To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

o registraciji, evalvaciji, avtorizaciji in omejevanju kemikalij (REACH) ter o ustanovitvi Evropske agencije za kemikalije in o spremembi Direktive 1999/45/ES ter o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 793/93 in Uredbe Komisije (ES) št. 1488/94 ter Direktive Sveta 76/769/EGS in direktiv Komisije 91/155/EGS, 93/67/EGS, 93/105/ES in 2000/21/ES

1. Namen te uredbe je zagotoviti visoko raven zaščite zdravja ljudi in okolja, vključno z alternativnimi metodami ocene nevarnosti snovi, kot tudi prosti pretok snovi na notranjem trgu ob pospeševanju konkurenčnosti in inovacij.

2. Ta uredba vsebuje določbe o snoveh in ►M3 zmeseh ◄ v smislu člena 3. Te določbe se uporabljajo za proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo teh snovi kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih, in dajanje ►M3 zmesi ◄ v promet, če je tako navedeno.

3. Ta uredba temelji na načelu, da morajo proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki zagotoviti, da proizvajajo, dajejo v promet ali uporabljajo takšne snovi, ki nimajo neugodnega učinka na zdravje ljudi ali okolje. Njene določbe temeljijo na načelu previdnosti.

2. Odpadki, kakor je opredeljeno v Direktivi 2006/12/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ), ne pomenijo snovi, ►M3 zmesi ◄ ali izdelka v smislu člena 3 te uredbe.

3. Države članice smejo v posebnih primerih za določene snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku dovoliti odstopanja od te uredbe, kjer je to potrebno v interesu obrambe.

5. Določbe iz naslovov II, V, VI in VII se ne uporabljajo, če se snov uporablja:

6. Določbe iz naslova IV se ne uporabljajo za naslednje ►M3 zmesem ◄ v končni obliki, namenjene končnemu uporabniku:

8. Na mestu izolirani intermediati ali transportirani izolirani intermediati se izvzamejo iz:

V okviru te opredelitve pomeni „monomerna enota“ vezano obliko monomerne snovi v polimeru.

Proizvajalec, uvoznik ali, kjer je to ustrezno, nadaljnji uporabnik lahko ob tem, da je še naprej polno odgovoren za izpolnjevanje svojih obveznosti po tej uredbi, imenuje zastopnika tretje strani za vse postopke iz člena 11, člena 19, naslova III in člena 53, ki zadevajo razgovore z drugimi proizvajalci, uvozniki ali, kjer je to ustrezno, z ustreznimi nadaljnjimi uporabniki. V teh primerih Agencija običajno ne razkrije istovetnosti proizvajalca ali uvoznika ali nadaljnjega uporabnika, ki je imenoval zastopnika, drugim proizvajalcem, uvoznikom ali, kjer je to ustrezno, nadaljnjim uporabnikom.

Ob upoštevanju členov 6, 7, 21 in 23 se snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih v Skupnosti ne smejo proizvajati ali dati v promet, če niso bile registrirane v skladu z ustreznimi določbami tega naslova, če se to zahteva.

1. Razen če ta uredba določa drugače, vsak proizvajalec ali uvoznik snovi kot take ali v enem ali več ►M3 zmeseh ◄ v količini, ki znaša eno tono ali več na leto, Agenciji predloži registracijo.

2. Za monomere, ki se uporabljajo kot na mestu izolirani intermediati ali prepeljani izolirani intermediati, se člena 17 in 18 ne uporabljata.

3. Vsak proizvajalec ali uvoznik polimera predloži Agenciji registracijo monomerne(-ih) snovi ali druge(-ih) snovi, ki jih udeleženec po dobavni verigi navzgor še ni registriral, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

1. Izdelovalec ali uvoznik izdelkov predloži Agenciji registracijo vseh snovi, ki jih vsebujejo ti izdelki, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

2. Izdelovalec ali uvoznik izdelkov prijavi pri Agenciji v skladu z odstavkom 4 tega člena, če snov izpolnjuje kriterije iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1), če sta izpolnjena naslednja pogoja:

3. Odstavek 2 se ne uporablja, kjer izdelovalec ali uvoznik lahko izključi možnost izpostavljenosti ljudi ali okolja pod normalnimi ali razumno predvidljivimi pogoji uporabe, vključno pri odstranjevanju. V takih primerih izdelovalec ali uvoznik priskrbi prejemniku izdelka ustrezna navodila.

5. Agencija lahko sprejme odločitev, da od izdelovalcev ali uvoznikov izdelkov zahteva, da v skladu s tem naslovom predložijo registracijo za vse snovi v teh izdelkih, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:

6. Odstavki 1 do 5 se ne uporabljajo za snovi, ki so za to uporabo že bile registrirane.

7. Od 1. junija 2011 se odstavki 2, 3 in 4 uporabljajo šest mesecev po določitvi snovi v skladu s členom 59(1).

8. Vsi ukrepi za izvajanje odstavkov 1 do 7 se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 133(3).

1. Fizična ali pravna oseba s stalnim bivališčem oziroma sedežem zunaj Skupnosti, ki proizvaja snov kot tako, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih, formulira ►M3 zmes ◄ ali izdeluje izdelek, ki se uvaža v Skupnost, lahko sporazumno imenuje fizično ali pravno osebo s stalnim bivališčem oziroma sedežem v Skupnosti, da kot njen edini zastopnik izpolnjuje obveznosti uvoznikov iz tega naslova.

2. Zastopnik izpolnjuje tudi vse druge obveznosti uvoznikov iz te uredbe. Zato mora imeti zadostne izkušnje s področja praktičnega ravnanja s snovmi in informacije o njih, brez poseganja v člen 36 pa mora dati na razpolago in sproti posodabljati informacije o uvoženih količinah in kupcih, katerim so bile te prodane, ter podatke o dobavi iz varnostnega lista, prilagojenega zadnjemu stanju, iz člena 31.

3. Če se zastopnik imenuje v skladu z odstavkoma 1 in 2, proizvajalec, ki nima sedeža v Skupnosti, o imenovanju obvesti uvoznika(-e) iz iste dobavne verige. Ti uvozniki se za namene te uredbe štejejo za nadaljnje uporabnike.

Izvzetje iz splošne obveznosti registriranja za v proizvod in proces usmerjene raziskave in razvoj (PPORD)

1. Členi 5, 6, 7, 17, 18 in 21 se pet let ne uporabljajo za snov, ki jo v Skupnosti proizvede ali vanjo uvozi za namene v proizvod in proces usmerjenih raziskav in razvoja proizvajalec ali uvoznik ali izdelovalec izdelkov sam ali v sodelovanju z navedenimi kupci in v količini, ki je omejena za namene v proizvod in proces usmerjenih raziskav in razvoja.

2. Za namen odstavka 1 proizvajalec ali uvoznik ali izdelovalec izdelkov Agenciji sporoči naslednje informacije:

3. Agencija preveri, ali so informacije, ki jih sporoči prijavitelj, popolne, in uporabi se po potrebi prilagojen člen 20(2). Agencija prijavi dodeli številko in datum prijave, ki je datum prejema prijave, ter ju takoj sporoči zadevnemu proizvajalcu ali uvozniku ali izdelovalcu izdelkov. Agencija te informacije sporoči tudi pristojnim organom zadevnih držav članic.

4. Agencija se lahko odloči za uvedbo pogojev, s katerimi zagotovi, da s snovjo, ►M3 zmesjo ◄ ali izdelkom, ki vsebuje snov, ravna samo osebje navedenih kupcev v skladu z odstavkom 2(e) v razumno nadzorovanih pogojih in v skladu z zakonskimi zahtevami v zvezi z zaščito delavcev in okolja, ter da snov kot taka niti v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku nikoli ne bo dana na razpolago širši javnosti in se bodo preostale količine po preteku obdobja izvzetja ponovno zbrale zaradi odstranitve.

V takšnih primerih lahko Agencija zahteva od prijavitelja, da priskrbi dodatne potrebne informacije.

5. Če ni navedeno drugače, proizvajalec ali uvoznik snovi ali izdelovalec ali uvoznik izdelkov ne sme proizvesti ali uvoziti snovi ali izdelati ali uvoziti izdelkov prej kot v dveh tednih po prijavi.

6. Proizvajalec ali uvoznik ali izdelovalec izdelkov upošteva vse pogoje, ki jih postavi Agencija v skladu z odstavkom 4.

7. Agencija se lahko odloči, da na zahtevo petletno obdobje izvzetja podaljša za največ dodatnih pet let, v primeru snovi, namenjenih izključno razvoju zdravil za humano in veterinarsko uporabo, ali snovi, ki niso dane na trg, pa za največ dodatnih deset let, če lahko proizvajalec, uvoznik ali izdelovalec izdelkov na podlagi raziskovalnega in razvojnega programa dokaže, da je takšno podaljšanje upravičeno.

8. Agencija vse osnutke odločitev sporoči pristojnim organom posameznih držav članic, v katerih potekajo proizvodnja, uvoz, izdelava ali v proizvode in procese usmerjene raziskave.

Pri sprejetju odločitev v skladu z odstavkoma 4 in 7 Agencija upošteva vse pripombe teh pristojnih organov.

9. Agencija in pristojni organi zadevnih držav članic vedno obravnavajo vse informacije, predložene v skladu z odstavki 1 do 8, kot zaupne.

10. Proti odločitvam Agencije iz odstavkov 4 in 7 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.

Registracija, ki se zahteva na podlagi člena 6 ali člena 7(1) ali (5), vsebuje vse naslednje informacije:

Razen v primerih iz členov 25(3), 27(6) ali 30(3), registracijski zavezanec zakonito razpolaga s celovitim poročilom o študiji ali ima dovoljenje za sklicevanje na celovito poročilo o študiji, povzeto v točkah (vi) in (vii) za namene registracije;

1. Če naj bi snov v Skupnosti proizvajal eden ali več proizvajalcev in/ali uvažal eden ali več uvoznikov ter/ali če jo je treba v skladu s členom 7 registrirati, se uporablja naslednje:

Ob upoštevanju odstavka 3, informacije, navedene v členu 10(a)(iv), (vi), (vii) in (ix), ter vse ustrezne navedbe v členu 10(a)(viii), najprej predloži registracijski zavezanec, ki deluje na podlagi skupnega dogovora z drugim(-i) registracijskim(-i) - zavezancem(-i) (v nadaljevanju „glavni registracijski zavezanec“).

Vsak registracijski zavezanec kasneje ločeno predloži informacije, določene v členu 10(a)(i), (ii), (iii) in (x), ter vse ustrezne navedbe iz člena 10(a)(viii).

Registracijski zavezanci se lahko sami odločijo, ali bodo informacije iz člena 10(a)(v) in (b) in vse ustrezne navedbe iz člena 10 (a)(viii) predložili ločeno ali pa jih bo v imenu vseh predložil en registracijski zavezanec.

2. Vsak registracijski zavezanec mora izpolnjevati določila iz odstavka 1 le za informacije, določene v členu 10(a)(iv), (vi), (vii) in (ix), ki so zahtevane za registracijo znotraj njegovega količinskega razpona v skladu s členom 12.

3. Registracijski zavezanec lahko predloži informacije iz člena 10(a)(iv), (vi), (vii) ali (ix) ločeno, če:

Če se točke (a), (b) ali (c) uporabljajo, registracijski zavezanec skupaj z dokumentacijo predloži razlago, zakaj bi bili stroški nesorazmerni, zakaj bi razkritje informacij verjetno povzročilo znatno poslovno škodo ali kakšna je narava tega nesoglasja glede na posamezni primer.

1. Tehnična dokumentacija iz člena 10(a) mora v zvezi s točkama (vi) in (vii) navedene določbe vključevati vse pomembne in za registracijskega zavezanca razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke podatke ter vsaj:

2. Takoj ko količina že registrirane snovi na proizvajalca ali uvoznika doseže naslednji količinski prag, proizvajalec ali uvoznik Agencijo nemudoma obvesti o dodatnih informacijah, ki jih zahteva v skladu z odstavkom 1. Uporablja se po potrebi prilagojeni člen 26(3) in (4).

1. Informacije o intrinzičnih lastnostih snovi se lahko pridobijo tudi na druge načine in ne samo s testi, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge XI. Informacije, zlasti o toksičnosti za ljudi, se pridobijo, kadar koli je mogoče, tudi na druge načine in ne samo s testi na vretenčarjih, z uporabo alternativnih metod, kot so metode in vitro, ali kvalitativnih in kvantitativnih modelov razmerja med strukturo in aktivnostjo snovi ali iz informacij o strukturno sorodnih snoveh (združevanje v skupine ali navzkrižno branje). Testiranja v skladu z oddelkoma 8.6 in 8.7 Priloge VIII, Prilogo IX in Prilogo X se lahko izpustijo, kjer to utemeljujejo informacije o izpostavljenosti in ukrepi za obvladovanje tveganj, izvedeni, kot je določeno v oddelku 3 Priloge XI.

2. Te metode se redno pregledujejo in izboljšujejo, da se zmanjša število testiranj na vretenčarjih in število udeleženih živali. Komisija čim prej in po posvetu z ustreznimi interesnimi skupinami po potrebi pripravi predlog spremembe uredbe Komisije o testnih metodah, sprejetih v skladu s postopkom iz člena 133(4), in predlog spremembe prilog te uredbe, da se nadomesti, zmanjša in izboljša testiranje na živalih. Predlogi sprememb navedene uredbe Komisije se sprejmejo v skladu s postopkom iz odstavka 3, predlogi sprememb prilog te uredbe pa v skladu s postopkom iz člena 131.

3. Če se za pridobitev informacij o intrinzičnih lastnostih snovi zahtevajo testi, se ti izvedejo v skladu s testnimi metodami iz uredbe Komisije ali v skladu z drugimi mednarodnimi testnimi metodami, ki jih Komisija ali Agencija priznava kot enakovredne. Komisija sprejme navedeno uredbo, namenjeno spremembi nebistvenih določb te uredbe, z njeno dopolnitvijo v skladu s postopkom iz člena 133(4).

Informacije o intrinzičnih lastnostih snovi se lahko pridobijo v skladu z drugimi testnimi metodami, če so izpolnjeni pogoji iz Priloge XI.

4. Ekotoksikološki in toksikološki testi ter analize se opravijo v skladu z načeli dobre laboratorijske prakse iz Direktive 2004/10/ES ali drugih mednarodnih standardov, ki jih Komisija ali Agencija priznava kot enakovredne, in ob upoštevanju določb Direktive 86/609/EGS, če je primerno.

5. Če je bila snov že registrirana, se novi registracijski zavezanec lahko sklicuje na povzetke študij ali grobe povzetke študij, ki so bili za enako snov že prej predloženi, če lahko dokaže, da je snov, ki jo želi registrirati, enaka predhodno registrirani snovi, vključno s stopnjo čistot in vrsto nečistot, ter če mu je (so mu) predhodni registracijski zavezanec(-ci) dovolil(-i) sklicevanje na celovito poročilo o študiji za namene registracije.

Novi registracijski zavezanec se na takšne študije ne sklicuje pri zagotavljanju informacij iz oddelka 2 Priloge VI.

Poročilo o kemijski varnosti ter obvezna uporaba in priporočilo ukrepov za zmanjšanje tveganja

1. Brez poseganja v člen 4 Direktive 98/24/ES se izvede ocena kemijske varnosti in pripravi poročilo o kemijski varnosti za vse snovi, ki jih je treba registrirati v skladu s tem poglavjem, v količini 10 ton ali več na leto na registracijskega zavezanca.

Poročilo o kemijski varnosti dokumentira oceno kemijske varnosti, ki se izvede v skladu z odstavki 2 do 7 ter Prilogo I za vsako snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku ali za skupino snovi.

2. Ocene kemijske varnosti v skladu z odstavkom 1 ni treba opraviti za snov v pripravku, če je njena koncentracija v pripravku nižja od

4. Če registracijski zavezanec na podlagi izvedenih faz (a) do (d) odstavka 3 ugotovi, da snov izpolnjuje kriterije za razvrstitev v katerega koli od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I Uredbe (ES) št. 1272/2008:

ali da se snov šteje za PBT ali vPvB, ocena kemijske varnosti vključuje še naslednje dodatne faze:

V scenarijih izpostavljenosti (po potrebi kategorije za uporabo in izpostavljenost), oceni izpostavljenosti in opredelitvi tveganja je treba obravnavati vse navedene uporabe registracijskega zavezanca.

5. V poročilu o kemijski varnosti ni treba upoštevati nevarnosti, ki jo za zdravje ljudi pomenijo naslednje končne uporabe:

6. Vsak registracijski zavezanec določi in uporablja primerne ukrepe za ustrezno nadzorovanje tveganja iz ocene kemijske varnosti in jih, če je ustrezno, priporoči v varnostnih listih, ki jih priskrbi v skladu s členom 31.

7. Vsak registracijski zavezanec, ki mora opraviti oceno kemijske varnosti, da svoje poročilo o kemijski varnosti, ki ga sproti dopolnjuje, na voljo drugim.

1. Aktivne snovi in pomožne snovi v formulaciji, proizvedene ali uvožene izključno za uporabo v fitofarmacevtskih sredstvih, ki so vključene v Prilogo I Direktive Sveta 91/414/EGS ( 15 ) ali v Uredbo Komisije (EGS) št. 3600/92 ( 16 ), Uredbo Komisije (ES) št. 703/2001 ( 17 ), Uredbo Komisije (ES) št. 1490/2002 ( 18 ) ali v Odločbo Komisije 2003/565/ES ( 19 ), ter snovi, za katere je Komisija v skladu s členom 6 Direktive 91/414/EGS sprejela odločitev o popolnosti dokumentacije, se štejejo, da so bile registrirane in da je njihova registracija zaključena za proizvodnjo ali uvoz za uporabo kot fitofarmacevtsko sredstvo ter tako izpolnjujejo zahteve iz poglavij 1 in 5 tega naslova.

2. Aktivne snovi, proizvedene ali uvožene izključno za uporabo v biocidnih proizvodih, ki so bile vključene v priloge I, IA ali IB k Direktivi 98/8/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih ►M3 zmesi ◄ v promet ( 20 ) ali v Uredbo Komisije (ES) št. 2032/2003 ( 21 ) o drugi fazi desetletnega delovnega programa iz člena 16(2) Direktive 98/8/ES do datuma odločitve iz drugega pododstavka člena 16(2) Direktive 98/8/ES, se štejejo, da so bile registrirane za proizvodnjo ali uvoz za uporabe iz takšne vključitve ter tako izpolnjujejo zahteve iz poglavij 1 in 5 tega naslova.

1. Komisija ali ustrezni organ Skupnosti da Agenciji na voljo informacije, enakovredne tistim, ki so zahtevane na podlagi člena 10, za snovi, za katere velja, da so registrirane v skladu s členom 15. Agencija te informacije ali sklicevanje nanje vključi v svojo podatkovno zbirko in o tem obvesti pristojne do 1. decembra 2008.

2. Členi 21, 22 in 25 do 28 se ne uporabljajo za uporabe snovi, za katere velja, da so registrirane v skladu s členom 15.

Obvezno registriranje in zahtevane informacije za določene vrste izoliranih intermediatov

1. Vsak proizvajalec, ki proizvede na mestu izolirane intermediate v količini, ki znaša eno tono ali več na leto, pri Agenciji predloži registracijo za registracijo na mestu izoliranega intermediata.

2. Registracijska dokumentacija na mestu izoliranega intermediata vsebuje vse naslednje informacije v obsegu, ki proizvajalcu omogoči, da jo lahko predloži brez dodatnega testiranja:

Razen v primerih iz členov 25(3), 27(6) ali 30(3) registracijski zavezanec zakonito razpolaga s celovitim poročilom o študiji ali ima dovoljenje za sklicevanje na celovito poročilo o študiji, povzeto v točki (d) za namene registracije.

3. Odstavek 2 se za na mestu izolirane intermediate uporablja le, če proizvajalec potrdi, da se snov proizvaja in uporablja le pod strogo nadzorovanimi pogoji, in sicer, da je snov v svojem celotnem življenjskem ciklusu dosledno nadzorovana s tehničnimi sredstvi. Postopki in tehnologije nadzora se uporabljajo za zmanjšanje emisije in izpostavljenosti zaradi te na najmanjšo mero.

Če ti pogoji niso izpolnjeni, se v registracijsko dokumentacijo vključijo informacije iz člena 10.

1. Vsak proizvajalec ali uvoznik transportiranega izoliranega intermediata v količini, ki znaša eno tono ali več na leto, Agenciji predloži registracijo transportiranega izoliranega intermediata.

2. Registracijska dokumentacija za transportiran izolirani intermediat vsebuje vse naslednje informacije:

Razen v primerih iz členov 25(3), 27(6) ali 30(30) registracijski zavezanec zakonito razpolaga s celovitim poročilom o študiji ali ima dovoljenje za sklicevanje na celovito poročilo o študiji, povzeto v točki (d) za namene registracije.

3. Registracijska dokumentacija za transportiran izolirani intermediat v količini, ki znaša več kot 1 000 ton na leto na proizvajalca ali uvoznika, mora poleg informacij iz odstavka 2 vključevati še informacije iz Priloge VII.

4. Odstavka 2 in 3 se za transportirane izolirane intermediate uporabljata samo, če proizvajalec ali uvoznik sam potrdi ali izjavi, da je prejel potrdilo uporabnika, da sinteza druge(-ih) snovi iz tega intermediata poteka na drugih mestih pod naslednjimi strogo nadzorovanimi pogoji:

Če pogoji iz prvega pododstavka niso izpolnjeni, se v registracijsko dokumentacijo vključijo informacije iz člena 10.

Skupna predložitev podatkov o izoliranih intermediatih s strani več registracijskih zavezancev

1. Če naj bi na mestu izolirani intermediat ali transportirani intermediat v Skupnosti proizvajal eden ali več proizvajalcev in/ali uvažal eden ali več uvoznikov, se uporabi naslednje.

Informacije, navedene v členu 17(2)(c) in (d) in členu 18(2)(c) in (d), ob upoštevanju odstavka 2 tega člena, najprej predloži proizvajalec ali uvoznik, ki deluje na podlagi skupnega dogovora z drugim(-i) proizvajalcem(-i) ali uvoznikom(-i) (v nadaljevanju „glavni registracijski zavezanec“).

Vsak registracijski zavezanec kasneje ločeno predloži informacije iz člena 17(2)(a), (b), (e) in (f) ter člena 18(2)(a), (b), (e) in (f).

2. Proizvajalec ali uvoznik lahko predloži informacije iz člena 17(2)(c) ali (d) in člena 18(2)(c) ali (d) ločeno, če:

Če se točke (a), (b) ali (c) uporabljajo, proizvajalec ali uvoznik skupaj z dokumentacijo predloži razlago, zakaj bi bili stroški nesorazmerni, zakaj bi razkritje informacij verjetno povzročilo znatno poslovno škodo ali kakšna je narava tega nesoglasja, glede na posamezni primer.

1. Agencija vsaki registraciji ob predložitvi dodeli številko, ki se mora uporabljati za vse dopise, povezane z registracijo, dokler se registracija ne šteje za zaključeno, ter datum predložitve, ki je datum, na katerega je Agencija prejela registracijo.

2. Agencija preveri popolnost posameznih registracij, da preveri, ali so bili predloženi vsi sestavni deli, ki se zahtevajo v skladu s členoma 10 in 12 ali členoma 17 ali 18, ter ali je bila plačana pristojbina za registracijo iz člena 6(4), člena 7(1) in (5), člena 17(2) ali člena 18(2). Pregled popolnosti ne vključuje ocene kakovosti ali ustreznosti predloženih podatkov ali dokazil.

Kar zadeva registracijo snovi v postopnem uvajanju, predloženo dva meseca pred potekom ustreznega roka iz člena 23, Agencija preveri popolnost v treh tednih po datumu predložitve ali tri mesece po poteku tega roka.

Če je registracija nepopolna, Agencija pred potekom roka treh tednov ali treh mesecev iz drugega pododstavka obvesti registracijskega zavezanca o nadaljnjih informacijah, ki so potrebne za popolno registracijo, ter za to določi razumen rok. Registracijski zavezanec svojo registracijo dopolni in jo v predpisanem roku predloži Agenciji. Agencija registracijskemu zavezancu potrdi datum predložitve dodatnih informacij. Agencija opravi dodatni pregled popolnosti in pri tem upošteva predložene dodatne informacije.

Agencija registracijo zavrne, če je registracijski zavezanec ne dopolni v predpisanem roku. Pristojbina za registracijo se v takšnih primerih ne povrne.

3. Ko je registracija zaključena, Agencija zadevni snovi določi registracijsko številko in datum registracije, ki je enak datumu predložitve. Agencija registracijsko številko in datum registracije nemudoma sporoči zadevnemu registracijskemu zavezancu. Registracijska številka se uporablja za vse poznejše dopise, povezane z registracijo.

4. Agencija pristojni organ zadevne države članice v roku 30 dni po datumu predložitve obvesti o tem, da so v podatkovni zbirki Agencije na voljo naslednje informacije:

Zadevna država članica je država članica, v kateri poteka proizvodnja ali v kateri ima uvoznik svoj sedež.

Če se proizvajalčevi proizvodni obrati nahajajo v več kot eni državi članici, je zadevna država članica tista, v kateri ima proizvajalec svoj sedež. Obveščene so tudi druge države članice, v katerih se nahajajo proizvodni obrati.

Agencija pristojni organ zadevne države članice obvesti takoj, ko so kakršne koli dodatne informacije, ki jih je predložil registracijski zavezanec, na voljo v podatkovni zbirki Agencije.

5. Proti odločitvam Agencije iz odstavka 2 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.

6. Če novi registracijski zavezanec Agenciji predloži dodatne informacije o določeni snovi, Agencija obstoječe registracijske zavezance obvesti, da so te informacije na voljo v podatkovni zbirki za namene člena 22.

1. Registracijski zavezanec lahko začne snov proizvajati ali uvažati ali izdelovati ali uvažati izdelek oziroma s tem nadaljuje, če Agencija v skladu s členom 20(2) v treh tednih po datumu predložitve ne navede drugače in brez vpliva na člen 27(8).

V primeru registracij snovi v postopnem uvajanju lahko tak registracijski zavezanec nadaljuje s proizvajanjem ali z uvažanjem snovi ali izdelovanjem ali uvažanjem izdelka, če Agencija v skladu s členom 20(2) v treh tednih po datumu predložitve ne navede drugače ali če je registracija predložena dva meseca pred potekom ustreznega roka iz člena 23 in Agencija v skladu s členom 20(2) v treh mesecih od roka ne navede drugače in to ne posega v člen 27(8).

V primeru dopolnitve registracije v skladu s členom 22 lahko registracijski zavezanec nadaljuje s proizvajanjem ali uvažanjem snovi ali z izdelavo ali uvažanjem izdelka, če Agencija v skladu s členom 20(2) v treh tednih po datumu dopolnitve ne navede drugače in to ne posega v člen 27(8).

2. Če je Agencija registracijskega zavezanca obvestila, da mora predložiti dodatne informacije v skladu s tretjim pododstavkom člena 20(2), lahko registracijski zavezanec, če Agencija ne navede drugače in brez poseganja v člen 27(8), proizvodnjo ali uvoz snovi ali izdelovanje ali uvoz izdelka začne tri tedne po tem, ko Agencija prejme dodatne informacije, potrebne za dopolnitev njegove registracije.

3. Če glavni registracijski zavezanec predloži del registracije v imenu enega ali več registracijskih zavezancev, kot predvideva člen 11 ali 19, lahko začne kateri koli drugi registracijski zavezanec proizvajati ali uvažati snov ali izdelovati ali uvažati izdelke šele po poteku roka iz odstavka 1 ali 2 tega člena in če Agencija ne navede drugače v zvezi z registracijo glavnega registracijskega zavezanca, ki deluje v imenu drugih ali njegove registracije.

1. Po registraciji mora registracijski zavezanec na svojo pobudo in brez nepotrebnega odlašanja svojo registracijo dopolniti s pomembnimi novimi informacijami in jo predložiti Agenciji v naslednjih primerih:

2. Registracijski zavezanec Agenciji predloži dopolnitev registracije, ki vsebuje informacije, zahtevane na podlagi sklepa v skladu s členom 40, 41 ali 46, ali upošteva sklep, sprejet v skladu s členoma 60 in 73, v roku, ki je naveden v sklepu. Agencija pristojni organ ustrezne države članice obvesti, da so informacije na voljo v njeni podatkovni zbirki.

3. Agencija preveri popolnost posameznih dopolnjenih registracij v skladu s prvim in drugim pododstavkom člena 20(2). V primerih, ko je dopolnitev v skladu s členom 12(2) in odstavkom 1(c) tega člena, Agencija preveri popolnost informacij, ki jih je predložil registracijski zavezanec, in po potrebi se uporabi prilagojeni člen 20(2).

4. V primerih iz člena 11 ali 19 vsak registracijski zavezanec informacije iz odstavka 1(c) tega člena predloži ločeno.

5. Ob dopolnitvi se plača ustrezni del pristojbine, ki se zahteva v skladu z naslovom IX.

Prehodne določbe, ki se uporabljajo za snovi v postopnem uvajanju in prijavljene snovi

1. Členi 5, 6, 7(1), 17, 18 in 21 se ne uporabljajo za naslednje snovi do 1. decembra 2010:

2. Členi 5, 6, 7(1), 17, 18 in 21 se ne uporabljajo do 1. junija 2013 za snovi v postopnem uvajanju, ki so bile vsaj enkrat po 1. juniju 2007 proizvedene v Skupnosti ali v Skupnost uvožene v količini, ki je znašala 100 ton ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika.

3. Členi 5, 6, 7(1), 17, 18 in 21 se ne uporabljajo do 1. junija 2018 za snovi v postopnem uvajanju, ki so bile vsaj enkrat po 1. juniju 2007 proizvedene v Skupnosti ali v Skupnost uvožene v količini, ki je znašala eno tono ali več na leto na proizvajalca ali uvoznika.

4. Brez poseganja v odstavke 1 do 3 se registracija lahko predloži kadar koli pred ustreznim rokom.

5. Ta člen se uporablja tudi za snovi, registrirane v skladu s členom 7, in se po potrebi prilagodi.

1. Prijava v skladu z Direktivo 67/548/EGS se šteje za registracijo za namene iz tega naslova, Agencija pa ji do 1. decembra 2008 dodeli številko registracije.

2. Če količina prijavljene snovi, proizvedene ali uvožene, na proizvajalca oziroma uvoznika, doseže naslednji količinski prag v skladu s členom 12, je treba v skladu s členoma 10 in 12 predložiti dodatno zahtevane informacije, ki ustrezajo temu količinskemu pragu in vsem nižjim količinskim pragom, razen če niso bile že predložene v skladu z navedenima členoma.

1. Da se preprečijo testiranja na živalih, se testiranje na vretenčarjih za to uredbo opravijo samo v skrajni sili. Sprejeti je treba tudi ukrepe za omejevanje podvajanja drugih testov.

2. Souporaba informacij in njihova skupna predložitev v skladu s to uredbo sta povezani s tehničnimi podatki in zlasti z informacijami o intrinzičnih lastnostih snovi. Registracijski zavezanci se vzdržijo izmenjave informacij o njihovem tržnem ravnanju, zlasti kar zadeva proizvodne zmogljivosti, obseg proizvodnje ali obseg prodaje, uvozne količine ali tržne deleže.

3. Vsi povzetki študij ali grobi povzetki študij, predloženi v okviru registracije v skladu s to uredbo vsaj dvanajst let prej, se lahko uporabijo za registracijo s strani drugega proizvajalca ali uvoznika.

Pravila za snovi, ki niso v postopnem uvajanju, in za registracijske zavezance za snovi v postopnem uvajanju, ki se niso predhodno registrirali

1. Vsak potencialni registracijski zavezanec za snov, ki ni v postopnem uvajanju, ali potencialni registracijski zavezanec za snov v postopnem uvajanju, ki se ni predhodno registriral v skladu s členom 28, poizve pri Agenciji, ali je bila za enako snov že vložena registracija. Hkrati s poizvedbo predloži Agenciji vse naslednje informacije:

2. Če enaka snov še ni bila registrirana, Agencija o tem obvesti potencialnega registracijskega zavezanca.

3. Če je bila enaka snov registrirana pred manj kot dvanajstimi leti, Agencija potencialnemu registracijskemu zavezancu takoj sporoči imena in naslove predhodnega(-ih) registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) ter ustrezne povzetke ali grobe povzetke študij, odvisno od primera, ki so jih ti predložili.

Hkrati Agencija predhodnim registracijskim zavezancem sporoči ime in naslov potencialnega registracijskega zavezanca. Razpoložljive študije se delijo s potencialnim registracijskim zavezancem v skladu s členom 27.

4. Če je več potencialnih registracijskih zavezancev poizvedovalo o enaki snovi, Agencija vse potencialne registracijske zavezance takoj obvesti o imenu in naslovu drugih potencialnih registracijskih zavezancev.

1. Pri snoveh, ki so bile registrirane manj kot dvanajst let prej, kot je navedeno v členu 26(3), potencialni registracijski zavezanec:

od predhodnega(-ih) registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) informacije, ki jih v skladu s členom 10(a)(vi) in (vii) potrebuje za registracijo.

2. Potencialni in predhodni registracijski zavezanec(-ci) iz odstavka 1 lahko glede na zahtevo po informacijah glede na odstavek 1 storita(-jo) vse za dosego sporazuma za souporabo informacij, ki jih zahteva(-jo) potencialni registracijski zavezanec(-ci) v skladu s členom 10(a)(vi) in (vii). Takšen sporazum se lahko nadomesti s predložitvijo zadeve razsodišču in sprejetjem njegove odredbe.

3. Predhodni registracijski zavezanec in potencialni registracijski zavezanec(-ci) storita(-jo) vse za zagotovitev, da se stroški souporabe informacij določijo na pošten, pregleden in nediskriminacijski način. To se lahko olajša z upoštevanjem navodil za delitev stroškov, ki temeljijo na omenjenih načelih in jih je Agencija sprejela v skladu s členom 77(2)(g). Registracijski zavezanci morajo deliti le stroške tistih informacij, ki jih morajo pridobiti za izpolnitev zahtev za svojo registracijo.

4. S sporazumom o souporabi informacij bo prejšnji registracijski zavezanec novemu registracijskemu zavezancu dal na voljo dogovorjene informacije in bo dovolil novemu registracijskemu zavezancu sklicevati se na celovito poročilo o študiji prejšnjega registracijskega zavezanca.

5. Če se takšen sporazum ne doseže, potencialni registracijski zavezanec(-ci) o tem obvesti(-jo) Agencijo in predhodnega registracijskega zavezanca oziroma predhodne registracijske zavezance ne prej kot en mesec potem, ko od Agencije prejme(-jo) ime in naslov predhodnega(-ih) registracijskega(-ih) zavezanca(-ev).

6. Agencija v enem mesecu po prejemu informacij iz odstavka 5 potencialnemu registracijskemu zavezancu dovoli sklicevanje na informacije, ki jih je zahteval v svoji registracijski dokumentaciji, pod pogojem, da potencialni registracijski zavezanec na zahtevo Agencije dokaže, da je predhodnemu(-im) registracijskemu(-im) zavezancu(-em) za to informacijo plačal delež prikazanih stroškov. Predhodni registracijski zavezanec(-ci) lahko od potencialnega registracijskega zavezanca terja(-jo), da prevzame sorazmerni delež nastalih stroškov. Pri izračunu sorazmernega deleža si lahko pomaga s smernicami, ki jih je sprejela Agencija v skladu s členom 77(2)(g). Predhodni registracijski zavezanec(-ci) ima(-jo) do potencialnega registracijskega zavezanca terjatev enakega deleža stroškov, ki jih je ta imel, ki je izterljiva na nacionalnih sodiščih, pod pogojem, da potencialnemu registracijskemu zavezancu da na razpolago celovito poročilo o študiji.

7. Proti odločitvam Agencije iz odstavka 6 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.

8. Čakalna doba za registracijo se v skladu s členom 21(1) za novega registracijskega zavezanca podaljša za štiri mesece, če to zahteva predhodni registracijski zavezanec.

1. Vsak potencialni registracijski zavezanec snovi v postopnem uvajanju v količini 1 tone ali več na leto, vključno z intermediati brez omejitev, ki želi biti upravičen do prehodnega režima iz člena 23, predloži Agenciji vse naslednje informacije:

2. Informacije iz odstavka 1 se predložijo v časovnem obdobju, ki se začne 1. junija 2008 in konča 1. decembra 2008.

3. Registracijski zavezanci, ki ne predložijo zahtevanih informacij iz odstavka 1, ne morejo uveljavljati člena 23.

4. Agencija do 1. januarja 2009 na svoji spletni strani objavi seznam snovi iz odstavka 1(a) in (d). Ta seznam vsebuje le imena snovi, vključno z njihovo številko EINECS in CAS, če sta na voljo, in drugimi oznakami, ter prvi predvideni rok za registracijo.

5. Po objavi seznama lahko nadaljnji uporabnik snovi, ki ni naveden na seznamu, obvesti Agencijo o interesu, ki ga ima za snov, njegovih kontaktnih podatkih in podatkih o sedanjem dobavitelju. Agencija na svoji domači strani objavi ime snovi in po potrebi potencialnemu registracijskemu zavezancu zagotovi kontaktne podatke nadaljnjega uporabnika.

6. Možni registracijski zavezanci, ki prvič proizvedejo ali uvozijo snov v postopnem uvajanju v količini, ki presega 1 tono ali več na leto, ali prvič uporabijo snov v postopnem uvajanju pri izdelovanju izdelkov ali prvič uvozijo izdelek, ki vsebuje snov v postopnem uvajanju, ki bi jo bilo treba registrirati, po 1. decembru 2008, so upravičeni, da se sklicujejo na člen 23, pod pogojem, da Agenciji predložijo informacije iz odstavka 1 tega člena v 6 mesecih po prvem proizvajanju, uvozu ali uporabi snovi v količini, ki presega 1 tono ali več na leto, in najpozneje 12 mesecev pred ustreznim rokom iz člena 23.

7. Proizvajalci ali uvozniki snovi v postopnem uvajanju v količinah manj kot 1 tono na leto, ki se pojavijo na seznamu, katerega je objavila Agencija v skladu z odstavkom 4 tega člena, in nadaljnji uporabniki teh snovi ter tretje strani, ki imajo informacije o teh snoveh, lahko Agenciji predložijo informacije iz odstavka 1 tega člena ali katere koli druge pomembne informacije o teh snoveh ter tako sodelujejo v forumu za izmenjavo informacij iz člena 29.

1. Vsi potencialni registracijski zavezanci, nadaljnji uporabniki in tretje strani, ki so Agenciji v skladu s členom 28 predložili informacije ali katerih informacije hrani Agencija v skladu s členom 15 za enako snov v postopnem uvajanju, ali registracijski zavezanci, ki so registracijo za to snov v postopnem uvajanju vložili pred rokom iz člena 23(3), so udeleženci foruma za izmenjavo informacij o snoveh (SIEF).

3. Udeleženci SIEF dajo drugim udeležencem na razpolago obstoječe študije, se odzovejo na zahteve drugih udeležencev po informacijah, skupno ugotavljajo potrebe po dodatnih študijah za namene odstavka 2(a) in organizirajo izvajanje takih študij. Vsak SIEF je operativen do 1. junija 2018.

1. Preden se opravi test za pridobitev informacij, zahtevanih za registracijo, udeleženec SIEF v okviru svojega SIEF preveri, ali je na voljo ustrezna študija. Če je v okviru SIEF na voljo ustrezna študija, ki vključuje teste na vretenčarjih, udeleženec tega SIEF zaprosi zanjo. Če je v okviru SIEF na voljo ustrezna študija, ki ne vključuje testov na vretenčarjih, udeleženec tega SIEF lahko zaprosi zanjo.

V enem mesecu po oddaji zahtevka lastnik študije zagotovi udeležencu(-em), ki je (so) to zahteval(-i), dokazilo o svojih stroških. Udeleženec(-ci) in lastnik storijo vse za zagotovitev, da se stroški souporabe informacij določijo na pošten, pregleden in nediskriminatoren način. To se lahko olajša z upoštevanjem navodil za delitev stroškov, ki temeljijo na omenjenih načelih in jih je Agencija sprejela v skladu s členom 77(2)(g). Če takšnega sporazuma ne morejo doseči, se stroški razdelijo enakomerno. Lastnik dovoli sklicevanje na celovito poročilo o študiji za namene registracije v dveh tednih po prejemu plačila. Registracijski zavezanci morajo deliti le stroške tistih informacij, ki jih morajo pridobiti za izpolnitev zahtev za svojo registracijo.

2. Če zadevna študija, ki vključuje teste, v okviru SIEF ni na voljo, eden od njegovih udeležencev v imenu ostalih v okviru posameznega SIEF izvede eno samo študijo na zahtevano informacijo. Sprejmejo vse razumne ukrepe, da se v roku, ki ga je določila Agencija, dogovorijo o tem, kdo bo opravil test v imenu drugih udeležencev, in povzetek ali grob povzetek študije predložijo Agenciji. Če dogovor ni dosežen, Agencija določi registracijskega zavezanca ali nadaljnjega uporabnika, ki opravi test. K stroškom izvajanja študije prispevajo vsi udeleženci SIEF, ki zahtevajo študijo, njihov delež pa je sorazmeren s številom udeleženih potencialnih registracijskih zavezancev. Udeleženci, ki študije ne izvajajo, imajo pravico prejeti celovito poročilo o študiji v dveh tednih po plačilu udeležencu, ki je izvedel študijo.

3. Če lastnik študije iz odstavka 1, ki vključuje testiranje na vretenčarjih, odkloni, da bo drugemu(-im) udeležencu(-em) zagotovil dokazilo o stroških te študije ali samo študijo, ne more nadaljevati z registracijo, dokler informacij ne zagotovi drugemu(-im) udeležencu(-em). Drugi udeleženec(-ci) nadaljuje(-jo) z registracijo brez izpolnitve ustreznih zahtevanih informacij in razlog za to navedejo v registracijski dokumentaciji. Študija se ne sme ponoviti, razen če 12 mesecev po datumu registracije drugih udeležencev lastnik te informacije še vedno ni delil z njimi in Agencija zato odloči, da drugi udeleženci test ponovijo. Vendar če je drugi registracijski zavezanec že predložil registracijo s temi informacijami, Agencija drugemu(-im) udeležencu(-em) dovoli, da se nanje sklicuje(-jo) v svoji(-h) - registracijski(-h) dokumentaciji(-ah). Drugi registracijski zavezanec ima do drugih udeležencev terjatev enakega deleža stroškov, ki je izterljiva na nacionalnih sodiščih, pod pogojem, da drugemu(-im) udeležencu(-em) da na razpolago celovito poročilo o študiji.

4. Če lastnik študije iz odstavka 1, ki ne vključuje testiranja na vretenčarjih, odkloni, da bo drugemu(-im) udeležencu(-em) zagotovil dokazilo o stroških te študije ali samo študijo, drugi udeleženci SIEF nadaljuje(-jo) z registracijo, kot če v okviru SIEF ne bi bilo na voljo ustrezne študije.

5. Proti odločitvam Agencije iz odstavka 2 ali 3 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.

6. Lastnik študije, ki zavrne zagotovitev dokazila o stroških ali same študije, kot je navedeno v odstavku 3 ali 4 tega člena, je kaznovan v skladu s členom 126.

1. Dobavitelj snovi ali ►M3 zmesi ◄ dostavi prejemniku snovi ali ►M3 zmesi ◄ varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II:

2. Vsak udeleženec dobavne verige, ki mora v skladu s členom 14 ali 37 oceniti kemijsko varnost snovi, zagotovi, da so informacije v varnostnem listu skladne z informacijami iz te ocene. Če se varnostni list sestavi za ►M3 zmes ◄ in je udeleženec dobavne verige pripravil oceno kemijske varnosti za ►M3 zmes ◄ , zadostuje, da so informacije iz varnostnega lista skladne s poročilom o kemijski varnosti za ►M3 zmes ◄ , in ni treba, da so skladne s poročilom o kemijski varnosti za vsako snov iz ►M3 zmesi ◄ .

3. Dobavitelj na zahtevo prejemnika temu priskrbi varnostni list, izpolnjen v skladu s Prilogo II, kadar zmes ne izpolnjuje kriterijev za razvrstitev kot nevarna v skladu z naslovoma I in II Uredbe (ES) št. 1272/2008, toda vsebuje:

4. Varnostnega lista ni treba dostaviti, če so nevarne snovi ali zmesi, ki so v ponudbi ali prodaji za javnost, opremljene z zadostnimi informacijami, ki uporabnikom omogočajo sprejetje vseh potrebnih ukrepov glede varovanja zdravja ljudi, varnosti in okolja, razen če jih ne zahteva nadaljnji uporabnik ali distributer.

5. Varnostni list se dostavi v uradnem jeziku držav(-e) članic(-e), v katerih (kateri) se snov ali ►M3 zmes ◄ daje v promet, razen če zadevna država članica določi drugače.

7. Vsak udeleženec dobavne verige, ki mora pripraviti poročilo o kemijski varnosti v skladu s členom 14 ali 37, doda ustrezni predvideni scenarij izpostavljenosti (vključno s kategorijo uporabe in izpostavljenosti, kjer je to potrebno) kot prilogo k varnostnemu listu, ki zajema opredeljene uporabe in vključuje posebne pogoje, ki izhajajo iz uporabe oddelka 3 Priloge XI.

Nadaljnji uporabnik vključi ustrezne scenarije izpostavljenosti in uporabi druge ustrezne informacije iz varnostnega lista, ki mu je bil dostavljen med izdelavo njegovega lastnega varnostnega lista za opredeljene uporabe.

Distributer posreduje ustrezne scenarije izpostavljenosti in uporabi druge ustrezne informacije iz varnostnega lista, ki mu je bil dostavljen med izdelavo njegovega lastnega varnostnega lista za uporabe, za katere je posredoval informacije v skladu s členom 37(2).

8. Varnostni list se zagotovi brezplačno na papirju ali v elektronski obliki najpozneje na dan, ko je snov ali zmes prvič dobavljena.

Nova, z datumom opremljena različica varnostnega lista z oznako „Sprememba: (dne)“ se zagotovi brezplačno na papirju ali v elektronski obliki vsem predhodnim prejemnikom, ki so jim dobavili snov ali ►M3 zmes ◄ v preteklih 12 mesecih. Posodobitve po registraciji vključujejo registracijsko številko.

10. Če se snovi razvrščajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 v obdobju od začetka njene veljavnosti do 1. decembra 2010, se ta razvrstitev lahko vključi v varnostni list skupaj z razvrstitvijo v skladu z Direktivo 67/548/EGS.

Od 1. decembra 2010 do 1. junija 2015 varnostni listi za snovi vsebujejo razvrstitev v skladu z Direktivo 67/548/EGS in Uredbo (ES) št. 1272/2008.

Če se zmesi razvrščajo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 v obdobju od začetka njene veljavnosti do 1. junija 2015, se ta razvrstitev lahko vključi v varnostni list skupaj z razvrstitvijo v skladu z Direktivo 1999/45/ES. Do 1. junija 2015, ko se snovi in zmesi razvrščajo in označujejo v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se ta razvrstitev navede v varnostnem listu, skupaj z razvrstitvijo snovi, zmesi in njenih sestavin v skladu z Direktivo 67/548/EGS oziroma Direktivo 1999/45/ES.

Obvezno sporočanje informacij po dobavni verigi navzdol za snovi kot take ali v ►M3 zmeseh ◄ , za katere se ne zahteva varnostnega lista

1. Dobavitelj snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ , ki mu ni treba dostaviti varnostnega lista v skladu s členom 31, prejemniku zagotovi naslednje informacije:

2. Informacije iz odstavka 1 se sporoči brezplačno na papirju ali v elektronski obliki najpozneje do prve dostave snovi kot take ali v ►M3 zmesi ◄ po 1. juniju 2007.

Poleg tega se posodobljene informacije zagotovi brezplačno na papirju ali v elektronski obliki vsem predhodnim prejemnikom, ki so jim dobavili snov ali ►M3 zmes ◄ v preteklih 12 mesecih. Posodobitve po registraciji vključujejo registracijsko številko.

1. Vsak dobavitelj izdelka, ki vsebuje snov v koncentraciji nad 0,1 % mas. m/m, ki izpolnjuje kriterije iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1), zagotovi prejemniku izdelka dovolj informacij za njegovo varno uporabo, ki so na voljo dobavitelju in ki vsebujejo vsaj ime snovi.

2. Vsak dobavitelj izdelka, ki vsebuje snov v koncentraciji nad 0,1 % mas. m/m, ki izpolnjuje kriterije iz člena 57 in je opredeljena v skladu s členom 59(1), zagotovi potrošniku na njegovo zahtevo dovolj informacij za varno uporabo izdelka, ki so na voljo dobavitelju in ki vsebujejo vsaj ime snovi.

Ustrezne informacije je treba brezplačno zagotoviti v 45 dneh po prejemu zahtevka.

Obvezno sporočanje informacij o snoveh in ►M3 zmeseh ◄ po dobavni verigi navzgor

Vsak udeleženec dobavne verige snovi ali ►M3 zmesi ◄ sporoči naslednjemu udeležencu ali distributerju, ki je v dobavni verigi na višji stopnji, naslednje informacije:

Distributerji te informacije sporočijo naslednjemu udeležencu ali distributerju iz dobavne verige, ki je na višji stopnji.

Delodajalci svojim delavcem in njihovim predstavnikom omogočijo dostop do informacij, zagotovljenih v skladu s členoma 31 in 32, o snoveh ali ►M3 zmeseh ◄ , ki jih uporabljajo ali so jim lahko izpostavljeni med svojim delom.

1. Vsak proizvajalec, uvoznik, nadaljnji uporabnik in distributer zbira vse informacije, ki jih potrebuje za izvajanje svojih nalog iz te uredbe, ter jih hrani najmanj deset let po tem, ko je zadnjič proizvedel, uvozil, dobavil ali uporabil snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ . Ta proizvajalec, uvoznik, nadaljnji uporabnik ali distributer brez vpliva na naslova II in VI te informacije na zahtevo takoj predloži ali jih da na razpolago pristojnemu organu države članice, v kateri ima svoj sedež, ali Agenciji.

2. V primeru prenehanja dejavnosti registracijskega zavezanca, nadaljnjega uporabnika ali distributerja ali ob prenosu dela ali celote njegovih aktivnosti na tretjo stran, velja za stran, ki je odgovorna za likvidacijo podjetja registracijskega zavezanca, nadaljnjega uporabnika ali distributerja ali za prevzem odgovornosti za dajanje v promet zadevne snovi ali ►M3 zmesi ◄ namesto registracijskega zavezanca, nadaljnjega uporabnika ali distributerja, dolžnost iz odstavka 1.

Ocene kemijske varnosti nadaljnjih uporabnikov ter obvezna uporaba in priporočilo ukrepov za zmanjšanje tveganja

1. Nadaljnji uporabnik ali distributer lahko zagotovita informacije, ki pomagajo pri pripravi registracije.

2. Nadaljnji uporabnik ima pravico, da o uporabi, tj. vsaj s kratkim splošnim opisom uporabe, pisno (na papirju ali v elektronski obliki) obvesti proizvajalca, uvoznika, nadaljnjega uporabnika ali distributerja, ki mu dobavlja snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ , zato da bi ta postala navedena uporaba. Z obvestilom o uporabi proizvajalcu, uvozniku ali nadaljnjemu uporabniku, ki je snov dobavil, zagotovi zadostne informacije, da lahko pripravi predvideni scenarij izpostavljenosti ali, če je to ustrezno, kategorijo uporabe in izpostavljenosti za svojo uporabo v oceni kemijske varnosti proizvajalca, uvoznika ali nadaljnjega uporabnika.

Distributerji takšne informacije sporočijo naslednjemu udeležencu ali distributerju iz dobavne verige, ki je na višji stopnji. Nadaljnji uporabniki, ki prejmejo takšne informacije, lahko pripravijo scenarij izpostavljenosti za vse opredeljene uporabe ali pa informacije posredujejo naslednjemu udeležencu iz dobavne verige, ki je na višji stopnji.

3. Pri registriranih snoveh mora proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik izpolniti obveznost iz člena 14, preden naslednjič dobavi snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ nadaljnjemu uporabniku, ki ga je obvestil o uporabi iz odstavka 2 tega člena, če je bilo obvestilo poslano vsaj en mesec pred dobavo ali pa v enem mesecu po obvestilu, kar nastopi pozneje.

Pri snoveh v postopnem uvajanju proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik izpolnjuje to zahtevo in obveznosti iz člena 14 pred potekom zadevnega roka iz člena 23, če nadaljnji uporabnik pošlje obvestilo vsaj 12 mesecev pred potekom zadevnega roka.

