh članov letalskega osebja, potnikov in tovora na krovu.

1.d Predmeti in snovi, ki lahko pomenijo veliko nevarnost za zdravje, varnost, premoženje ali okolje, kot so nevarne snovi, orožje in strelivo, se ne smejo prevažati na nobenem zrakoplovu, razen če se uporabijo posebni varnostni postopki in navodila za ublažitev z njimi povezanih nevarnosti.

1.e Vse podatke, dokumente, zapiske in informacije, potrebne za evidentiranje upoštevanja pogojev iz točke 5.c, je treba za vsak polet shraniti in dati na voljo najmanj za določen čas, združljiv z vrsto operacije.

2.a Polet se ne sme začeti, če ni z vsemi razumnimi razpoložljivimi sredstvi ugotovljeno, da so zanj izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2.a.1 Za izvedbo poleta so ob upoštevanju razpoložljive dokumentacije Aeronavtične informacijske službe na voljo ustrezne naprave, ki se neposredno zahtevajo za polet in varno upravljanje zrakoplova, vključno s komunikacijskimi napravami in navigacijskimi pripomočki.

2.a.2 Letalsko osebje mora biti seznanjeno z lokacijo in uporabo ustrezne reševalne opreme, potniki pa o tem obveščeni. Letalskemu osebju in potnikom je treba s posebnimi informacijami dati na voljo dovolj zadevnih podatkov o postopkih v sili in uporabi kabinske varnostne opreme.

2.a.3 Vodja zrakoplova se mora prepričati, da:

2.a.4 Letalskemu osebju morajo biti na voljo informacije o vremenskih razmerah za odlet, namembni kraj in, kjer je potrebno, nadomestna letališča ter o vremenskih razmerah na načrtovani poti. Posebno pozornost je treba nameniti potencialno nevarnim atmosferskim razmeram.

2.a.5 Za polete v znanih ali pričakovanih razmerah zaledenitve mora biti zrakoplov certificiran, opremljen in/ali pripravljen za varno delovanje v takšnih razmerah.

2.a.6 Za polet po vizualnih pravilih morajo biti vremenske razmere na načrtovani poti letenja takšne, da omogočajo upoštevanje teh pravil letenja. Za polet po pravilih instrumentalnega letenja je treba določiti namembni kraj in, kjer je primerno, nadomestno letališče ali letališča, na katerih lahko zrakoplov pristane, zlasti ob upoštevanju napovedanih vremenskih razmer, razpoložljivosti letalskih navigacijskih storitev, naprav na letališču in postopkov instrumentalnega leta, ki jih odobri država, kjer sta namembno in/ali nadomestno letališče.

2.a.7 Količina goriva in olja na zrakoplovu mora zadostovati, da se ob upoštevanju vremenskih razmer, vseh elementov, ki vplivajo na zmogljivost zrakoplova, ter vseh pričakovanih zamud med poletom zagotovi varna izvedba načrtovanega leta. Poleg tega je treba imeti tudi rezervo goriva za izredne razmere. Treba je vzpostaviti postopke za upravljanje goriva med poletom, če je primerno.

3.a Za letalske operacije je treba upoštevati vse naslednje pogoje:

3.a.1 Vsi člani letalskega osebja morajo – če je to pomembno za tip zrakoplova – med vzletom in pristankom ter vedno, ko je po mnenju vodje zrakoplova to potrebno zaradi varnosti, sedeti na svojem mestu in uporabiti zadrževalne sisteme, predvidene glede na tip zrakoplova.

3.a.2 Vsi člani letalskega osebja, ki morajo svoje delo opravljati v pilotski kabini, morajo – če je to pomembno za tip zrakoplova – biti in ostati na svojem mestu z zapetimi pasovi, razen kadar je med letom izjema potrebna zaradi fizioloških ali operativnih potreb.

3.a.3 Če je to pomembno za tip zrakoplova in vrsto operacije, mora vodja zrakoplova pred vzletom in pristankom ter med vožnjo po letaliških manevrskih površinah in kadar koli meni, da je to zaradi varnosti potrebno, zagotoviti, da vsi potniki pravilno sedijo na svojih sedežih in da so zavarovani.

3.a.4 Med poletom je treba v vseh fazah poleta ohranjati ustrezen razmik glede na druge zrakoplove in zagotavljati ustrezno višino leta nad ovirami. Ta razmik mora biti vsaj tolikšen, kakor ga zahtevajo veljavni letalski predpisi.

3.a.5 Polet se ne sme nadaljevati, razen če so znane razmere še naprej vsaj enakovredne razmeram iz točke 2. Poleg tega se za polet po pravilih instrumentalnega letenja prilet na letališče ne sme nadaljevati pod določenimi višinami ali prek določenega položaja, če niso izpolnjena predpisana merila za vidljivost.

