Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o okoljskih standardih kakovosti na področju vodne politike, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv Sveta 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS, 86/280/EGS ter spremembi Direktive 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 175(1) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije,

ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),

po posvetovanju z Odborom regij,

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Kemijsko onesnaževanje površinskih voda predstavlja grožnjo za vodno okolje z učinki, kot so akutna in kronična strupenost za vodne organizme, kopičenje v ekosistemih ter izguba habitatov in biotske raznovrstnosti, ogroža pa tudi zdravje ljudi. Prednostno bi bilo treba ugotoviti vzroke onesnaženosti ter se pri viru spopasti z emisijami na najbolj ekonomičen in okoljsko učinkovit način.

(2)	Kot določa drugi stavek člena 174(2) Pogodbe, okoljska politika Skupnosti temelji na previdnostnem in preventivnem načelu, načelu prednostnega odpravljanja okoljske škode pri viru ter načelu, da plača povzročitelj obremenitve.

(3)

Na podlagi člena 174(3) Pogodbe Skupnost pri pripravljanju svoje okoljske politike upošteva razpoložljive znanstvene in tehnične podatke, okoljske razmere v različnih regijah Skupnosti, gospodarski in socialni razvoj Skupnosti kot celote in uravnotežen razvoj njenih regij ter možne koristi in stroške ukrepanja ali neukrepanja.

(4)

Sklep št. 1600/2002/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. julija 2002 o šestem okoljskem akcijskem programu Skupnosti ( 3 ) določa, da so okolje, zdravje in kakovost življenja med ključnimi okoljskimi prednostnimi nalogami navedenega programa, pri čemer je izpostavljena zlasti potreba po bolj specifični zakonodaji na področju vodne politike.

(5)

Direktiva 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike ( 4 ) določa strategijo za preprečevanje onesnaževanja vode in zahteva dodatne specifične ukrepe za nadzor nad onesnaževanjem in okoljske standarde kakovosti (OSK). Direktiva določa OSK v skladu z določbami in cilji Direktive 2000/60/ES.

(6)

V skladu s členom 4 Direktive 2000/60/ES, zlasti z odstavkom 1(a), bi morale države članice izvajati potrebne ukrepe v skladu s členom 16(1) in (8) navedene direktive, z namenom, da postopno zmanjšajo onesnaževanje s prednostnimi snovmi in ustavijo ali postopno odpravijo emisije, odvajanje in uhajanje prednostnih nevarnih snovi.

(7)

Od leta 2000 so bili sprejeti številni akti Skupnosti, ki določajo ukrepe za nadzor nad emisijami v skladu s členom 16 Direktive 2000/60/ES za posamezne prednostne snovi. Poleg tega mnogo ukrepov za varstvo okolja spada na področje druge obstoječe zakonodaje Skupnosti. Prednost bi bilo zato treba nameniti izvajanju in reviziji obstoječih instrumentov in ne uvedbi novega nadzora.

(8)

V zvezi z nadzorom nad emisijami prednostnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov iz člena 16 Direktive 2000/60/ES se zdi stroškovno bolj učinkovito in sorazmerno za države članice, da poleg izvajanja druge veljavne zakonodaje Skupnosti po potrebi vključijo v program ukrepov, ki jih je treba v skladu s členom 10 Direktive 2000/60/ES pripraviti za vsako vodno območje, druge ustrezne ukrepe nadzora v skladu s členom 11 navedene direktive.

(9)

Države članice bi morale izboljšati znanje in razpoložljive podatke o virih prednostnih snovi ter o poteh onesnaževanja, da bi se ugotovile možnosti natančnega in učinkovitega nadzora. Države članice bi morale med drugim ustrezno in primerno pogosto nadzorovati sedimente in žive organizme, da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo dolgoročno analizo tistih prednostnih snovi, ki so nagnjene h kopičenju v sedimentih in/ali živih organizmih. Rezultati spremljanja stanja, tudi spremljanja sedimentov in živih organizmov, bi morali biti v skladu z zahtevami iz člena 3 Odločbe št. 2455/2001/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. novembra 2001 o določitvi seznama prednostnih snovi na področju vodne politike ( 5 ) dostopni za informiranje za prihodnje predloge Komisije po členu 16(4) in (8) Direktive 2000/60/ES.

(10)

Odločba št. 2455/2001/ES določa prvi seznam 33 snovi ali skupin snovi, glede katerih je treba na ravni Skupnosti prednostno ukrepati. Med temi prednostnimi snovmi so bile nekatere opredeljene kot prednostne nevarne snovi, v zvezi s katerimi bi morale države članice izvajati potrebne ukrepe, da se ustavijo ali postopno odpravijo emisije, izpuste in uhajanje. Za snovi, ki so že v naravi ali so posledica naravnih procesov, pa popolna ustavitev ali postopna odprava emisij, izpustov in uhajanj iz vseh morebitnih virov ni možna. Nekatere snovi so bile pregledane in bi jih bilo treba razvrstiti. Komisija bi morala v skladu s časovnim razporedom iz člena 16 Direktive 2000/60/ES nadaljevati s pregledom seznama prednostnih snovi in na podlagi dogovorjenih meril, ki prikazujejo tveganje za vodno okolje ali tveganje preko vodnega okolja, določiti snovi, glede katerih bi bilo treba prednostno ukrepati, ter po potrebi predstaviti ustrezne predloge.

(11)

V interesu Skupnosti in za učinkovitejše urejanje varstva površinskih voda je primerno določiti OSK za onesnaževala, opredeljena kot prednostne snovi, na ravni Skupnosti in prepustiti državam članicam, da po potrebi določijo pravila za preostala onesnaževala na nacionalni ravni, ob upoštevanju ustreznih predpisov Skupnosti. Vendar pa osem onesnaževal, ki spadajo v področje uporabe Direktive Sveta 86/280/EGS z dne 12. junija 1986 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju določenih nevarnih snovi, vključenih v seznam I Priloge k Direktivi 76/464/EGS ( 6 ) in so del skupine snovi, v zvezi s katerimi bi morale države članice izvajati ukrepe z namenom, da se doseže dobro kemijsko stanje do leta 2015, ob upoštevanju členov 2 in 4 Direktive 2000/60/ES, ni bilo vključenih na seznam prednostih snovi. Vendar so se skupni standardi, določeni za ta onesnaževala, izkazali kot koristni, zato je primerno, da se njihovo urejanje ohrani na ravni Skupnosti.