Kadar proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik, ki je ocenil uporabo v skladu s členom 14, pa je zaradi varstva zdravja ljudi ali okolja ne more vključiti pod opredeljeno uporabo, razlog(-e) za to odločitev takoj pisno sporoči Agenciji in nadaljnjemu uporabniku ter nadaljnjemu(-im) uporabniku(-om) ne dostavi te snovi brez vključitve tega(-h) razloga(-ov) v informacije iz člena 31 ali 32. To uporabo proizvajalec ali uvoznik vključi v oddelek 3.7 Priloge VI v svoji dopolnitvi registracije v skladu s členom 22(1)(d).

4. Nadaljnji uporabnik, ki uporablja snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ , pripravi poročilo o kemijski varnosti v skladu s Prilogo XII za vse uporabe, ki ne spadajo pod pogoje iz predvidenega scenarija izpostavljenosti ali, kjer je to ustrezno, iz kategorije uporabe in izpostavljenosti, ki so mu bili sporočeni v varnostnem listu, ali za katero koli uporabo, ki mu jo njegov dobavitelj odsvetuje.

Nadaljnjemu uporabniku ni treba pripraviti takšnega poročila o kemijski varnosti v naslednjih primerih:

5. Nadaljnji uporabnik mora določiti, uporabljati in, kjer je ustrezno, priporočiti primerne ukrepe za ustrezen nadzor tveganj, ugotovljenih v:

6. Kjer nadaljnji uporabnik ne pripravi poročila o kemijski varnosti v skladu z odstavkom 4(c), obravnava uporabo(-e) snovi ter določi in uporabi vse ustrezne ukrepe za obvladovanje tveganja, nujne za zagotavljanje ustreznega nadzora nad tveganji za zdravje ljudi in okolje. Po potrebi se te informacije vključi v vsak varnostni list, ki ga pripravi.

7. Nadaljnji uporabniki svoja poročila o kemijski varnosti sproti dopolnjujejo in jih dajo na razpolago drugim.

8. V poročilu o kemijski varnosti, pripravljenemu v skladu z odstavkom 4 tega člena, ni treba upoštevati tveganj, ki jih za zdravje ljudi pomenijo končne uporabe iz člena 14(5).

1. Pred začetkom določene uporabe ali pred nadaljevanjem z določeno uporabo snovi, ki jo je registriral udeleženec dobavne verige na višji stopnji v skladu s členom 6 ali 18, nadaljnji uporabnik sporoča Agenciji informacije iz odstavka 2 tega člena v naslednjih primerih:

3. Nadaljnji uporabnik te informacije takoj dopolni, če se spremenijo informacije, sporočene v skladu z odstavkom 1.

4. Nadaljnji uporabnik poroča Agenciji, če se njegova razvrstitev snovi razlikuje od tiste, ki jo je določil njegov dobavitelj.

5. Razen če nadaljnji uporabnik uporabi izjemo iz člena 37(4)(c), poročanje v skladu z odstavki 1 do 4 tega člena se ne zahteva za snov kot tako ali v ►M3 zmesi ◄ , ki jo nadaljnji uporabnik uporablja v količini, ki ne doseže ene tone na leto za to določeno uporabo.

1. Nadaljnji uporabniki morajo izpolniti zahteve iz člena 37 najpozneje v 12 mesecih po prejemu številke registracije, ki jo sporočijo njihovi dobavitelji v varnostnem listu.

2. Nadaljnji uporabniki morajo izpolniti zahteve iz člena 38 najpozneje v šestih mesecih po prejemu številke registracije, ki jo sporočijo njihovi dobavitelji v varnostnem listu.

1. Agencija preuči vse predloge za testiranje iz registracije ali poročila nadaljnjega uporabnika za pridobitev informacij o snovi iz prilog IX in X. Prednost imajo registracije snovi, ki imajo ali lahko imajo lastnosti PBT, vPvB, povzročajo preobčutljivost in/ali imajo lastnosti, ki so rakotvorne, mutagene ali strupene za razmnoževanje (CMR), ali snovi v količinah nad 100 ton na leto, katerih uporaba se odraža v splošni in razpršeni izpostavljenosti, če ustrezajo kriterijem katerega koli od razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008:

2. Informacije o predlaganih testih, ki vključujejo teste na vretenčarjih, se objavijo na domači strani Agencije. Agencija na svoji domači strani objavi ime snovi, končno točko nevarnosti, za katerega se predlaga test, in datum, do katerega mora vsaka tretja stran predložiti ustrezne informacije. Agencija tretje strani pozove, naj v 45 dneh po objavi na obrazcih Agencije predložijo znanstveno veljavne informacije in študije, ki obravnavajo zadevno snov in končno točko nevarnosti, kar obravnava predlog za test. Pri odločanju v skladu z odstavkom 3 Agencija upošteva vse prejete znanstveno veljavne informacije in študije.

3. Na podlagi preučitve v skladu z odstavkom 1 Agencija pripravi osnutek ene od naslednjih odločitev, ki se sprejme v skladu s postopkom iz členov 50 in 51:

4. Registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik predloži Agenciji informacije v določenem roku.

2. Seznam dokumentacije, ki jo Agencija preverja glede skladnosti, je na razpolago pristojnim organom držav članic.

3. Na podlagi preučitve v skladu z odstavkom 1 lahko Agencija v 12 mesecih po začetku preverjanja skladnosti pripravi osnutek odločitve, ki od registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) zahteva predložitev vseh informacij, potrebnih za uskladitev registracije (registracij) z ustreznimi zahtevami za informacije, ter opredeljuje ustrezne roke za predložitev nadaljnjih informacij. Takšna odločitev se sprejme v skladu s postopkom iz členov 50 in 51.

5. Agencija, da bi zagotovila usklajenost registracijske dokumentacije s to uredbo, za preverjanje skladnosti izbere odstotek te dokumentacije, ki ni manjši od 5 % skupnega števila dokumentacije, ki jo Agencija prejme za vsak količinski razpon. Agencija da prednost, vendar ta prednost ni izključna, dokumentaciji, ki izpolnjuje vsaj enega od naslednjih kriterijev:

6. Informacije v zvezi s snovmi s seznama iz člena 28(4) lahko Agenciji v elektronski obliki predloži katera koli tretja oseba. Agencija te informacije pri preverjanju in izbiri dokumentacije obravnava skupaj z informacijami, predloženimi v skladu s členom 124.

7. Komisija se lahko po posvetovanju z Agencijo odloči, da bo spremenila odstotek izbrane dokumentacije ter dopolnila ali vključila nadaljnje kriterije v odstavku 5 v skladu s postopkom iz člena 133(4).

1. Agencija preveri vse informacije, predložene zaradi odločitve, sprejete v skladu s členom 40 ali 41, ter po potrebi pripravi ustrezne osnutke odločitev v skladu s tema členoma.

2. Ko je evalvacija dokumentacije končana, Agencija uradno obvesti Komisijo ter pristojne organe držav članic o pridobljenih informacijah in posledičnih zaključkih. Pristojni organi uporabijo informacije, pridobljene s to evalvacijo, za namene členov 45(5), 59(3) in 69(4). Agencija uporabi informacije, pridobljene s to evalvacijo, za namene člena 44.

1. Pri snoveh, ki niso v postopnem uvajanju, Agencija pripravi osnutek odločitve v skladu s členom 40(3) v 180 dneh po prejemu registracije ali poročila nadaljnjega uporabnika, ki vsebuje predlog za testiranje.

2. Pri snoveh v postopnem uvajanju pripravi Agencija osnutek odločitev v skladu s členom 40(3):

3. Seznam registracijske dokumentacije, ki se evalvira v skladu s členom 40, je na razpolago državam članicam.

1. Za zagotovitev usklajenega pristopa Agencija v sodelovanju z državami članicami pripravi kriterije za določitev prednostnega seznama snovi za nadaljnjo evalvacijo. Prednostni seznam se določi na podlagi pristopa, utemeljenega na tveganju. Kriteriji bodo upoštevali:

2. Agencija bo oblikovala osnutek tekočega akcijskega načrta Skupnosti, ki zajema obdobje treh let, in opredelila snovi, ki morajo biti vsako leto evalvirane, ob uporabi kriterijev iz odstavka 1. Snovi so v načrt vključene, če obstajajo pomisleki (na podlagi evalvacije dokumentacije, ki jo izvede Agencija, ali katerega koli drugega ustreznega vira, vključno z informacijami v registracijski dokumentaciji) o tem, ali določena snov ne pomeni tveganja za zdravje ljudi ali okolje. Agencija državam članicam predloži prvi osnutek tekočega akcijskega načrta do 1. decembra 2011. Agencija državam članicam predloži osnutek letnih dopolnitev tekočega akcijskega načrta do 28. februarja vsako leto.

Agencija sprejme končni tekoči akcijski načrt Skupnosti na podlagi mnenja Odbora držav članic, ustanovljenega v skladu s členom 76(1)(e) (v nadaljnjem besedilu „Odbor držav članic“), in ga objavi na svoji spletni strani, z opredelitvijo države članice, ki bo opravila evalvacijo snovi s seznama v načrtu, kot je določeno v skladu s členom 45.

1. Odgovornost Agencije je, da usklajuje proces evalvacije snovi in da zagotovi, da so snovi iz tekočega akcijskega načrta Skupnosti evalvirane. Pri tem se Agencija sklicuje na pristojne organe držav članic. Pristojni organi lahko imenujejo drug organ, ki bo evalvacijo snovi opravil v njihovem imenu.

2. Država članica lahko iz osnutka tekočega akcijskega načrta Skupnosti izbere določeno snov (snovi), da tako postane pristojni organ za namene členov 46, 47 in 48. V primeru, da snovi iz osnutka tekočega akcijskega načrta Skupnosti ne izbere nobena država članica, Agencija zagotovi, da je snov evalvirana.

3. Če dve ali več držav članic izrazi zanimanje za evalvacijo iste snovi in se ne morejo dogovoriti o pristojnem organu, se pristojni organ za namene členov 46, 47 in 48 določi v skladu z naslednjim postopkom.

Agencija zadevo predloži Odboru držav članic, da se dogovori, kateri organ bo pristojni organ, ob upoštevanju, iz katere države članice proizvajalec(-ci) ali uvoznik(-i) prihaja(-jo), posamičnih deležev skupnega bruto domačega proizvoda, števila snovi, ki se v državi članici že evalvirajo, ter razpoložljivega strokovnega znanja.

Če Odbor držav članic doseže soglasje v 60 dneh po tem, ko mu je bila zadeva predložena, zadevne države članice v skladu s tem sprejmejo snovi za evalvacijo.

Če Odbor držav članic soglasja ne doseže, Agencija nasprotujoča si mnenja predloži Komisiji, ki odloči, kateri organ bo pristojni organ v skladu s postopkom iz člena 133(3), zadevne države članice pa v skladu s tem sprejmejo snovi za evalvacijo.

4. Pristojni organ, določen v skladu z odstavkoma 2 in 3, evalvira dodeljene snovi v skladu s tem poglavjem.

5. Država članica lahko kadar koli uradno obvesti Agencijo o snovi, ki je ni v tekočem akcijskem načrtu Skupnosti, če razpolaga z informacijami, ki kažejo na to, da snov v postopku evalvacije spada med prednostne. Agencija se o tem, ali bo to snov dodala v tekoči akcijski načrt Skupnosti, odloči na podlagi mnenja Odbora držav članic. Če se snov doda tekočemu akcijskemu načrtu Skupnosti, jo evalvira država članica, ki je snov predlagala, ali druga država članica, ki se s predlogom strinja.

1. Če so po mnenju pristojnega organa potrebne dodatne informacije, če je ustrezno, vključno z informacijami, ki se ne zahtevajo v prilogah VII do X, pristojni organ pripravi osnutek odločitve, ki od registracijskega(-ih) zavezanca(-ev) zahtevajo predložitev dodatnih informacij in določitev roka za predložitev. Osnutek odločitve o snoveh, ki se bodo evalvirale v tem letu, bo pripravljen v 12 mesecih po objavi tekočega akcijskega načrta Skupnosti na spletni strani Agencije. Odločitev se sprejme v skladu s postopkom iz členov 50 in 52.

3. Pristojni organ preveri vse informacije ter po potrebi pripravi ustrezne osnutke odločitev v skladu s tem členom v 12 mesecih po predložitvi informacij.

4. Pristojni organ zaključi svojo evalvacijo snovi v 12 mesecih po začetku evalvacije ali v 12 mesecih po predložitvi informacij v skladu z odstavkom 2 ter o tem obvesti Agencijo. Če se ta rok preseže, se evalvacija šteje za končano.

1. Evalvacija snovi se opira na vse ustrezne informacije, predložene v zvezi s to posebno snovjo, in na predhodne evalvacije v skladu s tem naslovom. Evalvacija lahko v primerih, ko so bile informacije o intrinzičnih lastnostih snovi pridobljene s sklicevanjem na strukturno sorodne snovi, zajema tudi te sorodne snovi. Če je bila odločitev o evalvaciji predhodno sprejeta v skladu s členom 51 ali 52, se vsak osnutek odločitve, ki zahteva dodatne informacije v skladu s členom 46, lahko utemelji samo s spremembo okoliščin ali novimi spoznanji.

2. Da se zagotovi usklajen pristop k zahtevanju dodatnih informacij, Agencija spremlja osnutke odločitev v skladu s členom 46 ter določi kriterije in prednostne naloge. Kjer je ustrezno, se sprejmejo izvedbeni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 133(3).

Po zaključeni evalvaciji snovi pristojni organi razmislijo, kako uporabiti informacije, pridobljene s to evalvacijo, za namene členov 59(3), 69(4) in 115(1). Pristojni organ obvesti Agencijo o svojih sklepih glede tega, ali naj se pridobljene informacije uporabijo in na kakšen način. Agencija pa nato obvesti Komisijo, registracijskega zavezanca ter pristojne organe drugih držav članic.

Za na mestu izolirane intermediate, ki se uporabljajo pod strogo nadzorovanimi pogoji, se ne uporablja niti evalvacija dokumentacije niti snovi. Če se lahko dokaže, da tveganje za zdravje ljudi ali okolje zaradi uporabe na mestu izoliranega intermediata povzroča zaskrbljenost, enakovredno zaskrbljenosti, ki jo povzroča uporaba snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57, in da to tveganje ni primerno nadzorovano, lahko pristojni organ države članice, na ozemlju katere je to mesto:

Postopek iz prvega odstavka lahko izvede samo v njem navedeni pristojni organ. Pristojni organ obvesti Agencijo o rezultatih takšne evalvacije, slednja pa potem obvesti pristojne organe drugih držav članic ter jim da te rezultate na razpolago.

1. Agencija vse osnutke odločitev v skladu s členi 40, 41 ali 46 uradno sporoči zadevnemu(-im) registracijskemu(-im) zavezancu(-em) ali nadaljnjemu(-im) uporabniku(-om) in ga (jih) obvesti o njegovi (njihovi) pravici, da v 30 dneh po prejemu obvestila predloži(-jo) svoje pripombe. Če zadevni registracijski zavezanec(-ci) ali nadaljnji uporabnik(-i) pripombe želijo predložiti, jih posredujejo Agenciji. Agencija pa nato o predložitvi pripomb takoj obvesti pristojni organ. Pristojni organ (za odločitve, sprejete v skladu s členom 46) in Agencija (za odločitve, sprejete v skladu s členoma 40 in 41) upoštevata vse prejete pripombe in lahko v skladu z njimi spremenita osnutek odločitve.

2. Če je registracijski zavezanec prenehal proizvajati ali uvažati snov ali izdelovati ali uvažati izdelek, nadaljnji uporabnik pa ju je prenehal uporabljati, o tem obvesti Agencijo, pri čemer se registrirana količina v njegovi registraciji po potrebi spremeni na nič in v zvezi s to snovjo se ne more več zahtevati dodatnih informacij, razen če registracijski zavezanec ne prijavi ponovnega zagona proizvodnje ali uvoza snovi ali izdelovanja ali uvoza izdelka, nadaljnji uporabnik pa ne prijavi ponovne uporabe. Agencija obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik sedež.

3. Registracijski zavezanec lahko po sprejetju osnutka odločitve preneha proizvajati ali uvažati snov ali izdelovati ali uvažati izdelek, nadaljnji uporabnik pa ju preneha uporabljati. V takšnih primerih registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik obvesti o tem Agencijo, kar ima za posledico prenehanje veljavnosti njegove registracije ali prijave in da se v zvezi s to snovjo ne more več zahtevati dodatnih informacij, razen če ne predloži nove registracije ali prijave. Agencija obvesti pristojni organ države članice, v kateri ima registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik sedež.

4. Ne glede na odstavka 2 in 3 se dodatne informacije lahko zahtevajo v skladu s členom 46 v enem ali obeh naslednjih primerih:

1. Agencija svoj osnutek odločitve, skupaj s pripombami registracijskega zavezanca, v skladu s členom 40 ali 41 uradno sporoči pristojnim organom držav članic.

2. Države članice lahko v 30 dneh po tem, ko je bila dokumentacija razposlana, Agenciji predlagajo spremembe osnutka odločitve.

3. Če Agencija ne prejme nobenih predlogov, odločitev sprejme v različici iz odstavka 1.

4. Če Agencija prejme predlog spremembe, lahko spremeni osnutek odločitve. Agencija osnutek odločitve skupaj s predlaganimi spremembami predloži Odboru držav članic v 15 dneh po poteku 30-dnevnega roka iz odstavka 2.

5. Agencija vsak predlog spremembe takoj sporoči vsem zadevnim registracijskim zavezancem ali nadaljnjim uporabnikom in jim omogoči, da v 30 dneh predložijo svoje pripombe. Odbor držav članic upošteva vse prejete pripombe.

6. Če Odbor držav članic doseže soglasje o osnutku odločitve v 60 dneh po tem, ko mu je bila zadeva predložena, Agencija v skladu s tem sprejme odločitev.

7. Če Odbor držav članic soglasja ne doseže, Komisija pripravi osnutek odločitve, ki se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(3).

8. Proti odločitvam Agencije iz odstavkov 3 in 6 tega člena se lahko vloži pritožba v skladu s členi 91, 92 in 93.

1. Pristojni organ svoj osnutek odločitve, skupaj z vsemi pripombami registracijskega zavezanca ali nadaljnjega uporabnika, v skladu s členom 46 razpošlje Agenciji in pristojnim organom drugih držav članic.

Delitev stroškov za teste brez sporazuma med registracijskimi zavezanci in/ali nadaljnjimi uporabniki

1. Registracijski zavezanci ali nadaljnji uporabniki, ki so po odločitvi v skladu s tem naslovom zavezani opraviti test, si po svojih najboljših močeh prizadevajo, da bi se dogovorili o tem, kdo naj opravi test v imenu vseh drugih registracijskih zavezancev ali nadaljnjih uporabnikov, ter Agencijo o tem ustrezno obvestijo v 90 dneh. Če Agencija ne dobi obvestila o takšnem dogovoru v roku 90 dni, določi enega od registracijskih zavezancev ali nadaljnjih uporabnikov, da opravi test v imenu vseh drugih.

2. Če registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik izvede test v imenu drugih, si stroške te študije vsi enakomerno porazdelijo.

3. V primeru iz odstavka 1 registracijski zavezanec ali nadaljnji uporabnik, ki izvede test, vsem zadevnim udeležencem priskrbi en izvod celovitega poročila o študiji.

4. Udeleženec, ki izvede in predloži študijo, ima v skladu s tem terjatev do drugih. Vsak zadevni udeleženec lahko vloži zahtevek, da se drugemu udeležencu prepove proizvodnja, uvoz ali dajanje snovi v promet, če ta drugi udeleženec ne plača svojega deleža stroškov oziroma za ta znesek ne zagotovi jamstva ali ne izroči enega izvoda celovitega poročila o izvedeni študiji. Vsi zahtevki so izterljivi na nacionalnih sodiščih. Vsak udeleženec se lahko odloči, da svoje zahtevke za povračilo stroškov predloži razsodišču in sprejme njegovo odredbo.

Agencija vsako leto do 28. februarja objavi na svoji spletni strani poročilo o napredku, doseženem v primerjavi s predhodnim koledarskim letom pri izvajanju obveznosti, ki so ji bile naložene v zvezi z evalvacijo. To poročilo vsebuje zlasti priporočila morebitnim registracijskim zavezancem, da bi tako izboljšali kakovost bodočih registracij.

Namen tega naslova je, da se zagotovi dobro delovanje notranjega trga ter hkrati, da se tveganja, izhajajoča iz snovi, ki so vzrok za veliko zaskrbljenost, ustrezno nadzirajo in da se te snovi postopno zamenjajo z ustreznimi alternativnimi snovmi ali tehnologijami, kjer so te ekonomsko in tehnično izvedljive. Vsi proizvajalci, uvozniki in nadaljnji uporabniki, ki prosijo za avtorizacijo, v ta namen preučijo, ali so na voljo druge alternative, ocenijo njihovo tveganje in ali je nadomestitev tehnično in ekonomsko izvedljiva.

1. Proizvajalec, uvoznik ali nadaljnji uporabnik snovi ne sme dati v promet za uporabo, niti je ne sme sam uporabljati, če je ta snov vključena v Prilogo XIV, razen če:

2. Nadaljnji uporabnik lahko uporablja snov, ki izpolnjuje kriterije iz odstavka 1, če je uporaba v skladu s pogoji iz avtorizacije za to uporabo udeležencu, ki je v dobavni verigi na višji stopnji.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za snovi, ki se uporabljajo za znanstvene raziskave in razvoj. V Prilogi XIV je natančno navedeno, če se odstavka 1 in 2 uporabljata za v izdelke in postopke usmerjene raziskave in razvoj, kakor tudi največja količina, ki je izvzeta.

5. Pri snoveh, za katere je treba pridobiti avtorizacijo samo, ker izpolnjujejo kriterije iz člena 57(a), (b) ali (c) ali ker so opredeljene v skladu s členom 57(f) samo zaradi nevarnosti za zdravje ljudi, se odstavka 1 in 2 tega člena ne uporabljata za naslednje uporabe:

6. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za uporabo snovi v ►M3 zmeseh ◄ , in sicer za:

V skladu s postopkom iz člena 58 se lahko v Prilogo XIV vključijo naslednje snovi:

1. Odločitev o vključitvi snovi iz člena 57 v Prilogo XIV se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(4). Takšna odločitev mora za vsako snov vsebovati naslednje podatke:

2. Uporabe ali kategorije uporab so lahko izvzete iz zahtev avtorizacije pod pogojem, da je na podlagi veljavne posebne zakonodaje Skupnosti, ki določa za uporabo snovi v zvezi z varovanjem zdravja ljudi ali okolja minimalne zahteve, tveganje pod primernim nadzorom. Pri določitvi takšnih izjem se upošteva zlasti sorazmernost tveganja za zdravje ljudi in okolje v zvezi z naravo snovi, kot na primer, ko se tveganje spreminja glede na fizično obliko.

3. Pred odločitvijo o vključitvi snovi v Prilogo XIV Agencija ob upoštevanju mnenja Odbora držav članic priporoči prednostne snovi, ki jih je treba vključiti, in pri tem za vsako snov navede podatke iz odstavka 1. Običajno se da prednost snovem, ki:

Pri številu snovi, vključenih v Prilogo XIV, in datumih, določenih v skladu z odstavkom 1, je treba upoštevati tudi zmogljivosti Agencije za obravnavanje vlog v predvidenem roku. Agencija svoje prvo priporočilo prednostnih snovi, ki jih je treba vključiti v Prilogo XIV, izda do 1. junija 2009. Nadaljnja priporočila za vključitev dodatnih snovi v Prilogo XIV Agencija izda vsaj vsako drugo leto.

4. Preden Agencija pošlje svoje priporočilo Komisiji, ga da najprej na razpolago javnosti na svoji spletni strani, pri čemer jasno navede datum objave, ob upoštevanju členov 118 in 119 o dostopu do informacij. Agencija vse zainteresirane strani pozove, da v treh mesecih po objavi predložijo pripombe, zlasti o uporabah, ki jih je treba izvzeti iz zahtev avtorizacije.

5. Po vključitvi snovi v Prilogo XIV se ob upoštevanju odstavka 6 zanjo v skladu s postopkom iz naslova VIII ne smejo sprejeti nove omejitve za nadzorovanje tveganj za zdravje ljudi ali okolje, ki jih povzroča uporaba snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali njena vgraditev v izdelek, zaradi intrinzičnih lastnosti iz Priloge XIV.

6. Za snov iz Priloge XIV se lahko sprejmejo nove omejitve v skladu s postopkom iz naslova VIII za nadzorovanje tveganj za zdravje ljudi ali okolja zaradi prisotnosti snovi v izdelku(-ih).

7. Snovi, za katere so bile prepovedane vse uporabe v skladu z naslovom VIII ali drugo zakonodajo Skupnosti, se ne vključijo v Prilogo XIV ali se iz nje odstranijo.

8. Snovi, ki na podlagi novih informacij ne izpolnjujejo več kriterijev iz člena 57, se odstranijo iz Priloge XIV v skladu s postopkom iz člena 133(4).

1. Postopek, naveden v odstavkih 2 do 10 tega člena, se uporablja za opredelitev snovi, ki izpolnjujejo kriterije iz člena 57, in določitev seznama tistih snovi, ki bodo morda vključene v Prilogo XIV. Agencija v tem seznamu navede snovi, ki so na njenem delovnem programu v skladu s členom 83(3)(e).

2. Komisija lahko Agencijo zaprosi, da pripravi dokumentacijo v skladu z ustreznimi oddelki Priloge XV za snovi, ki po njenem mnenju izpolnjujejo kriterije iz člena 57. ►M3 Dokumentacija je lahko omejena na sklicevanje na vnos v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. ◄ Agencija da to dokumentacijo na razpolago državam članicam.

3. Vsaka država članica lahko pripravi dokumentacijo v skladu s Prilogo XV za snovi, ki po njenem mnenju izpolnjujejo kriterije iz člena 57, in jo pošlje Agenciji. ►M3 Dokumentacija je lahko omejena na sklicevanje na vnos v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. ◄ Agencija to dokumentacijo v 30 dneh po prejemu da na razpolago drugim državam članicam.

4. Agencija na svoji spletni strani objavi obvestilo, da je bila za snov pripravljena dokumentacija iz Priloge XV. Agencija vse zainteresirane strani povabi, naj ji v določenem roku predložijo pripombe.

5. V 60 dneh po tem, ko je bila dokumentacija razposlana, lahko druge države članice ali Agencija v dokumentaciji predložijo pripombe v zvezi z dokumentacijo snovi glede na kriterije iz člena 57.

6. Če Agencija ne prejme ali ne da nobenih pripomb, to snov vključi na seznam iz odstavka 1. Agencija lahko to snov vključi v svoja priporočila v skladu s členom 58(3).

7. Po tem, ko so pripombe podane ali prejete, Agencija predloži dokumentacijo Odboru držav članic v 15 dneh po poteku 60-dnevnega roka iz odstavka 5.

8. Če Odbor držav članic v 30 dneh po prejemu dokumentacije doseže soglasje o identifikaciji, vključi Agencija to snov v seznam iz odstavka 1. Agencija lahko to snov vključi v svoja priporočila v skladu s členom 58(3).

9. Če Odbor držav članic soglasja ne doseže, Komisija v 3 mesecih po prejemu mnenja Odbora držav članic pripravi osnutek predloga o identifikaciji snovi. Končna odločitev o identifikaciji snovi se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(3).

10. Agencija objavi in posodobi seznam iz odstavka 1 na svoji spletni strani takoj, ko je odločitev o vključitvi snovi sprejeta.

1. Komisija je pristojna, da odloča o vlogah za avtorizacijo, v skladu s tem naslovom.

2. Avtorizacija se brez poseganja v odstavek 3 dodeli, če je tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki izhaja iz uporabe snovi zaradi njenih intrinzičnih lastnosti iz Priloge XIV, pod ustreznim nadzorom v skladu z oddelkom 6.4 Priloge I, kar vlagatelj dokumentira s poročilom o kemijski varnosti, pri čemer se upošteva mnenje Odbora za oceno tveganja iz člena 64(4)(a). Pri dodelitvi avtorizacije in v vseh z avtorizacijo povezanih pogojih, Komisija upošteva vse informacije o izpustih, emisijah in izgubah, vključno s tveganji, ki izhajajo iz razširjene ali razpršene uporabe, ki so znane v času odločitve.

Komisija ne upošteva tveganj za zdravje ljudi, ki izhajajo iz uporabe snovi v medicinskem pripomočku in jih urejajo Direktiva Sveta 90/385/EGS z dne 20. junija 1990 o približevanju zakonodaje držav članic o aktivnih medicinskih pripomočkih za vsaditev ( 23 ), Direktiva Sveta 93/42/EGS z dne 14. junija 1993 o medicinskih pripomočkih ( 24 ) in Direktiva 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. oktobra 1998 o in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkih ( 25 ).

4. Če se avtorizacija ne more dodeliti v skladu z odstavkom 2 ali se ne more izdati za snovi, navedene v odstavku 3, se lahko kljub temu dodeli samo, če se dokaže, da socialno-ekonomske koristi prevladajo nad tveganjem za zdravje ljudi ali okolje, ki izhaja iz uporabe snovi, ter če niso na voljo ustrezne alternativne snovi ali tehnologije. Odločitev se sprejme po preučitvi vseh naslednjih dejavnikov in ob upoštevanju mnenj Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo, navedenih v členu 64(4)(a) in (b):

5. Komisija pri ocenjevanju, ali so na voljo ustrezne alternativne snovi ali tehnologije, upošteva vse ustrezne vidike, skupaj z naslednjim:

6. Uporaba se ne dovoli, če bi to pomenilo sprostitev omejitve iz Priloge XVII.

7. Avtorizacija se dodeli samo, če je bila vloga predložena v skladu z zahtevami iz člena 62.

8. Avtorizacije se preverjajo v časovno omejenem roku brez poseganja v odločitve glede prihodnjega obdobja preverjanja; običajno zanje veljajo določeni pogoji, vključno z monitoringom.Trajanje časovno omejenega preverjanja za kakršno koli avtorizacijo se določi za vsak primer posebej, pri čemer se upoštevajo vse ustrezne informacije, skupaj z dejavniki, navedenimi v odstavku 4(a) do (d), kot je primerno.

10. Ne glede na pogoje iz avtorizacije imetnik zagotovi, da se izpostavljenost zniža do najnižje ravni, ki jo je tehnično in praktično možno doseči.

1. Avtorizacije, dodeljene v skladu s členom 60, veljajo, dokler se Komisija ne odloči, da v okviru preverjanja avtorizacije spremeni ali umakne, če imetnik avtorizacije predloži oceno o preverjanju vsaj 18 mesecev pred potekom časovno omejenega roka za preverjanje. Namesto ponovne predložitve vseh sestavnih delov prvotne vloge za trenutno veljavno avtorizacijo lahko imetnik avtorizacije predloži samo številko trenutno veljavne avtorizacije, ob upoštevanju drugega, tretjega in četrtega pododstavka.

Imetnik avtorizacije, izdane v skladu s členom 60, predloži posodobljeno analizo alternativ iz člena 62(4)(e), vključno z informacijami o ustreznih raziskovalnih in razvojnih dejavnostih vlagatelja, če je to ustrezno, in načrt nadomestitve, predložen v skladu s členom 62(4)(f). Če je iz posodobljene analize alternativ razvidno, da je na voljo ustrezna alternativa, pri čemer se upoštevajo dejavniki iz člena 60(5), predloži načrt nadomestitve, skupaj s časovnim razporedom ukrepov, ki jih predlaga vlagatelj. Če imetnik ne more dokazati, da je tveganje pod ustreznim nadzorom, predloži tudi zadnjemu stanju prilagojeno socialno-ekonomsko analizo iz prvotne vloge.

Če potem lahko dokaže, da je tveganje pod ustreznim nadzorom, predloži zadnjemu stanju prilagojeno poročilo o kemijski varnosti.

Če se spremenijo drugi sestavni deli prvotne vloge, predloži tudi te, ki jih prilagodi zadnjemu stanju.

Če se v skladu s tem odstavkom predloži kaka posodobljena informacija, se vse odločitve o spremembi ali preklicu avtorizacije v okviru preverjanja sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 64, ki se uporablja smiselno.

Komisija določi ustrezen rok, do katerega imetnik(-i) avtorizacije lahko predloži(-jo) dodatne informacije, potrebne za preverjanje, ter pri tem navede, do kdaj bo sprejela odločitev v skladu s členom 64.

3. V svoji odločitvi o preverjanju lahko Komisija, če so se spremenile okoliščine in ob upoštevanju načela sorazmernosti, avtorizacije spremeni ali prekliče z datumom odločitve, če zaradi spremenjenih okoliščin ne bi bila dodeljena ali če so na voljo ustrezne alternative v skladu s členom 60(5). V tem primeru Komisija od imetnika avtorizacije zahteva predložitev načrta nadomestitve, če tega še ni storil v okviru svoje vloge ali posodobitve.

V primerih, ko je resno in neposredno ogroženo zdravje ljudi ali okolje, lahko Komisija avtorizacijo ob upoštevanju načela sorazmernosti začasno prekliče, dokler traja preverjanje.

4. Če ni izpolnjen okoljski standard kakovosti iz Direktive 96/61/ES, se lahko preverijo avtorizacije, dodeljene za uporabo zadevne snovi.

5. Če niso izpolnjeni okoljski cilji iz člena 4(1) Direktive 2000/60/ES, se lahko preverijo avtorizacije, dodeljene za uporabo zadevne snovi v ustreznem porečju.

6. Če se uporaba snovi pozneje prepove ali kako drugače omeji v Uredbi (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih ( 26 ), Komisija prekliče avtorizacijo za to uporabo.

2. Vloge za avtorizacijo lahko predložijo proizvajalec(-ci), uvoznik(-i) in/ali nadaljnji uporabnik(-i) snovi. Vlogo lahko predloži ena ali več oseb.

3. Vloge se lahko predložijo za eno ali več snovi, ki ustrezajo opredelitvi skupine snovi v oddelku 1.5 Priloge XI, in za eno ali več uporab. Vloge se lahko predložijo za lastno uporabo(-e) vlagatelja(-ev) in/ali uporabe, za katere ta namerava dajati snov v promet.

6. Vloga ne vključuje tveganj za zdravje ljudi, ki izhajajo iz uporabe snovi v medicinskem pripomočku, ki jo urejajo direktive 90/385/EGS, 93/42/EGS in 98/79/ES.

1. Če je bila za uporabo snovi že oddana vloga, se lahko naknadni vlagatelj sklicuje na ustrezne dele predhodne vloge, predložene v skladu s členom 62(4)(d), (e) in (f) ter (5)(a), pod pogojem, da ima kasnejši vlagatelj privoljenje prejšnjega vlagatelja, da se sklicuje na te dele vloge.

2. Če je bila za uporabo snovi avtorizacija že dodeljena, se lahko naknadni vlagatelj sklicuje na ustrezne dele predhodne vloge, predložene v skladu s členom 62(4)(d), (e) in (f) ter (5)(a), pod pogojem, da ima kasnejši vlagatelj privoljenje imetnika avtorizacije, da se sklicuje na te dele vloge.

3. Pred sklicevanjem na predhodno vlogo v skladu z odstavkoma 1 in 2 naknadni vlagatelj ustrezno posodobi informacije v prvotni vlogi.

1. Agencija potrdi datum prejema vloge. Odbor Agencije za oceno tveganja in Odbor Agencije za socialno-ekonomsko analizo pripravita osnutek svojega mnenja v desetih mesecih po datumu prejema vloge.

2. Ob upoštevanju členov 118 in 119 o dostopu do informacij da Agencija na razpolago na svoji spletni strani splošne informacije o uporabah, za katere je prejela vloge ter za preverjanje avtorizacij, pri čemer navede roke, do katerih zainteresirane tretje strani lahko predložijo informacije o alternativnih snoveh ali tehnologijah.

3. Pri pripravi svojega mnenja oba odbora iz odstavka 1 najprej preverita, ali vloga vključuje vse informacije iz člena 62, ki jih potrebujeta za izvedbo svoje naloge. Po potrebi odbora v posvetovanju drug z drugim vlagatelja pozoveta k predložitvi dodatnih informacij, da se vloga uskladi z zahtevami iz člena 62. Odbor za socialno-ekonomsko analizo lahko, če meni, da je to potrebno, od vlagatelja ali tretjih strani zahteva, da v določenem roku predloži dodatne informacije o alternativnih snoveh ali tehnologijah. Oba odbora upoštevata tudi informacije, ki jih predložijo tretje strani.

5. Agencija pošlje osnutka obeh mnenj vlagatelju do konca roka iz odstavka 1. V enem mesecu po prejemu osnutka mnenja lahko vlagatelj pisno izrazi željo po predložitvi pripomb. Osnutek mnenja se šteje kot prejet sedem dni po tem, ko ga je Agencija poslala.

Če vlagatelj ne želi predložiti pripomb, Agencija ti mnenji pošlje Komisiji, državam članicam in vlagatelju v 15 dneh po poteku roka, v katerem lahko vlagatelj predloži pripombe, ali v 15 dneh po prejemu obvestila vlagatelja, da ne namerava predložiti pripomb.

Če vlagatelj želi predložiti pripombe, jih pošlje Agenciji v pisni obliki v dveh mesecih po prejemu osnutka mnenja. Odbora preučita pripombe in v dveh mesecih po njihovem prejemu v pisni obliki sprejmeta vsak svoje dokončno mnenje, pri čemer jih ustrezno upoštevata. V nadaljnjih 15 dneh Agencija pošlje mnenji s priloženimi pisnimi pripombami Komisiji, državam članicam in vlagatelju.

6. Agencija določi v skladu s členoma 118 in 119, kateri deli njenih mnenj in kateri deli prilog k tem mnenjem naj bi bili na razpolago javnosti na njeni spletni strani.

7. V primerih iz člena 63(1) Agencija obravnava vloge skupaj, če se lahko izpolnijo roki za prvo vlogo.

8. Komisija pripravi osnutek odločitve o avtorizaciji v treh mesecih po prejemu mnenj Agencije. Dokončna odločitev o izdaji ali zavrnitvi avtorizacije se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(3).

9. Povzetki odločitev Komisije, vključno s številko dovoljenja, ter razlogi za odločitev, zlasti če obstajajo primerne alternative, se objavijo v Uradnem listu Evropske unije in v zbirki podatkov, ki jo vzpostavi in sproti dopolnjuje Agencija.

10. V primerih iz člena 63(2) se rok iz odstavka 1 tega člena skrajša na pet mesecev.

Imetniki avtorizacije kakor tudi nadaljnji uporabniki iz člena 56(2), ki vključujejo snovi v ►M3 zmesem ◄ , vključijo številko avtorizacije na etiketo, preden dajo snov ali ►M3 zmes ◄ , ki snov vsebuje, v promet za dovoljeno uporabo brez poseganja v ►M3 Direktivo 67/548/EGS, Uredbo (ES) št. 1272/2008 ter ◄ ►M3 ————— ◄ . To se naredi takoj, ko je številka avtorizacije objavljena v skladu s členom 64(9).

1. Nadaljnji uporabniki, ki uporabljajo snov v skladu s členom 56(2), o tem obvestijo Agencijo v treh mesecih po prvi dostavi snovi.

2. Agencija vzpostavi in sproti dopolnjuje register nadaljnjih uporabnikov, ki so poslali obvestilo v skladu z odstavkom 1. Agencija zagotovi dostop do tega registra pristojnim organom držav članic.

OMEJITVE ZA PROIZVODNJO, DAJANJE V PROMET IN UPORABO NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ►M3 ZMESI ◄ IN IZDELKOV

1. Snov kot taka, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku, za katero vsebuje Priloga XVII omejitev, se ne sme proizvajati, dajati v promet ali uporabljati, če ne izpolnjuje pogojev iz te omejitve. To ne velja za proizvodnjo, dajanje v promet ali uporabo snovi za znanstvene raziskave in razvoj. V Prilogi XVII je natančno navedeno, če se omejitev ne uporablja za v proizvod in proces usmerjeno raziskavo in razvoj, kakor tudi največja količina, ki je izvzeta.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za uporabo snovi v kozmetičnih izdelkih, kot je opredeljeno v Direktivi 76/768/EGS, v zvezi z omejitvami, ki se nanašajo na tveganja za zdravje ljudi na področju uporabe te direktive.

3. Države članice lahko do 1. junija 2013 ohranijo vse obstoječe in strožje omejitve v zvezi s Prilogo XVII glede proizvodnje, dajanja v promet ali uporabe snovi, pod pogojem, da so bile te omejitve priglašene v skladu s Pogodbo. Komisija do 1. junija 2009 izdela in objavi popis teh omejitev.

1. Če iz proizvodnje snovi, njene uporabe ali dajanja v promet izhaja nesprejemljivo tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki jo je treba obravnavati v celi Skupnosti, se Priloga XVII spremeni v skladu s postopkom iz člena 133(4), tako da se sprejmejo nove omejitve ali spremenijo veljavne omejitve iz Priloge XVII za proizvodnjo, uporabo ali dajanje v promet snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih v skladu s postopkom iz členov 69 do 73. Vsaka takšna odločitev upošteva socialno-ekonomski vpliv omejitve, vključno z razpoložljivostjo drugih možnosti.

Prvi pododstavek se ne uporablja za uporabo snovi kot na mestu izoliranega intermediata.

2. Za snovi kot take, v zmesi ali v izdelku, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot rakotvorne, mutagene za zarodne celice ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B in ki bi jih lahko potrošniki uporabili ter za katere je Komisija predlagala omejitve potrošniške uporabe, se Priloga XVII spremeni v skladu s postopkom iz člena 133(4). Členi 69 do 73 se ne uporabljajo.

1. Če po mnenju Komisije pomeni proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano in bi ga bilo treba obravnavati, Komisija zaprosi Agencijo, da pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV.

2. Agencija po datumu iz člena 58(1)(c)(i) za snov iz Priloge XIV preuči, ali uporaba te snovi v izdelkih pomeni tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano. Če Agencija meni, da to tveganje ni ustrezno nadzorovano, pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV.

3. V 12 mesecih po prejemu zahteve Komisije v odstavku 1 in če se s to dokumentacijo dokaže, da je tveganje nesprejemljivo in da je zato treba poleg že uvedenih ukrepov sprejeti ukrepe na ravni celotne Skupnosti, Agencija predlaga omejitve, da sproži postopek za določitev omejitev.

4. Če po mnenju Komisije pomeni proizvodnja, dajanje v promet ali uporaba snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku tveganje za zdravje ljudi ali okolje, ki ni ustrezno nadzorovano in bi ga bilo treba obravnavati, Komisija uradno obvesti Agencijo, da predlaga, naj pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz ustreznih oddelkov iz Priloge XV. Če ta snov ni na seznamu iz odstavka 5 tega člena, država članica v 12 mesecih po uradnem obvestilu Agenciji pripravi dokumentacijo, ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV. Če se s to dokumentacijo dokaže, da je treba poleg že uvedenih ukrepov sprejeti ukrepe na ravni celotne Skupnosti, država članica to dokumentacijo predloži Agenciji v obliki iz Priloge XV, da sproži postopek za določitev omejitev.

Agencija ali države članice upoštevajo dokumentacijo, poročila o kemijski varnosti ali ocene tveganja, predložene Agenciji ali državi članici v skladu s to uredbo. Agencija in države članice upoštevajo tudi ustrezne ocene tveganja, predložene za namene drugih uredb ali direktiv Skupnosti. Zato na zahtevo zagotovijo informacije zadevni državi članici ali Agenciji drugi organi, kot so agencije, ustanovljene na podlagi zakonodaje Skupnosti, ki izvajajo podobne naloge.

Odbor za oceno tveganja in Odbor za socialno-ekonomsko analizo preverita, ali je predložena dokumentacija v skladu z zahtevami iz Priloge XV. V 30 dneh po prejemu posamezni odbor Agencijo ali državo članico, ki je predlagala omejitve, obvesti o tem, ali je dokumentacija po mnenju odborov v skladu z zahtevami. Če dokumentacija ni v skladu z zahtevami, se Agencijo ali državo članico o tem pisno obvesti v 45 dneh po prejemu in pri tem navede razloge. Agencija ali država članica dokumentacijo uskladi z zahtevami v 60 dneh po prejemu obvestila odborov o razlogih, sicer se postopek iz tega poglavja zaključi. Agencija takoj objavi, da namerava Komisija ali država članica sprožiti postopek za omejitev snovi, ter obvesti tiste, ki so predložili registracijo za to snov.

5. Agencija vodi seznam snovi, za katere Agencija ali država članica načrtuje dokumentacijo ali pa takšna dokumentacija nastaja, za namene predloga o omejitvi in ki je v skladu z zahtevami iz Priloge XV. Če je snov na seznamu, se ne pripravi nobena druga takšna dokumentacija. Če država članica ali Agencija predlaga, da bi bilo treba obstoječo omejitev iz Priloge XVII ponovno preučiti, se odločitev o tem sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(2) na podlagi dokazil, ki jih predstavi država članica ali Agencija.

6. Agencija brez poseganja v člena 118 in 119 vso dokumentacijo, ki je v skladu s Prilogo XV, vključno z omejitvami, predlaganimi v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena, takoj objavi na svoji spletni strani in pri tem jasno navede datum objave. Agencija pozove vse zainteresirane strani, da v 6 mesecih po datumu objave posamezno ali skupno predložijo:

V devetih mesecih po datumu objave iz člena 69(6) Odbor za oceno tveganja na podlagi preučitve ustreznih delov dokumentacije oblikuje mnenje o tem, ali so predlagane omejitve primerne za zmanjševanje tveganja za zdravje ljudi in/ali okolje. Pri tem mnenju upošteva dokumentacijo države članice ali dokumentacijo, ki jo na zahtevo Komisije pripravi Agencija, in stališča zainteresiranih strani iz točke (a) člena 69(6).

1. V dvanajstih mesecih po datumu objave iz člena 69(6) Odbor za socialno-ekonomsko analizo na podlagi preučitve ustreznih delov dokumentacije in socialno-ekonomskega vpliva oblikuje mnenje o predlaganih omejitvah. Pripravi osnutek mnenja o predlaganih omejitvah in njihovem socialno-ekonomskem vplivu, pri čemer upošteva analize ali informacije v skladu s točko (b) člena 69(6), če so bile predložene. Agencija osnutek mnenja takoj objavi na svoji spletni strani. Agencija zainteresirane strani pozove, da najpozneje v 60 dneh po objavi tega osnutka mnenja predložijo svoje pripombe nanj.

2. Odbor za socialno-ekonomsko analizo takoj sprejme svoje mnenje, pri čemer ustrezno upošteva dodatne pripombe, prejete v predpisanem roku. Pri tem mnenju se upoštevajo pripombe in socialno-ekonomske analize zainteresiranih strani, predložene v skladu s točko (b) člena 69(6) in odstavkom 1 tega člena.

3. Če mnenje Odbora za oceno tveganja bistveno odstopa od predlaganih omejitev, lahko Agencija rok za sprejetje mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo podaljša za največ 90 dni.

1. Agencija Komisiji takoj predloži mnenje Odbora za oceno tveganja in Odbora za socialno-ekonomsko analizo o omejitvah, predlaganih za snovi kot take, v ►M3 zmeseh ◄ ali izdelkih. Če en ali oba odbora ne oblikujeta mnenja do roka iz člena 70 in člena 71(1), Agencija o tem obvesti Komisijo in pri tem navede razloge.

2. Agencija mnenji obeh odborov brez poseganja v člena 118 in 119 takoj objavi na svoji spletni strani.

3. Agencija Komisiji in/ali državi članici na zahtevo zagotovi vse dokumente in dokazila, ki so ji bila predložena ali ki jih je upoštevala.

1. Če so izpolnjeni pogoji iz člena 68, Komisija pripravi osnutek spremembe Priloge XVII v treh mesecih po prejemu mnenja Odbora za socialno-ekonomsko analizo ali do konca roka, določenega v skladu s členom 71, če ta odbor ne sprejme mnenja, kar nastopi prej.

Če osnutek spremembe odstopa od izvirnega predloga ali če ne upošteva mnenj Agencije, Komisija priloži podrobno utemeljitev razlogov za neskladja.

2. Končna odločitev se sprejme v skladu s postopkom iz člena 133(4). Komisija pošlje osnutek spremembe državi članici vsaj 45 dni pred glasovanjem.

1. Pristojbine, ki se zahtevajo v skladu s členi 6(4), 7(1) in (5), 9(2), 11(4), 17(2), 18(2), 19(3), 22(5), 62(7) in 92(3), so podrobno navedene v uredbi Komisije, sprejeti v skladu s postopkom iz člena 133(3) do 1. junija 2008.

2. Za registracijo snovi v količini med 1 in 10 tonami, za katere registracijska dokumentacija vsebuje popolne informacije v Prilogi VII, pristojbine ni treba plačati.

3. Pri sestavi in znesku pristojbin iz odstavka 1 se upošteva delo, ki ga morata opraviti Agencija in pristojni organ za izvedbo te uredbe, določita pa se v taki višini, da z njimi povezani prihodki, v kombinaciji z drugimi viri prihodkov Agencije v skladu s členom 96(1), zadostujejo za pokritje stroškov opravljenih storitev. Pri pristojbinah za registracijo se upošteva delo, ki se morda lahko opravi v skladu z naslovom VI.

V členih 6(4), 7(1) in (5), 9(2), 11(4), 17(2) in 18(2) se pri sestavi in znesku pristojbin upošteva količinski razpon snovi, ki je v postopku registracije.

V členu 11(4) se pri sestavi in znesku pristojbin upošteva, ali so bile informacije predložene skupaj ali ločeno.

V primeru zahtevka na podlagi člena 10(a)(xi) se pri sestavi in znesku pristojbin upošteva delo, ki ga mora opraviti Agencija v zvezi s presojo utemeljitve.

4. V Uredbi iz odstavka 1 so podrobno navedene okoliščine, v katerih se bo delež pristojbin prenesel na ustrezen pristojni organ države članice.

1. Evropska agencija za kemikalije se ustanovi za upravljanje ter v nekaterih primerih za izvajanje tehničnih, znanstvenih in upravnih vidikov te uredbe in za zagotavljanje usklajenosti na ravni Skupnosti v zvezi s temi vidiki.

2. Odbori iz točk (c), (d) in (e) odstavka 1 (v nadaljevanju „odbori“) in forum lahko ustanovijo delovne skupine. Zato sprejmejo v skladu s svojim poslovnikom natančne ureditve za prenos določenih nalog na te delovne skupine.

3. Odbori in forum se lahko, če menijo, da je ustrezno, o pomembnih vprašanjih splošne znanstvene ali etične narave posvetujejo pri ustreznih virih strokovnega znanja.

1. Agencija zagotavlja državam članicam in institucijam Skupnosti najboljše možno znanstveno in tehnično svetovanje za vprašanja o kemikalijah, ki spadajo v njeno pristojnost in se ji predložijo v skladu z določbami te uredbe.

Upravni odbor imenuje izvršnega direktorja v skladu s členom 84 in računovodjo v skladu s členom 43 Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002.

Izvaja svoje naloge v zvezi s proračunom Agencije v skladu s členi 96, 97 in 103.

Imenuje predsednika, člane in nadomestne člane komisije za pritožbe v skladu s členom 89.

Vsako leto v skladu s členom 96(6) sporoči vse informacije o izidu postopkov evalvacije.

1. Upravni odbor sestavlja po en predstavnik iz vsake države članice, in največ šest predstavnikov, ki jih imenuje Komisija, trije predstavniki zainteresiranih strani, ki nimajo glasovalne pravice, ter poleg tega dva neodvisna člana, ki ju imenuje Evropski parlament.

Vsaka država članica predlaga člana za upravni odbor. Tako predlagane člane imenuje Svet.

2. Člani so imenovani na podlagi njihovih ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področja kemijske varnosti ali pravne ureditve v zvezi s kemikalijami, medtem ko je hkrati treba zagotoviti, da imajo člani upravnega odbora ustrezno splošno, finančno in pravno strokovno znanje.

3. Mandat traja štiri leta. Mandat se lahko enkrat obnovi. Vendar pa Komisija za prvi mandat določi polovico svojih kandidatov in Svet 12 svojih kandidatov, za katere bo ta mandat trajal šest let.

1. Upravni odbor izvoli med člani z glasovalno pravico predsednika in namestnika predsednika. Namestnik predsednika samodejno nadomesti predsednika, če ta ne more opravljati svojih dolžnosti.

2. Mandat predsednika in namestnika predsednika traja dve leti in preneha, ko jima poteče članstvo v upravnem odboru. Mandat se lahko enkrat obnovi.

1. Seje upravnega odbora skliče njegov predsednik z vabilom ali na zahtevo najmanj tretjine članov odbora.

2. Izvršni direktor sodeluje na zasedanjih upravnega odbora, vendar nima glasovalne pravice.

3. Predsedniki odborov in predsednik foruma iz člena 76(1)(c) do (f) se lahko udeležijo sej upravnega odbora, vendar so brez glasovalne pravice.

Upravni odbor sprejme poslovnik za glasovanje, ki vključuje pogoje, pod katerimi lahko en član glasuje v imenu drugega. Upravni odbor odloča z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico.