3.a.6 V izrednih razmerah mora vodja zrakoplova zagotoviti, da so vsi potniki poučeni o ukrepih v primeru nevarnosti, ki ustrezajo okoliščinam.

3.a.7 Vodja zrakoplova mora sprejeti vse potrebne ukrepe, da se čim bolj zmanjšajo posledice motečega vedenja potnikov.

3.a.8 Zrakoplov ne sme voziti po voznih poteh na področju gibanja zrakoplovov letališča niti ne sme imeti vključenega rotorja, če oseba pri krmilnih napravah ni ustrezno usposobljena.

3.a.9 Po potrebi je treba uporabiti postopke, ki se uporabljajo za upravljanje goriva med poletom.

4.a Zrakoplov je treba upravljati v skladu z dokumentacijo o plovnosti ter vsemi povezanimi operativnimi postopki in omejitvami, kakor je navedeno v njegovem odobrenem letalskem priročniku ali enakovredni dokumentaciji, odvisno od primera. Letalskemu osebju mora biti na voljo letalski priročnik ali enakovredna dokumentacija, ki jo je treba za vsak zrakoplov sproti dopolnjevati z najnovejšimi podatki.

4.b Zrakoplov je treba upravljati v skladu z veljavno okoljsko dokumentacijo.

4.c Polet se ne sme začeti ali nadaljevati, če pri načrtovani obratovalni masi in ob upoštevanju vseh dejavnikov, ki pomembno vplivajo na njegovo raven zmogljivosti, načrtovana zmogljivost zrakoplova ne dopušča izvedbe vseh faz poleta v okviru ustreznih razdalj/območij in brez ovir. Dejavniki zmogljivosti, ki pomembno vplivajo na vzlet, polet in prilet/pristanek, so zlasti:

4.c.1 Takšne dejavnike je treba upoštevati neposredno kot operativne parametre ali posredno z odstopanji ali rezervami, ki se lahko predvidijo pri načrtovanju podatkov o zmogljivosti, kakor je ustrezno glede na vrsto delovanja.

5.a Zrakoplov mora biti opremljen z vso navigacijsko, komunikacijsko in drugo opremo, potrebno za načrtovani polet, ob upoštevanju predpisov letalskega prometa in letalskih predpisov, ki veljajo v kateri koli fazi poleta.

5.b Če je potrebno, mora biti zrakoplov opremljen z vso potrebno varnostno in medicinsko opremo ter opremo za evakuacijo in preživetje, ob upoštevanju nevarnosti, povezanih s področji letenja, načrtovanimi potmi ter višino in trajanjem poleta.

5.c Vsi podatki, ki jih potrebuje letalsko osebje za izvedbo poleta, morajo biti posodobljeni in na voljo na krovu zrakoplova, ob upoštevanju veljavnih predpisov letalskega prometa, letalskih predpisov, višine leta in področij letenja.

6.a Zrakoplova se ne sme uporabljati, razen če:

6.b Pred vsakim poletom ali dosledno serijo zaporednih poletov je treba zrakoplov pregledati pred vzletom, da se določi, ali ustreza načrtovanemu poletu.

6.c Program vzdrževanja mora zajemati zlasti naloge vzdrževanja in njihovo pogostnost, zlasti tiste, ki so bili določene kot obvezne v navodilih za stalno plovnost.

6.d Zrakoplova se ne sme uporabljati, če ga po vzdrževanju ne dajo v ponovno obratovanje usposobljene osebe ali organizacije. Podpisano potrdilo o ponovni predaji v obratovanje mora vsebovati zlasti osnovne podrobne podatke o opravljenem vzdrževanju.

6.e Celotno evidenco o plovnosti zrakoplova je treba hraniti, dokler se podatki v njej ne nadomestijo z novimi, ki so po obsegu in podrobnostih enakovredni, vendar ne manj kot 24 mesecev pri podrobnih evidencah o vzdrževanju. Če je zrakoplov v zakupu, je treba hraniti evidenco o plovnosti zrakoplova vsaj toliko časa, kot traja zakup.

6.f Vse spremembe in popravila morajo biti v skladu z bistvenimi zahtevami za plovnost. Dokazne podatke o skladnosti z zahtevami za plovnost je treba shraniti.

7.a Število in sestavo letalskega osebja je treba določiti ob upoštevanju:

7.b Člani kabinskega osebja morajo:

7.c Vodja zrakoplova mora biti pristojen za izdajanje vseh ukazov in sprejem vseh ustreznih ukrepov za zagotovitev varnosti poleta in zrakoplova ter oseb in/ali premoženja, ki se na njem prevaža.