(12)

Zaradi tega določbe v zvezi s sedanjimi okoljskimi cilji kakovosti iz Direktive Sveta 82/176/EGS z dne 22. marca 1982 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki uporablja kloralkalno elektrolizo ( 7 ), Direktive Sveta 83/513/EGS z dne 26. septembra 1983 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti v zvezi z izpustom kadmija ( 8 ), Direktive Sveta 84/156/EGS z dne 8. marca 1984 o mejnih vrednostih in zahtevah glede kakovosti pri odvajanju živega srebra v industriji, ki ne uporablja kloralkalne elektrolize ( 9 ), Direktive Sveta 84/491/EGS z dne 9. oktobra 1984 o mejnih vrednostih in ciljih kakovosti pri odvajanju heksaklorocikloheksana ( 10 ) in Direktive 86/280/EGS ne bodo več potrebne in bi jih bilo treba črtati.

(13)

Kemijsko onesnaženje lahko vpliva na vodno okolje tako kratkotrajno kot dolgotrajno, zato bi bilo treba OSK določati na podlagi podatkov o akutnih, pa tudi kroničnih posledicah. Za zagotovitev ustreznega varstva vodnega okolja in zdravja ljudi bi bilo treba določiti OSK kot letne povprečne vrednosti na ravni, ki zagotavlja varstvo pred dolgoročno izpostavljenostjo, in največje dovoljene koncentracije za varstvo pred kratkotrajno izpostavljenostjo.

(14)

Države članice lahko v skladu s pravili iz oddelka 1.3.4 Priloge V k Direktivi 2000/60/ES v zvezi s spremljanjem skladnosti z OSK, vključno s tistimi, ki so izraženi z največjo dovoljeno koncentracijo, za obravnavo ubežnikov, t.j. skrajna odstopanja od povprečja, in napačnih odčitavanj uvedejo statistične metode, kot je izračun percentilov, da se zagotovi sprejemljiva raven zaupanja in natančnosti. Za zagotovitev primerljivosti spremljanja stanja med državami članicami je primerno, da se s pomočjo postopka komitologije določijo podrobna pravila za takšne statistične metode.

(15)

Na tej stopnji bi bilo treba vrednosti OSK na ravni Skupnosti za večino snovi uvesti zgolj za površinske vode. Vendar pri heksaklorobenzenu, heksaklorobutadienu in živem srebru ni mogoče zagotoviti varstva pred posrednimi učinki in sekundarnim zastrupljanjem na ravni Skupnosti zgolj z določitvijo OSK za površinske vode. Za te tri snovi bi bilo zato primerno na ravni Skupnosti določiti OSK za žive organizme. Da bi se državam članicam omogočila prilagodljivost glede na njihovo strategijo spremljanja stanja, bi morale države članice imeti možnost, da bodisi spremljajo in uporabljajo te OSK za žive organizme ali določijo strožje OSK za površinske vode, ki zagotavljajo enako raven varstva.

(16)

Države članice bi poleg tega morale imeti možnost, da na nacionalni ravni določijo OSK za sedimente in/ali žive organizme in jih uporabljajo namesto OSK za vodo, določenih v tej direktivi. Te OSK bi bilo treba določiti s preglednim postopkom, ki vključuje obveščanje Komisije in drugih držav članic, da se zagotovi enaka raven varstva, kot jo zagotavljajo OSK za vodo, vzpostavljeni na ravni Skupnosti. Komisija bi morala povzeti ta obvestila v svojem poročilu o izvajanju Direktive 2000/60/ES. Sedimenti in živi organizmi so pomemben medij za spremljanje nekaterih snovi s pomembnim akumulacijskim potencialom. Države članice bi morale, zato da bi ocenile trende in dolgoročne vplive antropogene dejavnosti, sprejeti ukrepe v skladu s členom 4 Direktive 2000/60/ES s ciljem zagotoviti, da se sedanje ravni onesnaženja v živih organizmih in sedimentih ne bodo znatno povečale.

(17)

V skladu s členom 13 in Prilogo VII(A)(5) Direktive 2000/60/ES bi bilo treba o vseh izjemah pri izvajanju okoljskih standardov kakovosti za prednostne snovi, ki se uporabljajo za vodna telesa v skladu s členom 4(4), (5) in (6) navedene direktive, ob upoštevanju člena 4(8) in (9) Direktive, poročati v načrtih upravljanja voda. Če so izpolnjene zahteve, tudi pogoji za izjeme, iz člena 4 Direktive 2000/60/ES, se dejavnosti, vključno z izkopavanjem in ladijskim prometom, zaradi katerih pride do izpustov, emisij in uhajanj prednostnih snovi, lahko izvajajo.

(18)

Države članice morajo ravnati v skladu z Direktivo Sveta 98/83/ES z dne 3. novembra 1998 o kakovosti vode, namenjene za prehrano ljudi ( 11 ), in upravljati vodna telesa površinske vode, namenjena za odvzem pitne vode, v skladu s členom 7 Direktive 2000/60/ES. To direktivo bi bilo torej treba izvajati brez poseganja v zahteve, ki morebiti zahtevajo strožje standarde.

(19)

V bližini izpustov iz točkovnih virov so koncentracije onesnaževal ponavadi večje kot okoliške koncentracije v vodi. Zato bi bilo treba državam članicam omogočiti uporabo območij mešanja, v kolikor ne vplivajo na skladnost preostalega telesa površinske vode z ustreznimi OSK. Obseg območij mešanja bi moral biti omejen na bližino mesta izpustov in sorazmeren. V skladu s členom 3(4) Direktive 2000/60/ES morajo države članice po potrebi zagotoviti, da so zahteve za doseganje okoljskih ciljev, določene v členu 4 navedene direktive, usklajene na celem vodnem območju, vključno z določitvijo območij mešanja v čezmejnih vodnih telesih.

(20)

Treba je preverjati doseganje ciljev za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje iz člena 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES ter zagotoviti preglednost presoje doseganja teh obveznosti, zlasti glede obravnave pomembnih emisij, izpustov in uhajanj kot rezultatov človekove dejavnosti. Nadalje je časovni načrt za ustavitev ali postopno odpravo in zmanjšanje lahko povezan le s popisom. Omogočiti bi bilo treba tudi oceno uporabe člena 4(4) do (7) Direktive 2000/60/ES. Prav tako je potrebno tudi ustrezno sredstvo za merjenje uhajanj snovi, ki so že v naravi ali so posledica naravnih procesov, kjer popolna ustavitev ali postopna odprava iz vseh morebitnih virov ni možna. Za izpolnitev teh zahtev bi morala vsaka država članica pripraviti popis emisij, izpustov in uhajanj za vsako vodno območje ali del vodnega območja na svojem ozemlju.

(21)

Da bi se pri pripravi teh popisov izognile podvajanju dela in zagotovile njihovo skladnost z drugimi obstoječimi instrumenti na področju varstva površinskih voda, bi morale države članice uporabiti podatke, zbrane na podlagi Direktive 2000/60/ES in Uredbe (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. januarja 2006 o Evropskem registru izpustov in prenosov onesnaževal ( 12 ).

