02008L0120 — SL — 14.12.2019 — 001.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DIREKTIVA SVETA 2008/120/ES

z dne 18. decembra 2008

o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev

(Kodificirana različica)

(UL L 047 18.2.2009, str. 5)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (EU) 2017/625 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 15. marca 2017

  L 95

1

7.4.2017


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 137, 24.5.2017, str.  40 (2017/625)

►C2

Popravek, UL L 122, 17.5.2018, str.  36 (2008/120/ES)




▼B

DIREKTIVA SVETA 2008/120/ES

z dne 18. decembra 2008

o določitvi minimalnih pogojev za zaščito prašičev

(Kodificirana različica)



Člen 1

Ta direktiva določa minimalne pogoje za varstvo prašičev, rejenih in pitanih v zaprtih prostorih.

Člen 2

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

1. „prašič“ pomeni žival vrste prašič katere koli starosti, ki jo redijo za razplod ali pitanje;

2. „merjasec“ pomeni spolno dozorelega samca prašiča, namenjenega za razplod;

3. „mladica“ pomeni spolno dozorelo samico prašiča, ki še ni prasila;

4. „svinja“ pomeni samico prašiča po prvi prasitvi;

▼C2

5. „doječa svinja“ pomeni samico prašiča med perinatalno dobo in odstavitvijo pujskov;

▼B

6. „plemenska svinja“ pomeni svinjo med odstavitvijo svojih pujskov in perinatalno dobo;

7. „sesni pujsek“ pomeni prašiča od rojstva do odstavitve;

8. „tekač“ pomeni prašiča od odstavitve do starosti desetih tednov;

9. „pitanec“ pomeni prašiča od starosti desetih tednov do zakola ali razploda;

▼M1

10. „pristojni organi“ pomeni pristojne organe, kakor so opredeljeni v členu 3(3) Uredbe (EU) …/... Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

▼B

Člen 3

1.  Države članice zagotovijo, da vsa gospodarstva izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) vsakemu tekaču ali pitancu, ki živi v skupini, razen mladicam po osemenitvi in svinjam, mora biti na voljo neovirana talna površina, ki meri najmanj:



Živa masa (kg)

m2

do 10

0,15

nad 10 do 20

0,20

nad 20 do 30

0,30

nad 30 do 50

0,40

nad 50 do 85

0,55

nad 85 do 110

0,65

nad 110

1,00

(b) skupna neovirana talna površina, ki je na voljo vsaki mladici po osemenitvi in vsaki svinji, kadar so mladice in/ali svinje v istih skupinah, mora meriti najmanj 1,64 m2 oziroma 2,25 m2. Če so živali nastanjene v skupinah z manj kot šestimi živalmi, mora biti neovirana talna površina večja za 10 %. Če so živali nastanjene v skupinah s 40 ali več živalmi, je lahko neovirana površina manjša za 10 %.

2.  Države članice zagotovijo, da površine izpolnjujejo naslednje zahteve:

(a) za mladice po osemenitvi in breje svinje: na celotnem delu talne površine iz točke (b) odstavka 1, ki meri najmanj 0,95 m2 za mladico in najmanj 1,3 m2 za svinjo, morajo biti polna tla, pri katerih je lahko največ 15 % namenjenih drenažnim odprtinam;

(b) kadar se betonske rešetke uporabljajo za prašiče v skupinah,

(i) največja širina rež med rešetkami ne sme presegati:

 11 mm za pujske,

 14 mm za odstavljence,

 18 mm za pitance,

 20 mm za mladice po parjenju in svinje;

(ii) mora širina rešetke znašati najmanj:

 50 mm za pujske in odstavljence ter

 80 mm za pitance, mladice po osemenitvi in svinje.

3.  Države članice zagotovijo, da je gradnja ali predelava objektov, v katerih so svinje in mladice privezane, prepovedana. Od 1. januarja 2006 je privezovanje svinj in mladic prepovedano.

4.  Države članice zagotovijo, da se svinje in mladice v obdobju od štirih tednov po parjenju do enega tedna pred predvideno prasitvijo redijo v skupinah. Stranice boksa, v katerem je nastanjena skupina, morajo biti daljše od 2,8 m. Če je v skupini manj kot šest živali, morajo biti stranice boksa, v kateri je nastanjena skupina, daljše od 2,4 m.

Z odstopanjem od prvega pododstavka so lahko svinje in mladice, ki se redijo na gospodarstvih z manj kot desetimi svinjami, v obdobju iz omenjenega pododstavka nastanjene individualno, pod pogojem, da se v boksih lahko neovirano obračajo.