1. Agencijo vodi izvršni direktor, ki opravlja svoje dolžnosti v interesu Skupnosti in neodvisno od kakršnih koli posebnih interesov.

Izvršni direktor državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Komisiji predloži delovni program za naslednje leto in večletni delovni program, potem ko ju sprejme upravni odbor in poskrbi za njuno objavo.

Izvršni direktor državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Računskemu sodišču predloži splošno poročilo Agencije, potem ko ga sprejme upravni odbor in poskrbi za njegovo objavo.

1. Izvršnega direktorja Agencije imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija na podlagi razpisa za zbiranje ponudb, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije in drugem periodičnem tisku ali na spletnih straneh.

Izvršnega direktorja se imenuje na podlagi njegovih zaslug in dokumentiranih upravnih in upravljavskih sposobnosti ter ustreznih izkušenj s področja kemijske varnosti ali njene pravne ureditve. Upravni odbor odloči z dvotretjinsko večino vseh članov z glasovalno pravico.

Pred imenovanjem se kandidata, ki ga izbere upravni odbor, čim prej povabi, naj da izjavo pred Evropskim parlamentom in odgovarja na vprašanja poslancev Parlamenta.

2. Mandat izvršnega direktorja traja pet let. Upravni odbor ga lahko enkrat podaljša za nadaljnjih pet let.

1. Vsaka država članica lahko imenuje kandidate za članstvo v Odboru za oceno tveganja. Izvršni direktor določi seznam imenovanih oseb, ki se objavi na spletni strani Agencije brez poseganja v člen 88(1). Upravni odbor imenuje člane odbora s tega seznama, pri čemer mora biti vsaj po en član, vendar ne več kot dva, imenovan izmed kandidatov držav članic, ki so slednje predlagale. Člani so imenovani na podlagi njihove vloge in izkušenj z izvajanjem nalog, določenih v členu 77(3).

2. Vsaka država članica lahko imenuje kandidate za članstvo v Odboru za socialno-ekonomsko analizo. Izvršni direktor določi seznam imenovanih oseb, ki se objavi na spletni strani Agencije brez poseganja v člen 88(1). Upravni odbor imenuje člane odbora s tega seznama, pri čemer mora biti vsaj po en član, vendar ne več kot dva, imenovan izmed kandidatov držav članic, ki so slednje predlagale. Člani so imenovani na podlagi njihove vloge in izkušenj z izvajanjem nalog, določenih v členu 77(3).

4. Odbori si prizadevajo, da imajo njihovi člani širok razpon ustreznega strokovnega znanja. V ta namen lahko odbori pritegnejo k sodelovanju največ pet dodatnih članov, ki jih izberejo na podlagi njihove posebne usposobljenosti.

Člani odborov so imenovani za tri leta, pri čemer jih je mogoče ponovno imenovati.

Članom posameznih odborov lahko pri znanstvenih, tehničnih ali regulativnih zadevah pomagajo svetovalci.

Izvršni direktor ali njegov predstavnik in predstavniki Komisije se lahko kot opazovalci udeležijo vseh sej odborov in delovnih skupin, ki jih skličejo Agencija ali njeni odbori. Na seje so lahko kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki zainteresiranih strani, če to zaprosijo člani odborov ali upravni odbor.

5. Člani posameznih odborov, ki so bili imenovani na predlog države članice, zagotavljajo ustrezno usklajevanje nalog Agencije in dela pristojnega organa svoje države članice.

6. Članom odborov so v pomoč znanstveni in tehnični viri, ki so na razpolago državam članicam. V ta namen države članice zagotovijo zadostne znanstvene in tehnične vire članom odborov, ki so jih imenovale. Pristojni organi posameznih držav članic lajšajo delo odborov in njihovih delovnih skupin.

7. Države članice članom Odbora za oceno tveganja ali Odbora za socialno-ekonomsko analizo ali njihovim znanstvenim in tehničnim svetovalcem ter strokovnjakom ne dajejo navodil, ki niso združljiva s posameznimi nalogami teh oseb, ali z nalogami, odgovornostmi in neodvisnostjo Agencije.

8. Pri pripravi mnenja si vsak odbor čim bolj prizadeva za dosego soglasja. Če takega soglasja ni mogoče doseči, mnenje sestavlja stališče večine članov, vključno z utemeljitvijo. Objavi(-jo) se tudi stališče(-a) manjšine, vključno z utemeljitvijo.

9. Vsak odbor posebej pripravi svoj osnutek predloga poslovnika, ki ga mora upravni odbor odobriti v 6 mesecih po imenovanju odborov.

V teh poslovnikih so predvsem določeni postopki za nadomestitev članov, postopki za prenos določenih nalog na delovne skupine, ustanovitev delovnih skupin ter sprejetje mnenj po hitrem postopku. Predsednik vsakega odbora je uslužbenec Agencije.

1. Vsaka država članica imenuje v forum enega člana s triletnim mandatom, ki je obnovljiv. Člani so izbrani na podlagi njihove vloge in izkušenj pri izvrševanju zakonodaje o kemikalijah ter vzdržujejo ustrezne stike s pristojnimi organi države članice.

Forum si prizadeva, da imajo njegovi člani širok razpon ustreznega strokovnega znanja. V ta namen lahko forum pritegne k sodelovanju največ pet dodatnih članov, ki jih izbere na podlagi njihove posebne usposobljenosti. Ti člani so imenovani za triletni mandat, ki je obnovljiv. Člani upravnega odbora ne smejo biti člani foruma.

Izvršni direktor Agencije ali njegov predstavnik in predstavniki Komisije se lahko udeležijo vseh sej foruma in njegovih delovnih skupin. Na seje so lahko kot opazovalci povabljeni tudi predstavniki zainteresiranih strani, če za to zaprosijo člani foruma ali upravni odbor.

2. Člani foruma, ki jih je imenovala država članica, zagotavljajo ustrezno usklajevanje nalog foruma in dela pristojnega organa svoje države članice.

3. Članom foruma so v pomoč znanstveni in tehnični viri, ki so na razpolago pristojnim organom držav članic. Pristojni organi posameznih držav članic lajšajo delo foruma in njegovih delovnih skupin. Države članice članom foruma ali njihovim znanstvenim in tehničnim svetovalcem in strokovnjakom ne dajejo navodil, ki so nezdružljiva s posameznimi nalogami teh oseb ali z nalogami in odgovornostmi foruma.

4. Forum pripravi osnutek predloga svojega poslovnika, ki ga mora upravni odbor odobriti v šestih mesecih po imenovanju foruma.

V poslovniku so določeni predvsem postopki za imenovanje in nadomestitev predsednika, za nadomestitev članov ter prenos določenih nalog na delovne skupine.

1. Če se od odbora v skladu s členom 77 zahteva, da predloži mnenje ali preveri, ali je dokumentacija države članice v skladu z zahtevami iz Priloge XV, ta imenuje enega od svojih članov za poročevalca. Zadevni odbor lahko imenuje še enega člana za soporočevalca. V vsakem posameznem primeru se poročevalci in soporočevalci obvežejo, da bodo delovali v interesu Skupnosti, ter dajo pisno izjavo o zavezi, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti, in izjavo o interesih. Član odbora v določenem primeru ni imenovan za poročevalca, če navede interes, ki bi lahko vplival na neodvisno obravnavo tega primera. Zadevni odbor lahko poročevalca ali soporočevalca kadar koli nadomesti z drugim svojim članom, če na primer ni sposoben izpolnjevati svojih dolžnosti v predpisanih rokih ali če se razkrije potencialno škodljiv interes.

2. Države članice sporočijo Agenciji imena strokovnjakov z dokazanimi izkušnjami pri nalogah iz člena 77, ki bodo na razpolago za delo v delovnih skupinah odborov, pri čemer navedejo njihovo usposobljenost in posebna področja strokovnega znanja.

Agencija vodi seznam strokovnjakov, ki ga sproti dopolnjuje. V seznam so vključeni strokovnjaki iz prvega pododstavka in drugi strokovnjaki, ki jih določi neposredno sekretariat.

3. Zagotavljanje storitev članov odborov ali strokovnjakov, ki sodelujejo v delovnih skupinah odborov ali foruma, ali izvajanje drugih nalog za Agencijo ureja pisna pogodba med Agencijo in zadevno osebo ali, kjer je ustrezno, med Agencijo in delodajalcem zadevne osebe.

Agencija nagradi zadevno osebo ali njenega delodajalca v skladu s plačilno lestvico, ki se vključi v finančne ureditve, te pa določi upravni odbor. Če zadevna oseba ne izpolnjuje svojih dolžnosti, ima izvršni direktor pravico, da pogodbo prekine ali začasno prekine ali pa zadrži plačilo.

4. Za zagotavljanje storitev, za katere je več možnih ponudnikov, je morda treba objaviti razpis za zbiranje ponudb:

5. Agencija lahko uporabi storitve strokovnjakov pri opravljanju drugih posebnih nalog, za katere je odgovorna.

1. Imena članov odborov in foruma se objavijo. Posamezni člani lahko zaprosijo, da se njihovo ime ne objavi, če menijo, da bi takšna objava lahko ogrozila njihovo varnost. Izvršni direktor odloči, ali se takšne prošnje ugodno rešijo. Ob objavi vsakega imenovanja se podrobno navede poklicna usposobljenost posameznih članov.

2. Člani upravnega odbora, izvršni direktor ter člani odborov in foruma dajo izjavo o zavezi, da bodo izpolnjevali svoje dolžnosti, ter izjavo o interesih, ki se lahko štejejo za škodljive za njihovo neodvisnost. Te izjave se dajo vsako leto v pisni obliki ter se brez poseganja v odstavek 1 navedejo v registru Agencije, ki je na zahtevo na voljo javnosti v prostorih Agencije.

3. Na vsakem zasedanju se člani upravnega odbora, izvršni direktor, člani odborov in foruma ter vsi strokovnjaki, ki se udeležijo zasedanja, izrečejo o vseh posebnih interesih, povezanih s katero koli točko dnevnega reda, ki se lahko štejejo za škodljive za njihovo neodvisnost. Kdor koli izrazi takšne interese, ne sme sodelovati pri glasovanju o zadevnih točkah dnevnega reda.

2. Predsednik in člana imajo svoje namestnike, ki jih zastopajo v njihovi odsotnosti.

3. Predsednika, člane in namestnike imenuje upravni odbor s seznama kandidatov, ki jih predlaga Komisija na podlagi razpisa za zbiranje ponudb, objavljenega v Uradnem listu Evropske unije in drugem periodičnem tisku ali na spletnih straneh. Imenovani so na podlagi svojih ustreznih izkušenj in strokovnega znanja s področja kemijske varnosti, naravoslovnih znanosti ali regulativnih in sodnih postopkov s seznama kandidatov, ki izpolnjujejo pogoje, ki ga sprejme Komisija.

Upravni odbor lahko na priporočilo izvršnega direktorja po istem postopku imenuje dodatne člane in njihove namestnike, če je to potrebno, da se pritožbe lahko obravnavajo dovolj hitro.

4. Usposobljenost, ki se zahteva za člane komisije za pritožbe, določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 133(3).

1. Mandat članov komisije za pritožbe, vključno s predsednikom in namestniki, traja pet let. Podaljša se lahko enkrat.

2. Člani komisije za pritožbe so neodvisni. Pri sprejemanju odločitev jih ne zavezujejo nobena navodila.

3. Člani komisije za pritožbe ne smejo opravljati nobenih drugih obveznosti v Agenciji.

4. Člani komisije za pritožbe med svojim mandatom ne smejo biti odstranjeni s položaja niti s seznama, razen če obstajajo resni razlogi za takšno odstranitev in če sprejme Komisija po prejemu mnenja upravnega odbora odločitev v ta namen.

5. Člani komisije za pritožbe ne smejo sodelovati v nobenem pritožbenem postopku, če imajo pri tem kakršen koli osebni interes ali če so bili predhodno vpleteni v postopek kot zastopniki ene od strank ali če so sodelovali pri odločitvi, zoper katero je bila vložena pritožba.

6. Če član komisije za pritožbe meni, da zaradi razlogov iz odstavka 5 ne sme sodelovati pri določenih pritožbenih postopkih, o tem obvesti komisijo za pritožbe. Članom komisije za pritožbe lahko ugovarja vsaka stranka v pritožbenem postopku na podlagi razlogov iz odstavka 5 ali suma, da so pristranski. Ugovorov ni mogoče utemeljevati z državljanstvom članov.

7. Komisija za pritožbe odloči o ukrepih, ki jih je treba sprejeti v primerih iz odstavkov 5 in 6, brez sodelovanja zadevnega člana. Da se sprejme ta odločitev, zadevnega člana komisije za pritožbe zamenja nadomestni član.

1. Pritožba se lahko vloži zoper odločitve Agencije, sprejete v skladu s členi 9, 20, 27(6), 30(2) in (3) ter 51.

1. Vsaka pravna ali fizična oseba se lahko pritoži zoper odločitev, ki je nanjo naslovljena, ali zoper odločitev, ki jo neposredno in individualno zadeva, čeprav gre za odločitev, naslovljeno na kako drugo osebo.

2. Pritožba se skupaj z navedenimi razlogi zanjo vloži pri Agenciji v pisni obliki v treh mesecih po tem, ko je zadevna oseba prejela obvestilo o odločitvi, če tega ni bilo, pa po dnevu, ko je bila ta z njo seznanjena, razen če ta uredba ne predvideva drugače.

3. Pristojbino lahko v skladu z naslovom IX poravnajo osebe, ki vlagajo pritožbo zoper odločitev Agencije.

1. Če ima po posvetovanju s predsednikom komisije za pritožbe izvršni direktor pritožbo za sprejemljivo in dobro utemeljeno, lahko spremeni svojo odločitev v 30 dneh po vložitvi pritožbe v skladu s členom 92(2).

2. V primerih, ki niso navedeni v odstavku 1 tega člena, predsednik komisije za pritožbe preuči, ali je pritožba sprejemljiva, v 30 dneh po vložitvi pritožbe v skladu s členom 92(2). Če ugotovi, da je temu tako, se pritožbo izroči komisiji za pritožbe, ki preuči razloge. Stranke v pritožbenih postopkih imajo pravico, da dajo med postopkom ustno izjavo.

3. Komisija za pritožbe lahko izvaja vsa pooblastila v okviru pristojnosti Agencije ali zadevo predloži pristojnemu organu Agencije v nadaljnjo obravnavo.

4. Postopke komisije za pritožbe določi Komisija v skladu s postopkom iz člena 133(3).

1. Na Sodišču prve stopnje ali na Sodišču se lahko v skladu s členom 230 Pogodbe vloži tožba, s katero se izpodbija odločitev, ki jo je sprejela komisija za pritožbe oziroma Agencija v primeru odločitev, zoper katere se ni mogoče pritožiti pri komisiji za pritožbe.

2. Če Agencija ne sprejme odločitve, se lahko v skladu s členom 232 Pogodbe pred Sodiščem prve stopnje ali Sodiščem sprožijo postopki zaradi opustitve ukrepanja.

3. Agencija mora sprejeti ukrepe, potrebne za upoštevanje sodbe Sodišča prve stopnje ali Sodišča.

1. Agencija poskrbi, da se dovolj zgodaj odkrijejo možni viri nasprotij med njenim mnenjem in mnenji drugih organov, ustanovljenih v skladu s pravom Skupnosti, vključno z agencijami Skupnosti, ki v zvezi z zadevami skupnega pomena opravljajo podobne naloge.

2. Če Agencija odkrije možni vir nasprotja, stopi v stik z zadevnim organom, da zagotovi izmenjavo vseh pomembnih znanstvenih ali tehničnih informacij ter ugotovi, katera znanstvena ali tehnična stališča bi lahko bila sporna.

3. V primeru temeljnega nasprotja v zvezi z znanstvenimi ali tehničnimi vprašanji, pri čemer je zadevni organ agencija Skupnosti ali znanstveni odbor, Agencija in zadevni organ skupaj skušata rešiti nasprotje ali pa Komisiji predložita skupni dokument, v katerem pojasnita sporna znanstvena in/ali tehnična vprašanja.

2. Odhodki Agencije obsegajo kadrovske in upravne stroške ter stroške za poslovanje in za infrastrukturo.

3. Izvršni direktor najpozneje do 15. februarja vsakega leta pripravi predhodni predlog proračuna, ki zajema odhodke za poslovanje in predvideni delovni program za naslednje proračunsko leto, ter ga skupaj z načrtom delovnih mest, ki vsebuje začasni seznam delovnih mest, pošlje upravnemu odboru.

5. Upravni odbor pripravi vsako leto na podlagi predloga, ki ga sestavi izvršni direktor, oceno prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto. Upravni odbor pošlje to oceno, ki vključuje osnutek načrta delovnih mest, Komisiji najpozneje do 31. marca.

6. Komisija posreduje oceno skupaj s predhodnim predlogom proračuna Evropskih skupnosti Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljevanju „proračunski organ“).

7. Na podlagi ocene Komisija vnese v predhodni predlog proračuna Evropskih skupnosti ocene, ki so po njenem mnenju potrebne za načrt delovnih mest, in znesek subvencije, ki bremeni splošni proračun, tega pa predloži proračunskemu organu v skladu s členom 272 Pogodbe.

9. Upravni odbor sprejme proračun Agencije. Veljati začne po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropskih skupnosti. Po potrebi se ustrezno prilagodi.

10. Za vsako spremembo proračuna, vključno z načrtom delovnih mest, je treba uporabiti zgoraj opisani postopek.

11. Upravni odbor nemudoma obvesti proračunski organ o vseh svojih predvidenih projektih, katerih izvajanje bi lahko imelo večje finančne posledice za financiranje njegovega proračuna, zlasti o vseh projektih, ki se nanašajo na premoženje, kot je najem ali nakup objektov. O tem obvesti Komisijo.

Če ena od vej proračunskega organa sporoči, da namerava podati mnenje, ga upravnemu odboru sporoči v 6 tednih po prejetem obvestilu o projektu.

1. Izvršni direktor opravlja naloge odredbodajalca in izvršuje proračun Agencije.

2. Za spremljanje obveznosti in plačil vseh odhodkov Agencije ter določitev in izterjavo vseh prihodkov Agencije je pristojen računovodja Agencije.

3. Najpozneje do 1. marca po vsakem proračunskem letu pošlje računovodja Agencije računovodji Komisije začasni zaključni račun skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto. Računovodja Komisije konsolidira te začasne zaključne račune institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 27 ).

4. Najpozneje do 31. marca po vsakem proračunskem letu računovodja Komisije pošlje začasni zaključni račun Agencije Računskemu sodišču, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto. Poročilo o izvrševanju proračuna in finančnem poslovodenju za zadevno proračunsko leto se pošlje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

5. Po prejemu pripomb Računskega sodišča glede začasnega zaključnega računa Agencije v skladu s členom 129 Uredbe (ES, Euratom) št. 1605/2002 izvršni direktor na svojo odgovornost sestavi zaključni račun Agencije in ga predloži upravnemu odboru v mnenje.

7. Najpozneje do 1. julija naslednjega leta izvršni direktor pošlje zaključni račun skupaj z mnenjem upravnega odbora Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

9. Izvršni direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najpozneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi upravnemu odboru.

10. Evropski parlament da izvršnemu direktorju na priporočilo Sveta pred 30. aprilom leta N + 2 razrešnico za izvrševanje proračuna za leto N.

1. Za boj proti goljufijam, korupciji in drugim nezakonitim dejavnostim se brez omejitev za Agencijo uporabljajo določbe Uredbe (ES) št. 1073/1999 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. maja 1999 o preiskavah, ki jih izvaja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ( 28 ).

2. Agencijo zavezuje Medinstitucionalni sporazum z dne 25. maja 1999 med Evropskim parlamentom, Svetom Evropske unije in Komisijo Evropskih skupnosti glede notranjih preiskav, ki jih opravlja Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) ( 29 ), in brez odlašanja izda ustrezne predpise, ki se uporabljajo za njeno celotno osebje.

3. Sklepi o financiranju ter iz njih izhajajoči izvedbeni sporazumi in instrumenti izrecno določajo, da lahko Računsko sodišče in OLAF po potrebi opravita kontrolo na kraju samem nad prejemniki sredstev Agencije in službami, odgovornimi za njihovo razdelitev.

Finančna pravila, ki se uporabljajo za Agencijo, sprejme upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Pravila ne smejo odstopati od Uredbe (ES, Euratom) št. 2343/2002, razen če to ni posebej potrebno za delovanje Agencije in ob predhodnem soglasju Komisije.

1. Agencija je organ Skupnosti in ima pravno osebnost. V vseh državah članicah ima največjo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava njihova zakonodaja. Zlasti lahko nakupuje in razpolaga s premičninami in nepremičninami ter nastopa kot stranka v sodnih postopkih.

1. Pogodbeno odgovornost Agencije ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo. Sodišče je pristojno v skladu s katero koli arbitražno klavzulo iz pogodbe, ki jo sklene Agencija.

2. Pri nepogodbeni odgovornosti Agencija v skladu s splošnimi načeli, skupnimi zakonodajam držav članic, poravna vsako škodo, ki jo povzroči sama ali jo povzročijo njeni uslužbenci pri opravljanju svojih nalog.

Sodišče je pristojno v vseh sporih, ki so povezani s povračilom takšne škode.

3. Osebna finančna in disciplinska odgovornost uslužbencev Agencije do Agencije je urejena z ustreznimi predpisi, ki se uporabljajo za osebje Agencije.

Za Agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

1. Za osebje Agencije veljajo uredbe in predpisi, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti. Agencija za svoje osebje izvaja pooblastila, ki so bila prenesena na pristojni organ za imenovanja.

3. Osebje Agencije sestavljajo uradniki, ki jih začasno imenuje ali dodeli Komisija ali države članice, in drugi uslužbenci, ki jih zaposli Agencija, ker jih potrebuje za izvajanje svojih nalog. Agencija zaposli svoje osebje na podlagi kadrovskega načrta, ki se vključi v večletni delovni program iz člena 78(d).

1. Za Agencijo se uporablja Uredba št. 1 z dne 15. aprila 1958 o določitvi jezikov, ki se uporabljajo v Evropski gospodarski skupnosti ( 30 ).

2. Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, zagotovi Prevajalski center organov Evropske unije.

Člani upravnega sveta, člani odborov in foruma, strokovnjaki ter uradniki in drugi uslužbenci Agencije ne smejo niti po prenehanju svojih dolžnosti razkriti informacij, za katere velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Upravni odbor lahko v soglasju s pristojnim odborom ali forumom povabi predstavnike tretjih držav, da sodelujejo pri delu Agencije.

Upravni odbor lahko v soglasju s pristojnim odborom ali forumom povabi predstavnike mednarodnih organizacij, ki se zanimajo za zakonsko ureditev kemikalij, da kot opazovalci sodelujejo pri delu Agencije.

Upravni svet v soglasju s Komisijo navezuje ustrezne stike med Agencijo in zadevnimi organizacijami zainteresiranih strani.

Da se zagotovi preglednost, upravni odbor na podlagi predloga izvršnega direktorja in v soglasju s Komisijo sprejme pravila, ki javnosti zagotavljajo dostop do regulativnih, znanstvenih ali tehničnih informacij, ki niso zaupne in ki se nanašajo na varnost snovi kot take ter na varnost snovi v ►M3 zmeseh ◄ in izdelkih.

1. Agencija sodeluje z drugimi organi Skupnosti, da zagotovi vzajemno podporo pri doseganju ustreznih nalog in zlasti da prepreči podvajanje dela.

2. Izvršni direktor po posvetovanju z Odborom za oceno tveganja in Evropsko agencijo za varnost hrane sestavi poslovnik za snovi, za katere se je zahtevalo mnenje z vidika varnosti hrane. Upravni odbor sprejme ta poslovnik v soglasju s Komisijo.

Ta naslov ne vpliva na pristojnosti, ki jih ima Evropska agencija za varnost hrane.

3. Ta naslov ne vpliva na pristojnosti, ki jih ima Evropska agencija za zdravila.

4. Izvršni direktor po posvetovanju z Odborom za oceno tveganja, Odborom za socialno-ekonomsko analizo in Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu sprejme poslovnik za vprašanja, povezana z varstvom pri delu. Upravni odbor sprejme ta poslovnik v soglasju s Komisijo.

Ta naslov ne vpliva na pristojnosti, ki jih imata Svetovalni odbor za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu ter Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu.

Za predložitev informacij Agencija določi oblike, ki jih da brezplačno na razpolago, in pakete programske opreme, ki jih da na razpolago na svoji spletni strani. Države članice, proizvajalci, uvozniki, distributerji ali nadaljnji uporabniki uporabijo te oblike in pakete, kadar v skladu s to uredbo Agenciji predložijo informacije. Agencija da na razpolago zlasti programsko opremo, da bi olajšala predložitev vseh informacij v zvezi s snovmi, registriranimi v skladu s členom 12(1).

Za namene registracije se za tehnično dokumentacijo iz člena 10(a) uporablja oblika IUCLID. Agencija se skupaj z Organizacijo za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) dogovarja glede nadaljnjega razvoja te oblike, da se s tem zagotovi usklajenost v največji možni meri.

1. Vsakih pet let države članice Komisiji predložijo poročilo o izvajanju te uredbe na njihovem ozemlju, ki vključuje tudi oddelke o evalvaciji in izvrševanju, kakor je opisano v členu 127.

2. Vsakih pet let Agencija Komisiji predloži poročilo o izvajanju te uredbe. Agencija v poročilo vključi informacije o skupni predložitvi informacij v skladu s členom 11 in pregled razlag, podanih zaradi ločene predložitve informacij.

3. Vsaka tri leta Agencija v skladu s ciljem za spodbujanje testnih metod brez testiranj na živalih predloži Komisiji poročilo o stanju na področju izvajanja in uporabe testnih metod brez testiranj na živalih in testnih strategij za pridobitev informacij o intrinzičnih lastnostih ter za oceno tveganja zaradi izpolnjevanja zahtev te uredbe.

1. Uredba (ES) št. 1049/2001 se uporablja tudi za dokumente, ki jih hrani Agencija.

2. Za razkritje naslednjih informacij običajno velja, da ogroža zaščito poslovnih interesov zadevne osebe:

Kadar je nujno takojšnje ukrepanje za zaščito zdravja ljudi, varnosti ali okolja, npr. v izrednih razmerah, lahko Agencija razkrije informacije iz tega odstavka.

3. Upravni odbor sprejme praktično ureditev za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001, skupaj s pritožbami ali sredstvi na voljo po delni ali popolni zavrnitvi zahteve za varovanje poslovnih skrivnosti, do 1. junija 2008.

4. Proti odločitvam, ki jih Agencija sprejme na podlagi člena 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, se je mogoče pritožiti pri Varuhu človekovih pravic ali vložiti tožbo pri Sodišču, in sicer pod pogoji, določenimi v členih 195 in 230 Pogodbe.

1. Naslednje informacije, ki jih ima Agencija o snoveh kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih, so javnosti dostopne brezplačno na internetu v skladu s členom 77(2)(e):

2. Naslednje informacije o snoveh kot takih, v ►M3 zmeseh ◄ ali v izdelkih so javnosti dostopne brezplačno na internetu v skladu s členom 77(2)(e), razen kadar stran, ki predloži informacije, predloži utemeljitev v skladu s členom 10(a)(xi), ki jo Agencija sprejme kot utemeljeno, in sicer zakaj bi objava lahko škodila poslovnim interesom registracijskega zavezanca ali druge zadevne strani:

Ne glede na člena 118 in 119 se informacije, ki jih prejme Agencija v skladu s to uredbo, lahko razkrijejo vladi ali organu tretje države ali mednarodni organizaciji na podlagi sporazuma, sklenjenega med Skupnostjo in zadevno tretjo stranjo v skladu z Uredbo (ES) št. 304/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij ( 31 ) ali členom 181a(3) Pogodbe, če sta izpolnjena oba naslednja pogoja:

Države članice imenujejo pristojni organ ali pristojne organe, odgovorne za izvajanje nalog, ki se jim dodelijo v skladu s to uredbo, ter za sodelovanje s Komisijo in Agencijo pri izvajanju te uredbe. Države članice pristojnim organom zagotovijo ustrezna sredstva, s katerimi se jim v povezavi z vsemi drugimi razpoložljivimi viri omogoči pravočasno in učinkovito izvajanje njihovih nalog iz te uredbe.

Pristojni organi medsebojno sodelujejo pri izvajanju svojih nalog iz te uredbe in nudijo pristojnim organom drugih držav članic v ta namen vso potrebno podporo, ki bi jim lahko koristila.

Pristojni organi držav članic obveščajo javnost o tveganjih, ki jih snovi povzročajo, če je to po njihovem mnenju potrebno za varovanje zdravja ljudi ali okolja. Agencija po posvetovanju s pristojnimi oblastmi in interesnimi skupinami ter z ustreznim zgledovanjem na najboljše razpoložljive prakse pripravi smernice za sporočanje podatkov o nevarnostih in varni uporabi kemijskih snovi kot takih, v ►M3 zmesi ◄ ali v izdelkih, z namenom usklajevanja teh dejavnosti med državami članicami.

Pristojni organi Agenciji v elektronski obliki predložijo vse razpoložljive informacije, ki jih imajo o snoveh, registriranih v skladu s členom 12(1) in katerih dokumentacija ne vsebuje popolnih informacij iz Priloge VII, zlasti o tem, če je bilo med izvrševanjem ali monitoringom prepoznano sumljivo tveganje. Pristojni organ te informacije posodobi, kakor je primerno.

Države članice ustanovijo nacionalne službe za pomoč uporabnikom, ki proizvajalcem, uvoznikom, nadaljnjim uporabnikom in vsem drugim zainteresiranim stranem svetujejo o njihovih odgovornostih oziroma obveznostih iz te uredbe, zlasti glede registracije snovi v skladu s členom 12(1), dodatno z operativnimi smernicami, ki jih zagotovi Agencija v skladu s členom 77(2)(g).

Države članice vzdržujejo sistem uradnih preverjanj in drugih dejavnosti glede na okoliščine.

Države članice določijo kazenske določbe, ki se uporabljajo za kršitve določb te uredbe, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Predvidene kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Države članice obvestijo Komisijo o teh določbah najpozneje do 1. decembra 2008, nemudoma pa jo obvestijo o vseh njihovih naknadnih spremembah.

Poročilo iz člena 117(1) v povezavi z izvajanjem vsebuje rezultate uradnih preverjanj, opravljenega spremljanja, določene kazni in druge ukrepe, sprejete v skladu s členoma 125 in 126 med predhodnim poročevalskim obdobjem. Forum se dogovori, katera skupna vprašanja je treba vključiti v poročila. Komisija da ta poročila na razpolago Agenciji in forumu.

1. Države članice ob upoštevanju odstavka 2 ne prepovedo, omejijo ali ovirajo proizvodnje, uvoza, dajanja v promet ali uporabe snovi kot take, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku, ki spada na področje uporabe te uredbe in je v skladu s to uredbo in, kjer je ustrezno, z akti Skupnosti, sprejetimi za izvajanje te uredbe.

2. Državam članicam nič v tej uredbi ne preprečuje, da ne bi obdržale ali določile nacionalna pravila za varovanje delavcev, zdravja ljudi in okolja, za uporabo v primerih, ko ta uredba ne usklajuje zahtev glede proizvodnje, dajanja na trg ali uporabe.

1. Država članica lahko sprejme ustrezne začasne ukrepe, če ima utemeljene razloge za mnenje, da je nujno takojšnje ukrepanje za varovanje zdravja ljudi ali okolja v povezavi s snovjo kot tako, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku, četudi ta izpolnjuje zahteve iz te uredbe. Država članica o tem takoj obvesti Komisijo, Agencijo in druge države članice, pri tem navede razloge za svojo odločitev ter predloži znanstvene ali tehnične informacije, na katerih temelji začasni ukrep.

2. Komisija sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 133(3) v 60 dneh po prejemu obvestila države članice. S to odločitvijo se:

3. Če začasni ukrep, ki ga sprejme država članica, v primeru odločitve iz točke (a) odstavka 2 pomeni omejitev dajanja v promet ali uporabe snovi, zadevna država članica sproži postopek Skupnosti za sprejetje omejitev tako, da Agenciji v treh mesecih po datumu odločitve Komisije predloži dokumentacijo v skladu s Prilogo XV.

4. V primeru odločitve iz točke (a) odstavka 2 Komisija preuči, ali je treba to uredbo prilagoditi.

Pristojni organi, Agencija in Komisija navedejo razloge za vse odločitve, ki jih sprejmejo v skladu s to uredbo.

Ukrepi, potrebni za učinkovito izvajanje določb te uredbe, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 133(3).

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

4. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5a(1) do (4) in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

2. Za ta namen in vse dokler izvršni direktor ne prevzame dolžnosti po imenovanju upravnega odbora Agencije v skladu s členom 84 lahko Komisija v imenu Agencije in z uporabo proračuna, predvidenega za Agencijo:

1. Zahteve za prijavitelje, naj pristojnemu organu zagotovijo nadaljnje informacije v skladu s členom 16(2) Direktive 67/548/EGS, bodo veljale kot odločitve, sprejete v skladu s členom 51 te uredbe.

2. Zahteva za prijavitelja, naj zagotovi nadaljnje informacije o snovi v skladu s členom 16(1) Direktive 67/548/EGS, velja kot odločitev, sprejeta v skladu s členom 52 te uredbe.

Takšna snov velja za vključeno v tekoči akcijski načrt Skupnosti v skladu s členom 44(2) te uredbe in izbrano v skladu s členom 45(2) te uredbe s strani držav članic, katerih pristojni organ je zahteval nadaljnje informacije v skladu s členom 7(2) in členom 16(1) Direktive 67/548/EGS.

1. Zahteve za proizvajalce in uvoznike, naj Komisiji predložijo informacije, veljajo kot odločitve, sprejete v skladu s členom 52 te uredbe; te zahteve izvirajo iz uredbe Komisije pri uporabi člena 10(2) Uredbe (EGS) št. 793/93.

Pristojni organ za snov je pristojni organ iz države članice, ki je opredeljen kot poročevalec v skladu s členom 10(1) Uredbe (EGS) št. 793/93 in izvaja naloge iz člena 46(3) in člena 48 te uredbe.

2. Zahteve za proizvajalce in uvoznike, naj Komisiji predložijo informacije, veljajo kot odločitve, sprejete v skladu s členom 52 te uredbe; te zahteve izvirajo iz uredbe Komisije pri uporabi člena 12(2) Uredbe (EGS) št. 793/93. Agencija opredeli organ, pristojen za snov, za izvajanje nalog iz členov 46(3) in 48 te uredbe.

3. Država članica, katere poročevalec ni posredoval ocene tveganja do 1. junija 2008 in, kjer je to primerno, strategije za omejitev tveganj v skladu s členom 10(3) Uredbe (EGS) št. 793/93:

1. Komisija pripravi do 1. junija 2010, če je potrebno, osnutek spremembe Priloge XVII v skladu z:

2. Komisiji se do 1. junija 2010 predloži vsa dokumentacija iz člena 129(3). Komisija po potrebi pripravi osnutek spremembe Priloge XVII.

3. Vse spremembe omejitev, sprejete v skladu z Direktivo 76/769/EGS od 1. junija 2007, se vključijo v Prilogo XVII z začetkom veljavnosti od 1. junija 2009.

1. Komisija do 1. junija 2019 s pregledom oceni, ali naj podaljša uporabo obveznosti izvajanja ocen kemijske varnosti in njihovega dokumentiranja v poročilih o kemijski varnosti tudi za snovi, ki niso zajete v to obveznost, ker jih ni treba registrirati ali pa jih je treba registrirati, vendar se proizvajajo ali uvažajo v količinah, ki so manjše od 10 ton na leto. ►M3 Vendar se za snovi, ki izpolnjujejo kriterije za razvrstitev kot rakotvorne, mutagene za zarodne celice ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A, 1B v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, pregled opravi do 1. junija 2014. ◄ Pri opravljanju pregleda Komisija upošteva vse ustrezne dejavnike, med njimi tudi:

Na podlagi tega preverjanja lahko Komisija, če je primerno, predstavi zakonodajne predloge za razširitev te obveznosti.

2. Komisija lahko predstavi zakonodajne predloge takoj, ko se lahko določi izvedljiv in stroškovno učinkovit način za določitev polimerov za registracijo na podlagi utemeljenih tehničnih in veljavnih znanstvenih kriterijev ter po objavi poročila o:

3. Poročilo iz člena 117(4) o izkušnjah, pridobljenih pri uporabi te uredbe, vključuje pregled zahtev za registracijo snovi, ki se proizvedejo ali uvozijo samo v količinah od ene tone do manj kot deset ton na leto na proizvajalca ali uvoznika. Na podlagi tega pregleda lahko Komisija predstavi zakonodajne predloge za spremembo zahtev po informacijah v zvezi s snovmi, ki se proizvedejo ali uvozijo v količinah, ki znašajo eno tono ali več do največ deset ton na leto na proizvajalca ali uvoznika, ob upoštevanju najnovejšega razvoja dogodkov, na primer v zvezi z alternativnimi testi in kvantitativnimi razmerji med strukturo in aktivnostjo ((Q)SAR).

4. Komisija do 1. junija 2008 pregleda priloge I, IV in V, da bi, če je to ustrezno, v skladu s postopkom iz člena 131 predlagala spremembe teh prilog.

5. Komisija do 1. decembra 2008 pregleda Prilogo XIII, da oceni ustreznost kriterijev za opredelitev snovi, ki so obstojne, se kopičijo v organizmih in so strupene ali so zelo obstojne in se zelo lahko kopičijo v organizmih, da bi, če je to ustrezno, v skladu s postopkom iz člena 133(4) predlagala spremembe te priloge.

6. Komisija do 1. junija 2012 opravi pregled za presojo, ali je treba spremeniti področje uporabe te uredbe, da bi se preprečilo pokrivanje z drugimi določbami Skupnosti. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog.

7. Komisija do 1. junija 2013 opravi pregled za presojo, ali je treba glede na zadnje stanje razvoja v znanosti razširiti področje uporabe člena 60(3) na snovi, opredeljene po členu 57(f), ki so po svojih lastnostih endokrini motilci. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog.

8. Komisija do 1. junija 2019 opravi pregled za presojo, ali je treba razširiti področje uporabe člena 33 na nevarne snovi, ob upoštevanju praktičnih izkušenj v zvezi z izvajanjem tega člena. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija po potrebi predloži zakonodajni predlog.

9. V skladu s ciljem odpravljanja testiranj na živalih in nadomeščanja, zmanjšanja in izboljšanja testiranja na živalih, ki ga določa ta uredba, mora Komisija preučiti zahteve testiranja iz oddelka 8.7 Priloge VIII do 1. junija 2019. Na podlagi takšnega pregleda lahko Komisija predlaga spremembo v skladu s členom 133(4).

Direktivi 93/105/ES in 2000/21/ES ter uredbi (EGS) št. 793/93 in (ES) št. 1488/94 se razveljavijo z učinkom od 1. junija 2008.

2. Naslovi II, III, V, VI, VII, XI in XII, kakor tudi člena 128 in 136 se uporabljajo od 1. junija 2008.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Zato informacije, ki jih je treba upoštevati, vključujejo informacije, povezane z nevarnostjo snovi, z izpostavljenostjo, ki izhaja iz proizvodnje ali uvoza, z opredeljenimi uporabami snovi, z delovnimi pogoji in ukrepi za obvladovanje tveganj, ki se uporabljajo za nadaljnje uporabnike ali se jim priporočajo.

V nekaterih primerih v skladu z oddelkom 3 Priloge XI ni treba pripraviti manjkajočih informacij, ker ukrepi za obvladovanje tveganj in delovni pogoji, potrebni za nadzor izrazitih tveganj, lahko zadoščajo tudi za nadzor drugih potencialnih tveganj, ki jih zato ne bo treba natančno opredeliti.

Če proizvajalec ali uvoznik meni, da za izdelavo poročila o kemijski varnosti potrebuje dodatne informacije in da je te informacije mogoče pridobiti samo z izvajanjem testov v skladu s Prilogo IX ali X, vloži predlog za strategijo testiranja, v katerem razloži, zakaj so po njegovem mnenju potrebne dodatne informacije in to pod ustreznim naslovom evidentira v poročilu o kemijski varnosti. Med čakanjem na rezultate dodatnih testov v svojem poročilu o kemijski varnosti evidentira in v pripravljen scenarij izpostavljenosti vključi prehodne ukrepe za obvladovanje tveganj, ki jih je uvedel, in ukrepe, ki jih priporoča nadaljnjim uporabnikom v zvezi z obvladovanjem tveganj, ki so predmet raziskovanja.

Scenarij izpostavljenosti je opis niza pogojev, v katerih se snov proizvaja ali uporablja v življenjskem ciklu in kako proizvajalec ali uvoznik nadzira izpostavljenost ljudi in okolja ali to priporoča nadaljnjim uporabnikom. Ta sklop pogojev vsebuje opis ukrepov za obvladovanje tveganja in delovne pogoje, ki jih je proizvajalec ali uvoznik izvedel ali jih priporoča v izvedbo nadaljnjim uporabnikom.

Če je snov dana v promet, je treba ustrezen(-ne) scenarij(-e) izpostavljenosti, vključno z ukrepi za obvladovanje tveganja in delovnimi pogoji, vključiti v prilogo k varnostnemu listu v skladu s Prilogo II.

Na podlagi razpoložljivih informacij se po potrebi upoštevajo še drugi učinki.

Če informacije, ki se nanašajo na človeka, niso na voljo, ta del vsebuje izjavo „Informacije, ki se nanašajo na človeka, niso na voljo“. Če informacije, ki se nanašajo na človeka, obstajajo, se po možnosti predstavijo v obliki tabele.

V oceno je treba vedno vključiti izjavo, ali snov izpolnjuje kriterije iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za razvrstitev v razred nevarnosti rakotvornost kategorije 1A ali 1B, razred nevarnosti mutagenost za zarodne celice kategorije 1A ali 1B ali razred nevarnosti strupenost za razmnoževanje kategorije 1A ali 1B.

Če se na podlagi informacij ni mogoče odločiti, ali je treba snov razvrstiti v določen razred ali kategorijo nevarnosti, registracijski zavezanec navede in utemelji ukrep ali odločitev, ki jo je zaradi tega sprejel.

Ta del ocenjevanja PBT in vPvB zajema primerjavo razpoložljivih informacij s kriteriji iz oddelka 1 Priloge XIII ter izjavo, ali snov izpolnjuje kriterije ali ne. Ocenjevanje se opravi v skladu z določbami iz uvodnega dela Priloge XIII ter oddelkoma 2 in 3 te priloge.

Če snov izpolnjuje kriterije ali če je v registracijski dokumentaciji obravnavan kot PBT ali vPvB, se izvede opredelitev emisij, ki zajema ustrezne dele ocenjevanja izpostavljenosti, kakor je opisano v oddelku 5. Zlasti mora vsebovati oceno količine snovi, izpuščene v različne dele okolja med vsemi dejavnostmi, ki jih je izvedel proizvajalec ali uvoznik, in ob vseh opredeljenih uporabah, ter opredelitev verjetnih načinov izpostavljenosti ljudi in okolja snovi.

Cilj ocenjevanja izpostavljenosti je izdelava kvantitativne ali kvalitativne ocene odmerka/koncentracije snovi, ki so ji oziroma so ji lahko izpostavljeni ljudje in okolje. V oceni se upoštevajo vse stopnje življenjskega cikla snovi, kot izhajajo iz proizvodnje in opredeljenih uporab, in so vsebovane vse izpostavljenosti, ki se lahko nanašajo na nevarnosti iz oddelkov 1 do 4. Ocenjevanje izpostavljenosti zajema naslednja dva koraka, ki se sicer jasno opredelita v poročilu o kemijski varnosti:

Kadar se to zahteva in kadar je v skladu s členom 31, se scenarij izpostavljenosti vključi tudi v prilogo k varnostnemu listu.

Končni scenarij izpostavljenosti se poda pod ustreznim naslovom poročila o kemijski varnosti in se vključi v prilogo k varnostnemu listu pod ustreznim kratkim naslovom s kratkim splošnim opisom uporabe, ki se sklada z opisi uporabe iz oddelka 3.5 Priloge VI. Scenariji izpostavljenosti zajemajo vsako proizvodnjo v Skupnosti in vse opredeljene uporabe.

Za snovi, ki izpolnjujejo kriterije PBT in vPvB, proizvajalec ali uvoznik uporabi informacije, kot so bile pridobljene v koraku 2 oddelka 5, in sicer kadar na svoji lokaciji izvaja ukrepe za obvladovanje tveganja, ki zmanjšujejo emisije in izpostavljenost ljudi ter okolja, in kadar te ukrepe priporoča nadaljnjim uporabnikom med celotnim življenjskim krogom snovi, ki izhaja iz proizvodnje ali opredeljenih uporab.

Podatki, ki jih zahteva ta priloga, se vključijo v varnostni list, kjer je to primerno in kadar so na voljo, pod ustreznimi pododdelki, navedenimi v delu B. Varnostni list ne sme vsebovati praznih pododdelkov.

Vključitev dodatnih ustreznih in dostopnih podatkov v ustrezne pododdelke je v nekaterih primerih nujna zaradi raznolikosti lastnosti snovi in zmesi.

Za potrebe pomorščakov in drugih delavcev v prometu pri prevozu nevarnega blaga v razsutem stanju po morju ali celinskih plovnih poteh na ladjah za prevoz razsutega tovora ali tankerskih plovilih, za katere se uporabljajo predpisi Mednarodne pomorske organizacije (IMO) ali nacionalni predpisi, se zahtevajo dodatne varnostne in okoljske informacije. Pododdelek 14.7. priporoča vključitev osnovnih podatkov o razvrstitvi, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu s Prilogo II k Mednarodni konvenciji o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij, 1973, kot je bila spremenjena s Protokolom iz leta 1978, ki se nanaša nanjo (MARPOL) ( 33 ), in Mednarodnim kodeksom za gradnjo in opremo ladij za prevoz nevarnih kemikalij, ki se prevažajo v razsutem stanju (Mednarodni kodeks za prevoz kemikalij v rinfuzi) (Kodeks IBC) ( 34 ). Poleg tega je treba ladjam za prevoz nafte ali naftnega goriva, kakor sta opredeljena v Prilogi I k MARPOL, v razsutem stanju ali kot oskrba ladij z gorivom pred nakladanjem zagotoviti „varnostni list“ v skladu z resolucijo Odbora za pomorsko varnost (MSC) Mednarodne pomorske organizacije (IMO) „Priporočila za varnostne liste sestavin (MSDS) za Prilogo I h Konvenciji MARPOL glede naftnega tovora in naftnega goriva“ (MSC.286(86)). Da bi imeli en usklajeni varnostni list, predviden za pomorski in nepomorski promet, se lahko za prevoz tovora in ladijskih naftnih goriv po morju iz Priloge I h Konvenciji MARPOL po potrebi v varnostni list vključijo dodatne določbe Resolucije MSC.286(86).

Varnostni listi se zahtevajo tudi za posebne primere, navedene v poglavju 1.3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, za katere obstajajo izjeme v zvezi z označevanjem.

Ta oddelek varnostnega lista predpisuje, kako se snov ali zmes identificira in kako se na varnostnem listu navedejo identificirane ustrezne uporabe, ime dobavitelja snovi ali zmesi in kontaktni podatki dobavitelja snovi ali zmesi, vključno s kontaktnimi podatki za nujne primere.

Za snovi se identifikator izdelka navede v skladu s členom 18(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008 in za zmesi v skladu s členom 18(3)(a) Uredbe (ES) št. 1272/2008 ter kot je navedeno na etiketi v uradnem jeziku ali uradnih jezikih držav članic, v katerih se snov ali zmes daje v promet, razen če zadevne države članice določijo drugače.

Za snovi, ki so predmet registracije, je identifikator izdelka skladen s tistim iz registracije, navede pa se tudi registracijska številka, dodeljena na podlagi člena 20(3) te uredbe.

Ne da bi to vplivalo na obveznosti nadaljnjih uporabnikov iz člena 39 te uredbe, lahko dobavitelj, ki je distributer ali nadaljnji uporabnik, izpusti del registracijske številke, ki se nanaša na posameznega registracijskega zavezanca skupne predložitve, če:

En sam varnostni list lahko zajema več kot eno snov ali zmes, kadar podatki v navedenem varnostnem listu izpolnjujejo zahteve iz te priloge za vsako od navedenih snovi ali zmesi.

Navedejo se lahko druga imena ali sopomenke, ki označujejo snov ali zmes, ali po katerih je snov ali zmes splošno znana, kot so alternativna imena, številke, oznake izdelka družbe ali drugi posebni identifikatorji.

Navedejo se vsaj identificirane uporabe, pomembne za prejemnike snovi ali zmesi. To naj vključuje kratek opis dejanskega delovanja snovi ali zmesi, na primer „zaviralec gorenja“ ali „antioksidant“.

Kadar je to primerno, se navedejo uporabe, ki jih dobavitelj odsvetuje, in razlogi za to. Ni nujno, da je seznam teh uporab izčrpen.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v pododdelku varnostnega lista skladni z identificiranimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in s scenariji izpostavljenosti, navedenimi v poročilu o kemijski varnosti iz priloge k varnostnemu listu.

Navedejo se podatki o dobavitelju ne glede na to, ali je proizvajalec, uvoznik, edini predstavnik, nadaljnji uporabnik ali distributer. Navedejo se popoln naslov in telefonska številka dobavitelja ter elektronski naslov pristojne osebe, odgovorne za varnostni list.

Poleg tega, če dobavitelj ni iz države članice, v kateri je snov ali zmes dana v promet, in je imenoval odgovorno osebo za to državo članico, se navedeta polni naslov in telefonska številka odgovorne osebe.

Za registracijske zavezance morajo biti podatki skladni s podatki o identiteti proizvajalca ali uvoznika, navedenimi v registraciji.

Kadar je imenovan en sam predstavnik, se lahko navedejo tudi podrobnosti proizvajalca ali formulatorja zunaj Unije.

Navedejo se podatki o službah za nujne primere. Če v državi članici, v kateri se snov ali zmes daje v promet, obstaja uradni svetovalni organ (to je lahko organ, odgovoren za sprejemanje informacij v zvezi z zdravjem iz člena 45 Uredbe (ES) št. 1272/2008), zadošča navedba njegove telefonske številke. Če je dostop do takšnih storitev iz kakršnih koli razlogov omejen, npr. če je telefonska številka na voljo le v času uradnih ur ali če obstajajo omejitve pri zagotavljanju določenih vrst podatkov, se to jasno navede.

Ta oddelek varnostnega lista opisuje nevarnosti snovi ali zmesi in ustrezne varnostne podatke v zvezi s temi nevarnostmi.

Za snovi ali zmesi se navede razvrstitev, ki izhaja iz uporabe meril za razvrstitev iz Uredbe (ES) št. 1272/2008. Kadar dobavitelj posreduje informacije v zvezi s snovmi za popis razvrstitev in označitev v skladu s členom 40 Uredbe (ES) št. 1272/2008, mora biti razvrstitev, podana za varnostni list, ista kot razvrstitev v navedenih informacijah.

Če zmes ne izpolnjuje meril za razvrstitev v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008, se to jasno navede.

Če razvrstitev, vključno s stavki o nevarnosti, ni izpisana v celoti, se navede sklic na oddelek 16, kjer se navede celotno besedilo vsake razvrstitve, vključno z vsakim stavkom o nevarnosti.

Navedejo se najpomembnejši neugodni fizikalni učinki na zdravje ljudi in okolje v skladu z oddelkoma 9 in 12 varnostnega lista, in sicer na način, ki laikom omogoča opredelitev nevarnosti snovi ali zmesi.

Na podlagi razvrstitve se v skladu z Uredbo (ES) št. 1272/2008 na etiketi navedejo vsaj naslednji elementi: piktogrami za nevarnost, opozorilne besede, stavki o nevarnosti in previdnostni stavki. Barvni piktogram iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 lahko nadomesti črno-belo grafično reprodukcijo celotnega piktograma za nevarnost ali samo grafično reprodukcijo simbola.

Navedejo se veljavni elementi etikete v skladu s členom 25 in členom 32(6) Uredbe (ES) št. 1272/2008.

Navedejo se podatki o tem, ali snov oziroma zmes izpolnjuje merila za PBT ali vPvB v skladu s Prilogo XIII.

Navedejo se podatki o drugih nevarnostih, ki niso predmet razvrstitve, vendar lahko prispevajo k splošnim nevarnostim snovi ali zmesi, kot so tvorba onesnaževalcev zraka med strjevanjem ali obdelavo, prašenje, eksplozivne lastnosti, ki ne izpolnjujejo meril za razvrstitev dela 2 oddelka 2.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, nevarnost eksplozije prahu, navzkrižna preobčutljivost, dušenje, zmrzovanje, velika možnost učinkov na vonj ali okus ali okolje, na primer nevarnosti za organizme, ki živijo v tleh, ali možnost tvorbe fotokemičnega ozona. Navedba „Ob razpršitvi lahko tvori eksplozivno zmes prahu in zraka“ je ustrezna v primeru nevarnosti eksplozije prahu.