7.d V izrednih razmerah, ki ogrožajo polet ali varnost zrakoplova in/ali oseb na njem, mora vodja zrakoplova sprejeti vse ukrepe, za katere meni, da so potrebni zaradi varnosti. Če se s takim ukrepom prekršijo krajevni predpisi ali postopki, mora vodja zrakoplova o tem nemudoma uradno obvestiti ustrezne lokalne oblasti.

7.e Izredne neobičajne razmere se ne smejo simulirati, če se prevažajo potniki ali tovor.

7.f Noben član letalskega osebja ne sme dovoliti, da se njegovo izvajanje nalog in odločanje poslabšata tako zelo, da je zaradi posledic utrujenosti ogrožena varnost letenja, pri čemer je treba med drugim upoštevati nakopičeno utrujenost, pomanjkanje spanja, število preletenih območij, nočno delo ali spremembe časovnih pasov. Čas počitka mora biti dovolj dolg, da posadka lahko premaga utrujenost zaradi predhodnih nalog in se do začetka naslednjega delovnega časa dobro spočije.

7.g Član letalskega osebja ne sme opravljati dodeljenih nalog na zrakoplovu, če je pod vplivom psihoaktivnih snovi ali alkohola ali če tega ni sposoben zaradi poškodbe, utrujenosti, zdravil, bolezni ali drugih podobnih vzrokov.

8.a Letenje v komercialne namene in upravljanje zahtevnih zrakoplovov na motorni pogon se ne smeta izvajati, če niso izpolnjeni naslednji pogoji:

8.a.1 operator mora neposredno ali posredno po pogodbah razpolagati s sredstvi, ki so potrebna za obseg in pomembnost operacij. Ta sredstva med drugim vključujejo: zrakoplove, naprave, upravljavsko strukturo, osebje, opremo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidenc;

8.a.2 operator se mora posluževati samo ustrezno kvalificiranega in usposobljenega osebja ter izvajati in posodabljati programe usposabljanja in preverjanja za člane letalskega osebja in drugo ustrezno osebje;

8.a.3 operator mora določiti seznam minimalne opreme (MEL) ali enakovreden dokument, ob upoštevanju naslednjega:

8.a.4 operator mora vzpostaviti in vzdrževati sistem upravljanja za zagotavljanje skladnosti s temi bistvenimi zahtevami za operacije ter si prizadevati za njegovo stalno izboljševanje in

8.a.5 operator mora vzpostaviti in vzdrževati program preprečevanja nezgod in zagotavljanja varnosti, vključno s poročanjem o pojavih, ki ga mora sistem upravljanja uporabiti, da tako prispeva k cilju stalnega izboljševanja varnosti operacij.

8.b Letenje v komercialne namene in upravljanje zahtevnih zrakoplovov na motorni pogon se lahko izvajata samo v skladu z operativnim priročnikom operatorja. Takšen priročnik mora vsebovati vsa potrebna navodila, informacije in postopke za vse zrakoplove, ki se uporabljajo, ter za izvajanje nalog operativnega osebja. Treba je navesti omejitve, ki se uporabljajo za trajanje poleta, delovni čas in čas počitka za člane letalskega osebja. Operativni priročnik in njegove revizije morajo biti v skladu z odobrenim letalskim priročnikom in se po potrebi dopolnjujejo.

8.c Operator mora vzpostaviti ustrezne postopke, da se čim bolj zmanjšajo posledice motečega vedenja potnikov za varnost letenja.

8.d Operator mora pripraviti in vzdrževati varnostne programe, prilagojene zrakoplovu in vrsti operacije, ki vključujejo zlasti:

Če lahko varnostni ukrepi škodljivo vplivajo na varnost operacij, je treba oceniti nevarnosti in pripraviti ustrezne postopke za ublažitev nevarnosti, za kar je lahko potrebna uporaba posebne opreme.

8.e Operator mora določiti enega izmed pilotov iz letalskega osebja za vodjo zrakoplova.

8.f Za preprečevanje utrujenosti je treba uporabiti sistem poimenskega seznama članov letalskega osebja in njihovih dolžnosti. Takšnem sistem mora zajemati trajanje poleta, delovni čas letalskega osebja, delovni čas in prilagojeni čas počitka za enega ali več poletov. Omejitve, sprejete v okviru takšnega sistema, morajo upoštevati vse ustrezne dejavnike, ki povečujejo utrujenost, kot so zlasti število preletenih območij, prečkanje časovnih pasov, pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, stanje pripravljenosti, skupni delovni čas v danem obdobju, razdelitev dodeljenih nalog med člane letalskega osebja in tudi zagotavljanje večjega števila letalskega osebja.