5.  Države članice zagotovijo, da se brez poseganja v zahteve iz Priloge I svinjam in mladicam omogoči trajen dostop do materiala, s katerim se lahko ukvarjajo in ki izpolnjuje vsaj ustrezne zahteve iz navedene priloge.

6.  Države članice zagotovijo, da krmljenje svinj in mladic v skupinah poteka na način, ki vsaki živali zagotovi zadostno količino krme, tudi če se zanjo hkrati potegujejo druge živali.

7.  Države članice zagotovijo, da vse breje svinje in mladice za potešitev lakote in potrebe po žvečenju dobijo zadostno količino voluminozne ali visoko vlakninaste krme in visoko energetske krme.

8.  Države članice zagotovijo, da so prašiči, ki morajo živeti v skupinah, močno agresivni, prašiči, ki so jih napadli drugi prašiči, ter bolni ali poškodovani prašiči lahko začasno nastanjeni v individualnih boksih. V tem primeru individualni boks živali omogoča neovirano obračanje, če to ni v nasprotju s posebnimi veterinarskimi nasveti.

9.  Določbe iz odstavkov 1(b), 2, 4, 5 in zadnjega stavka odstavka 8 se uporabljajo za vsa na novo zgrajena ali obnovljena gospodarstva ali gospodarstva, ki se bodo po 1. januarju 2003 uporabljala prvič. Od 1. januarja 2013 se te določbe uporabljajo za vsa gospodarstva.

Določbe iz prvega pododstavka odstavka 4 se ne uporabljajo za gospodarstva z manj kot desetimi svinjami.

Člen 4

Države članice zagotovijo, da pogoji za rejo prašičev ustrezajo splošnim določbam, določenim v Prilogi I.

Člen 5

Da bi upoštevali napredek znanosti, se določbe Priloge I lahko dopolnijo v skladu s postopkom iz člena 11(2).

Člen 6

Države članice zagotovijo, da:

(a) osebe, ki za oskrbo prašičev zaposlijo ali določijo druge osebe, poskrbijo, da se slednje seznanijo z navodili in smernicami za uporabo ustreznih določb člena 3 in Priloge I;

(b) so na voljo primerni tečaji usposabljanja. Takšni tečaji se morajo osredotočiti zlasti na vidike dobrega počutja živali.

Člen 7

1.  Komisija po možnosti pred 1. januarjem 2005 in v vsakem primeru do 1. julija 2005 predloži Svetu poročilo, sestavljeno na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane. Poročilo upošteva socialno-ekonomske posledice, sanitarne posledice, vplive na okolje in različne podnebne razmere. Prav tako upošteva razvoj metod in sistemov proizvodnje prašičev in predelave mesa, pri katerih bi bila lahko potreba po operativni kastraciji manjša. Če je potrebno, se skupaj s poročilom predložijo ustrezni zakonodajni predlogi glede učinkov, ki jih imajo različne velikosti prostorov in vrste tal na dobro počutje odstavljencev in pitancev.

2.  Komisija najpozneje do 1. januarja 2008 predloži Svetu poročilo, sestavljeno na podlagi mnenja Evropske agencije za varnost hrane.

Poročilo zajema zlasti:

(a) učinke, ki jih ima v različnih sistemih kmetovanja gostota živali, vključno z velikostjo skupin in načini razvrščanja živali v skupine, na dobro počutje in zdravje prašičev;

(b) vpliv ureditve hleva in različnih vrst tal na dobro počutje in zdravje prašičev, pri čemer se upoštevajo različne podnebne razmere;

(c) dejavnike tveganja, povezane z grizenjem repov, in priporočila za zmanjšanje potrebe po krajšanju repov;

(d) nadaljnji razvoj sistemov skupne hlevske reje brejih svinj, pri čemer se upoštevajo tako patološki, zootehnični, fiziološki in etološki vidiki različnih sistemov kot njihov vpliv na zdravje in okolje ter različne podnebne razmere;

(e) določitev prostorskih zahtev za odrasle plemenske merjasce, ki so nastanjeni individualno, pri čemer se upošteva tudi prostor za pripust;

▼C2

(f) nadaljnji razvoj sistemov proste hlevske reje svinj v prostoru za parjenje in doječih svinj, ki zadovoljujejo potrebe svinje, ne da bi bilo pri tem ogroženo življenje pujskov;

▼B

(g) pričakovanja in odnos potrošnikov do prašičjega mesa v primeru, da se počutje živali na različne načine izboljša;

(h) socialno-ekonomske posledice različnih sistemov reje prašičev in njihove učinke na gospodarske partnerje Skupnosti.