Ta oddelek varnostnega lista opisuje kemijsko identiteto sestavin snovi ali zmesi, vključno z nečistočami in stabilizatorji, kakor je navedeno spodaj. Navedejo se ustrezni in razpoložljivi podatki o varnosti površinske kemije.

Kemijska identiteta glavne sestavine snovi je navedena z navedbo vsaj identifikatorja izdelka ali drugega podatka o identifikaciji iz pododdelka 1.1.

Kemijska identiteta nečistoče, stabilizatorja ali posamezne sestavine, razen glavne sestavine, ki je tudi sama razvrščena in prispeva k razvrstitvi snovi, se navede na naslednji način:

Dobavitelji snovi lahko poleg tega navedejo vse sestavine, vključno z nerazvrščenimi.

Navedejo se identifikator izdelka, koncentracija ali območja koncentracij ter razvrstitev vsaj za tiste snovi, ki so navedene v točki 3.2.1 oziroma 3.2.2. Dobavitelji zmesi lahko poleg tega navedejo vse snovi v zmesi, vključno s snovmi, ki ne izpolnjujejo meril za razvrsttiev. Ti podatki prejemniku omogočijo takojšnjo opredelitev nevarnosti snovi v zmesi. Nevarnosti zmesi same se navedejo v oddelku 2.

Pri uporabi območij odstotkov podatki o nevarnosti za zdravje in okolje opišejo učinke najvišje koncentracije vsake sestavine.

Če je dovoljena uporaba alternativnega kemijskega imena v skladu členom 24 Uredbe (ES) št. 1272/2008, se to ime lahko uporablja.

Ta oddelek varnostnega lista opisuje začetne ukrepe tako, da jih lahko razume in izvaja neizučena oseba brez uporabe zapletene opreme in razpoložljivosti velike izbire zdravil. Če je potrebna medicinska oskrba, navodila vsebujejo ta podatek, vključno s stopnjo nujnosti.

Zagotovijo se na kratko povzete informacije o najpomembnejših simptomih in učinkih izpostavljenosti, tako akutnih kot zapoznelih.

Če je primerno, se navedejo podatki o kliničnem testiranju in zdravstvenem nadzoru za zapoznele učinke, podrobnosti o protistrupih (če so znani) in kontraindikacijah.

Morda je pomembno poudariti, da morajo biti za nekatere snovi ali zmesi na delovnem mestu na voljo posebna sredstva za posebno in takojšnje zdravljenje.

Ta oddelek varnostnega lista opisuje zahteve za gašenje požara, ki ga povzroči snov ali zmes, ali požara, ki nastane v bližini te snovi ali zmesi.

Navedejo se podatki o nevarnostih v zvezi s snovjo ali zmesjo, kot so na primer nevarni produkti izgorevanja, ki nastajajo pri gorenju snovi ali zmesi, na primer „pri gorenju lahko proizvaja strupene hlape ogljikovega monoksida“ ali „pri izgorevanju proizvaja žveplove in dušikove okside“.

Zagotovijo se nasveti o zaščitnih ukrepih med gašenjem požara, kot na primer „posode hladite z brizganjem vode“, ter o posebni zaščitni opremi za gasilce, kot so škornji, obleka, rokavice, zaščita za oči in obraz ter dihalni aparati.

Ta oddelek varnostnega lista svetuje o ustreznem odzivu na razlitje, puščanje ali izpust z namenom preprečitve ali zmanjšanja škodljivih učinkov na ljudi, lastnino in okolje. Kadar ima količina razlite tekočine bistven učinek na nevarnost, priporočila razlikujejo med manjšim in večjim razlitjem. Če je razvidno, da postopki za zadrževanje in obnovitev zahtevajo različne prakse, se te prakse navedejo v varnostnem listu.

Navedejo se nasveti v zvezi z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot so:

Zagotovijo se nasveti glede primerne tkanine za osebna zaščitna oblačila (na primer „primerno: butilen“; „neprimerno: PVC“).

Zagotovijo se nasveti o okoljevarstvenih ukrepih, povezanih z nenamernim razlitjem in izpustom snovi ali zmesi, kot je hramba ločeno od odvodnih kanalov, površinske in podzemeljske vode.

Ta oddelek varnostnega lista zagotavlja nasvete o varnem ravnanju. Poudarja previdnostne ukrepe, primerne za identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in edinstvene lastnosti snovi ali zmesi.

Podatki v tem delu varnostnega lista se nanašajo na varovanje zdravja ljudi, varnost in okolje. Delodajalcu pomagajo pri oblikovanju ustreznih delovnih postopkov in organizacijskih ukrepov v skladu s členom 5 Direktive 98/24/ES in členom 5 Direktive 2004/37/ES Evropskega parlamenta in Sveta.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, so podatki v tem oddelku varnostnega lista skladni s podatki za identificirane uporabe iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti, iz katerih je razviden nadzor tveganja, iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

Poleg podatkov, navedenih v tem oddelku, so ustrezni podatki na voljo tudi v oddelku 8.

Nasveti morajo biti skladni s fizikalnimi in kemijskimi lastnostmi, opisanimi v oddelku 9 varnostnega lista. Če je ustrezno, se zagotovijo nasveti o posebnih zahtevah za skladiščenje, vključno s/z:

Za snovi in zmesi, namenjene posebnim končnim uporabam, se priporočila nanašajo na identificirane uporabe iz pododdelka 1.2 in so podrobna ter pripravljena za izvajanje. Če je priložen scenarij izpostavljenosti, se lahko navede sklic nanj ali pa se priložijo podatki, kot je zahtevano v pododdelkih 7.1 in 7.2. Če je udeleženec v dobavni verigi izvedel oceno kemijske varnosti za zmes, zadošča, da so varnostni list in scenariji izpostavljenosti skladni s poročilom o kemijski varnosti za zmes namesto s poročili o kemijski varnosti vsake snovi v zmesi. Če so na voljo posebna navodila za določeno industrijo ali panogo, se lahko navede podroben sklic nanje (vključno z virom in datumom izdaje).

Ta oddelek varnostnega lista opisuje veljavne omejitve poklicne izpostavljenosti in potrebne ukrepe za obvladovanje tveganja.

Zagotovijo se podatki, zahtevani v tem pododdelku, razen če je scenarij izpostavljenosti, ki vsebuje te podatke, priložen varnostnemu listu.

Če je dobavitelj opustil preskus iz oddelka 3 Priloge XI, navede posebne pogoje uporabe, na podlagi katerih je opustitev upravičena.

Kadar je snov registrirana kot izolirana vmesna snov (na kraju samem ali med prevozom), dobavitelj navede, da je varnostni list v skladu s posebnimi pogoji, ki upravičujejo registracijo v skladu s členom 17 ali 18.

Opis ustreznih ukrepov za nadzor izpostavljenosti se nanaša na identificirane uporabe snovi ali zmesi iz pododdelka 1.2. Ti podatki zadoščajo delodajalcu za izvedbo ocene tveganja za zdravje in varnost delavcev zaradi prisotnosti snovi ali zmesi v skladu s členi 4 do 6 Direktive 98/24/ES in členi 3 do 5 Direktive 2004/37/ES, kadar je primerno.

Navedejo se podatki, ki jih potrebuje delodajalec, da lahko izpolni svoje obveznosti v skladu z okoljevarstveno zakonodajo Unije.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se za scenarije izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedene v prilogi k varnostnemu listu, navede povzetek ukrepov za obvladovanje tveganja izpostavljenosti okolja snovi.

Ta oddelek varnostnega lista opisuje empirične podatke o snovi ali zmesi, če je pomembno. Uporablja se člen 8(2) Uredbe (ES) št. 1272/2008. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

Jasno se navedejo naslednje lastnosti, vključno s sklicevanjem na uporabljene preskusne metode, kjer je primerno, ter ustrezne merske enote in/ali referenčni pogoji. Če je to pomembno za razlago numerične vrednosti, se navede tudi metoda določanja (na primer metoda določanja plamenišča, metoda z odprto/zaprto posodo):

Navedeta se agregatno stanje (trdno (vključno s primernimi in razpoložljivimi varnostnimi podatki o granulometriji in posebni površini, če ni navedena drugje v varnostnem listu), tekoče, plinasto), in barva snovi ali zmesi ob dobavi.

Navede se pH snovi ali zmesi ob dobavi ali vodne raztopine; pri slednji se navede tudi koncentracija.

Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to.

Da se omogoči sprejetje ustreznih nadzornih ukrepov, se navedejo vsi pomembni podatki o snovi ali zmesi. Podatki v tem delu naj bodo skladni s podatki v registraciji, kadar se ta zahteva.

Za zmesi morajo vnosi jasno navajati, za katero snov v zmesi veljajo podatki, razen če veljajo za celotno zmes.

Po potrebi se navedejo drugi fizikalni in kemijski parametri, kot so sposobnost mešanja, topnost v maščobi (navesti topilo – olje), prevodnost ali skupina plinov. Navedejo se ustrezni in razpoložljivi varnostni podatki o redukcijskem potencialu, potencialu nastajanja radikalov in fotokatalitskih lastnosti.

Ta oddelek varnostnega lista opisuje obstojnost snovi ali zmesi in možnost poteka nevarnih reakcij, ki nastopijo pod določenimi pogoji uporabe in tudi pri izpustu v okolje, vključno s sklicevanjem na uporabljeno preskusno metodo, kadar je to primerno. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja, ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to.

Navede se, ali je snov ali zmes stabilna ali nestabilna v normalnem okolju ter predvidenih temperaturnih in tlačnih pogojih skladiščenja in ravnanja. Opišejo se vsi stabilizatorji, ki se uporabljajo ali jih je treba uporabljati za vzdrževanje kemijske stabilnosti snovi ali izdelka. Navede se pomen spremembe agregatnega stanja snovi ali izdelka za varnost.

Če je pomembno, se navede, ali snov ali zmes reagira ali polimerizira, pri čemer izpusti odvečen tlak ali toploto, ali ustvari druge nevarne pogoje. Opišejo se pogoji, pod katerimi lahko nastanejo nevarne reakcije.

Naštejejo se pogoji, kot so temperatura, tlak, svetloba, statika, tresljaji ali druge fizikalne obremenitve, ki lahko povzročijo nevarno reakcijo, in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi.

Naštejejo se družine snovi ali zmesi ali določenih snovi, kot so voda, zrak, kisline, baze, oksidanti, s katerimi lahko snov ali zmes reagira in tako sproži nevarno reakcijo (na primer eksplozijo, izpust strupenih ali vnetljivih materialov, izpust odvečne toplote), in, če je mogoče, se navede kratek opis ukrepov, ki so potrebni za obvladovanje tveganja, povezanega s takšnimi nevarnostmi.

Navedejo se znani in upravičeno predvideni nevarni produkti razgradnje, ki nastanejo zaradi uporabe, skladiščenja, razlitja in segrevanja. Nevarni produkti izgorevanja se navedejo v oddelku 5 varnostnega lista.

Ta oddelek varnostnega lista je namenjen predvsem medicinskim delavcem, delavcem na področju varnosti in zdravja pri delu ter toksikologom. Navesti je treba kratek, vendar popoln in razumljiv opis različnih toksikoloških (zdravstvenih) učinkov in razpoložljive podatke za opredelitev teh učinkov, vključno s podatki o toksikokinetiki, presnovi in porazdelitvi, kjer je primerno. Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

Za snovi, ki so predmet registracije, se navedejo kratki povzetki podatkov, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI, vključno s sklicevanjem na uporabljene preskusne metode, kjer je primerno. Za snovi, ki so predmet registracije, podatki vključujejo tudi rezultat primerjave razpoložljivih podatkov z merili iz Uredbe (ES) št. 1272/2008 za CMR, kategoriji 1A in 1B, ki sledijo točki 1.3.1 Priloge I k tej uredbi.

Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za oceno vplivov snovi ali zmesi na okolje, v katero je bila snov ali zmes izpuščena. Pododdelka 12.1 do 12.6 varnostnega lista navajata kratek povzetek podatkov, vključno z ustreznimi podatki o preskusih in jasno navedbo vrste, medija, enot, trajanja preskusa in preskusnih pogojev, če so na voljo. Ti podatki lahko pomagajo pri ravnanju z razlitji in ocenjevanju postopkov ravnanja z odpadki, nadzora izpustov, ukrepov ob nenamernih izpustih in prevoza. Če je navedeno, da določena lastnost ne velja (ker razpoložljivi podatki kažejo, da snov ali zmes ne izpolnjujeta meril za razvrstitev), ali če podatek o določeni lastnosti ni na voljo, se navedejo razlogi za to. Poleg tega, če snov ali zmes nista razvrščeni zaradi drugih razlogov (na primer zaradi tehnične nezmožnosti pridobitve podatkov ali nepopolnih podatkov), bi to moralo biti jasno navedeno na varnostnem listu.

Nekatere lastnosti so značilne le za nekatere snovi, tj. kopičenje v organizmih, obstojnost in razgradljivost; ti podatki se navedejo, če so na voljo in je to primerno, za vsako ustrezno sestavino v zmesi (tj. za tisto, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista in je nevarna za okolje ali snovi PBT/vPvB). Prav tako se navedejo podatki o nevarnih produktih transformacije, ki nastajajo pri razgradnji snovi in zmesi.

Podatki v tem oddelku so usklajeni s podatki iz registracije in/ali poročila o kemijski varnosti, kjer je to zahtevano, ter z razvrstitvijo snovi ali zmesi.

Navedejo se podatki o strupenosti iz preskusov na vodnih in/ali zemeljskih organizmih, če so na voljo. Vključijo se ustrezni razpoložljivi podatki o akutni in kronični strupenosti za ribe, rake, alge in druge vodne rastline. Vključijo se tudi podatki o strupenosti za mikro- in makroorganizme v tleh ter druge okoljsko pomembne organizme, kot so ptice, čebele in rastline, kadar so takšni podatki na voljo. Če snov ali zmes deluje zaviralno na aktivnost mikroorganizmov, se navede možni vpliv na čistilne naprave za odplake.

Za snovi, ki so predmet registracije, se vključijo povzetki informacij, pridobljenih iz uporabe prilog VII do XI k tej uredbi.

Obstojnost in razgradljivost je zmožnost snovi ali ustreznih snovi v zmesi, da se v naravi razgradijo, bodisi s pomočjo biorazgradnje ali drugih procesov, kot sta oksidacija ali hidroliza. Kadar so na voljo, se navedejo rezultati preskusov, ki so pomembni za oceno obstojnosti in razgradljivosti. Če so navedene razpolovne dobe za razgradnjo, se navede, ali se te razpolovne dobe nanašajo na mineralizacijo ali primarno razgradnjo. Prav tako je treba omeniti možnost, da se snovi ali nekatere snovi v zmesi razgradijo v napravah za čiščenje odplak.

Ti podatki se navedejo, kjer so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

Zmožnost kopičenja v organizmih je zmožnost snovi ali določenih snovi v zmesi, da se kopičijo v živih organizmih in po možnosti prehajajo skozi prehranjevalno verigo. Navedejo se podatki, ki so pomembni za oceno zmožnosti kopičenja v organizmih. To vključuje upoštevanje koeficienta porazdelitve oktanol/voda (Kow) in biokoncentracijskega faktorja (BCF), če sta na voljo.

Ti podatki se navedejo, kjer so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

Mobilnost v tleh je zmožnost snovi ali sestavin v zmesi, če so bile izpuščene v okolje, da s pomočjo naravnih sil prehajajo v podzemno vodo ali daleč stran od mesta izpusta. Zmožnost prehajanja v tleh je navedena, kadar je na voljo. Podatki o mobilnosti v tleh se lahko določijo s pomočjo ustreznih podatkov o mobilnosti, kot so študije o adsorpciji ali spiranju, znana ali predvidena razporeditev na dele okolja ali površinske napetosti. Vrednosti Koc je na primer možno predvideti iz porazdelitvenega koeficienta oktanol/voda (Kow). Spiranje in mobilnost je mogoče predvideti na podlagi modelov.

Ti podatki se navedejo, kjer so na voljo in je to primerno, za vsako posamezno sestavino v zmesi, ki mora biti navedena v oddelku 3 varnostnega lista.

Kadar so na voljo eksperimentalni podatki, imajo ti podatki, na splošno, prednost pred modeli in predvidevanji.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti, se navedejo rezultati ocenjevanja PBT in vPvB, kot je navedeno v poročilu o kemijski varnosti.

Če so na voljo, so vključeni tudi podatki o drugih škodljivih vplivih na okolje, kot so obnašanje v okolju (izpostavljenost), možnost fotokemijskega nastajanja ozona, možnost tanjšanja ozonskega plašča, možnost endokrinih motenj in/ali možnost globalnega segrevanja ozračja.

Ta oddelek varnostnega lista navaja podatke za ustrezno ravnanje z ostanki snovi ali zmesi in/ali njeno posodo z namenom pomagati pri določanju varnih in okolju prijaznih možnosti ravnanja z odpadki, ki se v skladu z Direktivo 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 38 ) ujemajo z zahtevami države članice, v kateri je varnostni list predložen. Podatki, pomembni za varnost oseb, ki izvajajo dejavnosti v zvezi z ravnanjem z odpadki, dopolnjujejo podatke, navedene v oddelku 8.

Kadar se zahteva poročilo o kemijski varnosti in kadar je bila opravljena analiza ravnanja z odpadki, so podatki o ukrepih ravnanja z odpadki skladni z opredeljenimi uporabami iz poročila o kemijski varnosti in scenariji izpostavljenosti iz poročila o kemijski varnosti, navedenimi v prilogi k varnostnemu listu.

Navaja sklicevanja na ustrezne določbe Unije v zvezi z odpadki, če jih ni, pa sklicevanja na ustrezne veljavne nacionalne ali regionalne določbe.

Ta oddelek varnostnega lista navaja osnovne podatke o razvrščanju za prevoz/dostavo snovi ali zmesi, navedenih v oddelku 1, po cesti, železnici, morju, celinskih plovnih poteh ali zraku. Kadar takšni podatki niso na voljo ali ustrezni, se to navede.

Kjer je to ustrezno, ta oddelek navaja podatke o razvrstitvi prevoza iz vsakega vzorčnega predpisa ZN: Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR) ( 39 ), Pravilnik o mednarodnem železniškem prevozu nevarnega blaga (RID) ( 40 ) in Evropski sporazum o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po celinskih plovnih poteh (ADN) ( 41 ), ki jih izvaja Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 42 ), kot tudi Mednarodni pomorski kodeks o prevozu nevarnega blaga (IMDG) ( 43 ) (morje) in Tehnična navodila za varen zračni prevoz nevarnega blaga (ICAO) ( 44 ) (zrak).

Navede se številka ZN (tj. štirimestna identifikacijska številka snovi, zmesi ali člena, ki sledi črkama „UN“) iz vzorčnih predpisov ZN.

Navede se pravilno odpremno ime iz vzorčnih predpisov ZN, razen če se je uporabilo kot identifikator izdelka v pododdelku 1.1.

Navede se razred nevarnosti prevoza (in dodatna tveganja), določen za snovi ali zmesi glede na prevladujočo nevarnost, ki jo predstavljajo, v skladu z vzorčnimi predpisi ZN.

Navede se številka skupine embalaže iz vzorčnih predpisov ZN, če je primerno. Številka skupine embalaže je dodeljena določenim snovem v skladu z njihovo stopnjo nevarnosti.

Navede se, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v skladu z merili vzorčnih predpisov ZN (kakor je razvidno iz Kodeksa IMDG, ADR, RID in ADN) in/ali onesnažuje morje v skladu s Kodeksom IMDG. Če je prevoz snovi ali zmesi po celinskih plovnih poteh s tankerskim plovilom odobren ali namenjen za odobritev, se to, ali je snov ali zmes nevarna za okolje v tankerskih plovilih, navede samo v skladu z ADN.

Navedejo se vsi posebni previdnostni ukrepi, ki bi jih uporabnik moral ali jih mora sprejeti ali izpolnjevati v zvezi s prevozom ali prevoznimi sredstvi znotraj ali izven svojih poslovnih prostorov.

Ta pododdelek se uporablja samo, če se tovor prevaža v razsutem stanju v skladu z naslednjima instrumentoma Mednarodne pomorske organizacije (IMO): Priloga II h Konvenciji MARPOL in Kodeks IBC.

Navede se ime izdelka (če se razlikuje od tistega, navedenega v pododdelku 1.1) v skladu z dokumentom za dostavo in imenom, uporabljenim v seznamih imen izdelkov, navedenih v poglavju 17 oziroma 18 Kodeksa IBC ali zadnji izdaji Odbora za varstvo morskega okolja IMO (MEPC).2/Okrožnica ( 45 ). Navedeta se zahtevana vrsta ladje in kategorija onesnaženja.

Ta oddelek varnostnega lista opisuje druge zakonsko predpisane podatke o snovi ali zmesi, ki še niso navedeni v varnostnem listu (kot na primer, ali je snov ali zmes predmet Uredbe (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč ( 46 ), Uredbe (ES) št. 850/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS ( 47 ) ali Uredbe (ES) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij ( 48 )).

15.1 Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes

Navedejo se podatki o ustreznih določbah o varnosti, zdravju in okolju Unije (na primer kategorija Seveso/poimenovane snovi v Prilogi I k Direktivi Sveta 96/82/ES ( 49 )) ali o nacionalnem regulativnem statusu snovi ali zmesi (vključno s snovmi v zmesi), vključno z nasvetom, kako naj zaradi navedenih določb ukrepa prejemnik. Če je potrebno, se navedejo nacionalni zakoni držav članic, ki izvajajo te določbe, in drugi nacionalni ukrepi, ki so lahko pomembni.

Če je snov ali zmes, ki je zajeta v ta varnostni list, predmet posebnih določb v zvezi z zaščito ljudi ali okolja na ravni Unije (npr. avtorizacije v skladu z naslovom VII ali omejitve iz naslova VIII), se te določbe navedejo.

Ta pododdelek varnostnega lista navaja, ali je dobavitelj izvedel oceno kemijske varnosti za snov ali zmes.

Ta oddelek varnostnega lista vsebuje druge podatke, ki niso vključeni v oddelke 1 do 15, vključno s podatki o preverjanju varnostnega lista, kot so:

Varnostni list vključuje naslednjih 16 naslovov v skladu s členom 31(6) in poleg tega tudi navedene podnaslove, razen oddelka 3, kjer je treba ustrezno vključiti samo pododdelek 3.1 ali 3.2:

Kriteriji za snovi, ki so registrirane v količinah med 1 in 10 tonami glede na člen 12(1)(a) in (b):

IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(a) NI OBVEZNA

št. EINECS	ime/skupina	št. CAS
200-061-5	D-glucitol C6H14O6	50-70-4
200-066-2	askorbinska kislina C6H8O6	50-81-7
200-075-1	glukoza C6H12O6	50-99-7
200-233-3	fruktoza C6H12O6	57-48-7
200-294-2	L-lizin C6H14N2O2	56-87-1
200-334-9	saharoza, čista C12H22O11	57-50-1
200-405-4	α-tokoferil acetat C31H52O3	58-95-7
200-416-4	galaktoza C6H12O6	59-23-4
200-432-1	DL-metionin C5H11NO2S	59-51-8
200-559-2	laktoza C12H22O11	63-42-3
200-711-8	D-manitol C6H14O6	69-65-8
201-771-8	L-sorboza C6H12O6	87-79-6
204-664-4	glicerol stearat, čisti C21H42O4	123-94-4
204-696-9	ogljikov dioksid CO2	124-38-9
205-278-9	kalcijev pantotenat, D-oblika C9H17NO5.1/2Ca	137-08-6
205-756-7	DL-fenilalanin C9H11NO2	150-30-1
208-407-7	natrijev glukonat C6H12O7.Na	527-07-1
215-665-4	sorbitan oleat C24H44O6	1338-43-8
231-098-5	kripton Kr	7439-90-9
231-110-9	neon Ne	7440-01-9
231-147-0	argon Ar	7440-37-1
231-168-5	helij He	7440-59-7
231-172-7	ksenon Xe	7440-63-3
231-783-9	dušik N2	7727-37-9
231-791-2	voda, destilirana, elektroprevodna ali podobne stopnje čistoče H2O	7732-18-5
232-307-2	lecitini Kompleksna kombinacija digliceridov maščobnih kislin, vezanih na holinester fosforjeve kisline.	8002-43-5
232-436-4	sirupi, hidroliziran škrob Kompleksna kombinacija, dobljena s hidrolizo koruznega škroba z delovanjem kislin ali encimov. Sestavljen je predvsem iz D-glukoze, maltoze in maltodekstrinov.	8029-43-4
232-442-7	loj, hidrogeniran	8030-12-4
232-675-4	dekstrin	9004-53-9
232-679-6	škrob Visokopolimerni material iz ogljikovih hidratov, navadno pridobljen iz žitnih zrn, kot na primer koruze, pšenice in sirka, ter iz korenik in gomoljev, kot sta na primer krompir in tapioka. Vključuje škrob, ki je bil preželatiniziran z gretjem v prisotnosti vode.	9005-25-8
232-940-4	maltodekstrin	9050-36-6
238-976-7	natrijev D-glukonat C6H12O7.xNa	14906-97-9
248-027-9	D-glucitol monostearat C24H48O7	26836-47-5
262-988-1	maščobne kisline, iz kokosa, metilni estri	61788-59-8
265-995-8	celulozna pulpa	65996-61-4
266-948-4	gliceridi, C16-18 in C18 nenasičeni. Ta snov je opredeljena z imenom snovi SDA: C16-C18 in C18 nenasičen trialkil glicerid in SDA zaporedno številko: 11-001-00.	67701-30-8
268-616-4	sirupi, koruzni, dehidrirani	68131-37-3
269-658-6	Mono-, di-in trigliceridi loja, hidrogenirani	68308-54-3
270-312-1	gliceridi, C16-18 in C18-nenasičeni mono- in di- Ta snov je opredeljena z imenom snovi SDA: C16-C18 in C18 nenasičen alkil in C16-C18 in C18 nenasičen dialkil glicerid in SDA zaporedno številko: 11-002-00.	68424-61-3
288-123-8	gliceridi, C10-18	85665-33-4

minerali, rude, koncentrati rud, neočiščen in predelan zemeljski plin, surova nafta, premog;

Rastlinska olja, maščobe in loji; živalska olja, maščobe in loji; maščobne kisline od C6 do C24 in njihove kalijeve, natrijeve, kalcijeve in magnezijeve soli; glicerol;

utekočinjeni naftni plin, kondenzat zemeljskega plina, procesni plini in njihove sestavine, koks, cementni klinker, naravni magnezijev oksid;

Priloge VI do XI določajo informacije, ki se za namene registracije in evalvacije predložijo v skladu s členi 10, 12, 13, 40, 41 in 46. V Prilogi VII so navedene standardne zahteve za najnižjo raven tonaže; vsakič, ko je dosežena nova raven tonaže, je treba dodati zahteve ustrezne priloge. Za vsako registracijo se bodo natančne zahteve po informacijah razlikovale glede na tonažo, uporabo in izpostavljenost. Priloge se zato obravnavajo kot celota in v povezavi s skupnimi zahtevami po registraciji, evalvaciji in dolžnosti skrbnega ravnanja.

Registracijski zavezanec naj zbere vse obstoječe in razpoložljive podatke o testih snovi, ki jo je treba registrirati; to vključuje iskanje ustreznih informacij o snovi v literaturi. Kjer je to mogoče, naj se registracije predložijo skupaj, v skladu s členom 11 ali 19. To bo omogočilo souporabo podatkov o testih; na ta način bi se izognili nepotrebnim testom in zmanjšali stroške. Registracijski zavezanec naj prav tako zbere vse druge razpoložljive in ustrezne informacije o snovi, ne glede na to, ali se testiranje za določeno končno točko pri določenih ravneh tonaže zahteva ali ne. To naj vključuje informacije iz alternativnih virov (npr. iz (Q)SAR, navzkrižnega branja iz drugih snovi, testiranja in-vivo in in-vitro, epidemioloških podatkov), ki lahko pomagajo pri opredelitvi prisotnosti ali odsotnosti nevarnih lastnosti snovi in ki lahko v določenih primerih nadomestijo rezultate testiranj na živalih.

Poleg tega je treba zbrati informacije o izpostavljenosti, uporabi in ukrepih za obvladovanje tveganja v skladu s členom 10 in to prilogo. Registracijski zavezanec bo ob upoštevanju vseh teh informacij skupaj lahko določil potrebo po pridobitvi nadaljnjih informacij.

Registracijski zavezanec opredeli, katere informacije se zahtevajo za registracijo. Prvič se glede na tonažo opredeli ustrezno prilogo ali ustrezne priloge, ki jih je treba upoštevati. Te priloge določajo zahteve po standardnih informacijah, vendar se upoštevajo v povezavi s Prilogo XI, ki dovoljuje odstopanje od standardnega pristopa, kadar je to mogoče utemeljiti. Na tej stopnji se upoštevajo zlasti informacije o izpostavljenosti, uporabi in ukrepih za obvladovanje tveganja, da bi tako za snov določili potrebe po informacijah.

Registracijski zavezanec nato primerja potrebe po informacijah za snov z informacijami, ki so že na voljo, ter opredeli vrzeli. Na tej stopnji je treba zagotoviti, da so razpoložljivi podatki primerni in zadovoljive kakovosti za izpolnjevanje zahtev.

V nekaterih primerih novih podatkov ne bo treba pridobiti. Kadar pa obstaja informacijska vrzel, ki jo je treba zapolniti, se, odvisno od tonaže, pridobijo novi podatki (prilogi VII in VIII) ali predlaga strategija testiranja (prilogi IX in X). Novi testi na vretenčarjih se izvedejo ali predlagajo le kot zadnja možnost, ko so bili izčrpani vsi drugi viri podatkov.

V nekaterih primerih lahko pravila iz prilog VII do XI zahtevajo, da se določeni testi izvedejo pred standardnimi zahtevami ali dodatno k tem zahtevam.

Opomba 1: Če posredovanje informacij tehnično ni mogoče ali če se ne zdi znanstveno potrebno, se razlogi v skladu z ustreznimi določbami jasno navedejo.

Opomba 2: Registracijski zavezanec sme navesti, da so nekatere informacije v registracijski dokumentaciji poslovno občutljive in bi mu njihovo razkritje lahko poslovno škodovalo. V takem primeru navede postavke in zagotovi utemeljitev.

Člen 11 ali 19 predvideva, da sme dele registracije predložiti glavni registracijski zavezanec v imenu drugih registracijskih zavezancev.

V tem primeru glavni registracijski zavezanec opredeli druge registracijske zavezance in navede:

Vsak drug registracijski zavezanec opredeli glavnega registracijskega zavezanca, ki predloži del registracije njegovem imenu, ter navede:

Informacije, navedene v tem oddelku, zadostujejo za identifikacijo vsake snovi. Če posredovanje informacij tehnično ni mogoče ali če se posredovanje informacij o eni ali več točkah, ki so navedene spodaj, ne zdi znanstveno potrebno, se razlogi jasno navedejo.

Ne zahteva se podrobnosti postopka, zlasti podrobnosti poslovno občutljive narave.

Kadar je primerno, navedba uporab, ki jih registracijski zavezanec odsvetuje, in razloge za to (tj. neobvezujoča priporočila dobavitelja). Ni nujno, da je seznam teh uporab izčrpen.

Poleg tega naj bodo za vsak vnos navedeni razlogi, zaradi katerih snov ni bila razvrščena v razred nevarnosti ali razločevanje znotraj razreda nevarnosti (tj. manjkajoči, nepopolni podatki ali pa popolni podatki niso zadostni za razvrstitev);

Te informacije so skladne z informacijami v varnostnem listu, kadar se tak varnostni list zahteva v skladu s členom 31 te uredbe.

Kadar se ne zahteva poročilo o kemijski varnosti, se zahtevajo naslednje dodatne informacije:

6. INFORMACIJE O IZPOSTAVLJENOSTI ZA SNOVI, KI SO REGISTRIRANE V KOLIČINAH MED 1 IN 10 TONAMI NA LETO NA PROIZVAJALCA ALI UVOZNIKA

ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 TONE ALI VEČ ( 50 )

Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Za snovi, ki ne zadostijo kriterijem iz Priloge III se zahtevajo samo zahteve o fizikalno-kemijskih lastnostih iz oddelka 7 te priloge.

Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi se lahko zahtevane standardne informacije opustijo, nadomestijo z drugimi informacijami, zagotovijo na drugi stopnji ali se kako drugače prilagodijo. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.

Poleg teh posebnih pravil lahko registracijski zavezanec prilagodi zahtevane standardne informacije iz stolpca 1 te priloge v skladu s splošnimi pravili iz Priloge XI, z izjemo oddelka 3 o opustitvi izpostavljenosti, ki je prilagojena snovi. Tudi v tem primeru registracijski zavezanec jasno navede razloge za vsako odločitev o prilagoditvi standardnih informacij pod ustreznimi naslovi v registracijski dokumentaciji, in pri tem navede ustrezno(-a) posebno(-a) pravilo(-a) iz stolpca 2 ali iz Priloge XI ( 51 ).

Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se preskušanju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo korozijo. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategijah testiranja.

Kadar za določene končne točke informacije niso zagotovljene iz razlogov, ki niso navedeni v stolpcu 2 te priloge ali v Prilogi XI, se to dejstvo in razlogi prav tako jasno navedejo.

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
7.1 Agregatno stanje snovi pri temperaturi 20 °C in tlaku 101,3 kPa
7.2 Tališče/ledišče	7.2 Študije ni treba izvesti pri temperaturi pod -20 °C, ki predstavlja spodnjo mejo.
7.3 Vrelišče	7.3 Študije ni treba izvesti: — za pline, ali — za trdne snovi, ki se bodisi talijo nad 300 °C ali razpadejo pred vrenjem. V takih primerih se vrelišče lahko oceni ali izmeri pod znižanim tlakom, ali — za snovi, ki razpadejo pred vrenjem (npr. avtooksidacija, prerazporeditev, razkroj, razgradnja itd.).
7.4 Relativna gostota	7.4 Študije ni treba izvesti, če: — je snov stabilna le v raztopini posebnega topila, gostota raztopine pa je podobna gostoti topila. V takšnih primerih zadostuje navedba, ali je gostota raztopine višja ali nižja od gostote topila, ali — je snov plin. V tem primeru se izvede oceno na podlagi izračuna iz njene molekulske mase in zakonov o idealnem plinu.
7.5 Parni tlak	7.5 Študije ni treba izvesti, če: je tališče nad 300 °C. Če je tališče med 200 °C in 300 °C, zadostuje mejna vrednost, pridobljena na podlagi meritve, ali priznane metode izračunavanja.
7.6 Površinska napetost	7.6 Študijo je treba izvesti le, če: — se na podlagi strukture površinsko aktivnost pričakuje ali lahko predvidi, ali — je površinska aktivnost zaželena lastnost materiala. Testa ni treba opraviti, če je topnost v vodi pri 20 °C nižja od 1 mg/l.
7.7 Topnost v vodi	7.7 Študije ni treba izvesti, če: — je snov hidrolitsko nestabilna pri pH vrednostih 4, 7 in 9 (razpolovna doba je krajša od 12 ur), ali — se snov v vodi takoj oksidira. Če se snov zdi „netopna“ v vodi, se izvede mejni test do meje zaznavnosti analitične metode.
7.8 Porazdelitveni koeficient n-oktanol/voda	7.8 Študije ni treba izvesti, če je snov anorganska. Če testa ni mogoče izvesti (npr. snov razpade, ima visoko površinsko aktivnost, med izvajanjem testa reagira burno ali se v vodi ali oktanolu ne raztopi, ali ni mogoče pridobiti dovolj čiste snovi), se zagotovi izračunano vrednost za log P in podrobnosti metode izračunavanja.
7.9 Plamenišče	7.9 Študije ni treba izvesti, če: — je snov anorganska, ali — snov vsebuje le hlapne organske komponente s plameniščem nad 100 °C za vodne raztopine, ali — je ocenjeno plamenišče nad 200 °C, ali — je plamenišče mogoče natančno napovedati z uporabo interpolacije iz vrednosti za obstoječe opredeljene materiale.
7.10 Vnetljivost	7.10 Študije ni treba izvesti: — če je snov trdna z eksplozivnimi ali samovnetljivimi lastnostmi. Te lastnosti je treba vedno preučiti pred preučevanjem vnetljivosti, ali — za pline, če je koncentracija vnetljivega plina v mešanici z inertnimi plini tako nizka, da je koncentracija, kadar je mešanica zmešana z zrakom, nenehno pod spodnjo mejo, ali — za snovi, ki se spontano vžgejo, kadar so v stiku z zrakom.
7.11 Eksplozivne lastnosti	7.11 Študije ni treba izvesti, če: — v molekuli niso prisotne kemijske skupine, povezane z eksplozivnimi lastnostmi ali — snov vsebuje kemijske skupine, povezane z eksplozivnimi lastnostmi, ki vsebujejo kisik, izračunano ravnotežje kisika pa je nižje od -200, ali — organska snov ali homogena mešanica organskih snovi vsebuje kemijske skupine, povezane z eksplozivnimi lastnostmi, vendar je eksotermna energija razgradnje nižja od 500 J/g in se eksotermna razgradnja prične pod 500 °C, ali — je za mešanice anorganskih oksidacijskih snovi (oddelek 5.1 UN) z organskimi materiali koncentracija anorganske oksidacijske snovi: — — manj kot 15 % po masi, če je uvrščena v embalažno skupino UN I (visoka nevarnost) ali II (srednja nevarnost) — manj kot 30 % po masi, če je uvrščena v embalažno skupino UN III (nizka nevarnost). Opomba: Če je eksotermna energija razgradnje organskih materialov nižja kot 800 J/g, se ne zahteva niti testa za širjenje eksplozije niti testa občutljivosti za eksplozivne šoke.
7.12 Temperatura samovžiga	7.12 Študije ni treba izvesti: — če je snov eksplozivna ali se vname spontano na zraku pri sobni temperaturi, ali — za tekočine, ki na zraku niso vnetljive, npr. brez plamenišča do 200 °C, ali — za pline, ki nimajo območja vnetljivosti, ali — za trdne snovi, če ima snov tališče < 160 °C, ali če predhodni rezultati izključujejo lastno segrevanje snovi do 400 °C.
7.13 Oksidativne lastnosti	7.13 Študije ni treba izvesti, če: — je snov eksplozivna, ali — je snov zelo vnetljiva, ali — je snov organski peroksid, ali — snov z gorljivimi materiali ni sposobna reagirati eksotermno, na primer na podlagi kemijske strukture (npr. organske snovi, ki ne vsebujejo kisika ali halogenih atomov in ti elementi niso kemijsko vezani na dušik ali kisik, ali anorganske snovi, ki ne vsebujejo kisika ali halogenih atomov). Popolnega testa ni treba izvesti za trdne snovi, če predhodni test jasno kaže, da ima testna snov oksidativne lastnosti. Upoštevati je treba, da se mora iz razloga, ker testna metoda za določanje oksidativnih lastnosti plinskih mešanic ne obstaja, ocenjevanje teh lastnosti izvesti z metodo ocenjevanja na podlagi primerjave oksidacijskega potenciala plinov v mešanici z oksidacijskim potencialom kisika v zraku.
7.14 Granulometrija	7.14 Študije ni treba izvesti, če je snov dana v promet ali uporabljena v netrdni ali granulirani obliki.

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
▼M36
8.1 Jedkost za kožo/draženje kože	8.1 Študije oziroma študij ni treba izvesti, če: — je snov močna kislina (pH ≤ 2,0) ali baza (pH ≥ 11,5) in razpoložljive informacije kažejo, da bi morala biti razvrščena kot jedka za kožo (kategorije 1), ali — je snov samovnetljiva na zraku oziroma v stiku z vodo ali vlago pri sobni temperaturi ali — je snov razvrščena kot akutno strupena pri stiku s kožo (kategorije 1) ali — študija akutne strupenosti pri stiku s kožo ne kaže draženja kože do mejne ravni odmerka (2 000 mg/kg telesne mase). Če je na podlagi rezultatov ene od obeh študij iz točk 8.1.1 ali 8.1.2 možen dokončen sklep o razvrstitvi snovi ali o tem, da draženje kože ni možno, ni treba izvesti druge študije.
8.1.1 Jedkost za kožo, in vitro
8.1.2 Draženje kože, in vitro
8.2 Hude poškodbe oči/draženje oči	8.2 Študije oziroma študij ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka za kožo, kar pripelje do razvrstitve kot snov, ki povzroča hude poškodbe oči (kategorije 1), ali — je snov razvrščena kot snov, ki povzroča draženje kože, in razpoložljive informacije kažejo, da bi morala biti razvrščena kot snov, ki povzroča draženje oči (kategorije 2), ali — je snov močna kislina (pH ≤ 2,0) ali baza (pH ≥ 11,5) in razpoložljive informacije kažejo, da bi morala biti razvrščena kot snov, ki povzroča hude poškodbe oči (kategorije 1), ali — je snov samovnetljiva na zraku oziroma v stiku z vodo ali vlago pri sobni temperaturi.
8.2.1 Hude poškodbe oči/draženje oči, in vitro	8.2.1 Če na podlagi rezultatov prve študije in vitro ni možen dokončen sklep o razvrstitvi snovi ali o tem, da draženje oči ni možno, se razmisli o drugi(-h) študiji(-jah) in vitro za to končno točko.
▼M42
8.3 Preobčutljivost kože Informacije, ki omogočajo — sklep, ali je snov povzročitelj preobčutljivosti kože in ali se lahko predpostavlja, da ima potencial, da povzroči precejšnjo preobčutljivost pri ljudeh (kat. 1A) in — oceno tveganja, kadar je to potrebno.	Študij iz točke 8.3.1 in 8.3.2 ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka za kožo (kategorija 1) ali — je snov močna kislina (pH ≤ 2,0) ali baza (pH ≥ 11,5) ali — je snov samovnetljiva na zraku oziroma v stiku z vodo ali vlago pri sobni temperaturi.
8.3.1 Preobčutljivost kože, in vitro/in chemico Podatki iz testnih metod in vitro/in chemico, priznani v skladu s členom 13(3), ki obravnavajo vsakega od naslednjih ključnih dogodkov preobčutljivosti kože: (a) molekularno interakcijo s proteini v koži (b) vnetjem v keratinocitih (c) aktivacijo dendritičnih celic	Testov ni treba izvesti, če: — je na voljo študija in vivo v skladu s točko 8.3.2 ali — se razpoložljive testne metode in vitro/in chemico ne uporabljajo za snov ali niso zadostne za razvrstitev in oceno tveganja v skladu s točko 8.3. Če informacije na podlagi testnih metod, ki obravnavajo enega ali dva ključna dogodka v stolpcu 1, že omogočajo razvrstitev in oceno tveganja v skladu s točko 8.3, študij, ki obravnavajo druge ključne dogodke, ni treba izvesti.
8.3.2 Preobčutljivost kože, in vivo.	Študija in vivo se izvede le, če se testni metodi in vitro/in chemico, opisani v točki 8.3.1, ne uporabljata ali rezultati teh študij niso zadostni za razvrstitev in oceno tveganja v skladu s točko 8.3. Testiranje in vivo se najprej izvede z lokalno analizo bezgavk pri glodavcih (LLNA). Drug test naj bo uporabljen le v izjemnih okoliščinah. Uporaba drugega testa in vivo se utemelji. Študije in vivo o preobčutljivosti kože, ki so bile opravljene ali so se začele pred 10. majem 2017 in izpolnjujejo zahteve iz prvega pododstavka člena 13(3) in člena 13(4), se štejejo za ustrezne za obravnavanje te zahteve po standardnih informacijah.
▼C1
8.4 Mutagenost	8.4 Pri pozitivnem rezultatu se upoštevajo nadaljnje študije mutagenosti.
8.4.1 Študija genske mutacije in vitro pri bakterijah
8.5 Akutna strupenost	8.5 Študij(-e) običajno ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka za kožo.
8.5.1 Pri zaužitju	Študije ni treba izvesti, če je na voljo študija o akutni strupenosti pri vdihavanju (6.5.2).

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
9.1 Strupenost za vodno okolje
9.1.1 Preskušanje kratkodobne strupenosti za nevretenčarje (najprimernejša vrsta Daphnia) Registracijski zavezanec lahko upošteva preskušanje dolgodobne namesto kratkodobne strupenosti.	9.1.1 Študije ni treba izvesti, če: — olajševalni dejavniki kažejo, da je verjetnost pojava strupenosti za vodno okolje nizka, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna ali pa ni verjetno, da bo prešla biološke membrane, ali — je na voljo študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za nevretenčarje, ali — so na voljo ustrezne informacije za razvrščanje in označevanje z vidika nevarnosti za okolje. Študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za Daphnia (Priloga IX, 9.1.5) se upošteva, če je snov v vodi slabo topna.
9.1.2 Študija zaviranja rasti vodnih rastlin (najprimernejše alge)	9.1.2 Študije ni treba izvesti, če olajševalni dejavniki kažejo, da je verjetnost pojava strupenosti za vodno okolje nizka, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna ali pa ni verjetno, da bo prešla biološke membrane.
9.2 Razkroj
9.2.1 Biotičen
9.2.1.1 Hiter biološki razkroj	9.2.1.1 Študije ni treba izvesti, če je snov anorganska.

Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije.

ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 10 TON ALI VEČ ( 52 )

Stolpec 1 te priloge določa zahtevane standardne informacije za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količini 10 ton ali več v skladu s členom 12(1)(c). Informacije, ki se zahtevajo v stolpcu 1 te priloge, v skladu s tem dopolnjujejo tiste, ki se zahtevajo v stolpcu 1 Priloge VII. Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi se lahko zahtevane standardne informacije opustijo, nadomestijo z drugimi informacijami, zagotovijo na drugi stopnji ali se kako drugače prilagodijo. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.

Poleg teh posebnih pravil lahko registracijski zavezanec prilagodi zahtevane standardne informacije iz stolpca 1 te priloge v skladu s splošnimi pravili iz Priloge XI. Tudi v tem primeru registracijski zavezanec jasno navede razloge za vsako odločitev o prilagoditvi standardnih informacij pod ustreznimi naslovi v registracijski dokumentaciji, in pri tem navede ustrezno(-a) posebno(-a) pravilo(-a) iz stolpca 2 ali iz Priloge XI ( 53 ).

Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se testiranju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo jedkost. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategiji testiranja.

Kadar za določene končne točke informacije niso zagotovljene iz razlogov, ki niso navedeni v stolpcu 2 te priloge ali v Prilogi XI, se to dejstvo in razlogi prav tako jasno navedejo.

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
▼M36
8.1 Jedkost za kožo/draženje kože	8.1 O študiji in vivo za jedkost za kožo/draženje kože se razmisli samo v primeru, če se študije in vitro iz točk 8.1.1 in 8.1.2 v Prilogi VII ne uporabljajo ali rezultati teh študij niso zadostni za razvrstitev in oceno tveganja. Študije ni treba izvesti, če: — je snov močna kislina (pH ≤ 2,0) ali baza (pH ≥ 11,5) ali — je snov samovnetljiva na zraku oziroma v stiku z vodo ali vlago pri sobni temperaturi ali — je snov razvrščena kot akutno strupena pri stiku s kožo (kategorije 1) ali — študija akutne strupenosti pri stiku s kožo ne kaže draženja kože do mejne ravni odmerka (2 000 mg/kg telesne mase).
8.2 Hude poškodbe oči/draženje oči	8.2 O študiji in vivo za jedkost za oči/draženje oči se razmisli samo v primeru, če se študija(-e) in vitro iz točke 8.2.1 v Prilogi VII ne uporablja(-jo) ali rezultati te(-h) študij(-e) niso zadostni za razvrstitev in/ali oceno tveganja. Študije ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka za kožo, ali — je snov močna kislina (pH ≤ 2,0) ali baza (pH ≥ 11,5), ali — je snov samovnetljiva na zraku oziroma v stiku z vodo ali vlago pri sobni temperaturi.
▼C1
8.4 Mutagenost
8.4.2 Študija citogenetičnosti in vitro v celicah sesalcev ali mikronukleusna študija in vitro	8.4.2 Običajno študije ni treba izvesti: — če so na voljo ustrezni podatki iz testa citogenetičnosti in vivo, ali ►M3 — če je za snov znano, da je rakotvorna iz kategorij 1A ali 1B, ali mutagena za zarodne celice iz kategorij 1A, 1B ali 2. ◄
8.4.3 Študija genske mutacije in vitro v celicah sesalcev, če so bili rezultati v oddelku 8.4.1 Priloge VII in oddelku 8.4.2 Priloge VIII negativni.	8.4.3 Študije običajno ni treba izvesti, če so na voljo primerni podatki iz zanesljivega testa genske mutacije pri sesalcih in vivo.
	8.4 Če so rezultati katere koli študije genotoksičnosti iz prilog VII ali VIII pozitivni, je treba upoštevati primerne študije mutagenosti in vivo.
▼M36
8.5 Akutna strupenost	8.5 Študije oziroma študij običajno ni treba izvesti, če: — je snov razvrščena kot jedka za kožo. Za snovi razen plinov se informacije iz točk 8.5.2 do 8.5.3 zagotovijo za izpostavljenost pri zaužitju (Priloga VII, 8.5.1) in vsaj še en način izpostavljenosti. Izbira drugega načina bo odvisna od narave snovi in verjetnega načina izpostavljenosti ljudi. Če obstaja le en način izpostavljenosti, je treba zagotoviti informacije zgolj za ta način.
8.5.2 Pri vdihavanju	8.5.2 Testiranje pri vdihavanju je ustrezno, če je izpostavljenost ljudi pri vdihavanju verjetna ob upoštevanju parnega tlaka snovi in/ali možnosti izpostavljenosti aerosolom, delcem ali kapljicam, ki jih je mogoče vdihniti.
8.5.3 V stiku s kožo	8.5.3 Testiranje v stiku s kožo je ustrezno, če: 1. je vdihavanje snovi malo verjetno in 2. je verjeten stik s kožo pri proizvodnji in/ali uporabi in 3. fizikalno-kemijske in toksikološke lastnosti kažejo na možnost znatne absorpcije skozi kožo. Testiranja v stiku s kožo ni treba izvesti, če: — snov ne izpolnjuje meril za razvrstitev kot akutno strupena ali STOT SE z izpostavljenostjo pri zaužitju in — pri študijah in vivo z izpostavljenostjo kože niso bili opaženi sistemski učinki (npr. draženje kože, preobčutljivost kože) ali se – v primeru odsotnosti študije in vivo – z izpostavljenostjo pri zaužitju na podlagi pristopov, ki ne temeljijo na preskušanju (npr. navzkrižno branje, študije QSAR), ne pričakujejo nobeni sistemski učinki po izpostavljenosti kože.
▼C1
8.6 Strupenost pri ponovljenih odmerkih
8.6.1 Študija kratkodobne strupenosti pri ponovljenih odmerkih (28 dni), ena vrsta, moški in ženski spol, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi.	8.6.1 Študije kratkodobne strupenosti (28 dni) ni treba izvesti, če: — je na voljo zanesljiva študija subkronične (90 dni) ali kronične strupenosti, pod pogojem, da so bile uporabljene ustrezne vrste, odmerek, topilo in način vnosa, ali — je snov podvržena takojšnjemu razpadanju in je na voljo dovolj podatkov o produktih razpada, ali — je mogoče izključiti izpostavljenost ljudi v skladu s Prilogo XI (oddelek 3). Ustrezen način se izbere na podlagi naslednjega: Testiranje v stiku s kožo je ustrezno, če: (1) je vdihavanje snovi malo verjetno; in (2) je verjeten stik s kožo pri proizvodnji in/ali uporabi; in (3) fizikalno-kemijske in toksikološke lastnosti kažejo na možnost povečane absorpcije skozi kožo. Testiranje pri vdihavanju je ustrezno, če izpostavljenost ljudi pri vdihavanju verjetna ob upoštevanju parnega tlaka snovi in/ali možnosti izpostavljenosti aerosolom, delcem ali kapljicam, ki jih je mogoče vdihniti. Registracijski zavezanec predlaga študijo subkronične strupenosti (90 dni) (Priloga IX, 8.6.2), če pogostost in trajanje izpostavljenosti ljudi kažeta, da je primerna dolgodobna študija; in je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: — drugi razpoložljivi podatki kažejo, da ima snov lahko nevarno lastnost, ki je ni mogoče odkriti v študiji kratkodobne strupenosti, ali — ustrezno oblikovane toksikokinetične študije odkrivajo kopičenje snovi ali njenih metabolitov v nekaterih tkivih ali organih, ki jih mogoče ne bi odkrili v študiji kratkodobne strupenosti, vendar bi lahko povzročili škodljive učinke po daljši izpostavljenosti. Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje študije ali pa jih lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41 v primeru, če: — ni mogoče opredeliti NOAEL v 28- ali 90-dnevni študiji, razen če je razlog za nezmožnost opredelitve NOAEL odsotnost škodljivih strupenih učinkov, ali — strupenost vzbuja posebno zaskrbljenost (npr. resni/hudi učinki), ali — so razpoložljivi dokazi za indikacije učinka neustrezni za toksikološki opis in/ali opredelitev tveganja; v takih primerih je mogoče primerneje izvajati posebne toksikološke študije, ki so oblikovane za raziskovanje teh učinkov (npr. imunotoksičnost, nevrotoksičnost), ali — način izpostavljenosti, uporabljen v začetni študiji strupenosti pri ponovljenih odmerkih, ni bil primeren glede pričakovanega načina izpostavljenosti ljudi in ekstrapolacije z enega načina na drugega ni mogoče izvesti, ali — obstaja posebna zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenostjo (npr. uporaba v izdelkih za široko potrošnjo, ki vodi k ravnem izpostavljenosti blizu ravnem odmerka, pri katerem se strupenost za ljudi lahko pričakuje), ali — učinki, dokazani pri snoveh, ki so v molekulski strukturi jasno povezane s preučevano snovjo, niso bili odkriti v 28- ali 90-dnevni študiji.
8.7 Strupenost za razmnoževanje
8.7.1 Preverjanje strupenosti za razmnoževanje/razvoj, ena vrsta (OECD 421 ali 422), če iz razpoložljivih informacij ni dokazov o strukturno sorodnih snoveh, iz ocen (Q)SAR ali metod in vitro, da bi lahko bila snov strupena za razvoj.	►M29 8.7.1 Takšne študije ni treba izvesti, če: — je znano, da je snov genotoksično rakotvorna in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je znano, da je snov mutagen zarodnih celic in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je mogoče izključiti izpostavljenost ljudi v skladu z oddelkom 3 Priloge XI ali — obstaja študija strupenosti za prenatalni razvoj (oddelek 8.7.2 Priloge IX), razširjena enogeneracijska študija strupenosti za razmnoževanje (metoda B.56, smernica za preskušanje OECD 443) (oddelek 8.7.3 Priloge IX) ali dvogeneracijska študija (metoda B.35, smernica za preskušanje OECD 416). Če je za snov znano, da ima škodljive posledice za plodnost, izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B: škoduje lahko plodnosti (H360F), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba razmisliti o preskušanju strupenosti za razvoj. Če je za snov znano, da povzroča strupenost za razvoj, izpolnjuje merila za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B: škoduje lahko nerojenemu otroku (H360D), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, ni potrebno nadaljnje preskušanje za strupenost za razvoj. Vendar pa je treba razmisliti o preskušanju učinkov na plodnost. V primerih, v katerih obstajajo resni pomisleki glede možnosti za škodljive učinke na plodnost ali razvoj, lahko registracijski zavezanec namesto študije preverjanja predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje (oddelek 8.7.3 Priloge IX) ali študijo strupenosti za prenatalni razvoj (oddelek 8.7.2 Priloge IX), kot je primerno. ◄
8.8 Toksikokinetika
8.8.1 Ocena toksikokinetičnega vedenja snovi v obsegu, ki ga je mogoče izpeljati iz ustreznih razpoložljivih informacij.