8.g Naloge, naštete v točki 6.a, ter naloge, opisane v točkah 6.d in 6.e, mora nadzorovati organizacija, odgovorna za upravljanje stalne plovnosti, ki mora poleg zahtev iz točke 3.a Priloge I izpolnjevati še naslednje pogoje:

1. Subjekt, njegov direktor in osebje, pooblaščeno za izvajanje pregledov, ne smejo neposredno ali kot pooblaščeni zastopniki sodelovati pri načrtovanju, proizvodnji, trženju ali vzdrževanju proizvodov, delov, naprav, komponent ali sistemov ali pri njihovih operacijah, storitvah ali uporabi. To ne izključuje možnosti izmenjave tehničnih informacij med vključenimi organizacijami in usposobljenim subjektom.

2. Subjekt in osebje, pooblaščeno za certificiranje, morata izvajati svoje dolžnosti s kar največ strokovne neoporečnosti in tehnične usposobljenosti ter ne smeta biti pod pritiskom in prejemati spodbud, zlasti finančne narave, ki bi lahko vplivale na njuno presojo ali rezultate njunih preiskav, zlasti ne od oseb ali skupin oseb, na katere vplivajo rezultati certificiranja.

3. Subjekt mora zaposlovati osebje in razpolagati s sredstvi, ki so potrebna za ustrezno opravljanje tehničnih in administrativnih nalog, povezanih s postopkom certificiranja. Imeti mora tudi dostop do opreme, ki je potrebna za izredne preglede.

4. Osebje, ki je odgovorno za preiskave, mora imeti:

5. Zagotovljena mora biti nepristranskost osebja, ki je pristojno za preiskave. Njihovo nagrajevanje ne sme biti odvisno od števila opravljenih preiskav niti od rezultatov teh preiskav.

6. Subjekt mora skleniti škodno zavarovanje, razen če njegovo odgovornost prevzame država članica v skladu z nacionalno zakonodajo.

7. Osebje subjekta mora upoštevati poslovne skrivnosti v zvezi z vsemi podatki, ki jih je pridobilo pri opravljanju nalog v okviru te uredbe.

(a) Aerodromi imajo določeno območje za pristajanje in vzletanje zrakoplovov, ki izpolnjuje naslednje pogoje:

(b) Kadar je več določenih območij za vzletanje in pristajanje, so ta takšna, da ne povzročajo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

(c) Določeno območje za vzletanje in pristajanje je obdano z določenimi površinami. Te površine so namenjene zaščiti zrakoplovov, ki letijo nad njimi med vzletom ali pristankom, ali ublažitvi posledic pri prezgodnjem pristanku (undershooting) ter kadar zapeljejo z območja za vzletanje in pristajanje ali ga prekoračijo, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

(d) Območja aerodromov, skupaj s pripadajočo neposredno okolico, namenjena premikanju in parkiranju zrakoplovov, so projektirana tako, da omogočajo varne operacije zrakoplovov, ki naj bi uporabljali posamezne objekte, in sicer v vseh pogojih, za katera so bila načrtovana, ter izpolnjujejo naslednje pogoje:

(e) Druga infrastruktura, namenjena za uporabo zrakoplovov, je projektirana tako, da uporaba te infrastrukture ne pomeni nesprejemljivega tveganja za zrakoplove, ki jo uporabljajo.

(f) Konstrukcije, stavbe, oprema ali skladišča so nameščeni in projektirani tako, da ne povzročijo nesprejemljivega tveganja za operacije zrakoplovov.

(g) Zagotovijo se ustrezna sredstva, ki nepooblaščenim osebam, nepooblaščenim vozilom ali živalim, ki so dovolj velike, da pomenijo nesprejemljivo tveganje za operacije zrakoplovov, preprečujejo vstop na območje gibanja, brez poseganja v nacionalne in mednarodne določbe za zaščito živali.

(a) Za zaščito zrakoplova, ki se približuje aerodromu z namenom pristanka, ali zrakoplova, ki vzleta z aerodroma, se določijo priletne in odletne zračne poti ali območja. Takšne zračne poti ali območja zrakoplovu zagotovijo ustrezno oddaljenost od ovir na območju, ki obdaja aerodrom, ob upoštevanju lokalnih fizičnih značilnosti.

(b) Taka oddaljenost od ovir ustreza fazi leta in vrsti operacije, ki se izvaja. Upošteva se tudi opremo, ki se uporablja za določanje položaja zrakoplova.