Če je potrebno, se lahko skupaj s poročilom predložijo ustrezni zakonodajni predlogi.

Člen 8

▼M1 —————

▼M1

3.  Države članice Komisiji vsako leto do 31. avgusta predložijo letno poročilo za preteklo leto o inšpekcijskih pregledih, ki jih je opravil pristojni organ za preverjanje skladnosti z zahtevami te direktive. Poročilu se priložita analiza najresnejših ugotovljenih neskladnosti in nacionalni akcijski načrt za preprečevanje ali zmanjševanje njihovega pojavljanja v naslednjih letih. Komisija zagotovi povzetke navedenih poročil državam članicam.

▼B

Člen 9

Za uvoz v Skupnost mora živali, ki prihajajo iz tretje države, spremljati spričevalo, ki ga izda pristojni organ te države in potrjuje, da so bile živali deležne najmanj enakovredne obravnave kakor živali s poreklom iz Skupnosti, kakor predvideva ta direktiva.

▼M1 —————

▼B

Člen 11

1.  Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje živali, ustanovljen s členom 58 Uredbe (ES) št. 178/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2002 o določitvi splošnih načel in zahtevah živilske zakonodaje, ustanovitvi Evropske agencije za varnost hrane in postopkih, ki zadevajo varnost hrane ( 2 ) (v nadaljnjem besedilu „Odbor“).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

Člen 12

Države članice lahko v skladu s splošnimi pravili Pogodbe na svojem ozemlju ohranijo ali uporabljajo določbe za zaščito prašičev, ki so strožja od tistih, določenih s to direktivo. O vseh takšnih ukrepih obvestijo Komisijo.

Člen 13

Direktiva 91/630/EGS, kakor je bila spremenjena z akti iz dela A Priloge II, se razveljavi brez poseganja v obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos direktiv, navedenimi v delu B Priloge II, v nacionalno pravo.

Sklicevanja na razveljavljeno direktivo se štejejo za sklicevanja na to direktivo in se berejo v skladu s korelacijsko tabelo iz Priloge III.

Člen 14

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Člen 15

Ta direktiva je naslovljena na države članice.




PRILOGA I

POGLAVJE I

SPLOŠNI POGOJI

Poleg ustreznih določb Priloge k Direktivi 98/58/ES se uporabljajo naslednje zahteve:

1. V objektih, v katerih se redijo prašiči, se je treba izogibati stalnim ravnem hrupa, ki so enake ali višje od 85 dBA. Izogibati se je treba trajnemu ali nenadnemu hrupu.

2. Prašiči morajo biti osem ur na dan nastanjeni pri svetlobi z močjo najmanj 40 luksov.

3. Prostori za prašiče morajo biti zgrajeni tako, da živalim omogočajo:

 dostop do ležišča, ki je primerno glede velikosti in temperature ter čisto in opremljeno z ustreznim sistemom odvajanja, tako da lahko vse živali ležijo istočasno,

 da lahko ležijo in normalno vstajajo,

 da lahko vidijo druge prašiče, pri čemer so lahko v tednu pred načrtovano prasitvijo in med prasitvijo svinje in mladice ločene od sovrstnikov.

4. Brez poseganja v člen 3(5) se mora prašičem omogočiti stalen dostop do zadostne količine materiala, ki ga lahko brez težav raziskujejo in premikajo, ne da bi bilo pri tem ogroženo njihovo zdravje, kot je na primer slama, seno, les, stržine, gobji kompost, šota ali mešanica takšnega materiala.

5. Tla morajo biti gladka, toda ne spolzka, da se prašiči ne poškodujejo, in zasnovana, zgrajena in vzdrževana tako, da pri prašičih ne morejo povzročiti poškodb ali bolečin. Ustrezati morajo velikosti in teži prašičev ter, če ni na voljo nastilja, imeti trdno, ravno in stabilno površino.

6. Vsi prašiči se morajo krmiti najmanj enkrat na dan. Če se prašiči krmijo v skupinah in ne po želji ali preko avtomatskega sistema za individualno krmljenje, mora imeti vsak prašič dostop do krme istočasno kot drugi prašiči v skupini.