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
9.1.3 Testiranje kratkodobne strupenosti za ribe: Registracijski zavezanec lahko upošteva testiranje dolgodobne namesto kratkodobne strupenosti.	9.1.3 Študije ni treba izvesti, če: — olajševalni dejavniki kažejo na majhno verjetnost pojava strupenosti za vodno okolje, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna; ali ni verjetno, da bo snov prešla biološke membrane, ali — je na razpolago študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za ribe. Upošteva se testiranje dolgodobne strupenosti za vodno okolje, kakor je opisano v Prilogi IX, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po preiskavi nadaljnjih učinkov na vodne organizme. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti. Študija dolgodobne strupenosti za vodno okolje za ribe (Priloga IX, oddelek 9.1.6) se upošteva, če je snov v vodi slabo topna.
9.1.4 Preskušanje inhibicije respiracij aktivnega blata	9.1.4 Študije ni treba izvesti, če: — ni emisij na čistilno napravo, ali — olajševalni dejavniki kažejo na majhno verjetnost pojava mikrobiološke strupenosti, na primer, če je snov v vodi zelo slabo topna, ali — se ugotovi, da je snov takoj biološko razgradljiva in so uporabljene testne koncentracije v območju koncentracij, ki jih je mogoče pričakovati v dotoku na čistilno napravo. Študija se lahko nadomesti s testom zaviranja nitrifikacije, če razpoložljivi podatki kažejo, da je snov verjetno zaviralec mikrobiološke rasti ali funkcije, zlasti nitrifikacijskih bakterij.
9.2 Razkroj	9.2 Upošteva se nadaljnje preskušanje razkroja, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi razkroja snovi. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti.
9.2.2 Abiotičen
9.2.2.1 Hidroliza kot funkcija pH.	9.2.2.1 Študije ni treba izvesti, če: — je snov takoj biološko razgradljiva, ali — je snov v vodi težko topna.
9.3 Usoda in obnašanje v okolju
9.3.1 Screening adsorpcije/desor pcije	9.3.1 Študije ni treba izvesti, če: — se na podlagi fizikalno-kemijskih lastnosti lahko pričakuje, da bo imela snov nizek adsorpcijski potencial (npr. snov ima majhen porazdelitveni koeficient oktanol/voda), ali — snov in njeni zadevni razkrojni produkti hitro razpadejo.

ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 100 TON ALI VEČ ( 54 )

Na ravni te priloge mora v skladu s členom 12(1)(d) registracijski zavezanec predložiti predlog in časovni razpored za izpolnjevanje zahtev po informacijah te priloge.

Stolpec 1 te priloge določa zahtevane standardne informacije za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količini 100 ton ali več v skladu s členom 12(1)(d). Informacije, ki se zahtevajo v stolpcu 1 te priloge, v skladu s tem dopolnjujejo tiste, ki se zahtevajo v stolpcu 1 prilog VII in VIII. Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi lahko registracijski zavezanec predlaga opustitev zahtevanih standardnih informacij, njihovo nadomestitev z drugimi informacijami, zagotovitev na kasnejši stopnji ali prilagoditev na drugačen način. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje predložitev prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.

Poleg teh posebnih pravil lahko registracijski zavezanec predlaga prilagoditev zahtevanih standardnih informacij iz stolpca 1 te priloge v skladu s splošnimi pravili iz Priloge XI. Tudi v tem primeru registracijski zavezanec jasno navede razloge za vsako odločitev o predlogu prilagoditve standardnih informacij pod ustreznimi naslovi v registracijski dokumentaciji in pri tem navede ustrezno(-a) posebno(-a) pravilo(-a) iz stolpca 2 ali iz Priloge XI ( 55 ).

Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se testiranju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo korozijo. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategiji testiranja.

Kadar se za določene končne točke predlaga, da se informacije ne zagotovijo zaradi drugih razlogov, ki niso navedeni v stolpcu 2 te priloge ali Prilogi XI, se prav tako jasno navede to dejstvo in razloge.

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
7.15 Stabilnost v organskih topilih in identiteta ustreznih produktov razkroja Se zahtevata le, če je ocenjeno, da je stabilnost snovi kritična.	7.15 Študije ni treba izvesti, če je snov anorganska.
7.16 Disociacijska konstanta	7.16 Študije ni treba izvesti, če: — je snov hidrolitsko nestabilna (razpolovna doba manj kot 12 ur) ali v vodi takoj oksidira, ali — testa zaradi znanstvenih razlogov ni mogoče opraviti, na primer, če analitična metoda ni dovolj občutljiva.
7.17 Viskoznost

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
	8.4 Če je rezultat vseh študij genotoksičnosti in vitro iz prilog VII ali VIII pozitiven in še ni razpoložljivih rezultatov iz študije in vivo, registracijski zavezanec predlaga ustrezno študijo genotoksičnosti somatske celice in vivo. Če je na voljo pozitiven rezultat študije somatske celice in vivo, naj se na podlagi razpoložljivih podatkov in toksikokinetičnih dokazov upošteva možnost mutagenosti zarodnih celic. Če jasnih zaključkov o mutagenosti zarodnih celic ni mogoče pridobiti, se izvedejo dodatne preiskave.
8.6 Strupenost pri ponovljenih odmerkih
8.6.1 Študija kratkodobne strupenosti pri ponovljenih odmerkih (28 dni), ena vrsta, moški in ženski spol, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi, razen če ni že zagotovljeno kot del zahtev iz Priloge VIII ali če so predlagani testi v skladu z oddelkom 8.6.2 te priloge. V tem primeru se oddelek 3 Priloge XI ne uporablja.
8.6.2 Študija subkronične strupenosti (90 dni), ena vrsta, glodalec, moški in ženski spol, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi.	8.6.2 Študije subkronične strupenosti (90 dni) ni treba izvesti, če: — je na voljo zanesljiva študija kratkodobne strupenosti (28 dni), ki kaže resne učinke strupenosti v skladu s kriteriji za razvrstitev snovi kot R48, za katero opazovana NOAEL-28 dni, z uporabo ustreznega dejavnika negotovosti, omogoča ekstrapolacijo proti NOAEL-90 dni za enak način izpostavljenosti, ali — je na voljo zanesljiva študija kronične strupenosti, pod pogojem, da so bile uporabljene ustrezne vrste in načini dajanja, ali — je snov podvržena takojšnjemu razpadanju in je na voljo dovolj podatkov o produktih razpada (za sistemske učinke in učinke na mestu vnosa), ali — snov ni reaktivna, topna in je ni mogoče vdihavati ter ne obstajajo dokazi absorpcije in strupenosti v 28-dnevnem „mejnem testu“, zlasti če je tak vzorec povezan z omejeno izpostavljenostjo ljudi. Ustrezen način se izbere na podlagi naslednjega: Testiranje v stiku s kožo je ustrezno, če: (1) je verjeten stik s kožo pri proizvodnji in/ali uporabi; in (2) fizikalno-kemijske lastnosti kažejo na pomemben delež absorpcije skozi kožo; in (3) je izpolnjen eden od naslednjih pogojev: — se strupenost opazi pri testu akutne dermalne toksičnosti pri nižjih odmerkih kakor pri testu oralne toksičnosti, ali — se pri študijah draženja kože in/ali oči opazijo sistemski učinki ali drugi dokazi absorpcije, ali — testi in vitro kažejo pomembno absorpcijo skozi kožo, ali — se za strukturno sorodne snovi ugotovi pomembna strupenost za kožo ali prodiranje skozi kožo. Testiranje z vdihavanjem je ustrezno, če: — izpostavljenost ljudi pri vdihavanju je verjetna ob upoštevanju parnega tlaka snovi in/ali možnost izpostavljenosti aerosolom, delcem ali kapljicam, ki jih je mogoče vdihniti. Registracijski zavezanec predlaga dodatne študije ali pa jih lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41 v primeru, da: — ni mogoče opredeliti NOAEL v 90-dnevni študiji, razen če je razlog za nezmožnost opredelitve NOAEL odsotnost škodljivih strupenih učinkov, ali — strupenost vzbuja posebno zaskrbljenost (npr. resni/hudi učinki), ali — so razpoložljivi dokazi za indikacije učinka neustrezni za toksikološki opis in/ali opredelitev tveganja. V teh primerih bi mogoče bilo tudi primerneje izvajati posebne toksikološke študije, ki so oblikovane za raziskavo teh učinkov (npr. imunotoksičnost, nevrotoksičnost), ali — če obstaja posebna zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenostjo (npr. uporaba v izdelkih za široko potrošnjo, ki vodi k ravnem izpostavljenosti blizu ravnem odmerka, pri katerih se strupenost za ljudi lahko pričakuje).
8.7 Strupenost za razmnoževanje	8.7 Študij ni treba izvesti, če: — je znano, da je snov genotoksično rakotvorna in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je znano, da je snov mutagen zarodnih celic in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je snov slabo toksikološko dejavna (pri nobenem razpoložljivem testu ni dokaza o strupenosti), se lahko iz toksikoloških podatkov dokaže, da ustrezni načini izpostavljenosti ne povzročajo nobene sistemske absorpcije (npr. koncentracije plazme/krvi pod mejo odkrivanja z uporabo občutljive metode ter odsotnost snovi in metabolitov snovi v urinu, žolču in izdihanem zraku) ter da ni izpostavljenosti ljudi ali ta ni bistvena. Če je za snov znano, da ima škodljive posledice za plodnost, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko plodnosti (H360F), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje strupenosti za razvoj. Če je za snov znano, da povzroča strupenost za razvoj, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko nerojenemu otroku (H360D), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje učinkov na plodnost.
8.7.2 Študija strupenosti za prenatalni razvoj, ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi (B.31 Uredbe Komisije o testnih metodah, določenih v členu 13(2) ali OECD 414).	8.7.2 Študija se v začetku izvede na eni vrsti. Odločitev o izvajanju študije na drugi vrsti pri tej ravni tonaže ali naslednji mora temeljiti na izidu prvega testa in vseh drugih ustreznih razpoložljivih podatkih.
▼M29
8.7.3 Razširjena enogeneracijska študija strupenosti za razmnoževanje (metoda B.56 iz uredbe Komisije o testnih metodah, kot je določeno v členu 13(3), ali smernica za preskušanje OECD 443), osnovna zasnova preskusa (kohorti 1A in 1B brez razširitve na generacijo F2), ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi, če študije strupenosti pri ponovljenih odmerkih (npr. 28- ali 90-dnevne študije, študije preverjanja v skladu s smernico za preskušanje OECD 421 ali 422), ki so na voljo, kažejo škodljive učinke na razmnoževalne organe ali tkiva ali razkrijejo druge pomisleke v zvezi s strupenostjo za razmnoževanje.	8.7.3 Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje z razširitvijo kohorte 1B na generacijo F2 ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če: (a) se snov uporablja na načine, ki privedejo do znatne izpostavljenosti potrošnikov ali poklicnih uporabnikov, med drugim ob upoštevanju izpostavljenosti potrošnikov snovem iz izdelkov, in (b) je izpolnjen kateri koli od naslednjih pogojev: — snov ima genotoksične učinke v preskusih mutagenosti somatskih celic in vivo, zaradi česar bi se lahko razvrstila kot mutagena snov iz kategorije 2, ali — obstajajo znaki, da notranji odmerek snovi in/ali katerega koli od njenih metabolitov doseže ustaljeno stanje v preskusnih živalih šele po daljši izpostavljenosti, ali — obstajajo znaki za enega ali več pomembnih načinov delovanja, povezanih z motnjami delovanja endokrinega sistema, iz razpoložljivih študij in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali. Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje, ki vključuje kohorti 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorto 3 (razvojna imunotoksičnost), ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če obstajajo posebni pomisleki glede (razvojne) nevrotoksičnosti ali (razvojne) imunotoksičnosti na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov: — obstoječe informacije o sami snovi iz zadevnih razpoložljivih pristopov in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali (npr. anomalije osrednjega živčnega sistema, dokazi škodljivih učinkov na živčni ali imunski sistem v študijah, ki se izvajajo na odraslih živalih ali živalih, ki so izpostavljene prenatalno), ali — posebni mehanizmi/načini delovanja snovi v povezavi z (razvojno) nevrotoksičnostjo in/ali (razvojno) imunotoksičnostjo (npr. inhibicija holinesteraze ali pomembne spremembe ravni ščitničnih hormonov, ki so povezane s škodljivimi učinki), ali — obstoječe informacije o učinkih, ki jih povzročajo snovi, ki so strukturno sorodne proučevani snovi, kar kaže na takšne učinke ali mehanizme/načine delovanja. Za razjasnitev pomislekov glede strupenosti za razvoj lahko registracijski zavezanec namesto kohort 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorte 3 (razvojna imunotoksičnost) razširjene enogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje predlaga druge študije razvojne nevrotoksičnosti in/ali razvojne imunotoksičnosti. Dvogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje (metoda B.35, smernica za preskušanje OECD 416), ki so se začele izvajati pred 13. marcem 2015, se štejejo za ustrezne za obravnavanje te zahteve po standardnih informacijah. Študija se izvede na eni vrsti. Prouči se lahko potreba po izvajanju študije na drugem sevu ali drugi vrsti pri tej ravni tonaže ali naslednji, odločitev pa mora temeljiti na izidu prvega preskusa in vseh drugih ustreznih razpoložljivih podatkih.
▼C1

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
9.1 Strupenost za vodno okolje	9.1 Registracijski zavezanec predlaga testiranje dolgodobne strupenosti, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po dodatni preiskavi učinkov na vodne organizme. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti.
9.1.5 Testiranje dolgodobne strupenosti na nevretenčarjih (najprimernejše vrste Daphnia) (razen če je že zagotovljena kot del zahtev Priloge VII)
9.1.6 Testiranje dolgodobne strupenosti na ribah (razen če je že zagotovljena kot del zahtev Priloge VIII) Treba je zagotoviti informacije za enega od naslednjih oddelkov: 9.1.6.1, 9.1.6.2 ali 9.1.6.3.
9.1.6.1 Test strupenosti za ribe v zgodnji fazi življenja (FELS)
9.1.6.2 Test kratkodobne strupenosti na zarodkih rib in ribji zalegi
9.1.6.3 Test rasti mladih rib
9.2 Razkroj	9.2 Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje testiranje biotičnega razkroja, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi razkroja snovi in njenih razkrojnih produktov. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti in lahko vsebuje simulacijsko preskušanje v ustreznem mediju (npr. voda, sediment ali tla).
9.2.1 Biotičen
9.2.1.2 Simulacijsko testiranje o dokončnem razkroju v površinski vodi	9.2.1.2 Študije ni treba izvesti, če: — so snovi v vodi težko topne, ali — če je snov takoj biološko razgradljiva.
9.2.1.3 Simulacijsko testiranje v tleh (za snovi z visoko zmožnostjo adsorpcije v tla)	9.2.1.3 Študije ni treba izvesti, če: — je snov takoj biološko razgradljiva, ali — neposredna in posredna izpostavljenost tal nista verjetni.
9.2.1.4 Simulacijsko preskušanje v usedlinah (za snovi z visoko zmožnostjo adsorpcije v usedline)	9.2.1.4 Študije ni treba izvesti, če: — je snov takoj biološko razgradljiva, ali — neposredna in posredna izpostavljenost usedline nista verjetni.
9.2.3 Identifikacija produktov razkroja	9.2.3 Razen če snov ni takoj biološko razgradljiva.
9.3 Usoda in obnašanje v okolju
9.3.2 Kopičenje snovi v vodnih vrstah, najprimerneje v ribi	9.3.2 Študije ni treba izvesti, če: — ima snov nizko zmožnost kopičenja v organizmih (na primer log Kow < 3) in/ali nizko zmožnost prehajanja skozi biološke membrane, ali — neposredna in posredna izpostavljenost vodnega prostora nista verjetni.
9.3.3 Nadaljnje informacije o adsorpciji/desorpciji, ki so odvisne od rezultatov študije, zahtevane v Prilogi VIII	9.3.3 Študije ni treba izvesti, če: — se na podlagi fizikalno-kemijskih lastnosti lahko pričakuje, da bo imela snov nizek adsorpcijski potencial (npr. snov ima nizek porazdelitveni koeficient oktanol/voda), ali — snov in njeni razkrojni produkti hitro razpadejo.
9.4 Učinki na kopenske organizme	9.4 Teh študij ni treba izvesti, če neposredna in posredna izpostavljenost tal nista verjetni. Za oceno izpostavljenosti organizmov v tleh se v odsotnosti podatkov o strupenosti za organizme v tleh lahko uporabi metoda uravnotežene porazdelitve. Izbira ustreznih testov je odvisna od izida ocene kemijske varnosti. Predvsem za snovi, ki imajo visoko zmožnost adsorpcije v tla ali so zelo obstojne, upošteva registracijski zavezanec testiranje dolgodobne namesto kratkodobne strupenosti.
9.4.1 Kratkodobna strupenost za nevretenčarje
9.4.2 Učinki na mikroorganizme v tleh
9.4.3 Kratkodobna strupenost za rastline

Opis analitičnih metod se zagotovi na zahtevo, in sicer za ustrezna področja, za katera so bile izvedene študije z uporabo zadevnih analitičnih metod. Če analitične metode niso na voljo, se to utemelji.

ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 000 TON ALI VEČ ( 56 )

Na ravni te priloge mora v skladu s členom 12(1)(e) registracijski zavezanec predložiti predlog in časovni razpored za izpolnjevanje zahtev po informacijah te priloge.

Stolpec 1 te priloge določa zahtevane standardne informacije za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količini 1 000 ton ali več v skladu s členom 12(1)(e). Informacije, ki se zahtevajo v stolpcu 1 te priloge, v skladu s tem dopolnjujejo tiste, ki se zahtevajo v stolpcu 1 prilog VII, VIII in IX. Zagotovijo se vse druge ustrezne in razpoložljive fizikalno-kemijske, toksikološke in ekotoksikološke informacije. Stolpec 2 te priloge navaja posebna pravila, v skladu s katerimi lahko registracijski zavezanec predlaga opustitev zahtevanih standardnih informacij, njihovo nadomestitev z drugimi informacijami, zagotovitev na kasnejši stopnji ali prilagoditev na drugačen način. Če so izpolnjeni pogoji, pod katerimi stolpec 2 te priloge dovoljuje predložitev prilagoditve, registracijski zavezanec to dejstvo in razloge za vsako prilagoditev jasno navede pod ustreznim naslovom v registracijski dokumentaciji.

Pred izvedbo novih testov za določitev lastnosti iz te priloge se najprej ocenijo vsi razpoložljivi podatki in vitro in in vivo, obstoječi podatki, ki veljajo za ljudi, podatki iz veljavnih ocen (Q)SAR in podatki, pridobljeni iz strukturno sorodnih snovi (pristop navzkrižnega branja). Izogiba se testiranju in vivo z jedkimi snovmi pri ravneh koncentracije/odmerka, ki povzročajo korozijo. Pred testiranjem naj se poleg te priloge upoštevajo tudi dodatna navodila o strategiji testiranja.

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
	8.4 Če je rezultat katere izmed študij genotoksičnosti in vitro iz prilog VII ali VIII pozitiven, je lahko nujen drugi test na somatskih celicah in vivo, odvisno od kakovosti in pomembnosti razpoložljivih podatkov. Če je na voljo pozitiven rezultat študije somatske celice in vivo, naj se na podlagi razpoložljivih podatkov in toksikokinetičnih dokazov upošteva možnost mutagenosti zarodnih celic. Upoštevajo se dodatne preiskave, če jasnih zaključkov o mutagenosti zarodnih celic ni mogoče pridobiti.
	8.6.3 Registracijski zavezanec lahko predlaga študijo dolgodobne ponovljene strupenosti (≥ 12 mesecev) ali jo lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41, če pogostost in trajanje izpostavljenosti ljudi kažeta, da je primerna dolgodobnejša študija in je bil izpolnjen eden od naslednjih pogojev: — v 28- ali 90-dnevni študiji so bili opaženi resni ali hudi učinki strupenosti, ki povzročajo posebno zaskrbljenost, pri katerih so razpoložljivi dokazi neustrezni za oceno strupenosti ali opredelitev tveganja, ali — učinki, dokazani pri snoveh, ki so v molekulski strukturi jasno povezani s preučevano snovjo, niso bili odkriti v 28- ali 90-dnevni študiji, ali — ima snov lahko nevarno lastnost, ki je ni mogoče odkriti v 90-dnevni študiji.
	8.6.4 Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje študije ali pa jih lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41 v primeru, če: — strupenost vzbuja posebno zaskrbljenost (npr. resni/hudi učinki), ali — so razpoložljivi dokazi za indikacije učinka neustrezni za toksikološki opis in/ali opredelitev tveganja; v teh primerih bi mogoče bilo tudi primerneje izvajati posebne toksikološke študije, ki so oblikovane za raziskavo teh učinkov (npr. imunotoksičnost, nevrotoksičnost), ali — če obstaja posebna zaskrbljenost v zvezi z izpostavljenostjo (npr. uporaba v izdelkih za široko potrošnjo, ki vodi k ravnem izpostavljenosti blizu ravnem odmerka, pri katerem lahko pričakujemo strupenost).
8.7 Strupenost za razmnoževanje	8.7 Študij ni treba izvesti, če: — je znano, da je snov genotoksično rakotvorna in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je znano, da je snov mutagen zarodnih celic in se izvajajo ustrezni ukrepi za obvladovanje tveganja, ali — je snov slabo toksikološko dejavna (pri nobenem razpoložljivem testu ni dokaza o strupenosti), se lahko iz toksikoloških podatkov dokaže, da ustrezni načini izpostavljenosti ne povzročajo nobene sistemske absorpcije (npr. koncentracije plazme/krvi pod mejo odkrivanja z uporabo občutljive metode ter odsotnost snovi in metabolitov snovi v urinu, žolču in izdihanem zraku) ter da ni izpostavljenosti ljudi ali ta ni bistvena. Če je za snov znano, da ima škodljive posledice za plodnost, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko plodnosti (H360F), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje strupenosti za razvoj. Če je za snov znano, da povzroča strupenost za razvoj, izpolnjuje kriterije za razvrstitev kot strupena za razmnoževanje iz kategorij 1A ali 1B: škoduje lahko nerojenemu otroku (H360D), podatki, ki so na voljo, pa so zadostni, da se opravi groba ocena tveganja, takrat ni potrebno nadaljnje preskušanje za plodnost. Vendar pa je treba upoštevati preskušanje učinkov na plodnost.
8.7.2 Študija strupenosti za razvoj, ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi (OECD 414)
▼M29
8.7.3 Razširjena enogeneracijska študija strupenosti za razmnoževanje (metoda B.56 iz uredbe Komisije o testnih metodah, kot je določeno v členu 13(3), ali smernica za preskušanje OECD 443), osnovna zasnova preskusa (kohorti 1A in 1B brez razširitve na generacijo F2), ena vrsta, najprimernejši način vnosa, ob upoštevanju verjetnega načina izpostavljenosti ljudi, razen če ni že zagotovljeno kot del zahtev iz Priloge IX.	8.7.3 Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje z razširitvijo kohorte 1B na generacijo F2 ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če: (a) se snov uporablja na načine, ki privedejo do znatne izpostavljenosti potrošnikov ali poklicnih uporabnikov, med drugim ob upoštevanju izpostavljenosti potrošnikov snovem iz izdelkov, in (b) je izpolnjen kateri od naslednjih pogojev: — snov ima genotoksične učinke v preskusih mutagenosti somatskih celic in vivo, zaradi česar bi se lahko razvrstila kot mutagena snov iz kategorije 2, ali — obstajajo znaki, da notranji odmerek snovi in/ali katerega koli od njenih metabolitov doseže ustaljeno stanje v preskusnih živalih šele po daljši izpostavljenosti, ali — obstajajo znaki za enega ali več pomembnih načinov delovanja, povezanih z motnjami delovanja endokrinega sistema, iz razpoložljivih študij in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali. Registracijski zavezanec predlaga razširjeno enogeneracijsko študijo strupenosti za razmnoževanje, ki vključuje kohorti 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorto 3 (razvojna imunotoksičnost), ali pa jo lahko v skladu s členom 40 ali 41 zahteva Agencija, če obstajajo posebni pomisleki glede (razvojne) nevrotoksičnosti ali (razvojne) imunotoksičnosti na podlagi katerega koli od naslednjih razlogov: — obstoječe informacije o sami snovi iz zadevnih razpoložljivih pristopov in vivo ali pristopov, ki ne vključujejo živali (npr. anomalije osrednjega živčnega sistema, dokazi škodljivih učinkov na živčni ali imunski sistem v študijah, ki se izvajajo na odraslih živalih ali živalih, ki so izpostavljene prenatalno), ali — posebni mehanizmi/načini delovanja snovi v povezavi z (razvojno) nevrotoksičnostjo in/ali (razvojno) imunotoksičnostjo (npr. inhibicija holinesteraze ali pomembne spremembe ravni ščitničnih hormonov, ki so povezane s škodljivimi učinki), ali — obstoječe informacije o učinkih, ki jih povzročajo snovi, ki so strukturno sorodne proučevani snovi, kar kaže na takšne učinke ali mehanizme/načine delovanja. Za razjasnitev pomislekov glede strupenosti za razvoj lahko registracijski zavezanec namesto kohort 2A/2B (razvojna nevrotoksičnost) in/ali kohorte 3 (razvojna imunotoksičnost) razširjene enogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje predlaga druge študije razvojne nevrotoksičnosti in/ali razvojne imunotoksičnosti. Dvogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje (metoda B.35, smernica za preskušanje OECD 416), ki so se začele izvajati pred 13. marcem 2015, se štejejo za ustrezne za obravnavanje te zahteve po standardnih informacijah.
▼C1
8.9.1 Študija rakotvornosti	8.9.1 Registracijski zavezanec predlaga študijo rakotvornosti ali pa jo lahko zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41, če: — je uporaba snovi disperzivna ali obstaja dokaz o pogosti ali dolgotrajni izpostavljenosti ljudi, in ►M3 — je snov razvrščena kot mutagena za zarodne celice iz kategorije 2 ali obstaja dokaz iz študije(-) ponovljenih odmerkov, da snov lahko povzroči hiperplazijo in/ali preneoplastične spremembe. ◄ Če je snov razvrščena kot mutagena za zarodne celice iz kategorij 1A ali 1B, je privzeta domneva, da obstaja verjetnost genotoksičnega mehanizma za rakotvornost. Praviloma se v teh primerih preskušanje rakotvornosti ne zahteva.

STOLPEC 1 ZAHTEVANE STANDARDNE INFORMACIJE	STOLPEC 2 POSEBNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV IZ STOLPCA 1
9.2 Razkroj	9.2 Predlaga se nadaljnje preskušanje biotičnega razkroja, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi razkroja snovi in njenih razkrojnih produktov. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti in lahko vsebuje simulacijsko testiranje v ustreznem mediju (npr. voda, sediment ali tla).
9.2.1 Biotičen
9.3 Obstanek in obnašanje v okolju
9.3.4 Dodatne informacije o obstanku snovi in njenem obnašanju v okolju in/ali produktov razkroja	9.3.4 Registracijski zavezanec predlaga nadaljnje teste ali pa jih zahteva Agencija v skladu s členom 40 ali 41, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi obstanka snovi in njenega obnašanja v okolju. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti.
9.4 Učinki na kopenske organizme	9.4 Registracijski zavezanec predlaga testiranje dolgoročne strupenosti, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po dodatni preiskavi učinkov snovi in/ali produktov razkroja na kopenske organizme. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od izida ocene kemijske varnosti. Teh študij ni treba izvesti, če neposredna in posredna izpostavljenost tal nista verjetni.
9.4.4 Testiranje dolgodobne strupenosti na nevretenčarjih, razen če je že zagotovljeno kot del zahtev Priloge IX.
9.4.6 Testiranje dolgodobne strupenosti na rastlinah, razen če je že zagotovljeno kot del zahtev Priloge IX.
9.5.1 Dolgodobna strupenost za organizme v usedlinah	9.5.1 Registracijski zavezanec predlaga testiranje dolgodobne strupenosti, če ocena kemijske varnosti v skladu s Prilogo I kaže potrebo po nadaljnji preiskavi učinkov snovi in/ali ustreznih produktov razkroja na organizme v sedimentih. Izbira ustreznega(-ih) testa(-ov) je odvisna od rezultatov ocene kemijske varnosti.
9.6.1 Dolgodobna strupenost ali strupenost za razmnoževanje za ptice	9.6.1 Vsaka potreba po testiranju naj se podrobno preuči ob upoštevanju obširne podatkovne zbirke o sesalcih, ki je običajno na voljo pri teh ravneh tonaže.

SPLOŠNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV STANDARDNEGA REŽIMA TESTIRANJA IZ PRILOG VII DO X

Priloge VII do X določajo zahteve po informacijah za vse snovi, ki so proizvedene ali uvožene v količinah:

Poleg posebnih pravil iz stolpca 2 prilog VII do X sme registracijski zavezanec prilagoditi standardni režim testiranja v skladu s splošnimi pravili iz oddelka 1 te priloge. Med evalvacijo dokumentacije lahko Agencija oceni te prilagoditve standardnega režima preskušanja.

1.1.1 Podatki o fizikalno-kemijskih lastnostih iz testov, ki niso izvedeni v skladu z dobro laboratorijsko prakso (DLP) ali testnimi metodami iz člena 13(3)

Podatki se upoštevajo kot enakovredni podatkom, pridobljenim z ustreznimi testnimi metodami iz člena 13(3), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

1.1.2 Podatki o zdravju ljudi in okoljskih lastnostih iz testov, ki niso izvedeni v skladu z dobro laboratorijsko prakso (DLP) ali testnimi metodami iz člena 13(3)

Podatki se upoštevajo kot enakovredni podatkom, pridobljenim z ustreznimi testnimi metodami iz člena 13(3), če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Upoštevajo se historični podatki, ki se nanašajo na človeka, kot na primer epidemiološke študije na izpostavljenih populacijah, podatki o nezgodni ali poklicni izpostavljenosti ter klinične študije.

Zahtevnost podatkov za posebne učinke za zdravje ljudi je med drugim odvisna od vrste analize, zajetih parametrov, obsega in specifičnosti odziva ter posledično od predvidljivosti učinkov. Kriteriji za ocenjevanje primernosti podatkov vključujejo:

Iz več neodvisnih virov podatkov je mogoče dovolj zanesljivo domnevati/sklepati, da ima snov določene nevarne lastnosti ali pa teh nima, medtem ko se informacije samo iz vsakega posameznega vira štejejo kot nezadostne za podporo tega mnenja.

Dokazi iz uporabe novih testnih metod, ki še niso vključene med testne metode iz člena 13(3), ali mednarodne testne metode, ki jo kot enakovredno priznava Komisija ali Agencija, lahko dovolj zanesljivo kažejo na prisotnost ali odsotnost posebne nevarne lastnosti v snovi.

Kadar je na voljo dovolj zanesljivih dokazov za prisotnost ali odsotnost določene nevarne lastnosti:

Rezultati, pridobljeni iz veljavnih kvalitativnih ali kvantitativnih modelov razmerja med strukturo in aktivnostjo ((Q)SAR), lahko kažejo na prisotnost določene nevarne lastnosti ali njeno odsotnost. Rezultati iz (Q)SAR se lahko uporabijo namesto testiranja, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

Agencija v sodelovanju s Komisijo, državami članicami in zainteresiranimi stranmi oblikuje in zagotovi smernice pri ocenjevanju, kateri model (Q)SAR bo izpolnil te pogoje, ter zagotovi primere.

Rezultati, pridobljeni iz ustreznih metod in vitro, lahko kažejo prisotnost določene nevarne lastnosti ali so lahko pomembni za razumevanje mehanizmov, ki so lahko pomembni za oceno. Tu „ustrezno“ pomeni dovolj dobro razvito v skladu z mednarodno dogovorjenimi kriteriji za razvoj testov (npr. kriteriji Evropskega centra za validacijo alternativnih metod ECVAM za vstop testa v postopek pred validacijo). Odvisno od možnega tveganja je lahko za zadevne ravni tonaže potrebna takojšnja potrditev, ki zahteva testiranje za pridobitev več informacij, kakor so predvidene v prilogah VII ali VIII, ali predlagana potrditev, ki zahteva testiranje za pridobitev več informacij, kakor so predvidene v prilogah IX ali X.

Če rezultati, pridobljeni iz uporabe takšnih metod in vitro, ne pokažejo določene nevarne lastnosti, se ustrezni test pri ustrezni ravni tonaže vseeno izvede, da bi potrdili negativen rezultat, razen če se testiranje ne zahteva v skladu s prilogami od VII do X ali drugimi pravili iz te priloge.

Snovi, katerih fizikalno-kemijske, toksikološke ali ekotoksikološke lastnosti so lahko podobne ali sledijo urejenemu vzorcu kot rezultat strukturne podobnosti, se lahko upoštevajo kot skupina ali „kategorija“ snovi. Uporaba koncepta skupine zahteva, da je mogoče fizikalno-kemijske lastnosti, učinke za zdravje ljudi in učinke za okolje ali obstanek v okolju napovedati iz podatkov za referenčno snov znotraj skupine z interpolacijo na druge snovi v skupini (pristop navzkrižnega branja). Na ta način se izogne potrebi po testiranju vsake snovi za vsako končno točko. Agencija bo po posvetovanju z ustreznimi interesnimi skupinami in drugimi zainteresiranimi stranmi izdala navodila za tehnično in znanstveno utemeljeno metodologijo za združevanje snovi v skupine, in sicer dovolj zgodaj pred prvim rokom za registracijo snovi v postopnem uvajanju.

Če se uporablja koncept skupine, se snovi razvrščajo in označujejo na tej podlagi.

Testiranje za določeno končno točko se lahko opusti, če študije zaradi lastnosti snovi tehnično ni mogoče izvesti: npr. ni mogoče uporabiti zelo hlapljivih, visoko reaktivnih ali nestabilnih snovi, mešanje snovi z vodo lahko povzroči nevarnost požara ali eksplozije ali označevanje radioaktivnosti snovi, ki se zahtevajo v nekaterih študijah, ni mogoče. Vedno se upoštevajo navodila, ki so podana v testnih metodah v členu 13(3), zlasti o tehničnih omejitvah določene metode.

SPLOŠNE DOLOČBE ZA NADALJNJE UPORABNIKE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI

Namen te priloge je določiti, kako morajo nadaljnji uporabniki oceniti in dokumentirati, da so tveganja, izhajajoča iz snovi, ki jo (jih) uporabljajo, pod primernim nadzorom med njihovo uporabo, in sicer za uporabo, ki je varnostni list, ki so ga prejeli, ne vključuje, in da drugi uporabniki v nadaljevanju dobavne verige temu primerno lahko nadzorujejo tveganja. Ocena vsebuje življenjski krog snovi, od prejema nadaljnjega uporabnika za njegove lastne uporabe in opredeljene uporabe v nadaljevanju dobavne verige. Ocena upošteva uporabo snovi samostojno, v ►M3 zmesi ◄ ali izdelku.

Nadaljnji uporabnik pri oblikovanju ocene kemijske varnosti in izdelavi poročila o kemijski varnosti upošteva informacije, ki jih je prejel od dobavitelja kemikalije v skladu s členoma 31 in 32 te uredbe. Pri oceni kemijske varnosti se, kadar je to na voljo in primerno, upošteva ocena, izvršena v skladu z zakonodajo Skupnosti (npr. ocene tveganj, opravljene v skladu z Uredbo (EGS) št. 793/93) in bo izražena v poročilu o kemijski varnosti. Odstopanja od takšnih ocen se utemeljijo. Prav tako se lahko upoštevajo ocene, izvedene v skladu z drugimi mednarodnimi in nacionalnimi programi.

Postopek, ki ga opravi nadaljnji uporabnik pri oblikovanju ocene kemijske varnosti in izdelavi poročila o kemijski varnosti, je sestavljen iz treh korakov:

Nadaljnji uporabnik v skladu z oddelkom 5 Priloge I oblikuje predvidene scenarije izpostavljenosti za uporabe, ki jih varnostni list, ki ga je prejel, ne obravnava.

Če so po mnenju nadaljnjega uporabnika ocene nevarnosti in PBT, sporočene v varnostnem listu, ki ga je prejel, primerne, nadaljnje ocene nevarnosti ali PBT in vPvB niso potrebne. V tem primeru za opredelitev tveganja uporabi ustrezne informacije, ki jih je sporočil dobavitelj. To se navede v poročilu o kemijski varnosti.

Če nadaljnji uporabnik meni, da so ocene z varnostnega lista, ki ga je prejel, neustrezne, opravi ustrezne ocene v skladu z oddelki od 1 do 4 Priloge I, odvisno od njegovega primera.

V primerih, v katerih so po mnenju nadaljnjega uporabnika informacije poleg informacij, ki jih je zagotovil dobavitelj, nujne za izdelavo poročila o kemijski varnosti, jih nadaljnji uporabnik pridobi. Kadar se te informacije lahko pridobijo le s testiranjem na vretenčarjih, predloži Agenciji v skladu s členom 38 predlog strategije testiranja. Pojasni, zakaj meni, da so dodatne informacije nujne. Nadaljnji uporabnik med čakanjem na rezultate nadaljnjih testov v svojem poročilu o kemijski varnosti evidentira ukrepe za obvladovanje tveganj, katerih namen je obvladovati tveganja, ki jih je predvidel in se jih preiskuje.

Ob zaključku vseh dodatnih testiranj nadaljnji uporabnik revidira poročilo o kemijski varnosti in svoj varnostni list, če ga mora pripraviti, kakor je primerno.

Za vsak nov scenarij izpostavljenosti je treba opredeliti tveganje, kot je predpisano v oddelku 6 Priloge I. Opredelitev tveganja se predstavi v ustreznem poglavju poročila o kemijski varnosti in povzame v ustrezni rubriki ali ustreznih rubrikah na varnostnem listu.

Pri pripravi scenarija izpostavljenosti je treba določiti začetne predpostavke o delovnih pogojih in ukrepih za obvladovanje tveganj. Če iz začetnih predpostavk izhaja opredelitev tveganja, po kateri naj zdravje ljudi in okolje ne bi bila dovolj zaščitena, je nujno opraviti iterativni postopek ob spremembi enega ali več dejavnikov, dokler se ne dokaže, da je nadzor primeren. Zaradi tega se lahko zahteva ustvarjanje dodatnega tveganja ali podatki o izpostavljenosti ali ustrezna sprememba postopka, delovnih pogojev ali ukrepov za obvladovanje tveganj. Ponovitve se tako lahko opravijo med izdelavo in revizijo predvidenega scenarija (začetne) izpostavljenosti, ki vključuje razvijanje in izvajanje ukrepov za obvladovanje tveganja, in pripravo nadaljnjih informacij za izdelavo dokončnega predvidenega scenarija izpostavljenosti. Namen priprave nadaljnjih informacij je izdelati natančnejšo opredelitev tveganja, ki temelji na izboljšani oceni nevarnosti in/ali oceni izpostavljenosti.

Nadaljnji uporabnik izdela poročilo o kemijski varnosti, v katerem natančno navede svoje ocene kemijske varnosti in pri tem uporabi del B oddelkov 9 in 10 obrazca iz oddelka 7 Priloge I in drugih oddelkov tega obrazca, če je primerno.

Del A poročila o kemijski varnosti vključuje izjavo, da nadaljnji uporabnik za svoje lastne uporabe izvaja ukrepe za obvladovanje tveganja, ki so opisani v ustreznih predvidenih scenarijih izpostavljenosti, in da se ukrepi za obvladovanje tveganja, ki so opisani v predvidenih scenarijih izpostavljenosti, za opredeljene uporabe sporočajo naprej po dobavni verigi.

KRITERIJI ZA IDENTIFIKACIJO OBSTOJNIH SNOVI, SNOVI, KI SE KOPIČIJO V ORGANIZMIH, IN STRUPENIH SNOVI TER ZELO OBSTOJNIH SNOVI IN SNOVI, KI SE ZELO LAHKO KOPIČIJO V ORGANIZMIH

Priloga določa kriterije za identifikacijo obstojnih snovi, snovi, ki se kopičijo v organizmih, in strupenih snovi (snovi PBT) ter zelo obstojnih snovi in snovi, ki se zelo lahko kopičijo v organizmih, (snovi vPvB) ter informacije, ki jih je treba upoštevati za ovrednotenje lastnosti P (obstojnost), B (kopičenje v organizmih) in T (strupenost) posamezne snovi.

Za identifikacijo snovi PBT in snovi vPvB se uporabi določitev teže dokazov z uporabo presoje strokovnjakov, tako da se vse zadevne in razpoložljive informacije, navedene v oddelku 3.2, primerjajo s kriteriji, določenimi v oddelku 1. To se uporabi zlasti, kadar kriterijev, določenih v oddelku 1, ni mogoče neposredno uporabiti za razpoložljive informacije.

Določitev teže dokazov pomeni, da se vse razpoložljive informacije, povezane z identifikacijo snovi PBT ali vPvB, obravnavajo skupaj, na primer rezultati spremljanja in modeliranja, rezultati ustreznih preskusov in vitro, zadevni podatki o učinkih na živali, informacije o uporabi pristopa s kategorijami (razvrščanje v skupine, „read-across“), rezultati na podlagi (Q)SAR in podatki o izkušnjah ljudi, na primer podatki o poklicni izpostavljenosti in podatki iz podatkovnih baz o nesrečah, epidemiološke in klinične študije ter dobro dokumentirana poročila in opažanja o posameznih primerih. Kakovosti in doslednosti podatkov se pripiše ustrezna teža. Pri posamezni določitvi teže dokazov se zberejo razpoložljivi rezultati ne glede na to, kaj je mogoče iz vsakega od njih sklepati.

Informacije, ki se uporabljajo za namene ovrednotenja lastnosti PBT/vPvB, morajo temeljiti na podatkih, pridobljenih v ustreznih pogojih.

Identifikacija mora upoštevati tudi lastnosti PBT/vPvB zadevnih sestavin snovi in zadevnih snovi, ki nastanejo kot posledica pretvorbe in/ali razkroja.

Ta priloga se nanaša na vse organske snovi, vključno z organokovinskimi spojinami.

Snov, ki izpolnjuje kriterije obstojnosti (P – persistence), kopičenja v organizmih (B – bioaccumulation) in strupenosti (T – toxicity) iz oddelkov 1.1.1, 1.1.2 in 1.1.3, se šteje za snov PBT.

Snov izpolnjuje kriterij kopičenja v organizmih (B), če je biokoncentracijski faktor v vodnih vrstah večji od 2 000 .

Snov, ki izpolnjuje kriterije obstojnosti in kopičenja v organizmih iz oddelkov 1.2.1 in 1.2.2, se šteje za snov vPvB.

Snov izpolnjuje kriterij za lastnost „zelo obstojna“ (vP – very persistent) v vsakem od naslednjih primerov:

Snov izpolnjuje kriterij za lastnost, da se zelo lahko kopiči v organizmih (da je „zelo bioakumulativna“ – vB – very bioaccumulative), če je biokoncentracijski faktor v vodnih vrstah večji od 5 000 .

Za identifikacijo snovi PBT in vPvB v registracijski dokumentaciji upošteva registracijski zavezanec informacije, opisane v Prilogi I in oddelku 3 te priloge.

Če tehnična dokumentacija vsebuje za eno ali več končnih točk le informacije, zahtevane v prilogah VII in VIII, upošteva registracijski zavezanec informacije, pomembne za preverjanje lastnosti P, B ali T, v skladu z oddelkom 3.1 te priloge. Če rezultat preskusov, namenjenih preverjanju, ali druge informacije kažejo, da ima snov morda lastnosti PBT ali vPvB, pripravi registracijski zavezanec zadevne dodatne informacije v skladu z oddelkom 3.2 te priloge. V primeru, da bi priprava zadevnih dodatnih informacij zahtevala informacije, navedene v prilogah IX ali X, registracijski zavezanec predloži predlog za preskušanje. Kadar pogoji za obdelavo in uporabo snovi izpolnjujejo pogoje iz oddelka 3.2 (b) ali (c) Priloge XI, se lahko dodatne informacije izpustijo in potem se snov obravnava, kot da je navedena z lastnostmi PBT ali vPvB v registracijski dokumentaciji. Nobenih dodatnih informacij ni treba pripraviti za ovrednotenje lastnosti PBT/vPvB, če rezultati preskusov, namenjenih preverjanju, ali druge informacije ne opozarjajo na možnost obstoja lastnosti P ali B.

Pri pripravi dokumentacije za namene identifikacije snovi, navedenih v členu 57(d) in členu 57(e), se upoštevajo zadevne informacije iz registracijske dokumentacije in druge razpoložljive informacije v skladu z oddelkom 3.