(a) Pripomočki ustrezajo namenu, biti morajo prepoznavni in uporabnikom zagotavljati nedvoumne informacije v vseh nameravanih okoliščinah operacije.

(b) Oprema aerodroma deluje v skladu s predvideno uporabo v predvidenih okoliščinah operacij. V okviru okoliščin operacij ali v primeru okvare oprema aerodroma ne sme povzročiti nesprejemljivega tveganja za varnost v letalstvu.

(c) Pripomočki in njihov sistem električnega napajanja so projektirani tako, da okvare ne povzročijo neustreznih, zavajajočih ali nezadostnih informacij za uporabnike ali prekinitve kakršne koli bistvene storitve.

(d) Zagotovijo se ustrezni načini zaščite, ki preprečujejo nastanek škode ali motenj v delovanju tovrstnih pripomočkov.

(e) Viri sevanja ali prisotnost premikajočih se ali pritrjenih predmetov ne smejo motiti lastnosti aeronavtičnih komunikacijskih, navigacijskih in nadzornih sistemov ali škodljivo vplivati na njihovo delovanje.

(f) Informacije o delovanju in uporabi opreme aerodroma se dajo na razpolago ustreznemu osebju, vključno z jasno navedbo okoliščin, ki lahko povzročijo nesprejemljiva tveganja za varnost v letalstvu.

(a) Vzpostavijo in posodabljajo se podatki, ki so pomembni za aerodrom in razpoložljive storitve.

(b) Podatki so natančni, berljivi, popolni in nedvoumni. Ohranijo se ustrezne ravni integritete.

(c) Podatki se uporabnikom in zadevnim navigacijskim službam zračnega prometa (ANS) zagotovijo pravočasno, in sicer s pomočjo dovolj varne in hitre metode komuniciranja.

(a) operator aerodroma ima neposredno ali prek pogodb vzpostavljena vsa sredstva, ki so potrebna za zagotovitev varnih operacij zrakoplovov na aerodromu. Ta sredstva med drugim vključujejo objekte, osebje, opremo in material, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(b) operator aerodroma zagotovi, da so zahteve iz oddelka A vedno izpolnjene, ali sprejme ustrezne ukrepe za zmanjšanje tveganj, povezanih z neizpolnjevanjem zahtev. Vzpostavijo in uporabljajo se postopki, s katerimi se o takih ukrepih pravočasno obvestijo vsi uporabniki;

(c) operator aerodroma vzpostavi in izvaja ustrezen program obvladovanja tveganj za prostoživeče živali;

(d) operator aerodroma zagotovi, da je gibanje vozil in oseb na območju gibanja in drugih operativnih območjih usklajeno z gibanjem zrakoplova, da se preprečijo trčenja in škoda na zrakoplovih;

(e) operator aerodroma zagotovi, da so vzpostavljeni in se izvajajo postopki za zmanjšanje tveganj, povezanih z obratovanjem aerodroma v slabih vremenskih razmerah, ob zmanjšani vidljivosti ali po potrebi ponoči;

(f) operator aerodroma sklene sporazume z drugimi pomembnimi organizacijami za zagotavljanje stalne skladnosti s temi bistvenimi zahtevami za aerodrom. Te organizacije med drugim vključujejo operatorje zrakoplovov, izvajalce navigacijskih storitev zračnega prometa, izvajalce storitev zemeljske oskrbe in druge organizacije, katerih dejavnosti ali proizvodi lahko vplivajo na varnost zrakoplova;

(g) operator aerodroma sam oziroma s pogodbami s tretjimi strankami zagotovi, da obstajajo postopki za oskrbo zrakoplova z gorivom, ki ni kontaminirano in ima ustrezne specifikacije;

(h) priročniki za vzdrževanje opreme aerodroma se dajo na voljo, se uporabljajo v praksi ter zajemajo navodila za vzdrževanje in popravilo, informacije o servisiranju, odpravljanje napak in postopke inšpekcijskega pregleda;

(i) operator aerodroma vzpostavi in izvaja načrt aerodroma za nujne primere, ki zajema možne scenarije v nujnih primerih, do katerih lahko pride na aerodromu ali v njegovi okolici. Ta načrt se uskladi, kjer je primerno, z nujnimi ukrepi lokalne skupnosti;

(j) operator aerodroma zagotovi, da so na aerodromu pripravljene zadostne reševalne službe in gasilske službe. Take službe se v primeru incidenta ali nesreče hitro odzovejo in vključujejo vsaj opremo, sredstva za gašenje in zadostno število članov osebja;

(k) operator aerodroma za obratovanje in vzdrževanje aerodroma uporablja samo izobraženo in usposobljeno osebje ter izvaja in vzdržuje programe usposabljanja in preverjanja za stalno usposobljenost vsega zadevnega osebja;