(22)	Da bi zagotovile skladno varstvo površinskih voda, bi morale države članice, ki si delijo vodna telesa površinske vode, uskladiti dejavnosti spremljanja in po potrebi pripravo popisov.

(23)

Da bi bolje odražale svoje potrebe, bi morale imeti države članice za merjenje osnovnih vnosov popisa možnost izbire ustreznega enoletnega referenčnega obdobja. Treba pa bi bilo upoštevati dejstvo, da se lahko uhajanja ob uporabi pesticidov iz leta v leto močno razlikujejo zaradi različnih stopenj uporabe, na primer zaradi različnih podnebnih razmer. Zato bi moralo biti državam članicam omogočeno, da se pri nekaterih snoveh, ki jih zajema Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet ( 13 ), odločijo za triletno referenčno obdobje.

(24)	Da bi optimizirali uporabo popisa, je primerno določiti rok, v katerem Komisija preveri, ali se emisije, izpusti in uhajanje približujejo doseganju ciljev iz člena 4(1)(a) Direktive 2000/60/ES, ob upoštevanju člena 4(4) in (5) navedene direktive.

(25)	Treba bi bilo razviti tehnične smernice, ki bodo v pomoč pri usklajevanju metodologij, ki jih uporabljajo države članice za pripravo popisov emisij, izpustov in uhajanja, vključno z uhajanjem onesnaževanja, nakopičenega v sedimentih.

(26)

Več držav članic je prizadetih zaradi onesnaževanja iz vira, ki leži izven njihove nacionalne pristojnosti. Zato je primerno izrecno navesti, da država članica zaradi prekoračitve OSK kot posledice čezmejnega onesnaževanja ne krši obveznosti iz te direktive, če so bili izpolnjeni določeni pogoji in če je, kjer je to primerno, uporabila ustrezne določbe Direktive 2000/60/ES.

(27)

Na podlagi poročil držav članic v skladu s členom 15 Direktive 2000/60/ES bi morala Komisija preveriti, ali obstaja potreba po spremembi obstoječih aktov in potreba po dodatnih specifičnih ukrepih na ravni Skupnosti, na primer nadzor nad emisijami, in po potrebi predložiti ustrezne predloge. Komisija bi morala ugotovitve, ki iz pregleda izhajajo, sporočiti Evropskemu parlamentu in Svetu v okviru poročila, pripravljenega v skladu s členom 18(1) Direktive 2000/60/ES. Pri predlogih za ukrepe za nadzor emisij ob upoštevanju člena 10 Direktive 2000/60/ES bi morala Komisija upoštevati obstoječe zahteve za nadzor emisij, na primer zahteve iz Direktive 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja ( 14 ) in najnovejši razvoj na področju tehnologij za zmanjševanje onesnaževanja.

(28)

Merila za opredelitev snovi, ki so obstojne, bioakumulativne in strupene, kakor tudi za druge enako zaskrbljujoče snovi, zlasti zelo obstojne in močno bioakumulativne, kakor so navedene v Direktivi 2000/60/ES, so določena v Tehničnem navodilu za presojo tveganja v podporo Direktivi Komisije 93/67/EGS z dne 20. julija 1993 o določitvi načel za ocenjevanje tveganja za človeka in okolje v zvezi s snovmi, prijavljenimi v skladu z Direktivo Sveta 67/548/EGS ( 15 ), Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet ( 16 ) in Uredbi (ES) 1907/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. decembra 2006 o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) in ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije ( 17 ). Za zagotovitev skladnosti med zakonodajo Skupnosti bi bilo treba uporabiti samo ta merila za snovi, ki so v pregledu v skladu z Odločbo št. 2455/2001/ES, Prilogo X k Direktivi 2000/60/ES pa bi bilo treba v skladu s tem zamenjati.

(29)

Obveznosti, določene v direktivah, navedenih v Prilogi IX k Direktivi 2000/60/ES, so že vključene v Direktivo 2008/1/ES ter v Direktivo 2000/60/ES, ob tem pa je zagotovljena najmanj enaka raven varstva, če se OSK ohranijo ali pregledajo. Da bi zagotovili skladen pristop h kemijskem onesnaževanju površinskih voda ter poenostavili in razjasnili obstoječo zakonodajo Skupnosti na tem področju, je primerno v skladu z Direktivo 2000/60/ES z učinkom od 22. decembra 2012 razveljaviti direktive 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS.

(30)	Obravnavana so bila priporočila iz Direktive 2000/60/ES, zlasti priporočila Znanstvenega odbora za strupenost, strupenost za ekosisteme in okolje.

(31)

V skladu z odstavkom 34 Medinstitucionalnega sporazuma o boljši pripravi zakonodaje ( 18 ) se države članice spodbuja, da za svoje potrebe in v interesu Skupnosti izdelajo in objavijo lastne tabele, ki naj čim bolj nazorno prikažejo korelacijo med to direktivo in ukrepi za prenos v nacionalno zakonodajo.

(32)

Ker cilja te direktive, in sicer doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda z določitvijo OSK za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj zaradi ohranjanja enake ravni varstva površinskih voda v vsej Skupnosti lažje doseže Skupnost, lahko Skupnost sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja.

(33)	Ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive, bi bilo treba sprejeti v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 19 ).

(34)

Zlasti bi bilo treba Komisiji podeliti pooblastila za spreminjanje točke 3 dela B Priloge I k tej direktivi. Ker je ta ukrep splošnega obsega in je namenjen spreminjanju nebistvenih določb te direktive ali dopolnjevanju te direktive z dodajanjem novih nebistvenih določb, ga je treba sprejeti v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 5a Sklepa 1999/468/ES –

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:

Ta direktiva določa okoljske standarde kakovosti (OSK) za prednostne snovi in nekatera druga onesnaževala, kot je določeno v členu 16 Direktive 2000/60/ES, s ciljem doseganja dobrega kemijskega stanja površinskih voda ter v skladu z določbami in cilji člena 4 Direktive 2000/60/ES.

V tej direktivi se uporabljajo opredelitve pojmov iz člena 2 Direktive 2000/60/ES in člena 2 Direktive Komisije 2009/90/ES z dne 31. julija 2009 o določitvi strokovnih zahtev za kemijsko analiziranje in spremljanje stanja voda v skladu z Direktivo 2000/60/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 20 ).

1. Države članice brez poseganja v odstavek 1a za vodna telesa površinske vode uporabljajo OSK iz dela A Priloge I, in sicer v skladu z zahtevami, določenimi v delu B Priloge I.