7. Vsi prašiči, ki so stari več kot dva tedna, morajo imeti stalen dostop do zadostne količine sveže pitne vode.

8. Vsi posegi, ki se ne opravljajo za terapevtske ali diagnostične namene ali ki niso namenjeni označevanju prašičev v skladu z ustrezno zakonodajo, ki pri živalih povzročijo poškodbo ali izgubo občutljivega dela telesa ali spremembo zgradbe kosti, so prepovedani, razen:

 enakomernega skrajšanja podočnikov z brušenjem ali ščipanjem pri pujskih, ki niso stari več kot sedem dni, pri čemer se mora oblikovati nepoškodovana gladka površina; pri merjascih se lahko čekani skrajšajo, kjer je to potrebno zaradi preprečevanja poškodb pri drugih živalih ali zaradi varnosti,

 krajšanje dela repa,

 kastracije samcev na način, ki ne vključuje pretrganja tkiva,

 nameščanja nosnih obročev samo pri živalih, ki se redijo na prostem, in v skladu z nacionalno zakonodajo.

Krajšanje repa in krajšanje podočnikov se ne smeta opravljati rutinsko, temveč samo takrat, kadar se lahko dokaže, da so na seskih svinj ali na uhljih ali repih drugih prašičev nastale poškodbe. Pred izvajanjem takšnih posegov se sprejmejo drugi ukrepi za preprečevanje grizenja repov in drugih vedenjskih motenj, pri čemer se upoštevata okolje in gostota živali. Zaradi tega se morajo neprimerne bivalne razmere nastanitve ali sistemi reje spremeniti.

Vse zgoraj navedene posege lahko opravi samo veterinar ali oseba, usposobljena v skladu s členom 6, z izkušnjami pri opravljanju takšnih posegov z ustreznimi sredstvi in pod ustreznimi higienskimi pogoji. Kastracijo ali krajšanje repov pri pujskih, starih več kot sedem dni, lahko opravi samo veterinar z uporabo anestezije ali dodatne dolgotrajne analgezije.

POGLAVJE II

POSEBNE DOLOČBE ZA RAZLIČNE KATEGORIJE PRAŠIČEV

A.   Merjasci

Boksi za merjasce morajo biti postavljeni in zgrajeni tako, da se v njih merjasec lahko obrača ter sliši, voha in vidi druge prašiče. Odraslemu merjascu mora biti na voljo neovirana površina, ki meri najmanj 6 m2.

Če se boksi uporabljajo tudi za pripust, mora površina, ki je na voljo odraslemu merjascu, meriti najmanj 10 m2, boks pa ne sme imeti ovir.

B.   Svinje in mladice

1. Sprejmejo se ukrepi za zmanjšanje agresivnosti v skupinah.

2. Če je potrebno, se morajo breje svinje in mladice tretirati pred zunanjimi in notranjimi zajedavci. Če so nastanjene v prasitvenih boksih, je treba breje svinje in mladice temeljito očistiti.

3. V tednu pred predvideno prasitvijo morajo svinje in mladice dobiti na razpolago zadostne količine ustreznega materiala za izdelavo gnezda, razen kadar to zaradi sistema za odvajanje gnojevke, ki se uporablja na obratu, ni tehnično izvedljivo.

4. Za svinjo ali mladico mora biti na voljo neoviran prostor, ki omogoča lažji potek naravne prasitve ali prasitve, pri kateri je potrebna pomoč.

5. Prasitveni boksi, v katerih se svinje lahko prosto gibljejo, morajo omogočati zaščito pujskov, na primer z zaščitnimi rešetkami.

C.   Sesni pujski

1. Del celotne površine tal, ki živalim omogoča, da lahko ležijo istočasno, mora biti poln ali prekrit z blazino, slamo ali drugim primernim materialom.

2. Kadar se uporablja prasitveni boks, morajo imeti pujski dovolj prostora, da lahko sesajo brez težav.

3. Sesni pujski, mlajši od 28 dni, ne smejo biti odstavljeni od svinje, razen kadar bi nadaljnje sesanje škodljivo vplivalo na dobro počutje ali zdravje svinje ali pujska.

Vendar pa se lahko sesni pujski odstavijo do sedem dni prej, če se premestijo v posebne prostore, ki se pred nastanitvijo nove skupine izpraznijo, temeljito očistijo in razkužijo ter so ločeni od prostorov, v katerih se nahajajo svinje, z namenom zmanjševanja možnosti prenosa bolezni na pujske.