(l) operator aerodroma zagotovi, da so vse osebe, ki jim je dovoljen dostop na območje gibanja ali druga operativna območja brez spremstva, ustrezno izobražene in usposobljene za tak dostop;

(m) osebje reševalne službe in gasilske službe so ustrezno izobraženi in usposobljeni za delovanje v letališkem okolju. Operator aerodroma izvaja in vzdržuje programe usposabljanja in preverjanja za stalno usposobljenost tega osebja; in

(n) vse osebje reševalne službe in gasilske službe, od katerih se lahko zahteva. da posredujejo v letalskih nujnih primerih, redno dokazujejo zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog ob upoštevanju vrste dejavnosti. V tem okviru zdravstvena sposobnost, ki zajema fizično in psihično sposobnost, pomeni stanje brez bolezni ali nezmožnosti, ki bi temu osebju onemogočala:

(a) Operator aerodroma izvaja in vzdržuje sistem upravljanja za zagotovitev izpolnjevanja teh bistvenih zahtev za aerodrom ter si prizadeva za stalno in proaktivno izboljšanje varnosti. Sistem upravljanja vključuje organizacijske strukture, odgovornost, pristojnosti, politike in postopke.

(b) Sistem upravljanja vključuje program za preprečevanje nesreč in incidentov, ki zajema shemo za poročanje in analizo dogodkov. Analiza po potrebi vključuje subjekte, ki so našteti v točki 1(f).

(c) Operator aerodroma pripravi priročnik aerodroma in deluje v skladu z njim. Tak priročnik vsebuje vsa potrebna navodila, informacije in postopke za aerodrom za sistem upravljanja in za izvajanje nalog operativnega osebja.

1. V zračnem prostoru v okolici območij gibanja na aerodromu ne sme biti nobenih ovir, da se omogoči izvajanje predvidenih operacij zrakoplovov na aerodromih, ne da bi pri tem prihajalo do nesprejemljivega tveganja zaradi postavitve ovir v okolici aerodroma. Zato se pripravi, uvede in nenehno spremlja površine za nadzor ovir, da se zazna vsak vdor, ki ni v skladu s pravili.

2. Nevarnosti, povezane s človeškimi dejavnostmi in uporabo zemljišča, kot so med drugim naštete na spodnjem seznamu, se spremljajo. Tveganje, ki ga povzročajo, se oceni in ustrezno zmanjša:

3. Za lokalno skupnost se vzpostavi načrt ukrepanja v nujnih primerih, do katerih lahko pride na lokalnem območju aerodroma.

(a) Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki opravljajo dejavnosti iz člena 1(2)(a), se v vseh fazah leta ali na območju gibanja na aerodromu upravljajo v skladu s skupnimi splošnimi operativnimi pravili in vsemi primernimi postopki, določenimi za uporabo zadevnega zračnega prostora.

(b) Vsi zrakoplovi, razen tistih, ki opravljajo dejavnosti iz člena 1(2)(a), so opremljeni z zahtevanimi komponentami in se jih ustrezno upravlja. Komponente, ki se uporabljajo v okviru sistema ATM/ANS, izpolnjujejo zahteve iz točke 3.

(i) Podatki, ki se uporabljajo kot vir letalskih informacij, so dovolj kakovostni, popolni, aktualni in pravočasni.

(ii) Letalske informacije so točne, popolne, aktualne, nedvoumne in ustrezne integritete v ustrezni obliki za uporabnike.

(iii) Razširjanje takšnih letalskih informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred posegi in popačenjem.

(i) Podatki, ki se uporabljajo kot vir za letalske meteorološke informacije, so dovolj kakovostni, popolni in aktualni.

(ii) V možnem obsegu so letalske meteorološke informacije natančne, popolne, aktualne, ustrezne integritete in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov zračnega prostora.

(iii) Razširjanje takšnih letalskih meteoroloških informacij uporabnikom zračnega prostora je pravočasno ter poteka prek dovolj zanesljivih in hitrih komunikacijskih sredstev, ki so zaščitena pred motnjami in popačenjem.

(i) Podatki, ki se uporabljajo kot vir za zagotavljanje storitev zračnega prometa, so pravilni, popolni in aktualni.

(ii) Storitve zračnega prometa so dovolj natančne, popolne, aktualne in nedvoumne, da izpolnjujejo potrebe uporabnikov po varnosti.

(iii) Avtomatizirana orodja, ki zagotavljajo informacije ali nasvete uporabnikom, so pravilno projektirana, izdelana in vzdrževana, da so primerna za predvideno uporabo.