1a. Brez poseganja v obveznosti iz različice te direktive, veljavne na dan 13. januarja 2009, in zlasti v doseganje dobrega kemijskega stanja površinskih voda v zvezi s snovmi in OSK, navedenimi v direktivi, države članice uporabljajo OSK, določene v delu A Priloge I, glede:

Za snovi iz točk (i) in (ii) prvega pododstavka se smiselno uporablja člen 4(4) do (9) Direktive 2000/60/ES.

2. Države članice za snovi pod številkami 5, 15, 16, 17, 21, 28, 34, 35, 37, 43 in 44 v delu A Priloge I uporabljajo OSK za organizme iz dela A Priloge I.

Za snovi, ki niso navedene v prvem pododstavku, države članice uporabljajo OSK za vode iz dela A Priloge I.

3. Države članice se lahko v zvezi z eno ali več vrstami površinskih voda odločijo za uporabo OSK za medij, ki ni določen v odstavku 2, ali po potrebi za takson, ki ni določen v delu A Priloge I.

Države članice, ki se odločijo za možnost iz prvega pododstavka, uporabijo ustrezen OSK iz dela A Priloge I ali, če ni naveden noben OSK za medij ali takson, določijo OSK, ki zagotavlja vsaj enako raven varstva kot OSK iz dela A Priloge I.

Države članice lahko možnost iz prvega pododstavka uporabijo le, kadar analitska metoda za izbrani medij ali takson izpolnjuje minimalna izvedbena merila iz člena 4 Direktive 2009/90/ES. Kadar ta merila niso izpolnjena za noben medij, države članice zagotovijo, da se spremljanje izvaja z uporabo najboljših razpoložljivih tehnik, ki niso nesorazmerno drage, in da je ta analitska metoda vsaj tako dobra kot metoda, ki je na voljo za medij iz odstavka 2 tega člena za ustrezno snov.

3a. Kadar se na podlagi izmerjenih ali ocenjenih koncentracij ali emisij v okolju ugotovi, da zaradi akutne izpostavljenosti obstaja potencialno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in kadar se uporablja OSK za organizme ali usedline, države članice zagotovijo, da se spremljajo tudi koncentracije v površinski vodi in uporabijo NDK-OSK, določeni v delu A Priloge I k tej direktivi, kadar so bili taki OSK določeni.

3b. Kadar se izračunana srednja vrednost rezultatov, dobljenih z uporabo najboljše razpoložljive tehnike, ki ni nesorazmerno draga, na podlagi člena 5 Direktive 2009/90/ES označi z izrazom „pod mejo določljivosti“ in meja določljivosti, dobljena s to tehniko, presega OSK, se rezultat za snov, ki se meri, ne upošteva pri ocenjevanju splošnega kemijskega stanja tega vodnega telesa.

4. Snovi, za katere se uporablja OSK za usedlino in/ali organizme, države članice v ustreznem mediju spremljajo vsaj enkrat letno, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje v drugačnih časovnih presledkih.

5. Države članice v posodobljene načrte za upravljanje povodij, pripravljene v skladu s členom 13(7) Direktive 2000/60/ES, vključijo naslednje informacije:

5a. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da so prek osrednjega portala, ki je dostopen javnosti v skladu s členom 7(1) Direktive 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne28. januarja 2003 o dostopu javnosti do okoljskih informacij ( 21 ), v elektronski obliki na voljo posodobljeni načrti za upravljanje povodij, izdelani v skladu s členom 13(7) Direktive 2000/60/ES, ki vsebujejo rezultate in učinke ukrepov za preprečevanje kemičnega onesnaževanja površinskih voda, in začasno poročilo, v katerem je v skladu s členom 15(3) Direktive 2000/60/ES opisan napredek pri izvajanju načrtovanega programa ukrepov.

6. Države članice na podlagi spremljanja stanja vode, ki se izvede v skladu s členom 8 Direktive 2000/60/ES, zagotovijo dolgoročno analizo trenda koncentracij prednostnih snovi iz dela A Priloge I, ki se pogosto kopičijo v usedlinah in/ali organizmih, pri čemer se posebna pozornost nameni snovem pod številkami 2, 5, 6, 7, 12, 15, 16, 17, 18, 20, 21, 26, 28, 30, 34, 35, 36, 37, 43 in 44 v delu A Priloge I. Države članice sprejmejo ukrepe, katerih cilj je ob upoštevanju člena 4 Direktive 2000/60/ES zagotoviti, da se te koncentracije v usedlinah in/ali ustreznih organizmih znatno ne povečajo.

Države članice določijo pogostost spremljanja stanja v usedlinah in/ali organizmih, tako da se zagotovi dovolj podatkov za zanesljivo dolgoročno analizo trenda koncentracij. Spremljanje stanja bi bilo treba načeloma izvajati vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih.

7. Komisija preuči tehnični in znanstveni napredek, vključno z ugotovitvami iz ocene tveganja iz točk (a) in (b) člena 16(2) Direktive 2000/60/ES in informacijami iz registracije snovi, ki so v skladu s členom 119 Uredbe (ES) št. 1907/2006 dostopne javnosti, ter po potrebi predlaga spremembo OSK, določenih v delu A Priloge I k tej direktivi v skladu s postopkom, določenim v členu 294 PDEU, in roki iz člena 16(4) Direktive 2000/60/ES.

8. Na Komisijo se prenese pooblastilo, da sprejme delegirane akte v skladu s členom 10 zaradi prilagoditve točke 3 dela B Priloge I k tej direktivi znanstvenemu ali tehničnemu razvoju, kadar je to potrebno.

8a. Zaradi lažjega izvajanja tega člena se do 22. decembra 2014, če je to mogoče, v okviru obstoječega postopka izvajanja Direktive 2000/60/ES oblikujejo tehnične smernice glede strategij spremljanja in analitskih metod za snovi, vključno z vzorčenjem in spremljanjem organizmov.

8b. Pri snoveh, za katere do 22. decembra 2014 tehnični standardi še niso bili sprejeti, se rok 22. decembra 2015 iz točke (i) odstavka (1a) podaljša do 22. decembra 2018, rok 22. decembra 2021 iz navedene točke pa se podaljša do 22. decembra 2027.

1. Države članice lahko določijo območja mešanja v bližini mest izpustov. Koncentracije ene ali več snovi iz dela A Priloge I na teh območjih mešanja lahko presežejo ustrezne OSK, če ne vplivajo na doseganje teh standardov na preostalem vodnem telesu površinske vode.