3. INFORMACIJE, POMEMBNE ZA PREVERJANJE IN OVREDNOTENJE LASTNOSTI P, vP, B, vB in T

Naslednje informacije se morajo upoštevati za preverjanje lastnosti P, vP, B, vB in T v primerih, navedenih v drugem odstavku oddelka 2.1, in se lahko upoštevajo za preverjanje lastnosti P, vP, B, vB in T v okviru oddelka 2.2:

Naslednje informacije se upoštevajo za ovrednotenje lastnosti P, vP, B, vB and T, pri čemer se uporabi pristop na podlagi teže dokazov:

Vnos št.	Snov	Intrinzične lastnosti iz člena 57	Prehodne ureditve		Izvzete uporabe (kategorije uporab)	Roki za pregled
Vnos št.	Snov	Intrinzične lastnosti iz člena 57	Datum zadnje uporabe (1)	Datum poteka (2)	Izvzete uporabe (kategorije uporab)	Roki za pregled
1.	5-terc-butil-2,4,6-trinitro-m-ksilen (mošusov ksilen) št. EC: 201-329-4 št. CAS: 81-15-2	vPvB	21. februar 2013	21. avgust 2014	—	—
2.	4,4’-diaminodifenilmetan (MDA) št. EC: 202-974-4 št. CAS: 101-77-9	rakotvoren (skupina 1B)	21. februar 2013	21. avgust 2014	—	—
3.	Heksabromociklododekan (HBCDD) št. EC: 221-695-9, 247-148-4, št. CAS: 3194-55-6 25637-99-4 alfa-heksabromociklododekan št. CAS: 134237-50-6, beta-heksabromociklododekan št. CAS: 134237-51-7 gama-heksabromociklododekan št. CAS: 134237-52-8	PBT	21. februar 2014	21. avgust 2015	—	—
4.	Bis(2-etilheksil)ftalat (DEHP) št. EC: 204-211-0 št. CAS: 117-81-7	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. avgust 2013 ►M43 (*1) ◄	21. februar 2015 ►M43 (*2) ◄	Uporabe v stični ovojnini zdravil v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, Direktivo 2001/82/ES in/ali Direktivo 2001/83/ES.
5.	Benzil butil ftalat (BBP) št. EC: 201-622-7 št. CAS: 85-68-7	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. avgust 2013 ►M43 (*1) ◄	21. februar 2015 ►M43 (*2) ◄	Uporabe v stični ovojnini zdravil v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, Direktivo 2001/82/ES in/ali Direktivo 2001/83/ES.
6.	Dibutil ftalat (DBP) št. EC: 201-557-4 št. CAS: 84-74-2	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. avgust 2013 ►M43 (*1) ◄	21. februar 2015 ►M43 (*2) ◄	Uporabe v stični ovojnini zdravil v skladu z Uredbo (ES) št. 726/2004, Direktivo 2001/82/ES in/ali Direktivo 2001/83/ES.
▼M15
7.	Diizobutil ftalat (DIBP) št. ES: 201-553-2 št. CAS: 84-69-5	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. avgust 2013 ►M43 (*1) ◄	21. februar 2015 ►M43 (*2) ◄	—	—
8.	Diarzenov trioksid št. ES: 215-481-4 št. CAS: 1327-53-3	rakotvoren (skupina 1A)	21. november 2013	21. maj 2015	—	—
9.	Diarzenov pentaoksid št. ES: 215-116-9 št. CAS: 1303-28-2	rakotvoren (skupina 1A)	21. november 2013	21. maj 2015	—	—
10.	Svinčev kromat št. ES: 231-846-0 št. CAS: 7758-97-6	rakotvoren (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1A)	21. november 2013 ►M43 (*1) ◄	21. maj 2015 ►M43 (*2) ◄	—	—
11.	Svinčev sulfokromat rumeni (C.I. Pigment Yellow 34) št. ES: 215-693-7 št. CAS: 1344-37-2	rakotvoren (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1A)	21. november 2013 ►M43 (*1) ◄	21. maj 2015 ►M43 (*2) ◄	—	—
12.	Svinčev kromat molibdat sulfat rdeči (C. I. Pigment Red 104) št. ES: 235-759-9 št. CAS: 12656-85-8	rakotvoren (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1A)	21. november 2013 ►M43 (*1) ◄	21. maj 2015 ►M43 (*2) ◄
13.	Tris (2-kloroetil) fosfat (TCEP) št. ES: 204-118-5 št. CAS: 115-96-8	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. februar 2014	21. avgust 2015
14.	2,4-dinitrotoluen (2,4-DNT) št. ES: 204-450-0 št. CAS: 121-14-2	rakotvoren (skupina 1B)	21. februar 2014 ►M43 (*1) ◄	21. avgust 2015 ►M43 (*2) ◄
▼M22
15.	Trikloroetilen št. EC: 201-167-4 št. CAS: 79-01-6	rakotvoren (skupina 1B)	21. oktober 2014 ►M43 (*1) ◄	21. april 2016 ►M43 (*2) ◄	—	—
16.	Kromov trioksid št. EC: 215-607-8 št. CAS: 1333-82-0	rakotvoren (skupina 1A) mutagen (skupina 1B)	21. marec 2016 ►M43 (*1) ◄	21. september 2017 ►M43 (*2) ◄	—	—
17.	Kisline, pridobljene iz kromovega trioksida, in njihovi oligomeri skupina vključuje: kromovo kislino št. EC: 231-801-5 št. CAS: 7738-94-5 dikromovo kislino št. EC: 236-881-5 št. CAS: 13530-68-2 oligomere kromove in dikromove kisline št. EC: še ni določena št. CAS: še ni določena	rakotvoren (skupina 1B)	21. marec 2016 ►M43 (*1) ◄	21. september 2017 ►M43 (*2) ◄	—	—
18.	Natrijev dikromat št. EC: 234-190-3 št. CAS: 7789-12-0 10588-01-9	rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. marec 2016 ►M43 (*1) ◄	21. september 2017 ►M43 (*2) ◄	—	—
19.	Kalijev dikromat št. EC: 231-906-6 št. CAS: 7778-50-9	rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. marec 2016 ►M43 (*1) ◄	21. september 2017 ►M43 (*2) ◄	—	—
20.	Amonijev dikromat št. EC: 232-143-1 št. CAS: 7789-09-5	rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. marec 2016 ►M43 (*1) ◄	21. september 2017 ►M43 (*2) ◄
21.	Kalijev kromat št. EC: 232-140-5 št. CAS: 7789-00-6	rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B)	21. marec 2016 ►M43 (*1) ◄	21. september 2017 ►M43 (*2) ◄
22.	Natrijev kromat št. EC: 231-889-5 št. CAS: 7775-11-3	rakotvoren (skupina 1B) mutagen (skupina 1B) strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	21. marec 2016 ►M43 (*1) ◄	21. september 2017 ►M43 (*2) ◄
▼M28
23.	Formaldehid, oligomerni reakcijski produkti z anilinom (tehnični MDA) št. EC: 500-036-1 št. CAS: 25214-70-4	rakotvoren (skupina 1B)	22. februar 2016 ►M43 (*1) ◄	22. avgust 2017 ►M43 (*2) ◄	—	—
24.	Arzenova kislina št. EC: 231-901-9 št. CAS: 7778-39-4	rakotvoren (skupina 1A)	22. februar 2016	22. avgust 2017	—	—
25.	Bis (2-metoksietil) eter (diglim) št. EC: 203-924-4 št. CAS: 111-96-6	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	22. februar 2016 ►M43 (*1) ◄	22. avgust 2017 ►M43 (*2) ◄	—	—
26.	1,2-dikloretan (EDC) št. EC: 203-458-1 št. CAS: 107-06-2	rakotvoren (skupina 1B)	22. maj 2016	22. november 2017	—	—
27.	2,2′-diklor- 4,4′ -metilendianilin (MOCA) št. EC: 202-918-9 št. CAS: 101-14-4	rakotvoren (skupina 1B)	22. maj 2016 ►M43 (*1) ◄	22. november 2017 ►M43 (*2) ◄	—	—
28.	Dikromov tris(kromat) št. EC: 246-356-2 št. CAS: 24613-89-6	rakotvoren (skupina 1B)	22. julij 2017 ►M43 (*1) ◄	22. januar 2019 ►M43 (*2) ◄	—	—
29.	Stroncijev kromat št. EC: 232-142-6 št. CAS: 7789-06-2	rakotvoren (skupina 1B)	22. julij 2017 ►M43 (*1) ◄	22. januar 2019 ►M43 (*2) ◄	—	—
30.	Kalijev hidroksioktaoksodicinkat dikromat št. EC: 234-329-8 št. CAS: 11103-86-9	rakotvoren (skupina 1 A)	22. julij 2017 ►M43 (*1) ◄	22. januar 2019 ►M43 (*2) ◄	—	—
31.	Pentacink kromat oktahidroskid št. EC: 256-418-0 št. CAS: 49663-84-5	rakotvoren (skupina 1 A)	22. julij 2017 ►M43 (*1) ◄	22. januar 2019 ►M43 (*2) ◄	—	—
▼M43
32.	1-bromopropan (n-propil bromid) št. ES: 203-445-0 št. CAS: 106-94-5	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
33.	Diizopentilftalat št. ES: 210-088-4 št. CAS: 605-50-5	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
34.	1,2-benzendikarboksilna kislina, di-C6–8-razvejani alkilni estri, bogati s C7 št. ES: 276-158-1 št. CAS: 71888-89-6	strupena za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
35.	1,2-benzendikarboksilna kislina, di-C7–11-razvejani in nerazvejani alkilni estri št. ES: 271-084-6 št. CAS: 68515-42-4	strupena za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
36.	1,2-benzendikarboksilna kislina, dipentilester, razvejan in nerazvejan št. ES: 284-032-2 št. CAS: 84777-06-0	strupena za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
37.	Bis(2-metoksietil) ftalat št. ES: 204-212-6 št. CAS: 117-82-8	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
38.	Dipentilftalat št. ES: 205-017-9 št. CAS: 131-18-0	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
39.	N-pentil-izopentilftalat št. ES: — št. CAS: 776297-69-9	strupen za razmnoževanje (skupina 1B)	4. januar 2019	4. julij 2020	—	—
40.	Antracensko olje št. ES: 292-602-7 št. CAS: 90640-80-5	rakotvorno (skupina 1B) (*3), PBT, vPvB	4. april 2019	4. oktober 2020	—	—
41.	Smola, premogov katran, visokotemp. št. ES: 266-028-2 št. CAS: 65996-93-2	rakotvorna (skupina 1B), PBT, vPvB	4. april 2019	4. oktober 2020	—	—
42.	4-(1,1,3,3-tetrametilbutil)fenol, etoksiliran [zajema natančno opredeljene snovi in snovi UVCB, polimere in homologe] št. ES: — št. CAS: —	lastnosti endokrinih motilcev (člen 57(f) – okolje)	4. julij 2019	4. januar 2021	—	—
43.	4-nonilfenol, razvejan in nerazvejan, etoksiliran [snovi z nerazvejano in/ali razvejano alkilno verigo z 9 ogljikovimi atomi, ki se na 4. mestu kovalentno veže na fenol, etoksiliran, ki zajemajo snovi UVCB in natančno opredeljene snovi, polimere in homologe, ki vključujejo kateri koli posamezni izomer ali njihovo kombinacijo] št. ES: — št. CAS: —	lastnosti endokrinih motilcev (člen 57(f) – okolje)	4. julij 2019	4. januar 2021	—	—
▼C1
(1) Datum iz člena 58(1)(c)(ii) Uredbe (ES) št. 1907/2006. (2) Datum iz člena 58(1)(c)(i) Uredbe (ES) št. 1907/2006. (1) 1. september 2019 za uporabo snovi v proizvodnji nadomestnih delov za popravilo izdelkov, ki so se ali se bodo prenehali proizvajati pred datumom poteka, navedenem v vnosu za navedeno snov, kadar se je navedena snov uporabljala v proizvodnji navedenih izdelkov in izdelki brez navedenih nadomestnih delov ne morejo delovati, kot je predvideno, ter za uporabo snovi (kot take ali v zmesi) za popravilo takih izdelkov, kadar se je navedena snov, kot taka ali v zmesi, uporabljala v proizvodnji navedenih izdelkov in se izdelki lahko popravijo le z uporabo navedene snovi. (2) 1. marec 2021 za uporabo snovi v proizvodnji nadomestnih delov za popravilo izdelkov, ki so se ali se bodo prenehali proizvajati pred datumom poteka, navedenem v vnosu za navedeno snov, kadar se je navedena snov uporabljala v proizvodnji navedenih izdelkov in izdelki brez navedenih nadomestnih delov ne morejo delovati, kot je predvideno, ter za uporabo snovi (kot take ali v zmesi) za popravilo takih izdelkov, kadar se je navedena snov uporabljala v proizvodnji navedenih izdelkov in se izdelki lahko popravijo le z uporabo navedene snovi. (*3) Ne izpolnjuje meril za opredelitev kot rakotvorna snov, če vsebuje < 0,005 % (m/m) benzo[a]pirena (št. EINECS 200-028-5).

Ta priloga določa splošna načela za pripravo dokumentacije za predlog in utemeljitev:

Ustrezni deli Priloge I se uporabijo za metodologijo in obliko vsake dokumentacije v skladu s to prilogo.

Za vso dokumentacijo se upoštevajo vse ustrezne informacije iz registracijske dokumentacije in se lahko uporabijo druge razpoložljive informacije. Za informacije o nevarnosti, ki predhodno še niso bile predložene Agenciji, se v dokumentacijo vključi grobi povzetek študije.

2. Dokumentacija za identifikacijo snovi kot CMR, PBT, vPvB ali snovi, ki vzbuja enakovredno zaskrbljenost v skladu s členom 59

Predlog vključuje identiteto zadevne(-ih) snovi ter ali je predlagano, da se opredeli(-jo) kot PBT v skladu s členom 57(d), CMR v skladu s členom 57(a), (b) in (c), vPvB v skladu s členom 57(e) ali snov, ki vzbuja enakovredno zaskrbljenost v skladu s členom 57(f).

Dopolni se primerjava razpoložljivih informacij s kriteriji iz Priloge XIII za PBT v skladu s členom 57(d) in vPvB v skladu s členom 57(e) ali ocena nevarnosti in primerjava s členom 57(f) v skladu z ustreznimi deli oddelkov 1 do 4 Priloge I. To se dokumentira v obliki, ki je določena v delu B poročila o kemijski varnosti iz Priloge I.

Zagotovijo se razpoložljive informacije o uporabi in izpostavljenosti ter informacije o alternativnih snoveh in tehnikah.

Predlog vključuje identiteto snovi in predlagano(-e) omejitev(-ve) proizvodnje, dajanja v promet ali uporab(-e) ter povzetek utemeljitve.

Opišejo se tveganja, ki jih bo omejitev obravnavala, na podlagi ocene nevarnosti in tveganj v skladu z ustreznimi deli Priloge I ter se dokumentirajo v obliki, ki je določena v delu B te priloge za poročilo o kemijski varnosti.

Zagotovi se dokaz, da izvajani ukrepi za obvladovanje tveganja (vključno s tistimi, ki so opredeljeni v registracijah v okviru členov 10 do 14) ne zadostujejo.

Socialno-ekonomski vplivi predlagane omejitve se smejo preučiti z ozirom na Prilogo XVI. V ta namen se dejanske koristi predlagane omejitve za zdravje ljudi in okolje lahko primerjajo z njenimi dejanskimi stroški, ki jih povzroči proizvajalcem, uvoznikom, nadaljnjim uporabnikom, distributerjem, potrošnikom ter družbi kot celoti.

V dokumentacijo so vključene informacije o posvetovanju zainteresiranih strani in o tem, kako so bila upoštevana njihova stališča.

Ta priloga navaja informacije, ki jih lahko upoštevajo predlagatelji socialno-ekonomske analize (SEA) z vlogo za avtorizacijo, kakor je navedeno v členu 62(5)(a), ali v povezavi s predlagano omejitvijo, kakor je navedeno v členu 69(6)(b).

Agencija pripravi navodila za pripravo socialno-ekonomskih analiz. Socialno-ekonomske analize ali prispevki k tem analizam se predložijo v obliki, ki jo določi Agencija v skladu s členom 111.

Vendar pa je vlagatelj za avtorizacijo odgovoren za raven podrobnosti in področje uporabe SEA ali prispevkov k tej analizi; v primeru predlagane omejitve je za to odgovorna zainteresirana stran. Zagotovljene informacije lahko na vsaki stopnji obravnavajo socialno-ekonomske vplive.

OMEJITVE PROIZVODNJE, DAJANJA V PROMET IN UPORABE NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ZMESI IN IZDELKOV

Stolpec 1

Oznaka snovi, skupine snovi ali zmesi

Stolpec 2

Pogoji omejitve

1. Poliklorirani terfenili (PCT)

Se ne dajejo v promet ali uporabljajo:

— kot snovi,

— v zmeseh, vključno z odpadnimi olji, ali v opremi z vsebnostjo PCT višjo od 50 mg/kg (0,005 masnega %).

2. Kloroetilen (vinil klorid)

Št. CAS 75-01-4

Št. ES 200-831-0

Se ne uporablja kot potisni plin za razprševanje aerosolov za kateri koli namen.

Aerosolni razpršilniki, ki vsebujejo snov kot potisni plin, se ne dajejo v promet.

▼M6

►M3
3.  Tekoče snovi ali zmesi, ►M3 ki se štejejo za nevarne v skladu z Direktivo 1999/45/ES ◄ ali izpolnjujejo kriterije za razvrstitev v katerega koli od naslednjih razredov ali kategorij nevarnosti iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008:
(a)  razredi nevarnosti 2.1 do 2.4, 2.6 in 2.7, 2.8 vrste A in B, 2.9, 2.10, 2.12, 2.13 iz kategorij 1 in 2, 2.14 iz kategorij 1 in 2, 2.15 vrste A do F;
(b)  razredi nevarnosti 3.1 do 3.6, 3.7 (škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj), 3.8 (razen narkotičnih učinkov), 3.9 in 3.10;
(c)  razred nevarnosti 4.1;
(d)  razred nevarnosti 5.1. ◄

1. Ne uporabljajo se v:

— okrasnih izdelkih, namenjenih za dajanje svetlobe ali barvnih učinkov z različnimi fazami, na primer v okrasnih svetilkah in pepelnikih,

— trikih in šalah,

— igrah za enega ali več udeležencev ali katerem koli izdelku, namenjenem za uporabo kot takem, četudi samo za okrasne namene.

2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

3. Ne dajejo se v promet, če vsebujejo barvilo, razen če je to potrebno iz davčnih razlogov, ali parfum ali oboje, če:

— se lahko uporabljajo kot gorivo za okrasne svetilke na olje, namenjene širši javnosti, ter

— pomenijo tveganje pri vdihavanju in so označeni z oznako R65 ali H304.

4. Okrasne svetilke na olje, namenjene širši javnosti, se ne dajejo v promet, če niso v skladu z Evropskim standardom za okrasne svetilke na olje (EN 14059), ki ga je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN).

5. Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da so pred dajanjem v promet izpolnjene naslednje zahteve:

(a) olja za svetilke z oznako R65 ali H304, namenjena širši javnosti, so vidno, čitljivo in neizbrisno označena, kot sledi: „Svetilke, napolnjene s to tekočino, hraniti zunaj dosega otrok.“ in od 1. decembra 2010„Samo požirek olja za svetilke ali celo sesanje stenja svetilke lahko povzroči smrtno nevarno poškodbo pljuč.“

(b) tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304, namenjene širši javnosti, so od 1. decembra 2010 vidno, čitljivo in neizbrisno označene, kot sledi: „Samo požirek tekočine za prižiganje žara lahko povzroči smrtno nevarno poškodbo pljuč“;

(c) olja za svetilke in tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304, namenjena širši javnosti, so od 1. decembra 2010 pakirana v črnih neprosojnih posodah, ki ne presegajo 1 litra.

6. Komisija najpozneje 1. junija 2014 od Evropske agencije za kemikalije zahteva pripravo dokumentacije v skladu s členom 69 te uredbe, da se po potrebi prepovejo tekočine za prižiganje žara in gorivo za okrasne svetilke z oznako R65 ali H304, namenjeni širši javnosti.

7. Fizične ali pravne osebe, ki dajo prvič v promet olja za svetilke in tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304, od 1. decembra 2011 in nato vsako leto pristojnemu organu zadevne države članice zagotovijo podatke o alternativah za olja za svetilke in tekočine za prižiganje žara z oznako R65 ali H304. Države članice dajo navedene podatke na voljo Komisiji.

▼M5

4. Tris (2,3-dibromopropil) fosfat

Št. CAS 126-72-7

1. Se ne uporablja za tekstilne izdelke, kot so oblačila, spodnja oblačila in perilo, ki so namenjeni stiku s kožo.

2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

5. Benzen

Št. CAS 71-43-2

Št. ES 200-753-7

1. Se ne uporablja v igračah ali delih igrač, kadar koncentracija prostega benzena presega 5 mg/kg (0,0005 %) mase igrače ali dela igrače.

2. Igrače ali deli igrač, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

3. Se ne daje v promet ali uporablja:

— kot snov,

— kot sestavina drugih snovi ali v zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %.

4. Odstavek 3 pa se ne uporablja za:

(a)  motorna goriva, zajeta z Direktivo 98/70/ES;
(b)  snovi in zmesi za uporabo v industrijskih postopkih, ki ne dopuščajo emisije benzena v količinah, ki presegajo količine, določene v obstoječi zakonodaji; ►M33
(c)  zemeljski plin, ki se daje v promet za uporabo s strani potrošnikov, pod pogojem, da koncentracija benzena ostane pod 0,1 vol. %. ◄

6. Azbestna vlakna

(a) Krokidolit

Št. CAS 12001-28-4

(b) Amozit

Št. CAS 12172-73-5

Št. CAS 77536-67-5

(d) Aktinolit

Št. CAS 77536-66-4

(e) Tremolit

Št. CAS 77536-68-6

(f) Krizotil

Št. CAS 12001-29-5

Št. CAS 132207-32-0

►M37
1.  Proizvodnja, dajanje v promet ter uporaba teh vlaken in izdelkov in mešanic, ki so jim bila ta vlakna namenoma dodana, so prepovedani.
Če pa je za uporabo diafragem, ki vsebujejo krizotil, za naprave za elektrolizo, ki so v uporabi 13. julija 2016, država članica odobrila izvzetje v skladu s to različico tega odstavka z veljavnostjo do navedenega datuma, se prvi pododstavek do 1. julija 2025 ne uporablja za uporabo takih diafragem ali krizotila, ki se uporablja izključno za vzdrževanje takih diafragem, v navedenih napravah, če so pri uporabi upoštevani pogoji za dovoljenje, določeni v skladu z Direktivo 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta (17).
Nadaljnji uporabnik, ki ima korist od takega izvzetja, vsako koledarsko leto do 31. januarja državi članici, v kateri se nahaja zadevna naprava za elektrolizo, pošlje poročilo z navedbo količine krizotila, ki se uporablja v diafragmah v skladu z izvzetjem. Država članica kopijo poročila posreduje Evropski komisiji.
Če država članica zaradi zaščite zdravja in varnosti delavcev od nadaljnjih uporabnikov zahteva, da spremljajo krizotil v zraku, se rezultati spremljanja vključijo v poročilo. ◄
2.  Uporaba izdelkov, ki vsebujejo azbestna vlakna iz odstavka 1, ki so že bila vgrajena in/ali že v uporabi pred 1. januarjem 2005, sta še naprej dovoljena do njihove odstranitve ali do konca njihove življenjske dobe. Vendar lahko države članice iz razlogov varovanja zdravja omejijo, prepovejo ali določijo posebne pogoje za uporabo takšnih izdelkov, preden se jih odstrani ali preden se izteče njihova življenjska doba.
Države članice lahko pod posebnimi pogoji, ki zagotavljajo visoko raven varovanja zdravja ljudi, dovolijo dajanje v promet izdelkov v celoti, ki vsebujejo azbestna vlakna iz odstavka 1, ki so že bila vgrajena in/ali že v uporabi pred 1. januarjem 2005. Države članice sporočijo te nacionalne ukrepe Komisiji do 1. junija 2011. Komisija da te informacije na voljo javnosti.
3.  Brez poseganja v uporabo drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi se dajanje v promet ter uporaba izdelkov, ki ta vlakna vsebujejo, kakor je dovoljeno v skladu z zgoraj navedenimi izjemami, dovoli le, če dobavitelji zagotovijo, da so izdelki, preden se jih da v promet, označeni v skladu z Dodatkom 7 te priloge.

7. Tris(aziridinil)fosfinoksid

Št. CAS 545-55-1

Št. ES 208-892-5

1. Se ne uporablja za tekstilne izdelke, kot so oblačila, spodnja oblačila in perilo, ki so namenjeni stiku s kožo.

2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

8. Polibrombifenili, polibromirani bifenili (PBB)

Št. CAS 59536-65-1

1. Se ne uporablja za tekstilne izdelke, kot so oblačila, spodnja oblačila in perilo, ki so namenjeni stiku s kožo.

2. Izdelki, ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

(a) Milni prašek iz lubja

(Quillaja saponaria) in njegovi derivati, ki vsebujejo saponine

Št. CAS 68990-67-0

Št. ES 273-620-4

(b) Prašek iz korenin Helleborus viridis in Helleborus niger

(d) Benzidin in/ali njegovi derivati

Št. CAS 92-87-5

Št. ES 202-199-1

(e) o-nitrobenzaldehid

Št. CAS 552-89-6

Št. ES 209-025-3

(f) Lesni prah

1. Se ne uporabljajo v igračah in dražilih ali zmeseh ali izdelkih, ki so namenjeni uporabi kot taki, na primer kot sestavina kihalnega praška in smrdljivih bomb.

2. Igrače in dražila ali zmesi ali izdelki, ki so namenjeni uporabi kot taki in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

3. Vendar pa se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za smrdljive bombe, ki ne vsebujejo več kot 1,5 ml tekočine.

10.

(a) Amonijev sulfid

Št. CAS 12135-76-1

Št. ES 235-223-4

(b) Amonijev hidrogen sulfid

Št. CAS 12124-99-1

Št. ES 235-184-3

Št. CAS 9080-17-5

Št. ES 232-989-1

1. Se ne uporabljajo v igračah in dražilih ali zmeseh ali izdelkih, ki so namenjeni uporabi kot taki, na primer kot sestavina kihalnega praška in smrdljivih bomb.

2. Igrače in dražila ali zmesi ali izdelki, ki so namenjeni uporabi kot taki in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

3. Vendar pa se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za smrdljive bombe, ki ne vsebujejo več kot 1,5 ml tekočine.

11. Hlapni estri bromocetnih kislin:

(a) Metil bromoacetat

Št. CAS 96-32-2

Št. ES 202-499-2

(b) Etil bromoacetat

Št. CAS 105-36-2

Št. ES 203-290-9

Št. CAS 35223-80-4

(d) Butil bromoacetat

Št. CAS 18991-98-5

Št. ES 242-729-9

1. Se ne uporabljajo v igračah in dražilih ali zmeseh ali izdelkih, ki so namenjeni uporabi kot taki, na primer kot sestavina kihalnega praška in smrdljivih bomb.

2. Igrače in dražila ali zmesi ali izdelki, ki so namenjeni uporabi kot taki in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet.

3. Vendar pa se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za smrdljive bombe, ki ne vsebujejo več kot 1,5 ml tekočine.

12. 2-naftilamin

Št. CAS 91-59-8

Št. ES 202-080-4 in njegove soli

13. Benzidin

Št. CAS 92-87-5

Št. ES 202-199-1 in njegove soli

14. 4-nitrobifenil

Št. CAS 92-93-3

Št. EINECS ES 202-204-7

15. 4-aminobifenil ksenilamin

Št. CAS 92-67-1

Št. EINECS ES 202-177-1 in njegove soli

Za vnose 12 do 15 se uporablja naslednje:

ne dajejo se v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega %.

16. Svinčevi karbonati:

(a) nevtralni anhidridni karbonat (PbCO3)

Št. CAS 598-63-0

Št. ES 209-943-4

(b) tri svinčev bis(karbonat) dihodroksid 2Pb CO3-Pb(OH)2

Št. CAS 1319-46-6

Št. ES 215-290-6

Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi kot barva. ►M21
Vendar lahko države članice v skladu z določbami Konvencije 13 Mednarodne organizacije dela (ILO) dovolijo uporabo na svojem ozemlju snovi ali mešanic za restavriranje in vzdrževanje umetniških del in zgodovinskih zgradb ter njihove notranjosti ter dajanje v promet za takšno uporabo. Kadar država članica uporabi to odstopanje, o tem obvesti Komisijo. ◄

17. Svinčevi sulfati:

(a) PbSO4

Št. CAS 7446-14-2

Št. ES 231-198-9

(b) Pbx SO4

Št. CAS 15739-80-7

Št. ES 239-831-0

18. Spojine živega srebra

Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi:

(a) pri preprečevanju obraščanja mikroorganizmov, rastlin ali živali:

— na lupine čolnov,

— na varovalne mreže, plavače, mreže in vse druge naprave ali opremo, ki se uporabljajo pri gojenju rib ali lupinarjev,

— na vse v celoti ali delno potopljene naprave ali opremo;

(b) pri impregnaciji lesa;

(d) pri obdelavi industrijskih vod, ne glede na njihovo uporabo.

18a. Živo srebro

Št. CAS 7439-97-6

Št. ES 231-106-7

1.  Se ne daje v promet:
(a)  v termometrih za merjenje telesne temperature;
(b)  v drugih merilnih napravah, namenjenih prodaji širši javnosti (kot so manometri, barometri, sfigmomanometri, termometri, razen termometrov za merjenje telesne temperature).
2.  Omejitev iz odstavka 1 se ne uporablja za merilne naprave, ki so se v Skupnosti uporabljale pred 3. aprilom 2009. Vendar lahko države članice omejijo ali prepovejo dajanje v promet takšnih merilnih naprav.
3.  Omejitev iz odstavka 1(b) se ne uporablja za:
(a)  merilne naprave, ki so bile 3. oktobra 2007 starejše od 50 let;
(b)  barometre (z izjemo barometrov iz točke (a)) do 3. oktobra 2009. ►M19   ◄ ►M19
5.  Naslednje merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, namenjene za industrijsko in strokovno uporabo, se ne smejo dati na trg po 10. aprilu 2014:
(a)  barometri;
(b)  higrometri;
(c)  manometri;
(d)  sfigmomanometri;
(e)  pripomočki za merjenje napetosti za uporabo s pletismografi;
(f)  tenziometri;
(g)  termometri in druge neelektrične termometrske naprave.
Omejitev se uporablja tudi za merilne naprave iz točk (a) do (g), ki so na trg dane prazne, če so namenjene za napolnitev z živim srebrom.
6.  Omejitev iz odstavka 5 se ne uporablja za:
(a)  sfigmomanometre, ki se uporabljajo:
(i)  pri epidemioloških študijah, ki potekajo dne 10. oktobra 2012;
(ii)  kot referenčni standardi v študijah kliničnega preverjanja sfigmomanometrov brez živega srebra;
(b)  termometre, ki so namenjeni izključno za izvajanje poskusov v skladu s standardi, ki zahtevajo uporabo živosrebrnih termometrov do 10. oktobra 2017;
(c)  posode za merjenje trojne točke živega srebra, ki se uporabljajo za umerjanje platinskih uporovnih termometrov.
7.  Naslednje merilne naprave, ki vsebujejo živo srebro, namenjene za industrijsko in strokovno uporabo, se ne smejo dati na trg po 10. aprilu 2014:
(a)  živosrebrni piknometri;
(b)  živosrebrne merilne naprave za določitev zmehčišča.
8.  Omejitve iz odstavkov 5 in 7 se ne uporabljajo za:
(a)  merilne naprave, ki so bile 3. oktobra 2007 starejše od 50 let;
(b)  merilne naprave, namenjene za javne razstave v kulturne in zgodovinske namene. ◄

19. Arzenove spojine

1. Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi pri preprečevanju obraščanja mikroorganizmov rastlin ali živali:

— na lupine čolnov,

— na varovalne mreže, plavače, mreže in vse druge naprave ali opremo, ki se uporabljajo pri gojenju rib ali lupinarjev,

— na vse v celoti ali delno potopljene naprave ali opremo.

2. Se ne dajejo se v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi pri obdelavi industrijskih vod, ne glede na njihovo uporabo.

3. Se ne uporabljajo pri impregnaciji lesa. Tudi tako obdelan les se ne daje v promet.

4. Z odstopanjem od odstavka 3:

(a) Se snovi in zmesi za impregnacijo lesa: lahko uporabljajo le v industrijskih obratih z uporabo vakuuma ali pritiska za impregnacijo lesa, če so to raztopine anorganskih spojin bakra, kroma in arzena (CCA) tipa C ter so dovoljene v skladu s členom 5(1) Direktive 98/8/ES. Tako obdelan les se ne daje v promet pred dokončanjem fiksacije sredstva za impregnacijo.

(b) Les, obdelan z raztopinami CCA v skladu s točko (a) se lahko daje v promet za strokovno in industrijsko uporabo pod pogojem, da se zahteva strukturna celovitost lesa zaradi varnosti ljudi ali živine ter da med uporabno dobo lesa stik s človeško kožo ni verjeten:

— za konstrukcijski gradbeni les v javnih in kmetijskih zgradbah, poslovnih zgradbah in industrijskih kompleksih,

— za mostove in mostičke,

— za konstrukcijski gradbeni les na področjih sladke vode in somornice, npr. za valobrane in mostove,

— za protihrupne pregrade,

— za nadzor plazov,

— za varnostne ograje in pregrade ob avtocestah,

— za krožno stožčasto ograjo na mestih za izkrcavanje živine,

— za konstrukcije za zadrževanje prsti,

— za drogove pri prenosu električne energije in telekomunikacij,

— za pragove pri podzemni železnici.

(c) Brez poseganja v uporabo drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se ves obdelan les, ki se daje v promet, preden se daje v promet, posamezno označi, „Samo za strokovno in industrijsko uporabo v industrijskih obratih, vsebuje arzen“ Poleg tega se ves les, ki se daje v promet v paketih, označi z navedbo, „Pri rokovanju z lesom uporabljajte zaščitne rokavice. Uporabljajte protiprašno masko in zaščito za oči, ko žagate ali drugače obdelujete ta les. Pooblaščeno podjetje z odpadki iz tega lesa ravna kot z nevarnimi odpadki.“.

(d) Obdelan les iz točke (a) se ne uporablja:

— v stanovanjskih zgradbah ali hišah, kakršen koli že je njihov namen,

— pri kakršni koli uporabi, kjer obstaja tveganje za ponavljajoči stik s kožo,

— v morskih vodah,

— za kmetijske namene, razen za stebre v ogradi za živino in uporabo v konstrukcijah/gradbeništvu v skladu s točko (b),

— pri kakršni koli uporabi, kjer bi obdelan les lahko prihajal v stik z vmesnimi ali končnimi proizvodi, namenjenimi za prehrano ljudi in/ali živali.

5. Les, obdelan z arzenovimi spojinami, ki se je v Skupnosti uporabljal pred 30. septembrom 2007 ali je bil dan v promet v skladu z odstavkom 4, lahko ostane na mestu in se uporablja še naprej do konca svoje življenjske dobe.

6. Les, obdelan s CCA vrste C, ki se je v Skupnosti uporabljal pred 30. septembrom 2007 ali je bil dan v promet v skladu z odstavkom 4:

— se lahko uporabi ali ponovno uporabi, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d),

— se lahko daje v promet, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d).

7. Države članice lahko dovolijo, da se les, obdelan z drugimi vrstami raztopin CCA, ki se je v Skupnosti uporabljal pred 30. septembrom 2007:

— uporabi ali ponovno uporabi, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d),

— daje v promet, če so izpolnjeni pogoji v zvezi z njegovo uporabo iz točk 4(b), (c) in (d).

20. Organokositrne spojine

1.  Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar snov ali zmes deluje kot biocid v barvi, v kateri organokositrne spojine niso kemijsko vezane na vezivo.
2.  Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar snov ali zmes deluje kot biocid za preprečevanje obraščanja mikroorganizmov, rastlin ali živali na:
(a)  vseh plovilih, ne glede na dolžino, namenjenih za uporabo v morskih, obalnih in celinskih plovnih poteh, jezerih ter rečnih vodah ob izlivu v morje;
(b)  varovalne mreže, plavače, mreže in vse druge naprave ali opremo, ki se uporabljajo pri gojenju rib ali lupinarjev;
(c)  vse v celoti ali delno potopljene naprave ali opremo.
3.  Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena uporabi pri obdelavi industrijskih vod. ►M6
4.  Trisubstituirane organokositrne spojine:
(a)  trisubstituirane organokositrne spojine, kot so tributilkositrne (TBT) spojine in trifenilkositrne (TPT) spojine, se od 1. julija 2010 ne uporabljajo v izdelkih, kadar je njihova koncentracija v izdelku ali delu izdelka večja od ekvivalenta 0,1 mas. % kositra;
(b)  izdelki, ki niso v skladu s točko (a), se po 1. juliju 2010 ne dajo v promet, razen izdelkov, ki so že v uporabi v Skupnosti pred navedenim datumom.
5.  Dibutilkositrne (DBT) spojine:
(a)  dibutilkositrne (DBT) spojine se po 1. januarju 2012 ne uporabljajo v mešanicah snovi in izdelkih za oskrbo splošne javnosti, kadar je njihova koncentracija v mešanici snovi ali izdelku ali delu mešanice ali izdelka večja od ekvivalenta 0,1 mas. % kositra;
(b)  izdelki in mešanice snovi, ki niso v skladu s točko (a), se po 1. januarju 2012 ne dajo v promet, razen izdelkov, ki so že v uporabi v Skupnosti pred navedenim datumom;
(c)  z odstopanjem se točki (a) in (b) do 1. januarja 2015 ne uporabljata za naslednje izdelke in mešanice snovi za oskrbo splošne javnosti:

— enokomponentne in dvokomponentne vulkanizacijske tesnilne mase za uporabo pri sobni temperaturi (tesnilne mase RTV-1 in RTV-2) in lepila,

— barve in premaze, ki vsebujejo spojine DBT kot katalizatorje, ko se uporabljajo na izdelkih,

— profile iz mehkega polivinil klorida (PVC), bodisi samostojne ali koesktrudirane s trdim PVC,

— vlakna, premazana s PVC, ki vsebuje spojine DBT kot stabilizatorje, ko so namenjena za zunanjo uporabo,

— zunanje cevi in žlebe za deževnico in pribor zanje ter zaščitni material za strešnike in fasade;

(d)  z odstopanjem se točki (a) in (b) ne uporabljata za materiale in izdelke, ki jih ureja Uredba (ES) št. 1935/2004.
6.  Dioktilkositrne (DOT) spojine:
(a)  dioktilkositrne (DOT) spojine se po 1. januarju 2012 ne uporabljajo v naslednjih izdelkih, ki se dobavljajo splošni javnosti ali jih splošna javnost uporablja, kadar je njihova koncentracija v izdelku ali delu izdelka večja od ekvivalenta 0,1 mas. % kositra:

— tekstilnih izdelkih, ki so namenjeni za uporabo v stiku s kožo,

— rokavicah,

— obutvi ali delu obutve, namenjene za uporabo v stiku s kožo,

— stenskih in talnih oblogah,

— izdelkih za nego otrok,

— higienskih izdelkih za ženske,

— plenicah,

— dvokomponentni vulkanizacijski opremi za oblikovanje za uporabo pri sobni temperaturi (oprema za oblikovanje RTV-2);

(b) izdelki, ki niso v skladu s točko (a), se po 1. januarju 2012 ne dajo v promet, razen izdelkov, ki so že v uporabi v Skupnosti pred navedenim datumom. ◄

21. Di-μ-okso-di-n-butilkositrovhidroksiboran C8H19BO3Sn (DBB)

Št. CAS 75113-37-0

Št. ES 401-040-5

Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snov ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %.

Vendar se prvi odstavek ne uporablja za to snov (DBB) ali zmesi, ki to snov vsebujejo, če so namenjeni izključno za predelavo v izdelke, v katerih se ta snov ne bo več pojavljala v koncentraciji, enaki ali večji od 0,1 %.

22. Pentaklorofenol

Št. CAS 87-86-5

Št. ES 201-778-6 ter njegove soli in estri

Se ne dajejo v promet ali uporabljajo:

— kot snov,

— kot sestavina drugih snovi ali zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %.

23. Kadmij

Št. CAS 7440-43-9

Št. ES 231-152-8 in njegove spojine

V tem vnosu so oznake in poglavja v oglatih oklepajih oznake in poglavja iz tarifne in statistične nomenklature in skupne carinske tarife, oblikovane z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/87 (1). ►M13
1. Se ne uporabljajo v zmeseh in izdelkih, ki so proizvedeni iz naslednjih sintetičnih organskih polimerov (v nadaljnjem besedilu: plastični material), kot so na primer:

— polimeri ali kopolimeri vinil klorida (PVC) [3904 10] [3904 21],

— poliuretan (PUR) [3909 50],

— polietilen z nizko gostoto (LDPE), razen ko se ta uporablja za proizvodnjo barvane matične zmesi (masterbatch) [3901 10],

— celulozni acetat (CA) [3912 11],

— celulozni acetat butirat (CAB) [3912 11],

— epoksidne smole [3907 30],

— melaminformaldehidne (MF) smole [3909 20],

— sečninsko formaldehidne (UF) smole [3909 10],

— nenasičeni poliestri (UP) [3907 91],

— polietilen tereftalat (PET) [3907 60],

— polibutilen teraftalat (PBT),

— prozorni polistiren za splošne namene [3903 11],

— akrilonitril metilmetakrilat (AMMA),

— visoko zamreženi polietilen (VPE),

— visokoodporni polistiren,

— polipropilen (PP) [3902 10].

Navedene zmesi in izdelki iz plastičnih materialov se ne dajejo v promet, če je koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) enaka ali večja od 0,01 masnega % v plastičnem materialu.
Z odstopanjem se drugi pododstavek ne uporablja za izdelke, ki se dajejo v promet, pred 10. decembrom 2011.
Prvi in drugi pododstavek se uporabljata brez poseganja v Direktivo Sveta 94/62/ES (13) in akte, sprejete na tej podlagi.
Komisija bo do 19. novembra 2012 v skladu s členom 69 zaprosila Evropsko agencijo za kemikalije, da pripravi dokumentacijo v skladu z zahtevami iz Priloge XV, da bo lahko ocenila, ali bi bilo treba omejiti uporabo kadmija in njegovih spojin v plastičnem materialu, z izjemo materiala iz pododstavka 1. ►M35
2.  Se ne uporabljajo ali dajejo v promet v barvah z oznakama [3208 ] [3209 ], v katerih je koncentracija (izražena kot kovinski Cd) enaka ali večja od 0,01 mas. %.
Za barve z oznakama [3208 ] [3209 ], pri katerih vsebnost cinka presega 10 mas. % barve, koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) ni enaka ali večja od 0,1 mas. %.
Barvani izdelki se ne dajejo v promet, če je koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) enaka ali večja od 0,1 mas. % barve na barvanem izdelku. ◄
3.  Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 zaradi varnostnih razlogov ne uporabljata za izdelke, ki so barvani z zmesmi, ki vsebujejo kadmij.
4.  Z odstopanjem se drugi pododstavek odstavka 1 ne uporablja za:

— zmesi iz odpadkov PVC (v nadaljnjem besedilu: predelani PVC),

— zmesi in izdelke, ki vsebujejo predelani PVC, če njihova koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) ne presega 0,1 masnega % plastičnega materiala pri naslednjih uporabah PVC v trdni obliki:

—

(a) profili in trdne plošče za uporabo v gradbeništvu;

(b) vrata, okna, rolete, stene, žaluzije, ograje in strešni žlebovi;

(d) vodila za kable;

(e) cevi za nepitno vodo, če je predelani PVC uporabljen na srednji plasti večplastne cevi in v celoti prekrit s plastjo novo izdelanega PVC v skladu z odstavkom 1.

Preden se zmesi in izdelki, ki vsebujejo predelani PVC, prvič dajo v promet, dobavitelji zagotovijo, da so vidno, čitljivo in neizbrisno označeni: „Vsebuje predelani PVC.“ ali z naslednjim piktogramom:

V skladu s členom 69 te uredbe se odstopanje, odobreno v odstavku 4, pregleda do 31. decembra 2017 zlasti zato, da se zmanjša mejna vrednost za kadmij in ponovno oceni odstopanje za področja uporabe iz točk (a) do (e). ◄
5. V tem vnosu je, „kadmijeva prevleka“vsak nanos ali prevleka kovinskega kadmija na kovinsko površino.
Se ne uporabljajo za s kadmijem prevlečene kovinske izdelke ali komponente izdelkov, ki se uporabljajo na naslednjih področjih/načinih uporabe:
(a) oprema in stroji za:

— proizvodnjo živil [8210] [8417 20] [8419 81] [8421 11] [8421 22] [8422] [8435] [8437] [8438] [8476 11],

— kmetijstvo [8419 31] [8424 81] [8432] [8433] [8434] [8436],

— ohlajanje in zamrzovanje [8418],

— tiskanje in vezavo knjig [8440] [8442] [8443];

(b) oprema in stroji za proizvodnjo:

— gospodinjskih izdelkov [7321] [8421 12] [8450] [8509] [8516],

— pohištva [8465] [8466] [9401] [9402] [9403] [9404],

— sanitarne keramike [7324],

— centralnega ogrevanja in klimatizacije [7322] [8403] [8404] [8415].

Ne glede na uporabo ali končni namen je prepovedano dajanje v promet izdelkov ali komponent izdelkov s kadmijevo prevleko, ki se uporabljajo na področjih in za namene, navedene v točkah (a) in (b) zgoraj, ter izdelke s področij, navedenih v točki (b) zgoraj.
6. Določbe iz odstavka 5 se uporabljajo tudi za izdelke ali za komponente iz takšnih izdelkov, prevlečene s kadmijem, ko se uporabljajo na področjih in za namene, navedene v točkah (a) in (b) spodaj, kakor tudi za izdelke s področij, navedenih v točki (b) spodaj:
(a) oprema in stroji za proizvodnjo:

— papirja in lepenke [8419 32] [8439] [8441], tekstilij in oblačil [8444] [8445] [8447] [8448] [8449] [8451] [8452];

(b) oprema in stroji za proizvodnjo:

— industrijske opreme in strojev [8425] [8426] [8427] [8428] [8429] [8430] [8431],

— cestnih in kmetijskih vozil [poglavje 87],

— vagonov [poglavje 86],

— plovil [poglavje 89].

7. Vendar se omejitve iz odstavkov 5 in 6 ne uporabljajo za:

— izdelke in komponente izdelkov, ki se uporabljajo na področjih letalstva, vesoljskih plovil, rudarstva, pomorstva in jedrske energije, katerih uporaba zahteva visoke varnostne standarde, ter za varnostne pripomočke v cestnih in kmetijskih vozilih, vagonih in plovilih,

— električne kontakte na vseh področjih uporabe, kjer je treba zagotoviti zanesljivost naprave, v katero so vgrajeni.

►M13
8.  Se ne uporabljajo v polnilih za spajkanje v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,01 masnega %.
Polnila za spajkanje se ne dajejo v promet, če je koncentracija kadmija (izražena kot kovinski Cd) enaka ali večja od 0,01 masnega %.
Za namen tega odstavka spajkanje pomeni tehniko združevanja z uporabo zlitin pri temperaturi nad 450 °C.
9.  Z odstopanjem se odstavek 8 ne uporablja za polnila za spajkanje, ki se uporabljajo v obrambne namene in v letalstvu, ter za polnila za spajkanje, ki se uporabljajo iz varnostnih razlogov.
10.  Se ne uporabljajo ali dajejo v promet, če je koncentracija enaka ali večja od 0,01 masnega % kovine, v:
(i)  kovinskih koraldah in drugih kovinskih sestavinah za izdelovanje nakita;
(ii)  kovinskih delih nakita in imitacijah nakita ter lasnih dodatkih, vključno z:

— zapestnicami, verižicami in prstani,

— nakitom za prebadanje telesa,

— zapestnimi urami in izdelki, ki se nosijo na zapestju,

— broškami in zapestnimi gumbi.

►C5
11. Z odstopanjem se odstavek 10 ne uporablja za izdelke, ki so dani v promet pred 10. decembrom 2011, in nakit, starejši od 50 let 10. decembra 2011. ◄ ◄

24. Monometil-tetrakloro-difenil metan

blagovna znamka: Ugilec 141

Št. CAS 76253-60-6

1. Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh.

Izdelki, ki vsebujejo to snov, se ne dajejo v promet.

2. Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja:

(a) za naprave in stroje, ki na dan 18. junija 1994 že obratujejo, do njihovega uničenja;

(b) če država članica ohrani naprave in stroje, ki na dan 18. junija 1994 že obratujejo na njenem ozemlju.

Za namene točke (a) lahko države članice zaradi varovanja zdravja ljudi in okolja prepovejo uporabo takih naprav ali strojev na svojem ozemlju pred njihovim uničenjem.

25. Monometil-dikloro-difenil metan

blagovna znamka: Ugilec 121

Ugilec 21

Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh.

Izdelki, ki vsebujejo snov, se ne dajejo v promet.

26. Monometil-dibromo-difenil metan bromobenzilbromotoluen, zmes izomerov

blagovna znamka DBBT

Št. CAS 99688-47-8

Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh.

Izdelki, ki vsebujejo snov, se ne dajejo v promet.

27. Nikelj

Št. CAS 7440-02-0

Št. ES 231-111-4 in njegove spojine

1. Se ne uporablja:

(a) v vseh izdelkih, vstavljenih v prebodena ušesa ali druge prebodene dele človeškega telesa, razen če je količina niklja, ki se sprošča iz teh izdelkov, manjša od 0,2 μg/cm2/teden (meja migracije);

(b) v izdelkih, ki prihajajo v neposredni in daljši stik s kožo, npr.:

— uhani,

— ogrlice, zapestnice in verižice, gleženjske verižice, prstani,

— ohišja zapestnih ur, pasovi in zaponke,

— gumbi, zaponke, sponke, zadrge in kovinski modni dodatki, kadar se uporabljajo na oblačilih,

če je količina niklja, ki se sprošča iz delov teh izdelkov, ki prihajajo v neposredni in daljši stik s kožo, večja od 0,5 μg/cm2/teden;

(c) v izdelkih iz točke (b), kadar so prevlečeni s snovjo, ki ni nikelj, razen če taka prevleka zagotavlja, da količina niklja, ki se sprošča iz navedenih delov teh izdelkov, ki prihajajo v neposredni in dolgotrajni stik s kožo, ne bo presegla 0,5 μg/cm2/teden najmanj dve leti ob normalni uporabi izdelka.

2. Izdelki, ki so navedeni v odstavku 1, se ne dajejo v promet, če niso v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka.

3. Standardi, ki jih je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN), se uporabljajo kot testne metode za ugotavljanje skladnosti izdelkov z odstavkoma 1 in 2.

28. Snovi, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, razvrščene med rakotvorne iz kategorije 1A ali 1B (preglednica 3.1) ali rakotvorne iz kategorij 1 ali 2 (preglednica 3.2), in na seznam uvrščene kot:

— rakotvorne iz kategorije 1A (preglednica 3.1)/rakotvorne iz kategorije 1 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 1

— rakotvorne iz kategorije 1B (preglednica 3.1)/rakotvorne iz kategorije 2 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 2

29. Snovi, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, razvrščene med mutagene za zarodne celice iz kategorij 1A ali 1B (preglednica 3.1) ali mutagene iz kategorij 1 ali 2 (preglednica 3.2), in so na seznam uvrščene kot:

— mutagene iz kategorije 1A (preglednica 3.1)/mutagene iz kategorije 1 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 3

— mutagene iz kategorije 1B (preglednica 3.1)/mutagene iz kategorije 2 (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 4

30. Snovi, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, razvrščene med strupene za razmnoževanje iz kategorije 1A ali 1B (preglednica 3.1) ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1 ali 2 (preglednica 3.2), in na seznam uvrščene kot:

— strupene za razmnoževanje iz kategorij 1A – škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj (preglednica 3.1) ali strupene za razmnoževanje iz kategorij 1, z R60 (lahko škoduje plodnosti) ali R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku) (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 5

— strupene za razmnoževanje iz kategorije 1B – škodljivi učinki na spolno delovanje in plodnost ali razvoj (preglednica 3.1) ali strupene za razmnoževanjeiz kategorije 2, z R60 (lahko škoduje plodnosti) ali R61 (lahko škoduje nerojenemu otroku) (preglednica 3.2), naštete v Dodatku 6

Brez poseganja v druge dele te priloge se za vnose 28 do 30 uporablja naslednje:

1. Se ne dajejo v promet ali uporabljajo:

— kot snovi,

— kot sestavine drugih snovi ali

— v zmeseh

za prodajo širši javnosti, ko je koncentracija posamezne snovi ali zmesi enaka ali večja od:

— ustrezne posebne meje koncentracije, navedene v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008, ali

►M3

— ustrezne splošne mejne koncentracije, navedene v delu 3 Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

◄

Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da je na embalaži takšnih snovi in zmesi, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označeno:

„Samo za poklicne uporabnike“.

2. Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za:

(a)  zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini, določena z direktivama 2001/82/ES in 2001/83/ES;
(b)  kozmetične izdelke, določene z Direktivo 76/768/EGS;
(c)  naslednja goriva in naftne proizvode:

— motorna goriva, zajeta z Direktivo 98/70/ES,

— izdelke iz mineralnih olj, namenjene za uporabo kot gorivo v premičnih ali nepremičnih kurilnih napravah,

— goriva, ki se dajejo v promet v zaprtih sistemih (npr. jeklenke utekočinjenega plina);

►M3
(d) umetniške barve, zajete z Uredbo (ES) št. 1272/2008; ◄ ►M14
(e) snovi iz stolpca 1 Dodatka 11 za aplikacije ali uporabe iz stolpca 2 Dodatka 11. Kadar je v stolpcu 2 Dodatka 11 naveden datum, se odstopanje uporablja do navedenega datuma. ◄

31.

(a) Kreozot; pralno olje

Št. CAS 8001-58-9

Št. ES 232-287-5

(b) Kreozotno olje; pralno olje

Št. CAS 61789-28-4

Št. ES 263-047-8

Št. CAS 84650-04-4

Št. ES 283-484-8

(d) Kreozotno olje, acenaftenska frakcija; pralno olje

Št. CAS 90640-84-9

Št. ES 292-605-3

(e) Destilati (premogov katran), zgornja frakcija; težko antracensko olje

Št. CAS 65996-91-0

Št. ES 266-026-1

(f) Antracensko olje

Št. CAS 90640-80-5

Št. ES 292-602-7

(g) Katranske kisline, premog, surove; surovi fenoli

Št. CAS 65996-85-2

Št. ES 266-019-3

(h) Kreozot, les

Št. CAS 8021-39-4

Št. ES 232-419-1

(i) Nizkotemperaturno alkalno katransko olje; ekstraktni ostanki (premog), nizkotemperaturni alkalni premogov katran

Št. CAS 122384-78-5

Št. ES 310-191-5

1. Se ne dajejo se v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena za obdelavo lesa. Tudi tako obdelan les se ne daje v promet.

2. Z odstopanjem od odstavka 1:

(a) se lahko snovi in zmesi uporabljajo za obdelavo lesa v industrijskih obratih ali jih lahko uporabljajo poklicni uporabniki v skladu z zakonodajo Skupnosti o varstvu delavcev pri ponovni obdelavi lesa na kraju samem, če vsebujejo:

(i) benzo[a]piren v koncentraciji, nižji od 50 mg/kg (0,005 masnega %), in

(ii) in fenole, ki jih je mogoče ekstrahirati z vodo, v koncentraciji, nižji od 3 masnih %.

Takšne snovi in zmesi, ki se uporabljajo pri obdelavi lesa v industrijskih obratih ali jih uporabljajo poklicni uporabniki:

— se lahko dajejo v promet samo v embalaži s prostornino, enako ali večjo od 20 litrov,

— se ne prodajajo potrošnikom.

„Samo za industrijsko ali poklicno uporabo“.

(b) les, katerega obdelava poteka v industrijskih obratih ali jo izvajajo poklicni uporabniki v skladu s pododstavkom (a) in ki se daje v promet prvič ali ponovno obdela na kraju samem, se lahko uporabi samo za industrijsko in poklicno uporabo: npr. na železnicah, pri prenosu električne energije in telekomunikacijah, za ograje, za kmetijske namene (npr. koli za podpiranje dreves) ter v pristaniščih in na vodnih poteh;

(c) prepoved iz odstavka 1 glede dajanja v promet se ne uporablja za les, ki je bil obdelan s snovmi iz vnosa 31(a) do (i) pred 31. decembrom 2002 in če se les da v promet rabljenega blaga za ponovno uporabo.

3. Vendar se obdelan les iz odstavka 2(b) in (c) ne uporablja:

— v zgradbah, ne glede na njihov namen,

— v igračah,

— na igriščih,

— v parkih, vrtovih in v objektih za rekreacijske in prostočasne dejavnosti na prostem, kjer obstaja nevarnost pogostega stika s kožo,

— pri izdelavi vrtnega pohištva, kot so npr. mize za piknik,

— za izdelavo in uporabo in kakršno koli ponovno obdelavo:

—

— posod, namenjenih za gojenje rastlin,

— embalaže, ki lahko pride v stik s surovinami, vmesnimi ali končnimi izdelki, namenjenimi za prehrano ljudi in/ali živali,

— drugih materialov, ki lahko onesnažijo zgoraj navedene izdelke.

32. Kloroform

Št. CAS 67-66-3

Št. ES 200-663-8

34. 1,1,2-trikloretan

Št. CAS 79-00-5

Št. ES 201-166-9

35. 1,1,2,2-tetrakloretan

Št. CAS 79-34-5

Št. ES 201-197-8

36. 1,1,1,2-tetrakloretan

Št. CAS 630-20-6

37. Pentakloretan

Št. CAS 76-01-7

Št. ES 200-925-1

38. 1,1-dikloroetan

Št. CAS 75-35-4

Št. ES 200-864-0

Brez poseganja v druge dele te priloge se za vnose 32 do 38 uporablja naslednje:

1. se ne dajejo v promet ali uporabljajo:

— kot snovi,

— kot sestavine drugih snovi ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %,

kadar je snov ali zmes namenjena prodaji širši javnosti in/ali za rabo pri postopkih, pri katerih se uporablja tehnika razprševanja, na primer za čiščenje površin in čiščenje tkanin.