(iv) Vse storitve kontrole zračnega prometa in povezani postopki zagotavljajo primerno razdvajanje med zrakoplovi in, kjer se zdi primerno, pomagajo pri zaščiti pred ovirami in drugimi nevarnostmi v zraku ter hitro in pravočasno usklajevanje z vsemi zadevnimi uporabniki in sosednjimi deli zračnega prostora.

(v) Komunikacija med storitvami zračnega prometa in zrakoplovi ter med zadevnimi enotami storitev zračnega prometa je pravočasna, jasna, pravilna in nedvoumna, zaščitena pred motnjami, vsi udeleženi akterji pa jo morajo razumeti, in, če se zdi primerno, priznavati.

(vi) Zagotovijo se ukrepi za zaznavanje morebitnih izrednih razmer in po potrebi za sprožitev učinkovitih iskalnih in reševalnih akcij. Ti ukrepi vsebujejo vsaj ustrezne mehanizme za opozarjanje, usklajevalne ukrepe in postopke, sredstva in osebje za učinkovito pokrivanje območja odgovornosti.

(i) Sistemi in komponente so projektirani tako, da izpolnjujejo veljavne varnostne zahteve.

(ii) Sistemi in komponente, obravnavani skupaj, ločeno ali v medsebojni povezavi, so projektirani tako, da sta verjetnost, da lahko kakršna koli okvara povzroči popolno odpoved sistema, in resnost njenega učinka na varnost storitev v obratnem sorazmerju.

(iii) Sistemi in komponente, obravnavani posamezno in v kombinaciji, so projektirani tako, da upoštevajo omejitve z zvezi s človeškimi sposobnostmi in delovanjem.

(iv) Sistemi in komponente so projektirani tako, da so zaščiteni pred nenamernimi škodljivimi interakcijami z zunanjimi elementi.

(v) Osebju se jasno, dosledno in nedvoumno posredujejo informacije, potrebne za izdelavo, namestitev, upravljanje in vzdrževanje sistemov in komponent, pa tudi informacije o nevarnih razmerah.

(i) Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja raven znanja, ki ustreza izvajanim nalogam in je sorazmerna s tveganji, povezanimi z vrsto storitve.

(ii) Pridobitev in ohranjanje teoretičnega znanja se dokazuje s stalnim ocenjevanjem med usposabljanjem in z ustreznimi preskusi znanja.

(iii) Pridobljeno teoretično znanje se ohranja na ustrezni ravni. Usposobljenost se dokazuje z rednimi ocenjevanji ali preskusi znanja. Pogostnost preskusov znanja je sorazmerna s stopnjo tveganja, povezanega z vrsto storitve.

(i) Kontrolor zračnega prometa pridobi in ohranja praktične spretnosti, ki ustrezajo izvajanju njegovih nalog. Takšne spretnosti so sorazmerne s tveganji, povezanimi z vrsto storitve, in vključujejo, če to ustreza nalogam, ki se izvajajo, najmanj naslednje:

(ii) Kontrolor zračnega prometa dokaže, da lahko izvaja povezane postopke in naloge na ravni usposobljenosti, ki ustreza nalogam, ki se izvajajo.

(iii) Pridobljene praktične spretnosti se ohranjajo na zadovoljivi ravni. Usposobljenost se preverja z rednimi ocenjevanji ali preskusi znanja. Pogostnost ocenjevanj je sorazmerna z zahtevnostjo in stopnjo tveganja, povezanega z vrsto storitve in nalogami, ki se izvajajo.

(i) Kontrolor zračnega prometa dokaže jezikovno usposobljenost za govorjenje in razumevanje angleškega jezika na ravni, ki mu omogoča učinkovito sporazumevanje v glasovnih situacijah (telefon/radijska postaja) in situacijah „iz oči v oči“ glede konkretnih in z delom povezanih tem, vključno s situacijami nujnih primerov.

(ii) Kontrolor zračnega prometa je jezikovno usposobljen za govorjenje in razumevanje nacionalnega jezika ali jezikov na zgoraj navedeni ravni, kadar koli je to v posebnem delu zračnega prostora potrebno za zagotavljanje storitev zračnega prometa.

(i) Usposabljanje poteka po programu usposabljanja, ki lahko vključuje teoretično in praktično poučevanje, vključno s STD, če je ustrezno.

(ii) Za vsako vrsto usposabljanja se določi in sprejme program usposabljanja.

(i) Teoretično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji. Ti:

(ii) Praktično poučevanje izvajajo ustrezno usposobljeni inštruktorji, ki imajo naslednje kvalifikacije:

(iii) Inštruktorji praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delovati kot kontrolorji zračnega prometa.