2. Države članice, ki določijo območja mešanja, v načrte upravljanja voda, izdelane v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES, vključijo opis:

3. Države članice, ki določijo območja mešanja, zagotovijo, da je obseg vsakega takega območja:

1. Na podlagi podatkov, zbranih v skladu s členoma 5 in 8 Direktive 2000/60/ES, po Uredbi (ES) št. 166/2006 in drugih razpoložljivih podatkih, države članice pripravijo popis, vključno s kartami, če so na voljo, emisij, izpustov in uhajanja vseh prednostnih snovi in onesnaževal, navedenih v delu A Priloge I k tej direktivi, za vsako vodno območje ali njegov del znotraj njihovega ozemlja, vključno, kjer je primerno, z njihovimi koncentracijami v sedimentih in živih organizmih.

2. Referenčno obdobje za oceno vrednosti onesnaževal, ki se vnesejo v popise iz odstavka 1, je eno leto med letoma 2008 in 2010.

Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje let 2008, 2009 in 2010.

3. Države članice predložijo Komisiji popise, pripravljene v skladu z odstavkom 1 tega člena, vključno z zadevnimi referenčnimi obdobji, v skladu z obveznostmi poročanja po členu 15(1) Direktive 2000/60/ES.

4. Države članice posodobijo svoje popise v okviru pregledov analiz, določenih v členu 5(2) Direktive 2000/60/ES.

Referenčno obdobje za določitev vrednosti v posodobljenih popisih je leto pred zaključkom navedene analize. Za prednostne snovi ali onesnaževala, ki jih zajema Direktiva 91/414/EGS, se vnosi lahko izračunajo kot povprečje treh let pred zaključkom analize.

Države članice objavijo posodobljene popise v posodobljenih načrtih upravljanja voda iz člena 13(7) Direktive 2000/60/ES.

5. Komisija do leta 2018 preveri, ali se emisije, izpusti in uhajanje, razvidni iz popisa, približujejo ciljem zmanjšanja ali ustavitve iz člena 4(1)(a)(iv) Direktive 2000/60/ES, ob upoštevanju člena 4(4) in (5) navedene direktive.

1. Država članica ob prekoračitvi OSK ne krši obveznosti iz te direktive, če lahko dokaže, da:

2. Države članice uporabijo mehanizem iz člena 12 Direktive 2000/60/ES, da Komisiji v okoliščinah iz odstavka 1 tega člena predložijo potrebne informacije in povzetek ukrepov, sprejetih v zvezi s čezmejnim onesnaževanjem, v zadevnih načrtih upravljanja voda, v skladu z obveznostmi poročanja po členu 15(1) Direktive 2000/60/ES.

1. Komisija na podlagi poročil držav članic, vključno s poročili v skladu s členom 12 Direktive 2000/60/ES in zlasti poročili o čezmejnem onesnaževanju, preveri, če je treba spremeniti obstoječe akte ali če so potrebni določeni dodatni ukrepi za celotno Skupnost, kot na primer nadzor nad emisijami.

2. Komisija v okviru poročila, pripravljenega v skladu s členom 18(1) Direktive 2000/60/ES, Evropskemu parlamentu in Svetu sporoči:

1. Komisija glede prednostnih snovi, ki spadajo v področje uporabe uredb (ES) št. 1907/2006, (ES) št. 1107/2009 ( 22 ), (EU) št. 528/2012 ( 23 ) ali Direktive 2010/75/EU ( 24 ), v okviru rednega pregleda Priloge X k Direktivi 2000/60/ES v skladu s členom 16(4) navedene direktive oceni, ali obstoječi ukrepi na ravni Unije in držav članic zadostujejo za doseganje OSK za prednostne snovi in za ustavitev ali postopno odpravo odvajanja, emisij in uhajanja prednostnih nevarnih snovi v skladu s točko (a) člena 4(1) in členom 16(6) Direktive 2000/60/ES.

2. Komisija poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o rezultatih ocenjevanja iz odstavka 1 tega člena v skladu z roki iz člena 16(4) Direktive 2000/60/ES in poročilu priloži morebitne predloge, tudi glede ukrepov za nadzor.

3. Kadar rezultati poročila kažejo, da bi lahko na ravni Unije ali države članice bili potrebni dodatni ukrepi za lažje izpolnjevanje Direktive 2000/60/ES v zvezi z določeno snovjo, odobreno v skladu z Uredbo (ES) št. 1107/2009 ali Uredbo (EU) št. 528/2012, uporabijo države članice ali Komisija po potrebi člen 21 ali 44 Uredbe (ES) št. 1107/2009 ali člen 15 ali 48 Uredbe (EU) št. 528/2012 za to snov ali proizvode, ki vsebujejo to snov.

Za snovi, ki spadajo v področje uporabe Uredbe (ES) št. 1907/2006, Komisija po potrebi sproži postopek iz členov 59, 61 ali 69 navedene uredbe.

Države članice in Komisija pri uporabi določb uredb iz prvega in drugega pododstavka upoštevajo ocene tveganja in socialno-ekonomske analize ali analize stroškov in koristi, določene v navedenih uredbah, vključno glede možnih alternativ.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o rezultatih rednega pregleda Priloge X k Direktivi 2000/60/ES iz člena 16(4) navedene direktive. Poročilu, kadar je ustrezno, priloži zakonodajne predloge za spremembo Priloge X, med drugim zlasti predloge za določitev novih prednostnih snovi ali prednostnih nevarnih snovi ali za določitev nekaterih prednostnih snovi kot prednostne nevarne snovi ter za določitev ustreznih OSK za površinske vode, usedline ali organizme, kakor je primerno.

1. Države članice lahko v načrtih za upravljanje povodij, pripravljenih v skladu s členom 13 Direktive 2000/60/ES – brez poseganja v zahteve oddelka 1.4.3 Priloge V te direktive glede prikaza splošnega kemijskega stanja ter v cilje in obveznosti iz točke (a) člena 4(1), točke (k) člena 11(3) in člena 16(6) navedene direktive –, predložijo dodatne karte, ki informacije o kemijskem stanju za eno ali več naslednjih snovi prikazujejo ločeno od informacij za ostale snovi, določenih v delu A Priloge I k tej direktivi:

Poleg tega lahko države članice v načrtih za upravljanje povodij prikažejo obseg vsakega odstopanja od vrednosti OSK za snovi iz točk (a) do (c) prvega pododstavka. Države članice, ki predložijo take dodatne karte, si prizadevajo, da so te primerljive z drugimi na ravni povodja in Unije.

2. Države članice lahko snovi pod številkami 5, 21, 28, 30, 35, 37, 43 in 44 iz dela A Priloge I spremljajo manj temeljito, kot je to določeno v členu 3(4) te direktive in Prilogi V k Direktivi 2000/60/ES, pod pogojem, da je spremljanje reprezentativno in že obstaja statistično trdno izhodišče za prisotnost teh snovi v vodnem okolju. V skladu s z drugim pododstavkom člena 3(6) te direktive bi bilo treba načeloma stanje spremljati vsaka tri leta, razen če je na podlagi tehničnega znanja in strokovne ocene upravičeno spremljanje stanja v drugačnih časovnih presledkih.