D.   Tekači in pitanci

1. Če se prašiči redijo v skupinah, se morajo sprejeti ukrepi za preprečevanje medsebojnih spopadov, ki presegajo mero normalnega vedenja.

2. Prašiči morajo biti nastanjeni v skupinah, ki se, kolikor je mogoče, med seboj ne mešajo. Če se morajo prašiči, ki se ne poznajo, združiti v skupino, se mora to zgoditi v kar se da zgodnji starosti, po možnosti najkasneje v enem tednu po odstavitvi. Kadar se skupine prašičev mešajo, se jim na primeren način omogoči, da se lahko umaknejo in skrijejo pred drugimi prašiči.

3. Ob znakih hudih spopadov med prašiči se nemudoma preučijo vzroki zanje in sprejmejo ustrezni ukrepi, kot na primer zagotovitev zadostne količine slame ali drugih materialov, ki jih živali lahko raziskujejo. Ogrožene živali ali zlasti agresivne živali se ločijo od skupine.

4. Uporaba pomirjeval z namenom lažjega prilagajanja živali na življenje v skupini se dovoli samo v izjemnih primerih in po posvetovanju z veterinarjem.




PRILOGA II

DEL A



Razveljavljena direktiva s seznamom sprememb

(iz člena 13)

Direktiva Sveta 91/630/EGS

(UL L 340, 11.12.1991, str. 33)

 

Direktiva Sveta 2001/88/ES

(UL L 316, 1.12.2001, str. 1)

 

Direktiva Komisije 2001/93/ES

(UL L 316, 1.12.2001, str. 36)

 

Uredba Sveta (ES) št. 806/2003

(UL L 122, 16.5.2003, str. 1)

Samo Priloga III, točka 26

DEL B



Roki za prenos v nacionalno pravo

(iz člena 13)

Direktiva

Roki za prenos

91/630/EGS

1. januar 1994

2001/88/ES

1. januar 2003

2001/93/ES

1. januar 2003




PRILOGA III

KORELACIJSKA TABELA



Direktiva 91/630/EGS

Ta direktiva

Člena 1 in 2

Člena 1 in 2

Člen 3, uvodno besedilo

Člen 3, točka 1

Člen 3(1)

Člen 3, točka 2

Člen 3(2)

Člen 3, točka 3

Člen 3(3)

Člen 3, točka 4(a)

Člen 3(4), prvi pododstavek

Člen 3, točka 4(b)

Člen 3(4), drugi pododstavek

Člen 3, točka 5

Člen 3(5)

Člen 3, točka 6

Člen 3(6)

Člen 3, točka 7

Člen 3(7)

Člen 3, točka 8

Člen 3(8)

Člen 3, točka 9

Člen 3(9)

Člen 4(1), prvi pododstavek

Člen 4

Člen 4(1), drugi pododstavek

Člen 4(2)

Člen 5

Člen 5

Člen 5a, uvodno besedilo

Člen 6, uvodno besedilo

Člen 5a, točka 1

Člen 6(a)

Člen 5a, točka 2

Člen 6(b)

Člen 6

Člen 7

Člen 7

Člen 8

Člen 8

Člen 9

Člen 9

Člen 10

Člen 10

Člen 11

Člen 11(1)

Člen 11(2)

Člen 12

Člen 13

Člen 14

Člen 12

Člen 15

Priloga

Priloga I

Priloga II

Priloga III



( 1 ) Uredba ►C1  (EU) 2017/625 ◄ Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2017 o izvajanju uradnega nadzora in drugih uradnih dejavnosti, da se zagotovi uporaba zakonodaje o živilih in krmi, pravil o zdravju in dobrobiti živali ter zdravju rastlin in fitofarmacevtskih sredstvih, ter o spremembi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 999/2001, (ES) št. 396/2005, (ES) št. 1069/2009, (ES) št. 1107/2009, (EU) št. 1151/2012, (EU) št. 652/2014, (EU) 2016/429 in (EU) 2016/2031 Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 1/2005 in (ES) št. 1099/2009 ter direktiv Sveta 98/58/ES, 1999/74/ES, 2007/43/ES, 2008/119/ES in 2008/120/ES ter razveljavitvi uredb Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 854/2004 in (ES) št. 882/2004, direktiv Sveta 89/608/EGS, 89/662/EGS, 90/425/EGS, 91/496/EGS, 96/23/ES, 96/93/ES in 97/78/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter sklepa Sveta 92/438/EGS (Uredba o uradnem nadzoru) ( ►C1  UL L 95, 7.4.2017, str. 1 ◄ ).

( 2 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.