(i) Osebe, pristojne za ocenjevanje usposobljenosti kontrolorjev zračnega prometa:

(ii) Ocenjevalci praktičnih spretnosti imajo ali pa so imeli pravico delovati kot kontrolorji zračnega prometa na tistih področjih, ki jih nameravajo ocenjevati.

i. Vsi kontrolorji zračnega prometa redno dokazujejo zdravstveno sposobnost za zadovoljivo izvajanje svojih nalog. Sposobnost se dokaže na podlagi ustrezne presoje, pri čemer se upoštevajo možna psihična in fizična odstopanja zaradi starosti.

ii. Dokazovanje zdravstvene sposobnosti, ki zajema fizično in psihično sposobnost, vključuje dokazano odsotnost bolezni ali invalidnosti, ki bi osebam, ki izvajajo storitve kontrole zračnega prometa (ATC), onemogočala:

(i) izvajalec storitev ima, neposredno ali posredno po pogodbah, sredstva, potrebna za obseg storitve. Ta sredstva med drugim vključujejo sisteme, naprave, vključno z napajalnimi enotami, poslovodne strukture, osebje, opremo in njeno vzdrževanje, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(ii) izvajalec storitev pripravi in posodablja priročnike o upravljanju in delovanju v zvezi z zagotavljanjem storitev ter mora ravnati v skladu s temi priročniki. Taki priročniki vsebujejo vsa potrebna navodila, informacije in postopke za delovanje, sistem upravljanja in operativno osebje za izvajanje njihovih nalog;

(iii) izvajalec storitev izvaja in vzdržuje sistem upravljanja na podlagi tveganja, da zagotovi skladnost z bistvenimi zahtevami iz te priloge in si prizadeva za nenehno proaktivno izboljševanje tega sistema;

(iv) izvajalec storitev uporablja samo ustrezno kvalificirano in usposobljeno osebje ter izvaja in vzdržuje programe za usposabljanje in preverjanje osebja;

(v) izvajalec storitev vzpostavi formalne povezave z vsemi ostalimi, ki prispevajo k izvajanju storitev, da zagotovi skladnost s temi bistvenimi zahtevami;

(vi) izvajalec storitev pripravi in izvaja načrt ukrepov ob nepredvidljivih dogodkih, ki zajemajo neobičajne razmere in nujne primere, do katerih lahko pride v zvezi s storitvami;

(vii) izvajalec storitev pripravi in ohranja program za preprečevanje nesreč in incidentov ter zagotavljanje varnosti, vključno s poročanjem in analizo dogodkov, ki se uporablja v sistemu upravljanja za doseganje cilja nenehnega izboljševanja varnosti, in

(viii) izvajalec storitev poskrbi za preverjanje, ali so lastnosti glede varnostnih zahtev za vse sisteme in komponente vedno izpolnjene.

(i) da bi se preprečila utrujenost osebja, ki izvaja storitve ATC, se uporablja sistem poimenskega seznama članov osebja in njihovih dolžnosti. Takšen sistem mora zajemati delovna obdobja, delovni čas in prilagojeni čas počitka. Pri omejitvah, sprejetih v okviru takšnega sistema, se upoštevajo ustrezni dejavniki, ki povečujejo utrujenost, kot so zlasti pomanjkanje spanja, porušitev cirkadialnega ritma, nočne ure, skupni delovni čas v danem obdobju in porazdelitev dodeljenih nalog med člane osebja;

(ii) da bi se preprečil stres osebja, ki izvaja storitve ATC, se uporabljajo izobraževalni in preventivni programi;

(iii) izvajalec storitev ATC ima vzpostavljene postopke za preverjanje, ali je kognitivna sposobnost osebja, ki izvaja storitve ATC, oslabljena in ali je njihova zdravstvena sposobnost zadovoljiva;

(iv) izvajalec storitev ATC pri načrtovanju in delovanju upošteva operativne in tehnične omejitve ter načela človeških dejavnikov.

(i) ima vsa sredstva, ki so potrebna za obseg obveznosti, povezanih z njeno dejavnostjo. Ta sredstva med drugim vključujejo naprave, osebje, opremo, metodologijo, dokumentacijo o nalogah, odgovornostih in postopkih, dostop do ustreznih podatkov in vodenje evidence;

(ii) izvaja in vzdržuje sistem upravljanja v zvezi z varnostjo in standardom usposabljanja ter si prizadevati za nenehno izboljševanje tega sistema, in

(iii) po potrebi skleni dogovore z drugimi ustreznimi organizacijami, da je zagotovljena nenehna skladnost s temi bistvenimi zahtevami.