1. Komisija določi nadzorni seznam snovi, za katere se zaradi podpore prihodnjemu izvajanju prednostnega razvrščanja v skladu s členom 16(2) Direktive 2000/60/ES zbirajo podatki o spremljanju iz celotne Unije ter dopolnjujejo podatki, med drugim, iz analiz in pregledov iz člena 5 ter programi za spremljanje iz člena 8 navedene direktive.

Prvi nadzorni seznam lahko hkrati vsebuje največ 10 snovi ali skupin snovi in za vsako snov določa medije spremljanja in mogoče analitske metode, ki niso nesorazmerno drage. Če so na voljo analitske metode, ki niso nesorazmerno drage, lahko Komisija ob vsaki posodobitvi nadzornega seznama v skladu z odstavkom 2 tega člena seznamu doda eno snov ali skupino snovi, pri čemer je najvišje skupno število snovi 14. Snovi, ki se vključijo na nadzorni seznam, se izberejo med snovmi, za katere informacije, ki so na voljo, kažejo, da bi lahko na ravni Unije pomenile znatno tveganje za vodno okolje ali tveganje, ki se prenaša po vodnem okolju, in za katere ni dovolj podatkov o spremljanju.

Diklofenak (CAS 15307-79-6), 17-beta-estradiol (E2) (CAS 50-28-2) in 17-alfa-etinilestradiol (EE2) (CAS 57-63-6) se uvrstijo v prvi nadzorni seznam, da bi z zbiranjem podatkov o spremljanju lažje določili ustrezne ukrepe za odpravljanje tveganja zaradi teh snovi.

Komisija pri izbiri snovi, ki se uvrstijo na nadzorni seznam, upošteva vse informacije, ki so na voljo, vključno z:

2. Komisija določi prvi nadzorni seznam iz odstavka 1 do 14. septembra 2014 in ga nato posodablja vsakih 24 mesecev. Komisija pri posodobitvi nadzornega seznama iz njega črta vse snovi, za katere je mogoče brez dodatnih podatkov o spremljanju izvesti presojo tveganja iz člena 16(2) Direktive 2000/60/ES. Obdobje neprekinjenega spremljanja katere koli posamezne snovi, ki se izvaja v okviru njene uvrstitve na nadzorni seznam, ne sme biti daljše od štirih let.

3. Države članice snovi z nadzornega seznama spremljajo na izbranih reprezentativnih postajah za spremljanje v obdobju najmanj 12 mesecev. Glede prvega nadzornega seznama se obdobje spremljanja začne 14. septembra 2015 ali v šestih mesecih po določitvi nadzornega seznama, kar je pozneje. Države članice začnejo spremljanje vsake snovi na nadaljnjih seznamih v šestih mesecih po njeni uvrstitvi na seznam.

Vse države članice izberejo vsaj eno postajo za spremljanje in še eno, če ima več kot milijon prebivalcev, poleg tega pa še toliko postaj, kolikor znaša količnik med njeno zemljepisno površino v km2 in 60 000 (zaokroženo na najbližje celo število), in še toliko postaj, kolikor znaša količnik med številom njenih prebivalcev in 5 milijoni (zaokroženo na najbližje celo število).

Pri izbiri reprezentativnih postaj za spremljanje, pogostosti in časa spremljanja za vsako snov države članice upoštevajo vzorce uporabe in verjetno prisotnost snovi. Spremljanje se izvaja vsaj enkrat na leto.

Kadar država članica predloži dovolj primerljivih, reprezentativnih in aktualnih podatkov o spremljanju glede posamezne snovi na podlagi obstoječih programov spremljanja ali študij, se lahko odloči, da ne bo izvedla dodatnih spremljanj v okviru mehanizma uvrstitve te snovi na nadzorni seznam, pod pogojem, da je bila snov spremljana z uporabo metodologije, ki izpolnjuje zahteve tehničnih smernic, ki jih pripravi Komisija v skladu s členom 8b(5).

4. Države članice poročajo Komisiji o rezultati spremljanja, izvedenega v skladu z odstavkom 3. V zvezi s prvim nadzornim seznamom o rezultatih spremljanja poročajo v 15 mesecih od 14. septembra 2015 ali v 21 mesecih po določitvi nadzornega seznama, kar je pozneje, in nato vsakih 12 mesecev, v času, ko je snov uvrščena na seznam. Za vsako snov, vključeno v nadaljnje sezname, države članice o rezultatih spremljanja poročajo Komisiji v 21 mesecih od uvrstitve snovi na nadzorni seznam in nato vsakih 12 mesecev, v času, ko je snov uvrščena na seznam. Poročilo vključuje informacije o reprezentativnosti postaj za spremljanje in strategiji spremljanja.

5. Komisija sprejme izvedbene akte o določitvi in posodobitvi nadzornega seznama iz odstavkov 1 in 2. Sprejme lahko tudi tehnične oblike za poročanje Komisiji o rezultatih spremljanja in z njim povezanih informacijah. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 9(2).

Komisija oblikuje smernice, vključno s tehničnimi specifikacijami, za lažje spremljanje snovi z nadzornega seznama in naj spodbuja usklajevanje takšnega spremljanja.

Komisija v skladu s členom 16(9) Direktive 2000/60/ES in, kadar je ustrezno, na podlagi izida svoje raziskave o tveganjih zaradi zdravil v okolju iz leta 2013 ter drugih ustreznih raziskav in poročil v dveh letih, kolikor je mogoče, od 13. septembra 2013 oblikuje strateški pristop k onesnaženju vode s farmacevtskimi snovmi. Ta strateški pristop po potrebi vključuje predloge, s katerimi bo po potrebi mogoče učinkoviteje upoštevati vpliv zdravil v postopku za dajanje zdravil v promet. V okviru tega strateškega pristopa Komisija, kadar je ustrezno, do 14. septembra 2017 predlaga ukrepe, ki se sprejmejo na ravni Unije in/ali ravni držav članic, kakor je ustrezno, za obravnavo morebitnih vplivov farmacevtskih snovi na okolje, zlasti tistih iz člena 8b(1), katerih cilj je zmanjšanje odvajanja, emisij in uhajanja takih snovi v vodno okolje, pri čemer se upoštevajo potrebe javnega zdravstva in stroškovna učinkovitost predlaganih ukrepov.

1. Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 21(1) Direktive 2000/60/ES. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije ( 27 ).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Kadar odbor ne poda mnenja, Komisija ne sprejme osnutka izvedbenega akta in se uporabi tretji pododstavek člena 5(4) Uredbe (EU) št. 182/2011.

1. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2. Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 3(8) se prenese na Komisijo za šest let od 13. septembra 2013. Komisija pripravi poročilo o prenesenem pooblastilu najpozneje devet mesecev pred koncem šestletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljša za enako obdobje, razen če Evropski parlament ali Svet ne nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3. Pooblastilo iz člena 3(8) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4. Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

5. Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 3(8), začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje temu aktu v dveh mesecih od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Priloga X k Direktivi 2000/60/ES se nadomesti z besedilom iz Priloge II k tej direktivi.

1. Priloga II k direktivam 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS in 84/491/EGS se črta.

Razveljavitev direktiv 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS

1. Direktive 82/176/EGS, 83/513/EGS, 84/156/EGS, 84/491/EGS in 86/280/EGS se z 22. decembrom 2012 razveljavijo.

2. Države članice lahko pred 22. decembrom 2012 izvedejo spremljanje stanja in poročanje v skladu s členi 5, 8 in 15 Direktive 2000/60/ES, namesto da bi ju izvedle v skladu z direktivami iz odstavka 1 tega člena.

1. Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 13. julija 2010.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2. Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih določb predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.

OKOLJSKI STANDARDI KAKOVOSTI ZA PREDNOSTNE SNOVI IN NEKATERA DRUGA ONESNAŽEVALA

(1)	(2)	(3)	(4)	(5)	(6)	(7)	(8)
Št.	Ime snovi	Številka CAS (1)	LP-OSK (2) Celinske površinske vode (3)	LP-OSK (2) Druge površinske vode	NDK-OSK (4) Celinske površinske vode (3)	NDK-OSK (4) Druge površinske vode	OSK Organizmi (12)
(1)	alaklor	15972-60-8	0,3	0,3	0,7	0,7
(2)	antracen	120-12-7	0,1	0,1	0,1	0,1
(3)	atrazin	1912-24-9	0,6	0,6	2,0	2,0
(4)	benzen	71-43-2	10	8	50	50
(5)	bromirani difeniletri (5)	32534-81-9			0,14	0,014	0,0085
(6)	kadmij in njegove spojine (glede na razrede trdote vode) (6)	7440-43-9	≤ 0,08 (razred 1) 0,08 (razred 2) 0,09 (razred 3) 0,15 (razred 4) 0,25 (razred 5)	0,2	≤ 0,45 (razred 1) 0,45 (razred 2) 0,6 (razred 3) 0,9 (razred 4) 1,5 (razred 5)	≤ 0,45 (razred 1) 0,45 (razred 2) 0,6 (razred 3) 0,9 (razred 4) 1,5 (razred 5)
(6a)	ogljikov tetraklorid (7)	56-23-5	12	12	ni relevantno	ni relevantno
(7)	C10–13 kloroalkani (8)	85535-84-8	0,4	0,4	1,4	1,4
(8)	klorfenvinfos	470-90-6	0,1	0,1	0,3	0,3
(9)	klorpirifos (klorpirifos-etil)	2921-88-2	0,03	0,03	0,1	0,1
(9a)	ciklodienski pesticidi: aldrin (7) dieldrin (7) endrin (7) izodrin (7)	309-00-2 60-57-1 72-20-8 465-73-6	Σ = 0,01	Σ = 0,005	ni relevantno	ni relevantno
(9b)	DDT vsota (7), (9)	ni relevantno	0,025	0,025	ni relevantno	ni relevantno
(9b)	para-para-DDT (7)	50-29-3	0,01	0,01	ni relevantno	ni relevantno
(10)	1,2-dikloroetan	107-06-2	10	10	ni relevantno	ni relevantno
(11)	diklorometan	75-09-2	20	20	ni relevantno	ni relevantno
(12)	di(2-etilheksil)ftalat (DEHP)	117-81-7	1,3	1,3	ni relevantno	ni relevantno
(13)	diuron	330-54-1	0,2	0,2	1,8	1,8
(14)	endosulfan	115-29-7	0,005	0,0005	0,01	0,004
(15)	fluoranten	206-44-0	0,0063	0,0063	0,12	0,12	30
(16)	heksaklorobenzen	118-74-1			0,05	0,05	10
(17)	heksaklorobutadien	87-68-3			0,6	0,6	55
(18)	heksaklorocikloheksan	608-73-1	0,02	0,002	0,04	0,02
(19)	izoproturon	34123-59-6	0,3	0,3	1,0	1,0
(20)	svinec in njegove spojine	7439-92-1	1,2 (13)	1,3	14	14
(21)	živo srebro in njegove spojine	7439-97-6			0,07	0,07	20
(22)	naftalen	91-20-3	2	2	130	130
(23)	nikelj in njegove spojine	7440-02-0	4 (13)	8,6	34	34
(24)	nonilfenoli (4-nonilfenol)	84852-15-3	0,3	0,3	2,0	2,0
(25)	oktilfenoli (4-(1,1′,3,3′-tetrametilbutil)fenol)	140-66-9	0,1	0,01	ni relevantno	ni relevantno
(26)	pentaklorobenzen	608-93-5	0,007	0,0007	ni relevantno	ni relevantno
(27)	pentaklorofenol	87-86-5	0,4	0,4	1	1
(28)	poliaromatski ogljikovodiki (PAH) (11)	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno	ni relevantno
	benzo(a)piren	50-32-8	1,7 × 10–4	1,7 × 10–4	0,27	0,027	5
	benzo(b)fluoranten	205-99-2	glej opombo 11	glej opombo 11	0,017	0,017	glej opombo 11
	benzo(k)fluoranten	207-08-9	glej opombo 11	glej opombo 11	0,017	0,017	glej opombo 11
	benzo(g,h,i)perilen	191-24-2	glej opombo 11	glej opombo 11	8,2 × 10–3	8,2 × 10–4	glej opombo 11
	indeno(1,2,3-cd)piren	193-39-5	glej opombo 11	glej opombo 11	ni relevantno	ni relevantno	glej opombo 11
(29)	simazin	122-34-9	1	1	4	4
(29a)	tetrakloroetilen (7)	127-18-4	10	10	ni relevantno	ni relevantno
(29b)	trikloroetilen (7)	79-01-6	10	10	ni relevantno	ni relevantno
(30)	tributilkositrove spojine (tributilkositrov kation)	36643-28-4	0,0002	0,0002	0,0015	0,0015
(31)	triklorobenzeni	12002-48-1	0,4	0,4	ni relevantno	ni relevantno
(32)	triklorometan	67-66-3	2,5	2,5	ni relevantno	ni relevantno
(33)	trifluralin	1582-09-8	0,03	0,03	ni relevantno	ni relevantno
(34)	dikofol	115-32-2	1,3 × 10–3	3,2 × 10–5	ni relevantno (10)	ni relevantno (10)	33
(35)	perfluorooktan sulfonska kislina in njeni derivati (PFOS)	1763-23-1	6,5 × 10–4	1,3 × 10–4	36	7,2	9,1