2. Brez poseganja v izvajanje drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da je na embalaži snovi in zmesi, ki vsebuje takšne snovi in zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označeno:

„Samo za uporabo v industrijskih obratih“.

Z odstopanjem se ta določba ne uporablja za:

(a) zdravila za uporabo v humani ali veterinarski medicini, določena z direktivama 2001/82/ES in 2001/83/ES;

(b) kozmetične izdelke, določene z Direktivo 76/768/EGS.

►M3
40. Snovi, ki so razvrščene med vnetljive pline iz kategorij 1 ali 2, vnetljive tekočine iz kategorij 1, 2 ali 3, vnetljive trdne snovi iz kategorij 1 ali 2, snovi in zmesi, ki v stiku z vodo sproščajo vnetljive pline iz kategorij 1, 2 ali 3, piroforne tekočine iz kategorij 1 ali piroforne trdne snovi iz kategorij 1, ne glede na to, ali so navedene v delu 3 Priloge VI ►M21 k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄ ali ne. ◄

1. Se ne uporabljajo kot snovi ali v zmeseh v aerosolnih razpršilcih, kadar so ti aerosolni razpršilci namenjeni za prodajo širši javnosti za zabavo ali okraševanje, na primer:

— kovinske bleščice, namenjene predvsem za okraševanje,

— umetni sneg in ivje,

— „cvileče blazinice oziroma balončki,“

— aerosoli pisanih trakov,

— imitacije iztrebkov,

— rogovi za zabave,

— okrasni kosmi in pene,

— umetna pajčevina,

— smrdljive bombice.

2. Brez poseganja v uporabo drugih predpisov Skupnosti v zvezi z razvrščanjem, pakiranjem in označevanjem nevarnih snovi dobavitelji zagotovijo, da je na embalaži zgoraj navedenih aerosolnih razpršilcev, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označeno:

„Samo za poklicne uporabnike“.

3. Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za aerosolne razpršilce iz člena 8(1a) Direktive Sveta 75/324/EGS. (2).

4. Aerosolni razpršilci iz odstavkov 1 in 2 se ne dajejo v promet, če niso v skladu z navedenimi zahtevami.

41. Heksakloroetan

Št. CAS 67-72-1

Št. ES 200-666-4

Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh, kadar je snov ali zmes namenjena proizvodnji ali predelavi neželeznih kovin.

▼M21 —————

▼M5

43. Azo barvila

1. Azo barvila, ki z redukcijsko cepitvijo ene ali več azo skupin lahko sproščajo enega ali več aromatskih aminov, navedenih v Dodatku 8, v zaznavnih koncentracijah, tj. nad 30 mg/kg (0,003 masnega %), v izdelkih ali v barvanih delih teh izdelkov, se po testnih metodah, navedenih v Dodatku 10, ne uporabljajo za tekstilne in usnjene izdelke, ki lahko prihajajo v neposreden ali daljši stik s človeško kožo ali ustno votlino, kot so:

— oblačila, posteljnina, brisače, lasni vložki, lasulje, klobuki, pleničke in drugi higienski izdelki, spalne vreče,

— obutev, rokavice, paščki za zapestne ure, torbice, denarnice/listnice, aktovke, prevleke za sedeže, denarnice, ki se nosijo okrog vratu,

— tekstilne ali usnjene igrače in igrače, ki vsebujejo tekstilna in usnjena oblačila,

— preje in blago, predvideno, da jih bo uporabljal končni potrošnik.

2. Poleg tega se tekstilni in usnjeni izdelki, navedeni v odstavku 1, ne dajejo v promet, če niso v skladu z zahtevami iz navedenega odstavka.

3. Azo barvil, navedenih na „Seznamu azo barvil“ v Dodatku 9, se ne daje v promet ali uporablja kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, višjih od 0,1 masnega %, kadar je snov ali zmes namenjena za barvanje tekstilnih in usnjenih izdelkov.

▼M9 —————

▼M5

45. Difenileter, oktabromo derivat

C12H2Br8O

1. Se ne daje v promet ali uporablja:

— kot snov,

— kot sestavina drugih snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega %.

2. Izdelkov se ne daje v promet, če izdelki ali njihovi ognjeodporni deli vsebujejo to snov v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega %.

3. Z odstopanjem se odstavek 2 ne uporablja za:

— izdelke, ki so se v Skupnosti uporabljali pred 15. avgustom 2004,

— električno in elektronsko opremo iz Direktive 2002/95/ES.

46.

(a) Nonilfenol

C6H4(OH)C9H19

Št. CAS 25154-52-3

Št. ES 246-672-0

(b) Nonilfenol etoksilati

(C2H4O)nC15H24O

Se ne dajejo v promet ali uporabljajo kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, enakih večjih od 0,1 masnega %, za:

1. industrijsko in profesionalno čiščenje, razen:

— za nadzorovane zaprte suhe kemijske čistilne sisteme, pri katerih se čistilna tekočina reciklira ali sežge,

— za čistilne sisteme s posebno obdelavo, pri katerih se čistilna tekočina reciklira ali sežge;

2. čiščenje gospodinjstev;

3. tekstilno in usnjarsko predelavo, razen:

— predelave brez izpusta v odpadno vodo,

— sistemov s posebno obdelavo, kjer je tehnološka voda predhodno obdelana pred biološko obdelavo odpadne vode zaradi popolne odstranitve organske frakcije (razmaščevanje ovčje kože);

4. emulgatorje v kopelih za seske v kmetijstvu;

5. obdelavo kovin, razen:

uporabe v nadzorovanih zaprtih sistemih, pri katerih se čistilna tekočina reciklira ali sežge;

6. izdelavo papirne kaše in papirja;

7. kozmetične proizvode;

8. druge proizvode za osebno nego, razen:

spermicidov;

9. koformulanti v pesticidih in biocidih. Vendar ta omejitev ne velja za nacionalna dovoljenja za pesticide ali biocidne proizvode, ki vsebujejo nonilfenol etoksilate kot koformulante, izdana pred 17. julijem 2003, dokler njihova veljavnost ne poteče.

▼M34

46a. Nonilfenol etoksilati (NPE)

(C2H4O)nC15H24O

1. Se po 3. februarju 2021 ne dajejo v promet v tekstilnih izdelkih, za katere se lahko upravičeno pričakuje, da se bodo v svojem običajnem življenjskem ciklu prali v vodi, v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,01 mas. % tekstilnega izdelka ali vsakega posameznega dela tekstilnega izdelka.

2. Odstavek 1 se ne uporablja za dajanje v promet rabljenih tekstilnih izdelkov ali novih tekstilnih izdelkov, proizvedenih brez uporabe NPE in izključno iz recikliranih tekstilij.

3. Za namene odstavkov 1 in 2 „tekstilni izdelek“ pomeni kakršen koli nedokončani izdelek, polizdelek ali končni izdelek, ki vsaj v 80 mas. % sestoji iz tekstilnih vlaken, in kakršen koli drug izdelek, ki vsebuje sestavni del, ki vsaj v 80 mas. % sestoji iz tekstilnih vlaken, vključno z izdelki, kot so oblačila, modni dodatki, tekstilni izdelki za notranjo opremo, vlakna, preja, tkanine in pletenine.

▼M5

47. Kromove VI spojine

1.  Cement in zmesi, ki vsebujejo cement, se ne dajejo v promet ali uporabljajo, če v hidratizirani obliki vsebujejo več kot 2 mg/kg (0,0002 %) topnega kroma VI, računano na skupno suho težo cementa.
2.  Če so uporabljeni reducenti, brez poseganja v uporabo drugih določb Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se na embalaži cementa in zmesi, ki vsebujejo cement, preden se dajo v promet, vidno, čitljivo in neizbrisno označijo podatki o datumu pakiranja ter o pogojih in dovoljenem času shranjevanja, ustreznem za ohranjanje učinkovanja reducenta in ohranjanje vsebnosti topnega kroma VI pod mejo, ki je določena v odstavku 1.
3.  Z odstopanjem se odstavka 1 in 2 ne uporabljata za dajanje v promet in uporabo pri nadzorovanih zaprtih in v celoti avtomatiziranih procesih, v katerih se cement in zmesi, ki vsebujejo cement, obdelujejo izključno s stroji in kjer stik s kožo ni mogoč. ►M21
4.  Standard, ki ga je sprejel Evropski odbor za standardizacijo (CEN) za preskušanje vsebnosti vodotopnega kroma (VI) v cementu in zmeseh, ki vsebujejo cement, se uporablja kot preskusna metoda za dokazovanje skladnosti z odstavkom 1. ◄ ►M25
5.  Usnjeni izdelki, ki pridejo v stik s kožo, se ne dajo na trg, kadar vsebujejo krom (VI) v koncentracijah, enakih ali večjih od 3 mg/kg (0,0003 mas. %), računano na skupno suho težo usnja.
6.  Izdelki, ki vsebujejo dele iz usnja, ki pridejo v stik s kožo, se ne dajo na trg, kadar kateri koli taki deli vsebujejo krom (VI) v koncentracijah, enakih ali večjih od 3 mg/kg (0,0003 mas. %), računano na skupno suho težo navedenega dela iz usnja.
7.  Odstavka 5 in 6 se ne uporabljata za dajanje na trg rabljenih izdelkov, ki so bili v končni uporabi v Uniji pred 1. majem 2015. ◄

48. Toluen

Št. CAS 108-88-3

Št. ES 203-625-9

Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, kadar se snov ali zmes uporablja v lepilih ali barvah v razpršilu, namenjenih za prodajo širši javnosti.

49. Triklorobenzen

Št. CAS 120-82-1

Št. ES 204-428-0

Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, razen:

— kot intermediat pri sintezi ali

— kot topilo pri reakciji kloriranja v zaprtih kemijskih sistemih ali

— pri izdelavi 1,3,5-triamino-2,4,6-trinitrobenzena (TATB).

50. Policiklični aromatski ogljikovodiki (PAO)

(a) Benzo[a]piren (BaP)

Št. CAS 50-32-8

(b) Benzo[e]piren (BeP)

Št. CAS 192-97-2

Št. CAS 56-55-3

(d) Krizen (CHR)

Št. CAS 218-01-9

(e) Benzo[b]fluoranten (BbFA)

Št. CAS 205-99-2

(f) Benzo[j]fluoranten (BjFA)

Št. CAS 205-82-3

(g) Benzo[k]fluoranten (BkFA)

Št. CAS 207-08-9

(h) Dibenzo[a, h]antracen (DBAhA)

Št. CAS 53-70-3

1. Razteznih olj se od 1. januarja 2010 ne daje v promet ali uporablja za proizvodnjo pnevmatik ali delov pnevmatik, če vsebujejo:

— več kot 1 mg/kg (0,0001 masnega %) BaP ali

— več kot 10 mg/kg (0,001 masnega %) vseh navedenih PAO skupaj.

Kot preskusna metoda za dokazovanje skladnosti z mejnimi vrednostmi iz prvega pododstavka se uporablja standard EN 16143:2013 (Naftni proizvodi – Določevanje benzo(a)pirena (BaP) in izbranih policikličnih aromatskih ogljikovodikov (PAO) v polnilnih oljih – Postopek uporabe dvojnega LC-čiščenja in analize GC/MS).
Do 23. septembra 2016 se šteje, da mejne vrednosti iz prvega pododstavka niso presežene, če je ekstrakt policikličnih aromatskih spojin (PCA) manjši od 3 masnih %, merjeno po standardu Inštituta za nafto IP 346:1998 (Določanje PCA v neuporabljenih mazalnih baznih oljih in naftnih frakcijah brez asfaltena – metoda refrakcijskega indeksa ekstrakcije dimetil sulfoksida), pod pogojem, da proizvajalec ali uvoznik vsakih šest mesecev ali po vsaki večji operativni spremembi, kar od tega je prej, izmeri skladnost z mejnimi vrednostmi BaP in navedenih PAO ter korelacijo med izmerjenimi vrednostmi z ekstraktom policikličnih aromatskih spojin.
2.  Poleg tega se pnevmatik in profilov za obnovo, izdelanih po 1. januarju 2010, ne daje v promet, če vsebujejo raztezna olja, ki presegajo mejne vrednosti iz odstavka 1.
Te omejitve se obravnavajo kot sprejete, če vulkanizirane gumijeve spojine ne presegajo mejne vrednosti 0,35 % Bay protonov, merjeno in izračunano po ISO 21461 (vulkanizirani gumi – določanje aromatskosti olja v vulkaniziranih gumijevih spojinah).
3.  Z odstopanjem se odstavek 2 ne uporablja za obnovljene pnevmatike, če njihov profil ne vsebuje razteznih olj, ki presegajo mejne vrednosti iz odstavka 1.
4.  V tem vnosu „pnevmatike“ pomenijo pnevmatike za vozila, zajeta v:

— Direktivi 2007/46/ES Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o vzpostavitvi okvira za odobritev motornih in priklopnih vozil ter sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot, namenjenih za taka vozila (4),

— Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2003/37/ES z dne 26. maja 2003 o homologaciji kmetijskih in gozdarskih traktorjev, njihovih priklopnikov in zamenljivih vlečenih strojev ter njihovih sistemov, sestavnih delov in samostojnih tehničnih enot (5) ter

— Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2002/24/ES z dne 18. marca 2002 o homologaciji dvo- in trikolesnih motornih vozil in o razveljavitvi Direktive Sveta 92/61/EGS (6).

►M24
5. Izdelki se ne dajejo v promet za prodajo širši javnosti, če kateri koli gumijast ali plastičen del izdelkov, ki pride v neposreden ter podaljšan ali kratkotrajen ponavljajoč stik s človeško kožo ali ustno votlino v normalnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe, vsebuje več kot 1 mg/kg (0,0001 mas. % te sestavine) katerega koli od naštetih PAO.
Med take izdelke med drugim spadajo:

— športna oprema, kot so kolesa, palice za golf, loparji,

— gospodinjski pripomočki, vozički, hodulje,

— orodje za domačo uporabo,

— obleke, obutev, rokavice in športna oblačila,

— pasovi za ure, zapestni trakovi, maske, naglavni trakovi.

6.  Igrače, vključno z igračami za aktivnosti, in predmeti za nego otrok se ne dajejo v promet, če kateri koli gumijast ali plastičen del izdelkov, ki pride v neposreden ter podaljšan ali kratkotrajen ponavljajoč stik s človeško kožo ali ustno votlino v normalnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe, vsebuje več kot 0,5 mg/kg (0,00005 mas. % te sestavine) katerega koli od naštetih PAO.
7.  Z odstopanjem od odstavkov 5 in 6 se ti odstavki ne uporabljajo za izdelke, ki se dajo v promet prvič pred 27. decembra 2015.
8.  Komisija bo do 27. decembra 2017 preučila mejni vrednosti iz odstavkov 5 in 6 v luči novih znanstvenih spoznanj, med drugim o migraciji PAO z izdelkov iz navedenega odstavka in o alternativnih surovinah, ter po potrebi navedena odstavka ustrezno spremenila. ◄

51. Naslednji ftalati (ali druge številke CAS in ES, ki zajemajo to snov):

(a) di(2-etilheksil) ftalat (DEHP)

Št. CAS 117-81-7

Št. ES 204-211-0

(b) dibutil ftalat (DBP)

Št. CAS 84-74-2

Št. ES 201-557-4

Št. CAS 85-68-7

Št. ES 201-622-7

1.  Se ne uporabljajo v igračah in izdelkih za nego otrok kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala.
2.  Igrače in izdelki za nego otrok, ki vsebujejo ftalate v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala, se ne dajejo v promet. ►M30   ◄
4.  V tem vnosu je „izdelek za nego otrok“ vsak izdelek, namenjen za lajšanje spanja, sproščanja, umivanja in hranjenja otrok ali za to, da ga otroci sesajo.

52. Naslednji ftalati (ali druge številke CAS in ES, ki zajemajo to snov):

(a) di-„izononil“ ftalat (DINP)

Št. CAS 28553-12-0 in 68515-48-0

Št. ES 249-079-5 in 271-090-9

(b) di-„izodecil“ ftalat (DIDP)

Št. CAS 26761-40-0 in 68515-49-1

Št. ES 247-977-1 in 271-091-4

Št. CAS 117-84-0

Št. ES 204-214-7

1.  Se ne uporabljajo v igračah in izdelkih za nego otrok, ki jih otroci lahko dajejo v usta, kot snovi ali v zmeseh v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala. ►C6
2.  Takšne igrače in izdelki za nego otrok, ki vsebujejo te ftalate v koncentracijah, večjih od 0,1 masnega % plastificiranega materiala, se ne dajejo v promet. ◄ ►M30   ◄
4.  V tem vnosu je „izdelek za nego otrok“ vsak izdelek, namenjen za lajšanje spanja, sproščanja, umivanja in hranjenja otrok ali za to, da ga otroci sesajo.

▼M9 —————

▼M5

54. 2-(2-metoksietoksi)etanol (DEGME)

Št. CAS 111-77-3

Št. ES 203-906-6

Se ne daje v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina barv, odstranjevalcev barv, čistil, samopolirnih emulzij ali talnih tesnilnih mas v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %.

55. 2-(2-butoksietoksi)etanol (DEGBE)

Št. CAS 112-34-5

Št. ES 203-961-6

1. Se ne daje prvič v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina barv v spreju ali čistilih v aerosolnih razpršilnikih v koncentracijah, enakih ali večjih od 3 masnih %.

2. Barve v spreju in čistila v aerosolnih razpršilnikih, ki vsebujejo DEGBE in ki niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010.

3. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se barve, ki vsebujejo DEGBE, razen barv v spreju, v koncentracijah, ki so enake ali večje od 3 masnih %, in se dajejo v promet za prodajo širši javnosti, preden se dajo v promet vidno, čitljivo in neizbrisno označijo do 27. decembra 2010, kot sledi:

„Ne uporabljati v razpršilcih barv“.

►M21
56.  Metilendifenil diizocianat
Št. CAS 26447-40-5
Št. ES 247-714-0
vključno z naslednjimi posameznimi izomeri:
(a)  4,4’-metilendifenil diizocianat:
Št. CAS 101-68-8
Št. ES 202-966-0
(b)  2,4’-metilendifenil diizocianat:
Št. CAS 5873-54-1
Št. ES 227-534-9
(c)  2,2’-metilendifenil diizocianat:
Št. CAS 2536-05-2
Št. ES 219-799-4 ◄

1. Se ne daje v promet po 27. decembru 2010 kot sestavina zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, za prodajo širši javnosti, razen če dobavitelji zagotovijo, da preden se izdelki dajo v promet:

(a) embalaža vsebuje zaščitne rokavice, ki so v skladu z Direktivo Sveta 89/686/EGS (9);

(b) je embalaža brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi vidno, čitljivo in neizbrisno označena kot sledi:

„— Uporaba tega izdelka lahko povzroči alergične reakcije pri osebah, ki so preobčutljive na diizocianate.

— Osebe, ki trpijo zaradi astme, ekcemov ali težav s kožo, se morajo izogibati stiku s tem izdelkom, vključno s stikom s kožo.

— Ta izdelek se ne sme uporabljati pri slabih prezračevalnih pogojih, razen ob uporabi zaščitne maske s primernim plinskim filtrom (tj. tip A1 v skladu s standardom EN 14387).“

2. Z odstopanjem se odstavek 1(a) ne uporablja za termoplastična lepila.

57. Cikloheksan

Št. CAS 110-82-7

Št. ES 203-806-2

1. Se ne daje prvič v promet po 27. juniju 2010 za prodajo širši javnosti kot sestavina kontaktnih lepil na osnovi neoprena v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega % v embalaži, večji od 350 g.

2. Kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki vsebujejo cikloheksan in niso v skladu z odstavkom 1, se ne dajejo v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010.

3. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti o razvrščanju, pakiranju in označevanju snovi in zmesi dobavitelji zagotovijo, da se kontaktna lepila na osnovi neoprena, ki vsebujejo cikloheksan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, ki se dajejo v promet in so dana v promet za prodajo širši javnosti po 27. decembru 2010, vidno, čitljivo in neizbrisno označijo, kot sledi:

„— Ta izdelek se ne sme uporabljati pri slabih prezračevalnih pogojih.

— Ta izdelek se ne sme uporabljati pri polaganju talnih oblog.“.

58. Amonijev nitrat (AN)

Št. CAS 6484-52-2

Št. ES 229-347-8

1. Se ne daje prvič v promet po 27. juniju 2010 kot snov ali v zmeseh, ki vsebujejo več kot 28 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata, za uporabo kot trdno, enostavno ali sestavljeno gnojilo, razen če je gnojilo v skladu z določbami za gnojila iz amonijevega nitrata z visoko vsebnostjo dušika iz Priloge III k Uredbi (ES) št. 2003/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (10).

2. Se ne daje v promet po 27. juniju 2010 kot snov ali v zmeseh, ki vsebujejo 16 masnih % ali več dušika v obliki amonijevega nitrata, razen za prodajo:

(a) nadaljnjim uporabnikom in distributerjem, vključno s fizičnimi ali pravnimi osebami, ki imajo licenco ali dovoljenje v skladu z Direktivo Sveta 93/15/EGS (11);

(b) kmetom za uporabo pri kmetijskih dejavnostih, s polnim ali skrajšanim delovnim časom, in ne nujno v razmerju s površino zemlje.

V tem podstavku:

(i) „kmet“ pomeni fizična ali pravna oseba oziroma združenje fizičnih ali pravnih oseb, ne glede na pravni status, ki je združenju in njenim članom dodeljen z nacionalno zakonodajo, katere kmetijsko gospodarstvo se nahaja na ozemlju Skupnosti, kot je navedeno v členu 299 Pogodbe, in ki opravlja kmetijsko dejavnost;

(ii) „kmetijska dejavnost“ pomeni proizvodnja, vzreja ali gojenje kmetijskih proizvodov, vključno z žetvijo, molžo, rejo živali in kmetijsko rejo živali ali ohranjanje zemljišča po dobrih kmetijskih in okoljskih pogojih, kakor je določeno v členu 5 Uredbe Sveta (ES) št. 1782/2003 (12);

(c) fizičnim ali pravnim osebam, ki opravljajo poklicne dejavnosti, kot so vrtnarstvo, vzgajanje rastlin v rastlinjakih, vzdrževanje parkov, vrtov ali športnih površin, gozdarstvo in druge podobne dejavnosti.

3. Za omejitve iz odstavka 2 pa lahko države članice zaradi socialno-ekonomskih razlogov do 1. julija 2014 uporabijo omejitev za do 20 masnih % dušika v obliki amonijevega nitrata za snovi in zmesi, dane v promet na njihovem ozemlju. O tem obvestijo Komisijo in druge države članice.

▼M6

59. Diklormetan

št. CAS 75-09-2

Številka EC: 200-838-9

1. Odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,1 mas. %:

(a) se po 6. decembru 2010 ne dajo prvič v promet za oskrbo širše javnosti ali poklicnih uporabnikov;

(b) se po 6. decembru 2011 ne dajo v promet za oskrbo širše javnosti ali poklicnih uporabnikov;

V tem vnosu:

(i) „poklicni uporabnik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, vključno z delavci in samozaposlenimi delavci, ki odstranjujejo barve pri svoji poklicni dejavnosti zunaj industrijskih obratov;

(ii) „industrijski obrat“ pomeni obrat, v katerem se opravlja dejavnost odstranjevanja barve.

2. Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države članice na svojem ozemlju in za nekatere dejavnosti posebej usposobljenim poklicnim uporabnikom dovolijo uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, ter lahko dovolijo dajanje takšnih odstranjevalcev barve na trg za oskrbo navedenih poklicnih uporabnikov.

Države članice, ki uporabijo to odstopanje, določijo ustrezne predpise za zaščito zdravja in varnosti poklicnih uporabnikov odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan, ter o teh predpisih obvestijo Komisijo.

Navedene določbe vključujejo zahtevo, da mora imeti poklicni uporabnik pooblastilo, ki ga priznava država članica, v kateri navedeni poklicni uporabnik opravlja dejavnost, ali drugo dokumentirano dokazilo v ta namen, ali da ga navedena država članica kako drugače pooblasti, s čimer lahko dokaže, da je ustrezno usposobljen in zmožen za varno uporabo odstranjevalcev barve, ki vsebujejo diklorometan.

Komisija pripravi seznam držav članic, ki uporabijo odstopanje iz tega odstavka, ter ga objavi na internetu.

3. Poklicni uporabniki, za katere velja odstopanje iz odstavka 2, opravljajo dejavnost samo v državah članicah, ki uporabljajo to odstopanje. Usposabljanje iz odstavka 2 obsega vsaj:

(a) ozaveščanje o tveganjih za zdravje ter njihovo ocenjevanje in obvladovanje, vključno z informacijami o obstoječih nadomestnih sredstvih ali postopkih, ki so ob upoštevanju pogojev uporabe manj nevarni za zdravje in varnost delavcev;

(b) uporabo ustreznega prezračevanja;

Delodajalci in samozaposleni dajo prednost zamenjavi diklorometana s kemičnim sredstvom ali postopkom, ki ob upoštevanju pogojev uporabe ne pomeni tveganja ali pomeni manjše tveganje za zdravje in varnost delavcev.

Poklicni uporabnik v praksi izvaja vse ustrezne varnostne ukrepe, vključno z uporabo osebne zaščitne opreme.

4. Brez poseganja v drugo zakonodajo Skupnosti na področju zaščite delavcev se lahko odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 mas. %, uporabljajo v industrijskih obratih, če so izpolnjeni vsaj naslednji minimalni pogoji:

(a) učinkovito prezračevanje v vseh prostorih in področjih dela, zlasti pri mokri obdelavi in sušenju obdelanih predmetov: lokalno izpušno prezračevanje v bazenih skupaj s prisilnim prezračevanjem v navedenih prostorih in območjih, da se čim bolj zmanjša izpostavljenost in, kjer je to tehnično izvedljivo, zagotovi skladnost z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti;

(b) ukrepi za zmanjševanje izhlapevanja iz bazenov: bazeni za odstranjevanje so pokriti, razen med nakladanjem ali razkladanjem; ustrezne naprave in površine za nakladanje in razkladanje v bazenih za odstranjevanje; bazeni za pranje z vodo ali slanico za odstranjevanje ostankov topila po odstranjevanju barve;

(c) ukrepi za varno ravnanje z diklorometanom v bazenih za odstranjevanje: črpalke in cevi za dovod in odvod odstranjevalca barve v bazenih za odstranjevanje; ustrezne naprave in postopki za varno čiščenje bazenov in odstranjevanje usedlin;

(d) osebna zaščitna oprema, ki je v skladu z Direktivo 89/686/EGS in vključuje: ustrezne zaščitne rokavice, zaščitna očala in zaščitno obleko; primerno zaščitno dihalno opremo, kadar ni mogoče drugače zagotoviti skladnosti z ustreznimi omejitvami poklicne izpostavljenosti;

(e) delavcem se zagotovijo zadostne informacije, navodila in usposabljanje v zvezi z uporabo takšne opreme.

5. Brez poseganja v druge predpise Skupnosti o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in mešanic, so odstranjevalci barve, ki vsebujejo diklorometan v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 mas. %, do 6. decembra 2011 vidno, berljivo in neizbrisno označeni z naslednjim besedilom:

„Uporaba dovoljena samo v industriji in pooblaščenim poklicnim uporabnikom v nekaterih državah članicah EU – preverite, kje je uporaba dovoljena.“

▼M12

60. Akrilamid

Št. CAS 79-06-1

Se ne daje v promet ali uporablja kot snov ali kot sestavina zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 0,1 masnega %, za uporabe fugirnih mas po 5. novembru 2012.

▼M16

61. Dimetil fumarat (DMF)

Št. CAS 624-49-7

Št. ES 210-849-0

Se ne uporablja v izdelkih ali njihovih delih v koncentracijah, višjih od 0,1 mg/kg.

Izdelki ali njihovi deli, ki vsebujejo DMF v koncentracijah, višjih od 0,1 mg/kg, se ne dajejo v promet.

▼M20

62.

(a) Fenilživosrebrov acetat

Št. ES 200-532-5

Št. CAS 62-38-4

(b) Fenilživosrebrov propionat

Št. ES 203-094-3

Št. CAS 103-27-5

Št. ES 236-326-7

Št. CAS 13302-00-6

(d) Fenilživosrebrov oktanoat

Št. ES –

Št. CAS 13864-38-5

(e) Fenilživosrebrov neodekanoat

Št. ES 247-783-7

Št. CAS 26545-49-3

1. Se ne proizvaja, daje v promet ali uporablja kot snov ali v zmeseh po 10. oktobru 2017, če je koncentracija živega srebra v zmeseh 0,01 % mas. m/m ali več.

2. Izdelki ali njihovi deli, ki vsebujejo eno ali več teh snovi, se ne dajejo v promet po 10. oktobru 2017, če je koncentracija živega srebra v izdelkih ali njihovih delih 0,01 % mas. m/m ali več.

▼M18

63. Svinec

Št. CAS 7439-92-1

Št. ES 231-100-4

in njegove spojine

1.  Se ne daje v promet ali uporablja v katerem koli delu nakita, če je koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v takem delu 0,05 mas. % ali več.
2.  V odstavku 1:
(i)  „nakit“ vključuje nakit in imitacijo nakita ter modne dodatke za lase, vključno z:
(a)  zapestnicami, ogrlicami in prstani;
(b)  nakitom za piercing;
(c)  zapestnimi urami in zapestnim nakitom;
(d)  broškami in zapestnimi gumbi;
(ii)  „kateri koli del“ vključuje materiale, iz katerih je nakit izdelan, in posamezne sestavne dele nakita.
3.  Odstavek 1 se uporablja tudi za posamezne dele, če se dajejo v promet ali uporabljajo za izdelavo nakita.
4.  Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za:
(a)  kristalno steklo, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) k Direktivi Sveta 69/493/EGS (14);
(b)  notranje sestavne dele zapestnih in žepnih ur, ki so potrošnikom nedostopni;
(c)  nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne (oznaka KN 7103 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2658/87), razen če so bili obdelani s svincem ali njegovimi spojinami ali zmesmi, ki vsebujejo te snovi;
(d)  emajle, opredeljene kot steklaste zmesi, ki izhajajo iz taljenja, vitrifikacije ali sintranja mineralov pri temperaturi najmanj 500 °C.
5.  Z odstopanjem se odstavek 1 ne uporablja za nakit, prvič dan v promet pred 9. oktobrom 2013, in nakit, izdelan pred 10. decembrom 1961. ►M31
6.  Komisija do 9. oktobra 2017 ponovno oceni odstavke 1 do 5 tega vnosa glede na nova znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o razpoložljivosti nadomestnih materialov in migraciji svinca iz izdelkov iz odstavka 1, ter ga po potrebi ustrezno spremeni. ◄ ►M31
7.  Se ne daje v promet ali uporablja v izdelkih, dobavljenih za splošno uporabo, če je koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v navedenih izdelkih ali njihovih dostopnih delih 0,05 mas. % ali več ter če otroci navedene izdelke ali njihove dostopne dele v običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe lahko dajejo v usta.
Navedena mejna vrednost se ne uporablja, če je mogoče dokazati, da stopnja sproščanja svinca iz navedenega izdelka ali katerega koli dostopnega dela izdelka, prevlečenega ali neprevlečenega, ne presega 0,05 μg/cm2 na uro (kar je enakovredno 0,05 μg/g/h), in pri prevlečenih izdelkih, da prevleka zagotavlja, da ta stopnja sproščanja svinca pri običajnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe izdelka ni presežena vsaj za obdobje dveh let.
Za namene tega odstavka se šteje, da lahko otroci dajejo v usta izdelek ali dostopni del izdelka, če je v eni dimenziji manjši od 5 cm ali ima odstranljivi ali štrleči del navedene velikosti.
8.  Z odstopanjem se odstavek 7 ne uporablja za:
(a)  nakit iz odstavka 1;
(b)  kristalno steklo, kakor je opredeljeno v Prilogi I (kategorije 1, 2, 3 in 4) k Direktivi 69/493/EGS;
(c)  nesintetične ali rekonstruirane drage in poldrage kamne (oznaka KN 7103 v skladu z Uredbo (EGS) št. 2658/87), razen če so bili obdelani s svincem ali njegovimi spojinami ali zmesmi, ki vsebujejo te snovi;
(d)  emajle, opredeljene kot steklaste zmesi, ki izhajajo iz taljenja, vitrifikacije ali sintranja mineralov pri temperaturi najmanj 500 °C;
(e)  ključe, ključavnice, vključno z žabicami;
(f)  glasbene instrumente;
(g)  izdelke ali dele izdelkov, ki vključujejo medeninaste zlitine, če koncentracija svinca (izraženega kot kovina) v medeninasti zlitini ne presega 0,5 mas. %;
(h)  konice pisal;
(i)  izdelke, povezane z vero;
(j)  prenosne cink-ogljikove baterije in gumbaste celice;
(k)  izdelke, ki spadajo v področje uporabe:
(i)  Direktive 94/62/ES;
(ii)  Uredbe (ES) št. 1935/2004;
(iii)  Direktive 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*15);
(iv)  Direktive 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta (*16).
9.  Komisija do 1. julija 2019 ponovno oceni odstavek 7 in odstavek 8(e), (f), (i) in (j) tega vnosa glede na nova znanstvena spoznanja, vključno s tistimi o razpoložljivosti nadomestnih materialov in migraciji svinca iz izdelkov iz odstavka 7, vključno z zahtevo o celovitosti prevleke, ter ju po potrebi ustrezno spremeni.
10.  Z odstopanjem se odstavek 7 ne uporablja za izdelke, prvič dane v promet pred 1. junijem 2016. ◄

▼M27

64. 1,4-diklorobenzen

Št. CAS 106-46-7

Št. ES 203-400-5

Se ne daje na trg ali uporablja kot snov ali kot sestavina zmesi v koncentracijah, enakih ali večjih od 1 mas. %, kadar je snov ali zmes dana na trg za uporabo ali se uporablja kot osvežilec zraka ali dezodorant v straniščih, domovih, pisarnah ali drugih zaprtih javnih prostorih.

▼M38

65. Anorganske amonijeve soli

1. Se ne dajejo na trg ali uporabljajo v celuloznih izolacijskih mešanicah ali celuloznih izolacijskih izdelkih po 14. juliju 2018, razen če je koncentracija emisij amoniaka iz navedenih zmesi ali izdelkov manjša od 3 ppm glede na prostornino (2,12 mg/m3) pod testnimi pogoji iz odstavka 4.

Dobavitelj celuloznih izolacijskih zmesi, ki vsebujejo anorganske amonijeve soli, prejemnika ali potrošnika obvesti o največji dovoljeni stopnji obremenitve za celulozne izolacijske zmesi, izraženi z debelino in gostoto.

Nadaljnji uporabnik celuloznih izolacijskih zmesi, ki vsebujejo anorganske amonijeve soli, zagotovi, da najvišja dovoljena stopnja obremenitve, o kateri ga je obvestil dobavitelj, ni presežena.

2. Odstavek 1 se izjemoma ne uporablja za dajanje na trg celuloznih izolacijskih zmesi, namenjenih uporabi izključno za proizvodnjo celuloznih izolacijskih izdelkov, ali za uporabo navedenih zmesi pri proizvodnji celuloznih izolacijskih izdelkov.

3. V primeru države članice, ki ima 14. julija 2016 uvedene nacionalne začasne ukrepe, ki jih je Komisija odobrila v skladu s členom 129(2)(a), se od navedenega datuma uporabljajo določbe iz odstavkov 1 in 2.

4. Skladnost z mejnimi vrednostmi iz prvega pododstavka odstavka 1 se dokaže v skladu s tehnično specifikacijo CEN/TS 16516, prilagojeno na naslednji način:

(a) test traja vsaj 14 dni namesto 28 dni;

(b) emisije amoniaka se merijo vsaj enkrat na dan med testom;

(d) relativna vlažnost je 90 % namesto 50 %;

(e) uporablja se ustrezna metoda za merjenje emisij amoniaka;

(f) stopnja obremenitve, izražena z debelino in gostoto, se evidentira v času vzorčenja celuloznih izolacijskih zmesi ali izdelkov, ki se testirajo.

▼M40

66. Bisfenol A

Št. CAS 80-05-7

Št. EC 201-245-8

Na trg se ne daje v termoreaktivnem papirju v koncentraciji, ki je enaka ali večja od 0,02 masnega %, po 2 januarju 2020.

▼M41

67. Bis(pentabromofenil)eter

(dekabromodifenileter; decaBDE)

Št. CAS: 1163-19-5

Št. ES: 214-604-9

1. Se ne proizvaja ali daje na trg kot snov kot taka po 2. marcu 2019.

2. Se ne daje na trg:

(a) kot sestavina drugih snovi;

(b) kot zmes;

(c) kot izdelek ali kot kateri koli sestavni del izdelka; in se ne uporablja pri njihovi proizvodnji v koncentracijah, večjih od 0,1 mas. %, po 2. marcu 2019.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabljata za snov, sestavino druge snovi ali zmes, ki se bo uporabljala ali se uporablja:

(a) v proizvodnji zrakoplova pred 2. marcem 2027;

(b) v proizvodnji nadomestnih delov za:

(i) zrakoplov, proizveden pred 2. marcem 2027, ali

(ii) motorna vozila s področja uporabe Direktive 2007/46/ES, kmetijska in gozdarska vozila s področja uporabe Uredbe (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta (*18) ali stroje s področja uporabe Direktive 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta (*19), proizvedene pred 2. marcem 2019.

4. Pododstavek 2(c) se ne uporablja za:

(a) izdelke, dane na trg pred 2. marcem 2019;

(b) zrakoplove, proizvedene v skladu s pododstavkom 3(a);

(d) električno in elektronsko opremo s področja uporabe Direktive 2011/65/EU.

5. Za namene tega vnosa „zrakoplov“ pomeni:

(a) civilni zrakoplov, proizveden v skladu s certifikatom tipa, izdanim v skladu z Uredbo (EU) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta (*20), ali odobritvijo projekta, izdano v skladu z nacionalnimi predpisi države članice Mednarodne organizacije civilnega letalstva (ICAO), ali za katerega je država članica ICAO izdala spričevalo o plovnosti v skladu s Prilogo 8 h Konvenciji o mednarodnem civilnem letalstvu, ali

(b) vojaški zrakoplov.

▼M44

68. Perfluorooktanojska kislina (PFOA)

Št. CAS 335-67-1

Št. ES 206-397-9

in njene soli

Vse sorodne snovi (vključno z njihovimi solmi in polimeri) z linearno ali razvejano perfluoroheptilno skupino s formulo C7F15-, ki je neposredno vezana na drug ogljikov atom, kot enim od strukturnih elementov

Vse sorodne snovi (vključno z njihovimi solmi in polimeri) z linearno ali razvejano perfluorooktilno skupino s formulo C8F17- kot enim od strukturnih elementov

Naslednje snovi so izvzete iz te oznake:

— C8F17-X, pri čemer: X = F, Cl, Br,

— C8F17-C(=O)OH, C8F17-C(=O)O-X′ ali C8F17-CF2-X′ (pri čemer: X′ = katera koli skupina, vključno s solmi).

1. Se ne proizvajajo ali dajejo v promet kot snovi kot take od 4. julija 2020.

2. Se ne uporabljajo v proizvodnji ali dajejo v promet od 4. julija 2020:

(a) kot sestavina drugih snovi;

(b) v zmeseh;

v koncentraciji najmanj 25 ppb PFOA, vključno z njenimi solmi, ali 1 000 ppb snovi, ki je sorodna PFOA, ali kombinacije takih snovi.

3. Točki 1 in 2 se uporabljata od:

(a) 4. julija 2022 za:

(i) opremo za proizvodnjo polprevodnikov;

(ii) tiskarske barve na osnovi lateksa;

(b) 4. julija 2023 za:

(i) tekstil za zaščito delavcev pred tveganji za njihovo zdravje in varnost;

(ii) membrane za medicinski tekstil, filtracijo pri čiščenju vode, proizvodne postopke in čiščenje odpadne vode;

(iii) plazemske nanopremaze;

(c) 4. julija 2032 za medicinske pripomočke razen medicinskih pripomočkov za vsaditev s področja uporabe Direktive 93/42/EGS.

4. Točki 1 in 2 se ne uporabljata za:

(a) perfluorooktan sulfonsko kislino in njene derivate, ki so navedeni na seznamu v delu A Priloge I k Uredbi (ES) št. 850/2004;

(b) proizvodnjo snovi kot neizogiben stranski proizvod pri proizvodnji fluorokemikalij z ogljikovo verigo z največ šestimi atomi;

(c) snov, ki se bo uporabljala ali se uporablja kot transportiran izoliran intermediat, če so izpolnjeni pogoji iz točk (a) do (f) člena 18(4) te uredbe;

(d) snov, sestavino druge snovi ali zmes, ki se bo uporabljala ali se uporablja:

(i) v proizvodnji medicinskih pripomočkov za vsaditev s področja uporabe Direktive 93/42/EGS;

(ii) za fotografske premaze za filme, papir ali tiskarske plošče;

(iii) v fotolitografskih postopkih za polprevodnike ali v postopkih jedkanja za sestavljene polprevodnike;

(e) za zgoščene mešanice pen za gašenje požarov, ki so bile dane v promet pred 4. julijem 2020 ter se bodo uporabljale ali se uporabljajo v proizvodnji drugih mešanic pen za gašenje požarov.

5. Točka 2(b) se ne uporablja za mešanice pen za gašenje požarov, ki so bile:

(a) dane v promet pred 4. julijem 2020 ali

(b) proizvedene v skladu z odstavkom 4(e), če se, kadar se uporabljajo za namene usposabljanja, emisije v okolje čim bolj zmanjšajo in zbrani iztoki varno odstranijo.

6. Točka 2(c) se ne uporablja za:

(a) izdelke, dane v promet pred 4. julijem 2020;

(b) medicinske pripomočke za vsaditev, proizvedene v skladu s točko 4(d)(i);

(d) polprevodnike ali sestavljene polprevodnike iz točke 4(d)(iii).

(*1) UL L 256, 7.9.1987, str. 42.

(*2) UL L 147, 9.6.1975, str. 40.

(*3) UL L 37, 13.2.2003, str. 19.

(*4) UL L 263, 9.10.2007, str. 1.

(*5) UL L 171, 9.7.2003, str. 1.

(*6) UL L 124, 9.5.2002, str. 1.

(*7) UL L 24, 29.1.2008, str. 8.

(*8) UL L 104, 8.4.2004, str. 1.

(*9) UL L 399, 30.12.1989, str. 18.

(*10) UL L 304, 21.11.2003, str. 1.

(*11) UL L 121, 15.5.1993, str. 20.

(*12) UL L 270, 21.10.2003, str. 1.

(*13) UL L 365, 31.12.1994, str. 10.

(*14) UL L 326, 29.12.1969, str. 36.

(*15) Direktiva 2009/48/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o varnosti igrač (UL L 170, 30.6.2009, str. 1).

(*16) Direktiva 2011/65/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. junija 2011 o omejevanju uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski opremi (UL L 174, 1.7.2011, str. 88).

(*17) Direktiva 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL L 334, 17.12.2010, str. 17).

(*18) Uredba (EU) št. 167/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. februarja 2013 o odobritvi in tržnem nadzoru kmetijskih in gozdarskih vozil (UL L 60, 2.3.2013, str. 1).

(*19) Direktiva 2006/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2006 o strojih in spremembah Direktive 95/16/ES (UL L 157, 9.6.2006, str. 24).

(*20) Uredba (ES) št. 216/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. februarja 2008 o skupnih predpisih na področju civilnega letalstva in ustanovitvi Evropske agencije za varnost v letalstvu in razveljavitvi Direktive Sveta 91/670/EGS, Uredbe (ES) št. 1592/2002 in Direktive 2004/36/ES (UL L 79, 19.3.2008, str. 1).

Ime ustreza Mednarodni kemijski opredelitvi, ki se uporablja za snovi iz dela 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi in zmesi, spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES in spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006.

Kadar je mogoče, se snovi označijo s svojimi IUPAC imeni. Pri snoveh, ki so navedene na seznamu EINECS (Evropski seznam obstoječih komercialnih kemičnih snovi) ali ELINCS (Evropski seznam prijavljenih kemičnih snovi) ali na seznamu NLP (Ne več polimeri), se za označitev uporabijo imena s teh seznamov. Včasih se lahko dodajo druga imena, kot so običajna ali pogosta imena. Kadar je mogoče, se sredstva za zaščito rastlin in biocidi označijo s svojimi ISO imeni.

V del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 so vključeni številni skupni vnosi. V teh primerih se uporabljajo zahteve za razvrstitev za vse snovi, zajete v opisu.

Včasih se za posebne snovi, ki so zajete v skupnem vnosu, uporabljajo zahteve za razvrstitev. V tem primeru se v del 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 za snov ali skupni vnos doda izraz, razen za tiste, opredeljene drugje v Prilogi VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.

Včasih je lahko posamezna snov zajeta v večih vnosih. V tem primeru razvrstitev snovi odraža razvrstitev vsakega skupnega vnosa. Kadar je za isto nevarno snov več različnih opredelitev, se uporablja najnevarnejša.

Število indeks je identifikacijska koda, ki je snovi dodeljena v delu 3 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008. V Dodatku so snovi uvrščene na seznam po tem indeksnem številu.

Število ES, tj. število EINECS, ELINCS ali NLP, je uradno število snovi v Evropski uniji. Število EINECS je navedeno v Evropskem seznamu obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS). Število ELINCS je navedeno v Evropskem seznamu prijavljenih kemičnih snovi (ELINCS). Število NLP je navedeno v seznamu snovi, ki niso več polimeri. Te sezname objavlja Urad za uradne publikacije Evropskih skupnosti.

Število ES je sedemmestna števila v obliki XXX-XXX-X, ki se začne z 200-001-8 (EINECS), 400-010-9 (ELINCS) ali 500-001-0 (NLP). Število je označeno v stolpcu „št. ES“.

Števila CAS (Chemical Abstract Service) za snovi so bila določena kot pomoč pri njihovi identifikaciji.