(36)	kvinoksifen	124495-18-7	0,15	0,015	2,7	0,54
(37)	dioksini in dioksinom podobne spojine	glej opombo 10 v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES			ni relevantno	ni relevantno	vsota PCDD + PCDF + PCB-DL 0,0065 μg.kg–1 TEQ (14)
(38)	aklonifen	74070-46-5	0,12	0,012	0,12	0,012
(39)	bifenoks	42576-02-3	0,012	0,0012	0,04	0,004
(40)	cibutrin	28159-98-0	0,0025	0,0025	0,016	0,016
(41)	cipermetrin	52315-07-8	8 × 10–5	8 × 10–6	6 × 10–4	6 × 10–5
(42)	diklorvos	62-73-7	6 × 10–4	6 × 10–5	7 × 10–4	7 × 10–5
(43)	heksabromociklododekan (HBCDD)	glej opombo 12 v Prilogi X k Direktivi 2000/60/ES	0,0016	0,0008	0,5	0,05	167
(44)	heptaklor in heptaklor epoksid	76-44-8/1024-57-3	2 × 10–7	1 × 10–8	3 × 10–4	3 × 10–5	6,7 × 10–3
(45)	terbutrin	886-50-0	0,065	0,0065	0,34	0,034
(1) CAS: Služba za izmenjavo kemičnih izvlečkov. (2) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot letna povprečna vrednost (LP-OSK). Če ni drugače določeno, velja za celotno koncentracijo vseh izomerov. (3) Celinske površinske vode zajemajo reke in jezera ter sorodna umetna ali močno preoblikovana vodna telesa. (4) Ta vrednost je okoljski standard kakovosti, izražen kot največja dovoljena koncentracija (NDK-OSK). Kjer so NDK-OSK označene kot „ni relevantno“, se šteje, da vrednosti LP-OSK zagotavljajo varstvo pred kratkotrajnimi konicami onesnaženja v stalnih izpustih, ker so znatno nižje od vrednosti, določenih na podlagi akutne toksičnosti. (5) Za skupino prednostnih snovi, ki jih zajemajo bromirani difeniletri (št. 5), se OSK nanaša na vsoto koncentracij sorodnih snovi pod številkami 28, 47, 99, 100, 153 in 154. (6) Za kadmij in njegove spojine (št. 6) se vrednosti OSK razlikujejo glede na trdoto vode, razdeljeno v pet razredov (razred 1: < 40 mg CaCO3/l, razred 2: 40 do < 50 mg CaCO3/l, razred 3: 50 do < 100 mg CaCO3/l, razred 4: 100 do < 200 mg CaCO3/l in razred 5: ≥ 200 mg CaCO3/l). (7) Ta snov ni prednostna snov, temveč eno od drugih onesnaževal, za katera so OSK enaki OSK, določenim v zakonodaji, ki se je uporabljala pred 13. januarjem 2009. (8) Okvirni parameter za to skupino snovi ni opredeljen. Okvirni parameter(-ri) mora(-jo) biti opredeljen(-i) z analitsko metodo. (9) Celotni DDT obsega vsoto izomerov 1,1,1-trikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etana (številka CAS 50-29-3; številka EU 200-024-3); 1,1,1-trikloro-2 (o-klorofenil)-2-(p-klorofenil) etana (številka CAS 789-02-6; številka EU 212-332-5); 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etilena (številka CAS 72-55-9; številka EU 200-784-6) in 1,1-dikloro-2,2 bis (p-klorofenil) etana (številka CAS 72-54-8; številka EU 200-783-0). (10) Za določitev NDK-OSK za te snovi ni na voljo zadostnih informacij. (11) Pri skupini prednostnih snovi poliaromatskih ogljikovodikov (PAH) (št. 28) se OSK za organizme in ustrezni LP-OSK v vodi nanašajo na koncentracijo benzo(a)pirena, saj temeljijo na njegovi toksičnosti. Benzo(a)piren se lahko šteje za kazalnik za druge PAH, zato je treba za primerjavo z OSK za organizme ali ustreznimi LP-OSK za vodo spremljati le benzo(a)piren. (12) OSK za organizme se nanaša na ribe, razen če ni določeno drugače. Namesto tega se lahko spremlja drug takson ali drug medij, če OSK, ki se uporablja, zagotavlja enako raven zaščite. Za snovi pod številko 15 (fluorantin) in 28 (PAH) se OSK za organizme nanaša na rake in mehkužce. Spremljanje fluorantina in PAH v ribah ni primerno za oceno kemijskega stanja. Za snovi pod številko 37 (dioksini in dioksinom podobne spojine) se OSK za organizme nanašajo na ribe, rake in mehkužce, v skladu z oddelkom 5.3 Priloge k Uredbi Komisije (EU) št. 1259/2011 z dne 2. decembra 2011 o spremembi Uredbe (ES) št. 1881/2006 v zvezi z mejnimi vrednostmi dioksinov, dioksinom podobnih PCB-jev in dioksinom nepodobnih PCB-jev v živilih (UL L 320, 3.12.2011, str. 18). (13) Ti OSK se nanašajo na biološko razpoložljive koncentracije snovi. (14) PCDD: poliklorirani dibenzo-p-dioksini; PCDF: poliklorirani dibenzofurani; PCB-DL: dioksinom podobni poliklorirani bifenili; TEQ: toksični ekvivalenti v skladu s faktorji toksične ekvivalentnosti Svetovne zdravstvene organizacije iz leta 2005.

( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 22. maja 2007 (UL C 102 E, 24.4.2008, str. 90), Skupno stališče Sveta z dne 20. decembra 2007 (UL C 71 E, 18.3.2008, str. 1) in Stališče Evropskega parlamenta z dne 17. junija 2008 (še ni objavljeno v Uradnem listu). Sklep Sveta z dne 20. oktobra 2008.

( 17 ) UL L 396, 30.12.2006, str. 1. Popravljena različica v UL L 136, 29.5.2007, str. 3.

( 22 ) Uredba (ES) št. 1107/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. oktobra 2009 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 309, 24.11.2009, str. 1).

( 23 ) Uredba (EU) št. 528/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2012 o dostopnosti na trgu in uporabi biocidnih proizvodov (UL L 167, 27.6.2012, str. 1).

( 24 ) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

( 25 ) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

( 26 ) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

		Uradni list
		No	page	date
►M1	DIREKTIVA 2013/39/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 12. avgusta 2013	L 226	1	24.8.2013