Vnos 28 – rakotvorne snovi: skupina 1A (preglednica 3.1)/skupina 1 (preglednica 3.2)

Snovi	Število indeks	Število ES	Število CAS	Opombe
Kromov (VI) trioksid	024-001-00-0	215-607-8	1333-82-0	►M5 E ◄
Cinkovi kromati, vključno s cinkovim kalijevim kromatom	024-007-00-3
▼M14
Nikljev monoksid; [1]	028-003-00-2	215-215-7 [1]	1313-99-1 [1]
Nikljev oksid; [2]		234-323-5 [2]	11099-02-8 [2]
Bunsenit; [3]		- [3]	34492-97-2 [3]
Nikljev dioksid	028-004-00-8	234-823-3	12035-36-8
Dinikljev trioksid	028-005-00-3	215-217-8	1314-06-3
Nikljev(II) sulfid; [1]	028-006-00-9	240-841-2 [1]	16812-54-7 [1]
Nikljev sulfid; [2]		234-349-7 [2]	11113-75-0 [2]
Millerit; [3]		- [3]	1314-04-1 [3]
Trinikljev disulfid;	028-007-00-4
Nikljev subsulfid; [1]		234-829-6 [1]	12035-72-2 [1]
Heazlewoodit; [2]		- [2]	12035-71-1 [2]
▼M14
Nikljev dihidroksid; [1]	028-008-00-X	235-008-5 [1]	12054-48-7 [1]
Nikljev hidroksid; [2]	028-008-00-X	234-348-1 [2]	11113-74-9 [2]
Nikljev sulfat	028-009-00-5	232-104-9	7786-81-4
Nikljev karbonat;	028-010-00-0
Bazični nikljev karbonat;
Ogljikova kislina, nikljeva (2+) sol; [1]		222-068-2 [1]	3333-67-3 [1]
Ogljikova kislina, nikljeva sol; [2]		240-408-8 [2]	16337-84-1 [2]
[μ-[karbonato(2-)-O:O’]]dihidroksitrinikelj; [3]		265-748-4 [3]	65405-96-1 [3]
[karbonato(2-)] tetrahidroksitrinikelj; [4]		235-715-9 [4]	12607-70-4 [4]
Nikljev diklorid	028-011-00-6	231-743-0	7718-54-9
Nikljev dinitrat; [1]	028-012-00-1	236-068-5 [1]	13138-45-9 [1]
Dušikova kislina, nikljeva sol; [2]	028-012-00-1	238-076-4 [2]	14216-75-2 [2]
Nikljev kamen	028-013-00-7	273-749-6	69012-50-6
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni, nikljev sulfat	028-014-00-2	295-859-3	92129-57-2
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni	028-015-00-8	305-433-1	94551-87-8
Nikljev diperklorat; Perklorova kislina, nikljeva(II) sol	028-016-00-3	237-124-1	13637-71-3
Nikelj-dikalijev bis(sulfat); [1]	028-017-00-9	237-563-9 [1]	13842-46-1 [1]
Diamonij-nikljev bis(sulfat); [2]	028-017-00-9	239-793-2 [2]	15699-18-0 [2]
Nikljev bis(sulfamidat); Nikljev sulfamat	028-018-00-4	237-396-1	13770-89-3
Nikljev bis(tetrafluoroborat)	028-019-00-X	238-753-4	14708-14-6
Nikljev diformat; [1]	028-021-00-0	222-101-0 [1]	3349-06-2 [1]
Mravljična kislina, nikljeva sol; [2]		239-946-6 [2]	15843-02-4 [2]
Mravljična kislina, baker-nikljeva sol; [3]		268-755-0 [3]	68134-59-8 [3]
Nikljev di(acetat); [1]	028-022-00-6	206-761-7 [1]	373-02-4 [1]
Nikljev (acetat); [2]	028-022-00-6	239-086-1 [2]	14998-37-9 [2]
Nikljev dibenzoat	028-024-00-7	209-046-8	553-71-9
Nikljev bis(4-cikloheksilbutirat)	028-025-00-2	223-463-2	3906-55-6
Nikljev(II) stearat; Nikljev(II) oktadekanoat	028-026-00-8	218-744-1	2223-95-2
Nikljev dilaktat	028-027-00-3	—	16039-61-5
Nikljev(II) oktanoat	028-028-00-9	225-656-7	4995-91-9
Nikljev difluorid; [1]	028-029-00-4	233-071-3 [1]	10028-18-9 [1]
Nikljev dibromid; [2]		236-665-0 [2]	13462-88-9 [2]
Nikljev dijodid; [3]		236-666-6 [3]	13462-90-3 [3]
Nikelj-kalijev fluorid; [4]		- [4]	11132-10-8 [4]
Nikljev heksafluorosilikat	028-030-00-X	247-430-7	26043-11-8
Nikljev selenat	028-031-00-5	239-125-2	15060-62-5
Nikljev hidrogenfosfat; [1]	028-032-00-0	238-278-2 [1]	14332-34-4 [1]
Nikljev bis(dihidrogen fosfat); [2]		242-522-3 [2]	18718-11-1 [2]
Trinikljev bis(ortofosfat); [3]		233-844-5 [3]	10381-36-9 [3]
Dinikljev difosfat; [4]		238-426-6 [4]	14448-18-1 [4]
Nikljev bis(fosfinat); [5]		238-511-8 [5]	14507-36-9 [5]
Nikljev fosfinat; [6]		252-840-4 [6]	36026-88-7 [6]
Fosforjeva kislina, kalcijeva nikljeva sol; [7]		- [7]	17169-61-8 [7]
Difosforjeva kislina, nikljeva(II) sol; [8]		- [8]	19372-20-4 [8]
Diamonij-nikljev heksacianoferat	028-033-00-6	—	74195-78-1
Nikljev dicianid	028-034-00-1	209-160-8	557-19-7
Nikljev kromat	028-035-00-7	238-766-5	14721-18-7
Nikljev(II) silikat; [1]	028-036-00-2	244-578-4 [1]	21784-78-1 [1]
Dinikljev ortosilikat; [2]		237-411-1 [2]	13775-54-7 [2]
Nikljev silikat (3:4); [3]		250-788-7 [3]	31748-25-1 [3]
Silicijeva kislina, nikljeva sol; [4]		253-461-7 [4]	37321-15-6 [4]
Trihidrogen hidroksibis[ortosilikato(4)]trinikelat(3-) [5]		235-688-3 [5]	12519-85-6 [5]
Dinikljev heksacianoferat	028-037-00-8	238-946-3	14874-78-3
Trinikljev bis(arzenat); Nikljev(II) arzenat	028-038-00-3	236-771-7	13477-70-8
Nikljev oksalat; [1]	028-039-00-9	208-933-7 [1]	547-67-1 [1]
Oksalna kislina, nikljeva sol; [2]	028-039-00-9	243-867-2 [2]	20543-06-0 [2]
Nikljev telurid	028-040-00-4	235-260-6	12142-88-0
Trinikljev tetrasulfid	028-041-00-X	—	12137-12-1
Trinikljev bis(arzenit);	028-042-00-5	—	74646-29-0
Kobalt-nikljev siv periklaz;	028-043-00-0
C.l. Pigment Black 25;
C.l. 77332; [1]		269-051-6 [1]	68186-89-0 [1]
Kobalt-nikljev dioksid; [2]		261-346-8 [2]	58591-45-0 [2]
Kobalt-nikljev oksid; [3]		- [3]	12737-30-3 [3]
Nikelj-kositrov trioksid; Nikljev stanat	028-044-00-6	234-824-9	12035-38-0
Nikelj-triuranov dekaoksid	028-045-00-1	239-876-6	15780-33-3
Nikljev ditiocianat	028-046-00-7	237-205-1	13689-92-4
Nikljev dikromat	028-047-00-2	239-646-5	15586-38-6
Nikljev(II) selenit	028-048-00-8	233-263-7	10101-96-9
Nikljev selenid	028-049-00-3	215-216-2	1314-05-2
Silicijeva kislina, svinec-nikljeva sol;	028-050-00-9	—	68130-19-8
Nikljev diarzenid; [1]	028-051-00-4	235-103-1 [1]	12068-61-0 [1]
Nikljev arzenid; [2]	028-051-00-4	248-169-1 [2]	27016-75-7 [2]
Nikelj-barij-titanova priderit svetlo rumena;	028-052-00-X	271-853-6	68610-24-2
C.l. Pigment Yellow 157;
C.l. 77900
Nikljev diklorat; [1]	028-053-00-5	267-897-0 [1]	67952-43-6 [1]
Nikljev dibromat; [2]		238-596-1 [2]	14550-87-9 [2]
Etil hidrogen sulfat, nikljeva(II) sol; [3]		275-897-7 [3]	71720-48-4 [3]
Nikljev(II) trifluoroacetat; [1]	028-054-00-0	240-235-8 [1]	16083-14-0 [1]
Nikljev(II) propionat; [2]		222-102-6 [2]	3349-08-4 [2]
Nikljev bis(benzensulfonat); [3]		254-642-3 [3]	39819-65-3 [3]
Nikljev(II) hidrogen citrat; [4]		242-533-3 [4]	18721-51-2 [4]
Citronska kislina, amonij-nikljeva sol; [5]		242-161-1 [5]	18283-82-4 [5]
Citronska kislina, nikljeva sol; [6]		245-119-0 [6]	22605-92-1 [6]
Nikljev bis(2-etilheksanoat); [7]		224-699-9 [7]	4454-16-4 [7]
2-etilheksanojska kislina, nikljeva sol; [8]		231-480-1 [8]	7580-31-6 [8]
Dimetilheksanojska kislina, nikljeva sol; [9]		301-323-2 [9]	93983-68-7 [9]
Nikljev(II) izooktanoat; [10]		249-555-2 [10]	29317-63-3 [10]
Nikljev izooktanoat; [11]		248-585-3 [11]	27637-46-3 [11]
Nikljev bis(izononanoat); [12]		284-349-6 [12]	84852-37-9 [12]
Nikljev(II) neodekanoat; [13]		300-094-6 [13]	93920-10-6 [13]
Nikljev(II) izodekanoat; [14]		287-468-1 [14]	85508-43-6 [14]
Nikljev(II) neodekanoat; [15]		287-469-7 [15]	85508-44-7 [15]
Neodekanojska kislina, nikljeva sol; [16]		257-447-1 [16]	51818-56-5 [16]
Nikljev(II) neoundekanoat; [17]		300-093-0 [17]	93920-09-3 [17]
Bis(D-glukonato-O1,O2)nikelj; [18]		276-205-6 [18]	71957-07-8 [18]
Nikljev 3,5-bis(terc-butil)-4-hidroksibenzoat (1:2); [19]		258-051-1 [19]	52625-25-9 [19]
Nikljev(II) palmitat; [20]		237-138-8 [20]	13654-40-5 [20]
(2-etilheksanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [21]		287-470-2 [21]	85508-45-8 [21]
(izononanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [22]		287-471-8 [22]	85508-46-9 [22]
(izooktanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [23]		284-347-5 [23]	84852-35-7 [23]
(2-etilheksanoato-O)(izodekanoato-O)nikelj; [24]		284-351-7 [24]	84852-39-1 [24]
(2-etilheksanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [25]		285-698-7 [25]	85135-77-9 [25]
(izodekanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [26]		285-909-2 [26]	85166-19-4 [26]
(izodekanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [27]		284-348-0 [27]	84852-36-8 [27]
(izononanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [28]		287-592-6 [28]	85551-28-6 [28]
Maščobne kisline, C6-19-razvejene, nikljeve soli; [29]		294-302-1 [29]	91697-41-5 [29]
Maščobne kisline, C8-18 and C18-nenasičene, nikljeve soli; [30]		283-972-0 [30]	84776-45-4 [30]
2,7-naftalendisulfonska kislina, nikljeva(II) sol; [31]		- [31]	72319-19-8 [31]
Nikljev(II) sulfit; [1]	028-055-00-6	231-827-7 [1]	7757-95-1 [1]
Nikelj-telurjev trioksid; [2]		239-967-0 [2]	15851-52-2 [2]
Nikelj-telurjev tetraoksid; [3]		239-974-9 [3]	15852-21-8 [3]
Molibden-nikljev hidroksid oksid fosfat; [4]		268-585-7 [4]	68130-36-9 [4]
Nikljev borid (NiB); [1]	028-056-00-1	234-493-0 [1]	12007-00-0 [1]
Dinikljev borid; [2]		234-494-6 [2]	12007-01-1 [2]
Trinikljev borid; [3]		234-495-1 [3]	12007-02-2 [3]
Nikljev borid; [4]		235-723-2 [4]	12619-90-8 [4]
Dinikljev silicid; [5]		235-033-1 [5]	12059-14-2 [5]
Nikljev disilicid; [6]		235-379-3 [6]	12201-89-7 [6]
Dinikljev fosfid; [7]		234-828-0 [7]	12035-64-2 [7]
Nikelj-borov fosfid; [8]		- [8]	65229-23-4 [8]
Dialuminij-nikljev tetraoksid; [1]	028-057-00-7	234-454-8 [1]	12004-35-2 [1]
Nikelj-titanov trioksid; [2]		234-825-4 [2]	12035-39-1 [2]
Nikelj-titanov oksid; [3]		235-752-0 [3]	12653-76-8 [3]
Nikelj-divanadijev heksaoksid; [4]		257-970-5 [4]	52502-12-2 [4]
Kobalt-dimolibden-nikljev oktaoksid; [5]		268-169-5 [5]	68016-03-5 [5]
Nikelj-cirkonijev trioksid; [6]		274-755-1 [6]	70692-93-2 [6]
Molibden-nikljev tetraoksid; [7]		238-034-5 [7]	14177-55-0 [7]
Nikelj-volframov tetraoksid; [8]		238-032-4 [8]	14177-51-6 [8]
Olivin, nikelj zeleno; [9]		271-112-7 [9]	68515-84-4 [9]
Litij-nikljev dioksid; [10]		- [10]	12031-65-1 [10]
Molibden-nikljev oksid; [11]		- [11]	12673-58-4 [11]
Kobalt-litij-nikljev oksid;	028-058-00-2	442-750-5	—
▼C1
Diarzenov trioksid; arzenov trioksid	033-003-00-0	215-481-4	1327-53-3
Arzenov pentaoksid; arzenov oksid	033-004-00-6	215-116-9	1303-28-2
▼M14
Arzenova kislina in njene soli razen spojin, navedenih drugje v tej prilogi	033-005-00-1	—	—	A
▼C1
Svinčev hidrogenarzenat	082-011-00-0	232-064-2	7784-40-9
Butan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [1]	601-004-01-8	203-448-7 [1]	106-97-8 [1]	C ►M5 , S ◄
Izobutan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [2]	601-004-01-8	200-857-2 [2]	75-28-5 [2]	C ►M5 , S ◄
1,3-butadien; buta-1,3-dien	601-013-00-X	203-450-8	106-99-0	D
Benzen	601-020-00-8	200-753-7	71-43-2	►M5 E ◄
Trietil arzenat	601-067-00-4	427-700-2	15606-95-8
Vinilklorid; kloroetilen	602-023-00-7	200-831-0	75-01-4
▼M14
Bis (klorometil) eter; Oksibis(klorometan)	603-046-00-5	208-832-8	542-88-1
▼C1
Klorometilmetileter; klorodimetileter	603-075-00-3	203-480-1	107-30-2
2-naftilamin; betanaftilamin	612-022-00-3	202-080-4	91-59-8	►M5 E ◄
Benzidin; 4,4'-diaminobifenil; bifenil-4,4'-ilendiamin	612-042-00-2	202-199-1	92-87-5	►M5 E ◄
Benzidinijeve soli	612-070-00-5
2-naftilaminove soli	612-071-00-0	209-030-0 [1] 210-313-6 [2]	553-00-4 [1] 612-52-2 [2]
Bifenil-4-ilamin; ksenilamin; 4-aminobifenil	612-072-00-6	202-177-1	92-67-1
Bifenil-4-ilaminove soli; ksenilaminove soli; 4-aminobifenilove soli	612-073-00-1
▼M26
Smola, premogov katran, visoka temperatura; (Ostanek destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Črna trdna snov z zmehčiščem od 30 °C do 180 °C (86 °F do 356 °F). Sestoji pretežno iz kompleksne zmesi tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)	648-055-00-5	266-028-2	65996-93-2
▼C1
Katran, premog; premogov katran (Stranski produkt destruktivne destilacije premoga. Skoraj črna trdna snov. Kompleksna kombinacija aromatskih ogljikovodikov, fenolnih spojin, dušikovih baz in tiofena.)	648-081-00-7	232-361-7	8007-45-2
Katran, premog, visoka temperatura; premogov katran (Kondenzacijski produkt, ki se pridobiva z ohlajanjem (do približno sobne temperature) plina, sproščenega pri visokotemperaturni (višji od 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Črna viskozna tekočina, gostejša od vode. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov. Lahko vsebuje manjše količine fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz.)	648-082-00-2	266-024-0	65996-89-6
Katran, premog, nizka temperatura; premogovo olje (Kondenzacijski produkt, ki se pridobiva z ohlajanjem (do približno sobne temperature) plina, sproščenega pri visokotemperaturni (nižji od 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Črna viskozna tekočina, gostejša od vode. Sestoji predvsem iz kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov, fenolnih spojin, aromatskih dušikovih baz in njihovih alkilnih derivatov.)	648-083-00-8	266-025-6	65996-90-9
Katran rjavega premoga; (Olje, destilirano iz katrana rjavega premoga. Sestoji predvsem iz alifatskih, naftenskih in eno- do triobročnih aromatskih ogljikovodikov, njihovih alkilnih derivatov, heteroaromatov ter eno- in dvoobročnih fenolov in vre v območju približno od 150 °C do 360 °C.)	648-145-00-4	309-885-0	101316-83-0
Katran, rjavi premog, nizka temperatura; (Katran, ki se pridobiva z nizkotemperaturno karbonizacijo in nizkotemperaturnim uplinjanjem rjavega premoga. Sestoji predvsem iz alifatskih, naftenskih in cikličnih aromatskih ogljikovodikov, heteroatomskih ogljikovodikov in cikličnih fenolov.)	648-146-00-X	309-886-6	101316-84-1
Lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno visok delež nasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno navzočih v tem destilacijskem območju surovega olja.)	649-050-00-0	265-051-5	64741-50-0
Težki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno visok delež nasičenih alifatskih ogljikovodikov.)	649-051-00-6	265-052-0	64741-51-1
Lahki naftenski derivati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-052-00-1	265-053-6	64741-52-2
Težki naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-053-00-7	265-054-1	64741-53-3
Težki naftenski destilati (zemeljsko olje), obdelani s kislino; nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-054-00-2	265-117-3	64742-18-3
Lahki kislinsko obdelani naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-055-00-8	265-118-9	64742-19-4
Kislinsko obdelani težki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-056-00-3	265-119-4	64742-20-7
Kislinsko obdelani lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-057-00-9	265-121-5	64742-21-8
Kemijsko nevtralizirani težki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno visok delež alifatskih ogljikovodikov.)	649-058-00-4	265-127-8	64742-27-4
Kemijsko nevtralizirani lahki parafinski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-059-00-X	265-128-3	64742-28-5
Kemijsko nevtralizirani težki naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-060-00-5	265-135-1	64742-34-3
Kemijsko nevtralizirani lahki naftenski destilati (zemeljsko olje); nerafinirano ali lahko rafinirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-061-00-0	265-136-7	64742-35-4
Plin z vrha kolone (zemeljsko olje), frakcija pri depropanizaciji nafte s katalitskim krekingom, bogat s C3 in brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranih ogljikovodikov in obdelanih, da se odstranijo kisle nečistote. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C4, pretežno C3.)	649-062-00-6	270-755-0	68477-73-6	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-063-00-1	270-756-6	68477-74-7	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking, bogati s C1-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C5.)	649-064-00-7	270-757-1	68477-75-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko polimerizirana frakcija z vrha kolone za katalitsko polimerizacijo v naftnem stabilizatorju, plini, bogati s C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko polimerizirane nafte. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C6, pretežno od C2 do C4.)	649-065-00-2	270-758-7	68477-76-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming, bogati s C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C4.)	649-066-00-8	270-760-8	68477-79-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), polnitev C3-5 olefinske-parafinske alkilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija olefinskih in parafinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, ki se uporabljajo kot polnitev pri alkiliranju. Temperature prostora navadno presegajo kritično temperaturo teh kombinacij.)	649-067-00-3	270-765-5	68477-83-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), bogati s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitske frakcionacije. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.)	649-068-00-9	270-767-6	68477-85-0	►M5 H, ◄ K
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo plinskih in bencinskih frakcij iz katalitskega krekinga. Vsebuje pretežno etan in etilen.)	649-069-00-4	270-768-1	68477-86-1	►M5 H, ◄ K
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deizobutanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z atmosfersko destilacijo butan-butilenskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)	649-070-00-X	270-769-7	68477-87-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), suhi iz depropanizerja, bogati s propenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj etana in propana.)	649-071-00-5	270-772-3	68477-90-7	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-072-00-0	270-773-9	68477-91-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja, naprave za rekuperacijo s plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo različnih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C4, pretežno propana.)	649-073-00-6	270-777-0	68477-94-1	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), polnitev za napravo girbatol; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se uporablja kot napajalni tok v napravo girbatol za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-074-00-1	270-778-6	68477-95-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcionator izomerizirane nafte, bogat s C4, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-075-00-7	270-782-8	68477-99-6	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), očiščeno olje iz katalitskega krekinga in termično krekirani ostanek vakuumske frakcionacije refluksnega toka; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije katalitsko krekiranega očiščenega olja in termično krekiranega vakuumskega ostanka. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-076-00-2	270-802-5	68478-21-7	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija nafte iz katalitskega krekinga, absorber; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-077-00-8	270-803-0	68478-22-8	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), kombinirana frakcionacija produktov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije proizvodov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom, procesov za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-078-00-3	270-804-6	68478-24-0	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija s frakcionacijo nafte iz katalitskega reforminga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-079-00-9	270-806-7	68478-26-2	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), nasičena plinska zmes iz plinske naprave, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije nafte iz prve destilacije plinskega ostanka po destilaciji in plinskega ostanka iz stabilizatorja katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno butana in izobutana.)	649-080-00-4	270-813-5	68478-32-0	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), enota za rekuperacijo nasičenih plinov, bogat s C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije plinskega ostanka destilacije, nafte, ki se pridobiva z direktno destilacijo, in plinskega ostanka iz stabilizacije nafte iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5, pretežno metana in etana.)	649-081-00-X	270-814-0	68478-33-1	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumski ostanek termičnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz termičnega krekinga vakuumskih ostankov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-082-00-5	270-815-6	68478-34-2	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, bogati s C3-4, destilati zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo in kondenzacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno od C3 do C4.)	649-083-00-0	270-990-9	68512-91-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)	649-084-00-6	271-000-8	68513-15-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), depropanizer hidrokrekinga, bogati ogljikovodiki; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4. Vsebuje lahko tudi manjše količine vodika in vodikovega sulfida.)	649-085-00-1	271-001-3	68513-16-6	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), stabilizator lahke nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo lahke nafte iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)	649-086-00-7	271-002-9	68513-17-7	►M5 H, ◄ K
Ostanki (zemeljsko olje), separator alkiliranja, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksni ostanek destilacije tokov iz različnih rafinacijskih operacij. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C5 in vre v območju približno od - 11,7 °C do 27,8 °C.)	649-087-00-2	271-010-2	68513-66-6	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s termičnim krekingom in postopki v absorberju ter destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -164 °C do - 0,5 °C).	649-088-00-8	271-032-2	68514-31-8	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C1-4, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo ogljikovodikovih plinov procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -164 °C do - 0,5 °C.)	649-089-00-3	271-038-5	68514-36-3	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C1-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3 in vre v območju približno od -164 °C do -42 °C.)	649-090-00-9	271-259-7	68527-16-2	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C1-4, frakcija iz debutanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-091-00-4	271-261-8	68527-19-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C1-5, vlažni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo zemeljskega olja in/ali s krekingom plinskega olja iz frakcionirne kolone. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-092-00-X	271-624-0	68602-83-5	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-093-00-5	271-734-9	68606-25-7	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-094-00-0	271-735-4	68606-26-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), napajalni tok za alkiliranje; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim krekingom plinskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)	649-095-00-6	271-737-5	68606-27-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcije z dna depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja. Sestoji pretežno iz butana, izobutana in butadiena.)	649-096-00-1	271-742-2	68606-34-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), mešanica iz rafinerije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih procesov. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-097-00-7	272-183-7	68783-07-3	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.)	649-098-00-2	272-203-4	68783-64-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C2-4, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4 in vre v območju približno od -51 °C do -34 °C.)	649-099-00-8	272-205-5	68783-65-3	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-100-00-1	272-871-7	68918-99-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem kombiniranih naftnih tokov. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-101-00-7	272-872-2	68919-00-6	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), stabilizator, frakcionacija lahkega bencina iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem lahkega bencina iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-102-00-2	272-878-5	68919-05-1	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), desorber iz razžvepljevanja združevalne nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom združevanja-razžvepljevanja nafte in desorbira iz naftnega produkta. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-103-00-8	272-879-0	68919-06-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom direktne nafte in s frakcionacijo celotnega iztoka. Sestoji iz metana, etana in propana.)	649-104-00-3	272-882-7	68919-09-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha separatorja iz katalitskega krekinga v fluidiziranem sloju; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo polnitve v ločevalnik C3-C4. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C3.)	649-105-00-9	272-893-7	68919-20-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iz stabilizatorjev direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem tekočine iz prve kolone za destilacijo surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-106-00-4	272-883-2	68919-10-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iz debutanizerja katalitsko krekirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-107-00-X	273-169-3	68952-76-1	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja nafte in destilata katalitskega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte in destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-108-00-5	273-170-9	68952-77-2	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), termično krekirani destilat, absorber plinskega olja in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem termično krekiranih destilatov nafte in zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-109-00-0	273-175-6	68952-81-8	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja frakcionacije ogljikovodikov termičnega krekinga, koksanje zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo termično krekiranih ogljikovodikov iz procesa koksanja zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-110-00-6	273-176-1	68952-82-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), lahke frakcije parnega krekinga, koncentrirane na butadienu; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno C4.)	649-111-00-1	273-265-5	68955-28-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), plin z vrha stabilizatorja, katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne destilacije in s frakcioniranjem celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-112-00-7	273-270-2	68955-34-0	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-113-00-2	289-339-5	27741-01-3	►M5 H, ◄ K
Alkani, C1-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-114-00-8	292-456-4	90622-55-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), parni kreking, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj propana in vre v območju približno od -70 °C do 0 °C.)	649-115-00-3	295-404-9	92045-22-2	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C4, destilat parnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C4, pretežno 1-butena in 2-butena, ki vsebuje tudi butan in izobuten in vre v območju približno od -12 °C do 5 °C.)	649-116-00-9	295-405-4	92045-23-3	►M5 H, ◄ K
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani, frakcija C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo utekočinjene plinske zmesi zemeljskega olja procesu sladkanja za oksidacijo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov C4.)	649-117-00-4	295-463-0	92045-80-2	►M5 H, ◄ K
▼M14
Ogljikovodiki, C4, 1,3-butadien in brez izobutena; Naftni plin	649-118-00-X	306-004-1	95465-89-7	K
▼C1
Rafinati (zemeljsko olje), parno krekirana frakcija C4 po ekstrakciji z bakrovim amonijevim acetatom, C3-5 in nenasičeni C3-5, brez butadiena; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-119-00-5	307-769-4	97722-19-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), obdelava z amini; plin iz rafinerije (Plinski napajalni tok v aminski sistem za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in alifatski ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-120-00-0	270-746-1	68477-65-6	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom pri proizvodnji benzena; plin iz rafinerije (Izpušni plini se pridobivajo v benzenski enoti. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid in ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6, vključno z benzenom.)	649-121-00-6	270-747-7	68477-66-7	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iz recikla pri proizvodnji benzena, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z recikliranjem plinov iz benzenske enote. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6.)	649-122-00-1	270-748-2	68477-67-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), oljna mešanica, bogati z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo oljne mešanice. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-123-00-7	270-749-8	68477-68-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), plini z vrha kolone, rektifikacija nafte iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-124-00-2	270-759-2	68477-77-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel katalitskega reforminga frakcije C6-8; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8, ki je reciklirana za zadržanje vodika. Sestoji predvsem iz vodika. Vsebuje lahko tudi različne majhne količine ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-125-00-8	270-760-3	68477-80-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcija C6-8 iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5 in vodika.)	649-126-00-3	270-762-9	68477-81-6	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel C6-8 iz katalitskega krekinga, bogat z vodikom; plin iz rafinerije	649-127-00-9	270-763-4	68477-82-7	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), povratni tok C2; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo vodika iz plinskega toka, ki sestoji predvsem iz vodika z majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, metana, etana in etilena. Vsebuje pretežno ogljikovodike, kakor so metan, etan in etilen, z majhnimi količinami vodika, dušika in ogljikovega monoksida.)	649-128-00-4	270-766-0	68477-84-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), suhi kisli, enota za koncentriranje plinov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija suhih plinov iz enote za koncentriranje plina. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-129-00-X	270-774-4	68477-92-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), koncentriranje plina v reabsorberju, destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz kombiniranih plinskih tokov v reabsorberju za koncentriranje plinov. Sestoji pretežno iz vodika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov od C1 do C3.)	649-130-00-5	270-776-5	68477-93-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), absorber vodika; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z absorbiranjem vodika iz toka, bogatega z vodikom. Sestoji iz vodika, ogljikovega monoksida, dušika in metana z majhnimi količinami ogljikovodikov C2.)	649-131-00-0	270-779-1	68477-96-3	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija, ločena kot plin iz plinastih ogljikovodikov z ohlajevanjem. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, dušika, metana in ogljikovodikov C2.)	649-132-00-6	270-780-7	68477-97-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel zmesi olj, obdelan z vodikom, bogat z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reciklirane, z vodikom obdelane zmesi olj. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-133-00-1	270-781-2	68477-98-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz recikliranih reaktorskih plinov. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5.)	649-134-00-7	270-783-3	68478-00-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v reformerju, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reformerjev. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-135-00-2	270-784-9	68478-01-3	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika, metana in etana z različnimi majhnimi količinami vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.)	649-136-00-8	270-785-4	68478-02-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom, bogati z vodikom in metanom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.)	649-137-00-3	270-787-5	68478-03-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v napravi za reforming in obdelavo z vodikom, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-138-00-9	270-788-0	68478-04-6	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), destilacija produktov termičnega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega kreking procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-139-00-4	270-789-6	68478-05-7	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), refrakcijski absorber za produkte iz katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz refrakcije produktov iz procesa katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-140-00-X	270-805-1	68478-25-1	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte, pridobljene z direktno frakcionacijo. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-141-00-5	270-807-2	68478-27-3	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-142-00-0	270-808-8	68478-28-4	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), obdelava z vodikom destilata iz krekinga, separator; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem destilatov iz krekinga z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-143-00-6	270-809-3	68478-29-5	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem in razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz procesa razžvepljevanja nafte z vodikom, pridobljene z direktnim frakcioniranjem. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-144-00-1	270-810-9	68478-30-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha stabilizatorja katalitsko reformirane nafte, ki se pridobiva z direktno frakcionacijo; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne frakcionacije, ki ji sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)	649-145-00-7	270-999-8	68513-14-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, visokotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z visokotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.)	649-146-00-2	271-003-4	68513-18-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, nizkotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z nizkotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.)	649-147-00-8	271-005-5	68513-19-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), destilacija plina iz rafinacije olja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča z destilacijo plinskega toka, ki vsebuje vodik, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, ali se pridobiva s krekingom etana in propana. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C2, vodika, dušika in ogljikovega monoksida.)	649-148-00-3	271-258-1	68527-15-1	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), enota za proizvodnjo benzena, obdelava z vodikom, produkti z vrha depentenizerja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s prečiščenjem napajalne zmesi iz enote za proizvodnjo benzena z vodikom ob navzočnosti katalizatorja, ki ji sledi odstranjevanje pentana. Sestoji predvsem iz vodika, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6. Vsebuje lahko količine benzena v sledovih.)	649-149-00-9	271-623-5	68602-82-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, frakcioniranje produktov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem produktov z vrha iz katalitskega krekinga v fluidiziranem katalitskem krekingu. Sestoji iz vodika, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-150-00-4	271-625-6	68602-84-6	►M5 H, ◄ K
Produkti zemeljskega olja, plini iz rafinerije; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija, ki sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami metana, etana in propana.)	649-151-00-X	271-750-6	68607-11-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik nizkega tlaka (hidrokreking); plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekočine in pare iztoka iz reaktorja za hidrokreking. Sestoji pretežno iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-152-00-5	272-182-1	68783-06-2	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), rafinerija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih operacij rafinacije zemeljskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-153-00-0	272-338-9	68814-67-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik produktov iz platinskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s kemijskim reformingom naftenov v aromate. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-154-00-6	272-343-6	68814-90-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, stabilizator depentanizacije; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz depentanizacijske stabilizacije z vodikom obdelanega kerozina. Sestoji predvsem iz vodika, metana, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5.)	649-155-00-1	272-775-5	68911-58-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz ekspanzijske posode enote za obdelavo kislega kerozina z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.)	649-156-00-7	272-776-0	68911-59-1	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), destilat iz naprave za združevalni proces razžvepljevanja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega združenega produkta procesa razžvepljevanja. Sestoji iz vodikovega sulfida, metana, etana in propana.)	649-157-00-2	272-873-8	68919-01-7	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje, fluidizirani katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s frakcioniranjem produkta z vrha fluidiziranega katalitskega procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-158-00-8	272-874-3	68919-02-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, pranje plina iz fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s pranjem plina z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika, dušika, metana, etana in propana.)	649-159-00-3	272-875-9	68919-03-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), težki destilat, razžvepljevanje z dehidrogeniranjem; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega produkta težkega destilata, pridobljenega v procesu razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-160-00-9	272-876-4	68919-04-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), stabilizator platinskega reforminga, frakcioniranje lahkih frakcij; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem lahkih frakcij iz platinskih reaktorjev iz platforming naprav. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)	649-161-00-4	272-880-6	68919-07-3	►M5 H, ◄ K
Plin (zemeljsko olje), predekspanzijska kolona, surova destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz prve kolone, ki se uporablja pri destilaciji surovega olja. Sestoji iz dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-162-00-X	272-881-1	68919-08-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), ločevanje katrana; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo reduciranega surovega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-163-00-5	272-884-8	68919-11-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), separator za enoto združevanja; plin iz rafinerije (Kombinacija vodika in metana se pridobiva s frakcionacijo produktov iz enote združevanja.)	649-164-00-0	272-885-3	68919-12-0	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitske, z vodikom razžvepljene nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razžvepljevanjem nafte z vodikom. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)	649-165-00-6	273-173-5	68952-79-4	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem, razžvepljevanje z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z razžvepljevanjem nafte, pridobljene z direktno destilacijo, z vodikom. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-166-00-1	273-174-0	68952-80-7	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje proizvodov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga in razžvepljevanje plinskega olja, gobasti absorber; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo produktov iz fluidiziranega katalitskega reaktorja in naprave za razžvepljevanje plinskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-167-00-7	273-269-7	68955-33-9	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), surova destilacija in katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s surovo destilacijo in katalitskim krekingom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika, ogljikovega monoksida ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-168-00-2	273-563-5	68989-88-8	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), pralnik plinskega olja z dietanolaminom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z razžvepljevanjem plinskega olja z dietanolaminom. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-169-00-8	295-397-2	92045-15-3	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje plinskega olja z vodikom, iztok; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekoče faze iztoka iz procesa hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-170-00-3	295-398-8	92045-16-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), čiščenje plinskega olja z razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva iz reformerja in iz tokov iz reaktorja za hidrogeniranje. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-171-00-9	295-399-3	92045-17-5	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reaktorja za hidrogenacijo, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva z ekspanzijo iztoka po procesu hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-172-00-4	295-400-7	92045-18-6	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), ostanek po parnem krekingu nafte pod visokim tlakom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva kot zmes frakcij, ki ne kondenzirajo iz produkta parnega krekinga nafte, in plinskih ostankov, ki se pridobivajo pri predelavi nadaljnjih proizvodov. Sestoji pretežno iz vodika ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5, ki jim je lahko primešan naravni plin.)	649-173-00-X	295-401-2	92045-19-7	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), znižanje viskoznosti ostankov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z znižanjem viskoznosti ostankov v peči. Sestoji pretežno iz vodikovega sulfida ter parafinskih in olifinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-174-00-5	295-402-8	92045-20-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz krekinga surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno iz propana in propilena, in vre v območju približno od -51 oC do -1 oC.)	649-177-00-1	268-629-5	68131-75-9	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), aparat za frakcionirno absorpcijo, katalitski kreking destilata in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov katalitskega krekinga destilatov in nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-178-00-7	269-617-2	68307-98-2	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko polimerizirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije produktov polimerizacije nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-179-00-2	269-618-8	68307-99-3	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko reformirane nafte, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte, iz katere je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-180-00-8	269-619-3	68308-00-9	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), striper (desorber) za obdelavo destilatov iz krekinga z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem termično krekiranih destilatov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-181-00-3	269-620-9	68308-01-0	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vodikov razžvepljevalnik direktnega destilata, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom direktnih destilatov, iz katerih je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-182-00-9	269-630-3	68308-10-1	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), absorber, katalitski kreking plinskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega krekinga plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-183-00-4	269-623-5	68308-03-2	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-184-00-X	269-624-0	68308-04-3	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-185-00-5	269-625-6	68308-05-4	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), destilat in nafta, razžvepljena z vodikom, brez kislin, kolona za frakcionacijo; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljene nafte in destilata iz tokov ogljikovodikov, ki so obdelani zaradi odstranjevanja kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-186-00-0	269-626-1	68308-06-5	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumsko plinsko olje, razžvepljeno z vodikom, striper (desorber), brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z desorpcijsko stabilizacijo katalitsko z vodikom razžvepljenega vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-187-00-6	269-627-7	68308-07-6	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), lahka nafta iz direktne destilacije, stabilizator, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo lahke nafte iz postopka direktne destilacije, iz katere je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-188-00-1	269-629-8	68308-09-8	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), poprejšnja priprava toka propana in propilena za alkiliranje, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo reakcijskih produktov propana s propilenom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-189-00-7	269-631-9	68308-11-2	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom vakuumskega plinskega olja, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-190-00-2	269-632-4	68308-12-3	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirani produkti z vrha kolone; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5 in vre v območju približno od -48 °C do 32 °C.)	649-191-00-8	270-071-2	68409-99-4	►M5 H, ◄ K
Alkani C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-193-00-9	270-651-5	68475-57-0	►M5 H, ◄ K
Alkani C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-194-00-4	270-652-0	68475-58-1	►M5 H, ◄ K
Alkani C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-195-00-X	270-653-6	68475-59-2	►M5 H, ◄ K
Alkani C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-196-00-5	270-654-1	68475-60-5	►M5 H, ◄ K
Gorivni plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kombinacija lahkih plinov. Sestoji pretežno iz vodika in/ali ogljikovodikov z nizko molekularno maso.)	649-197-00-0	270-667-2	68476-26-6	►M5 H, ◄ K
Gorivni plini, destilati surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija lahkih plinov se proizvaja z destilacijo surovega olja in s katalitskim reformingom nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -217 °C do -12 °C.)	649-198-00-6	270-670-9	68476-29-9	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-199-00-1	270-681-9	68476-40-4	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-200-00-5	270-682-4	68476-42-6	►M5 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C2-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-201-00-0	270-689-2	68476-49-3	►M5 H, ◄ K
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C.)	649-202-00-6	270-704-2	68476-85-7	►M5 H, ◄ K ►M5 , S ◄
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z učinkovanjem procesa sladkanja na utekočinjeno zmes plinov zemeljskega olja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C.)	649-203-00-1	270-705-8	68476-86-8	►M5 H, ◄ K ►M5 , S ◄
Plini (zemeljsko olje), C3-4, bogati z izobutanom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov od C3 do C6, pretežno butana in izobutana. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno izobutana.)	649-204-00-7	270-724-1	68477-33-8	►M5 H, ◄ K
Destilati (zemeljsko olje), C3-6, bogati s piperilenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno piperilenov.)	649-205-00-2	270-726-2	68477-35-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha kolone za ločevanje butana; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)	649-206-00-8	270-750-3	68477-69-0	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitske frakcionacije. Sestoji pretežno iz etana, etilena, propana in propilena.)	649-207-00-3	270-751-9	68477-70-3	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirano plinsko olje, produkti z dna depropanizerja, bogati s C4, brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranega plinskega olja ogljikovodikovega toka in obdelavo za odstranitev vodikovega sulfida in drugih kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.)	649-208-00-9	270-752-4	68477-71-4	►M5 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirana nafta, produkti z dna debutanizerja, bogati s C3-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.)	649-209-00-4	270-754-5	68477-72-5	►M5 H, ◄ K
Plinski ostanki (zemeljsko olje), izomerizirana nafta, frakcionirni stabilizator; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo produktov iz izomerizirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-210-00-X	269-628-2	68308-08-7	►M5 H, ◄ K
Erionit	650-012-00-0		12510-42-8
Azbest	650-013-00-6		12001-29-5 12001-28-4 132207-32-0 12172-73-5 77536-66-4 77536-68-6 77536-67-5

Vnos 28 – rakotvorne snovi: skupina 1B (preglednica 3.1)/skupina 2 (preglednica 3.2)

Snovi	Število indeks	Število ES	Število CAS	Opombe
Berilij	004-001-00-7	231-150-7	7440-41-7
Berilijeve spojine, razen berilijevega silikata	004-002-00-2
Berilijev oksid	004-003-00-8	215-133-1	1304-56-9	►M5 E ◄
Sulfalat (ISO); 2-kloralil dietilditiokarbamat	006-038-00-4	202-388-9	95-06-7
Dimetilkarbamoilklorid	006-041-00-0	201-208-6	79-44-7
Diazometan	006-068-00-8	206-382-7	334-88-3
▼M14
O-izobutil-N-etoksi karboniltiokarbamat	006-094-00-X	434-350-4	103122-66-3
O-heksil-N-etoksikarboniltiokarbamat	006-102-00-1	432-750-3	—
▼C1
Hidrazin	007-008-00-3	206-114-9	302-01-2	►M5 E ◄
N,N-dimetilhidrazin	007-012-00-5	200-316-0	57-14-7
1,2-dimetilhidrazin	007-013-00-0		540-73-8	►M5 E ◄
Hidrazinijeve soli	007-014-00-6
Izobutil nitrit	007-017-00-2	208-819-7	542-56-3	►M5 E ◄
Hidrazobenzen; 1,2-difenilhidrazin	007-021-00-4	204-563-5	122-66-7
Hidrazin bis (3-karboksi-4-hidroksibenzensulfonat)	007-022-00-X	405-030-1
Triamidheksametilfosforne kisline; heksametilfosforamid	015-106-00-2	211-653-8	680-31-9
▼M14
Zmes: dimetil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat; Dietil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat Metil etil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat	015-196-00-3	435-960-3	—
▼M26
Indijev fosfid	015-200-00-3	244-959-5	22398-80-7
▼C1
Dimetilsulfat	016-023-00-4	201-058-1	77-78-1	►M5 E ◄
Dietilsulfat	016-027-00-6	200-589-6	64-67-5
1,3-propansulton	016-032-00-3	214-317-9	1120-71-4
Dimetilsulfamoilklorid	016-033-00-9	236-412-4	13360-57-1
Kalijev dikromat	024-002-00-6	231-906-6	7778-50-9	►M5 E ◄
Amonijev dikromat	024-003-00-1	232-143-1	7789-09-5	►M5 E ◄
▼M14
Natrijev dikromat	024-004-00-7	234-190-3	10588-01-9
▼M14 —————
▼C1
Kromildiklorid, kromov oksiklorid	024-005-00-2	239-056-8	14977-61-8
Kalijev kromat	024-006-00-8	232-140-5	7789-00-6
Kalcijev kromat	024-008-00-9	237-366-8	13765-19-0
Stroncijev kromat	024-009-00-4	232-142-6	7789-06-2
Kromov III kromat; kromov kromat	024-010-00-X	246-356-2	24613-89-6
Kromove (VI) zmesi razen barijevega kromata in zmesi, navedenih drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄	024-017-00-8	—	—
Natrijev kromat	024-018-00-3	231-889-5	7775-11-3	►M5 E ◄
Kobaltov diklorid	027-004-00-5	231-589-4	7646-79-9	►M5 E ◄
Kobaltov sulfat	027-005-00-0	233-334-2	10124-43-3	►M5 E ◄
▼M14
Kobaltov acetat	027-006-00-6	200-755-8	71-48-7
Kobaltov nitrat	027-009-00-2	233-402-1	10141-05-6
Kobaltov karbonat	027-010-00-8	208-169-4	513-79-1
▼M26
Galijev arzenid	031-001-00-4	215-114-8	1303-00-0
▼C1
Kalijev bromat	035-003-00-6	231-829-8	7758-01-2
Kadmijev oksid	048-002-00-0	215-146-2	1306-19-0	►M5 E ◄
Kadmijev fluorid	048-006-00-2	232-222-0	7790-79-6	►M5 E ◄
Kadmijev klorid	048-008-00-3	233-296-7	10108-64-2	►M5 E ◄
Kadmijev sulfat	048-009-00-9	233-331-6	10124-36-4	►M5 E ◄
Kadmijev sulfid	048-010-00-4	215-147-8	1306-23-6	►M5 E ◄
Kadmij (piroforni)	048-011-00-X	231-152-8	7440-43-9	►M5 E ◄
▼M14
Svinčev kromat	082-004-00-2	231-846-0	7758-97-6
Svinčev sulfokromat rumeni; C.l. Pigment Yellow 34; [Ta snov je v barvnem indeksu (Colour Index) pod zaporedno številko C.I. 77603.]	082-009-00-X	215-693-7	1344-37-2
Svinčev kromat molibdat sulfat rdeči; C.l. Pigment Red 104; [Ta snov je v barvnem indeksu (Colour Index) pod zaporedno številko C.I. 77605.]	082-010-00-5	235-759-9	12656-85-8
▼C1
Izopren (stabiliziran) 2-metil-1,3-butadien	601-014-00-5	201-143-3	78-79-5	D
Benzo[a]piren; benzo[d,e,f] krizen	601-032-00-3	200-028-5	50-32-8
Benzo[a]antracen	601-033-00-9	200-280-6	56-55-3
Benzo[b]fluoranten; benzo[e,f]acefenantrilen	601-034-00-4	205-911-9	205-99-2
Benzo[j]fluoranten	601-035-00-X	205-910-3	205-82-3
Benzo[k]fluoranten	601-036-00-5	205-916-6	207-08-9
Dibenz[a,h]antracen	601-041-00-2	200-181-8	53-70-3
Krizen	601-048-00-0	205-923-4	218-01-9
Benzo[e]piren	601-049-00-6	205-892-7	192-97-2
1,2-dibromoetan; etilendibromid	602-010-00-6	203-444-5	106-93-4	►M5 E ◄
1,2-dikloroetan; etilendiklorid	602-012-00-7	203-458-1	107-06-2
1,2-dibromo-3-kloropropan	602-021-00-6	202-479-3	96-12-8
Bromoetilen	602-024-00-2	209-800-6	593-60-2
Trikloroetilen; trikloroeten	602-027-00-9	201-167-4	79-01-6
Kloropren (stabiliziran) 2-klorobut-1,3-dien	602-036-00-8	204-818-0	126-99-8	D ►M5 , E ◄
α-klorotoluen; benzil klorid	602-037-00-3	202-853-6	100-44-7	►M5 E ◄
α, α,α-triklorotoluen; benzotriklorid	602-038-00-9	202-634-5	98-07-7
1,2,3-trikloropropan	602-062-00-X	202-486-1	96-18-4	D
1,3-dikloro-2-propanol	602-064-00-0	202-491-9	96-23-1
Heksaklorobenzen	602-065-00-6	204-273-9	118-74-1
1,4-diklorobut-2-en	602-073-00-X	212-121-8	764-41-0	►M5 E ◄
2,3-dibromopropan-1-ol; 2,3-dibromo-1-propanol	602-088-00-1	202-480-9	96-13-9	►M5 E ◄
α, α,α,4-tetraklorotoluen p-klorobenzotriklorid	602-093-00-9	226-009-1	5216-25-1	►M5 E ◄
Etilenoksid; oksiran	603-023-00-X	200-849-9	75-21-8
1-kloro-2,3-epoksipropan; epiklorohidrin	603-026-00-6	203-439-8	106-89-8
Propilenoksid; 1,2-epoksipropan; metiloksiran	603-055-00-4	200-879-2	75-56-9	►M5 E ◄
2,2'-bioksiran; 1,2,3,4-diepoksibutan	603-060-00-1	215-979-1	1464-53-5
2,3-epoksi-1-propanol; glicidol	603-063-00-8	209-128-3	556-52-5	►M5 E ◄
Fenil glicidil eter; 2,3-epoksipropil fenil eter; 1,2-epoksi-3-fenoksipropan	603-067-00-X	204-557-2	122-60-1	►M5 E ◄
Stirenoksid; (epoksietil)benzen; feniloksiran	603-084-00-2	202-476-7	96-09-3
Furan	603-105-00-5	203-727-3	110-00-9	►M5 E ◄
R-2,3-epoksi-1-propanol	603-143-00-2	404-660-4	57044-25-4	►M5 E ◄
(R)-1-kloro-2,3-epoksipropan	603-166-00-8	424-280-2	51594-55-9
▼M14
2,3-epoksipropiltrimetilamonijev klorid …%; Glicidil trimetilamonijev klorid …%	603-211-00-1	221-221-0	3033-77-0	B
1-(2-amino-5-klorofenil)-2,2,2-trifluoro-1,1-etandiol, hidroklorid; [vsebuje < 0,1 % 4-kloroanilina (št. ES: 203-401-0)]	603-221-01-3	433-580-2	214353-17-0
▼C1
4-amino-3-fluorophenol	604-028-00-X	402-230-0	399-95-1
▼M14
Fenolftalein	604-076-00-1	201-004-7	77-09-8
▼C1
5-alil-1,3-benzodioksol; safrol	605-020-00-9	202-345-4	94-59-7	►M5 E ◄
3-propanolid; 1,3-propiolakton	606-031-00-1	200-340-1	57-57-8
4,4'-bis(dimetilamino)benzofenon Michlerjev keton	606-073-00-0	202-027-5	90-94-8
Uretan (INN); etilkarbamat	607-149-00-6	200-123-1	51-79-6
Metilakrilamidometoksiacetat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida)	607-190-00-X	401-890-7	77402-03-0
Metilakrilamidoglikolat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida)	607-210-00-7	403-230-3	77402-05-2
Oksiranmetanol, 4-metilbenzen-sulfonat, (S)-	607-411-00-X	417-210-7	70987-78-9
▼M14
Etil 1-(2,4-diklorofenil)-5-(triklorometil)-1H-1,2,4-triazol-3-karboksilat	607-626-00-9	401-290-5	103112-35-2
▼C1
Akrilonitril	608-003-00-4	203-466-5	107-13-1	D ►M5 , E ◄
2-nitropropan	609-002-00-1	201-209-1	79-46-9
▼M14
2,4-dinitrotoluen; [1]	609-007-00-9	204-450-0 [1]	121-14-2 [1]
Dinitrotoluen; [2]	609-007-00-9	246-836-1 [2]	25321-14-6 [2]
▼C1
5-nitroacenaften	609-037-00-2	210-025-0	602-87-9
2-nitronaftalen	609-038-00-8	209-474-5	581-89-5
4-nitrobifenil	609-039-00-3	202-204-7	92-93-3
Nitrofen (ISO); 2,4-diklorofenil-4-nitrofenileter	609-040-00-9	217-406-0	1836-75-5
2-nitroanizol	609-047-00-7	202-052-1	91-23-6
2,6-dinitrotoluen	609-049-00-8	210-106-0	606-20-2	►M5 E ◄
2,3-dinitrotoluen	609-050-00-3	210-013-5	602-01-7	►M5 E ◄
3,4-dinitrotoluen	609-051-00-9	210-222-1	610-39-9	►M5 E ◄
3,5-dinitrotoluen	609-052-00-4	210-566-2	618-85-9	►M5 E ◄
Hidrazin trinitrometan	609-053-00-X	414-850-9	—
2,5-dinitrotoluen	609-055-00-0	210-581-4	619-15-8	►M5 E ◄
2-nitrotoluen	609-065-00-5	201-853-3	88-72-2	►M5 E ◄
Azobenzen	611-001-00-6	203-102-5	103-33-3	►M5 E ◄
Metil-ONN-azoksimetil acetat; metilazoksimetilacetat	611-004-00-2	209-765-7	592-62-1
Dinatrijev {5-[(4'-((2,6-hidroksi-3-((2-hidroksi-5-sulfofenil)azo)fenil)azo) (l,l'-bifenil)-4-il)azo]salicilato(4-)}kuprat(2-); CI Direct Brown 95	611-005-00-8	240-221-1	16071-86-6
4-o-tolilazo-o-toluidin; 4-amino-2',3-dimetilazobenzen; fast garnet GBC base; AAT; o-aminoazotoluen	611-006-00-3	202-591-2	97-56-3
4-aminoazobenzen	611-008-00-4	200-453-6	60-09-3
Azo barvila na osnovi benzidina; 4,4-diarilazobifenilna barvila razen tistih, ki so navedena drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄	611-024-00-1	—	—
Dinatrijev 4-amino 3-[[4'-[(2,4-diaminofenil)azo][1,1'-bifenil]-4-il]azo]-5-hidroksi-6-(fenilazo)naftalen-2,7-disulfonat; C. I. Direct Black 38	611-025-00-7	217-710-3	1937-37-7
Tetranatrijev 3,3'-[[1,1'-bifenil]-4,4'-dilbis(azo)]bis[5-amino-4-hidroksinaftalen-2,7-disulfonat]; C. I. Direct Blue 6	611-026-00-2	220-012-1	2602-46-2
Dinatrijev 3,3'-[[1,1'-bifenil]-4,4'-dilbis(azo)]bis[4-aminonaftalen-1-sulfonat]; C. I. Direct Red 28	611-027-00-8	209-358-4	573-58-0
Azo barvila na osnovi o-dianizidina; 4,4'-diarilazo-3,3'-dimetoksibifenil barvila z izjemo tistih, ki so določena drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄	611-029-00-9	—	—
Barvila na osnovi o-toluidina; 4,4'-diarilazo-3,3'-dimetilbifenil barvila z izjemo tistih, ki so določena drugje v ►M5 Priloga VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008 ◄	611-030-00-4	—	—
1,4,5,8-tetraminoantrakinon; C. I. Disperse Blue 1	611-032-00-5	219-603-7	2475-45-8
6-hidroksi-1-(3-izopropoksipropil)-4-metil-2-okso-5-[4(fenilazo)fenilazo]-1,2-dihidro-3-piridinkarbonitril	611-057-00-1	400-340-3	85136-74-9
(6-(4-hidroksi-3-(2-metoksifenilazo)-2-sulfonato-7-naftilamino)-1,3,5-triazin-2,4-diil)bis[(amino-1-metiletil)amonijev] format	611-058-00-7	402-060-7	108225-03-2
Trinatrijev-[4'-(8-acetilamino-3,6-disulfonato-2-naftilazo)-4''-(6-benzoilamino-3-sulfonato-2-naftilazo)-bifenil-1,3',3'',1'''-tetraolato-O, O', O'', O''']baker(II)	611-063-00-4	413-590-3	164058-22-4
(metilenbis(4,1-fenilenazo(1-(3-(dimetiamino)propil)-1,2-dihidro-6-hidroksi-4-metil-2-oksopiridin-5,3-diil)))-1,1'-dipiridind diklorid dihidroklorid	611-099-00-0	401-500-5	—
Fenilhidrazin [1]	612-023-00-9	202-873-5 [1]	100-63-0 [1]	►M5 E ◄
Fenilhidrazinijev klorid [2]		200-444-7 [2]	59-88-1 [2]
Fenilhidrazin hidroklorid [3]		248-259-0 [3]	27140-08-5 [3]
Fenilhidrazinijev sulfat (2:1) [4]		257-622-2 [4]	52033-74-6 [4]
2-metoksianilin; o-anisidin	612-035-00-4	201-963-1	90-04-0	►M5 E ◄
3,3'-dimetoksibenzidin; o-dianisidin	612-036-00-X	204-355-4	119-90-4
3,3'-dimetoksibenzidinove soli; o-dianisidinove soli	612-037-00-5
3,3'-dimetilbenzidin; o-tolidin	612-041-00-7	204-358-0	119-93-7
▼M14
N,N′-diacetilbenzidin	612-044-00-3	210-338-2	613-35-4
▼C1
4,4'-diaminodifenilmetan; 4,4'-metilendianilin	612-051-00-1	202-974-4	101-77-9	►M5 E ◄
3,3'-diklorobenzidin; 3,3'-diklorobifenil-4,4'-ilendiamin	612-068-00-4	202-109-0	91-94-1
3,3'-diklorobenzidinove soli; 3,3'-diklorobifenil-4,4'-ilendiaminove soli	612-069-00-X	210-323-0 [1] 265-293-1 [2] 277-822-3 [3]	612-83-9 [1] 64969-34-2 [2] 74332-73-3 [3]
N-nitrozodimetilamin; dimetilnitrozamin	612-077-00-3	200-549-8	62-75-9	►M5 E ◄
2,2'-dikloro-4,4'-metilendianilin; 4,4'-metilenbis(2-kloroanilin)	612-078-00-9	202-918-9	101-14-4
2,2'-dikloro-4,4-metilendianilinove soli; 4,4'-metilenbis(2-kloroanilinove) soli	612-079-00-4
3,3'-dimetilbenzidinijeve soli; o-tolidinove soli	612-081-00-5	210-322-5 [1] 265-294-7 [2] 277-985-0 [3]	612-82-8 [1] 64969-36-4 [2] 74753-18-7 [3]
1-metil-3-nitro-1-nitrozogvanidin	612-083-00-6	200-730-1	70-25-7
4,4'-metilendi-o-toluidin	612-085-00-7	212-658-8	838-88-0
2,2'-(nitrozoimino)bisetanol	612-090-00-4	214-237-4	1116-54-7
o-toluidin	612-091-00-X	202-429-0	95-53-4
Nitrozodipropilamin	612-098-00-8	210-698-0	621-64-7
▼M14
4-metil-m-fenilendiamin; 2,4-toluendiamin	612-099-00-3	202-453-1	95-80-7
▼C1
Toluen-2,4-diamonijev sulfat	612-126-00-9	265-697-8	65321-67-7
4-kloranilin	612-137-00-9	203-401-0	106-47-8
▼M14
Metil-fenilen diamin; Diaminotoluen; Tehnični produkt – reakcijska zmes 4-metil-m-fenilen diamina (ES št. 202-453-1) in 2-metil-m-fenilen diamina (ES št. 212-513-9)]	612-151-00-5	—	—
▼C1
4-kloro-o-toluidin [1] 4-kloro-o-toluidin hidroklorid [2]	612-196-00-0	202-441-6 [1] 221-627-8 [2]	95-69-2 [1] 3165-93-3 [2]	►M5 E ◄
2,4,5-trimetilanilin [1] 2,4,5-trimetilanilin hidroklorid [2]	612-197-00-6	205-282-0 [1] — [2]	137-17-7 [1] 21436-97-5 [2]	►M5 E ◄
4,4'-tiodianilin [1] in njegove soli	612-198-00-1	205-370-9 [1]	139-65-1 [1]	►M5 E ◄
4,4'-oksidianilin [1] in njegove soli p-aminofenil eter [1]	612-199-00-7	202-977-0 [1]	101-80-4 [1]	►M5 E ◄
2,4-diaminoanizol [1] 4-metoksi-m-fenilendiamin 2,4-diaminoanizol sulfat [2]	612-200-00-0	210-406-1 [1] 254-323-9 [2]	615-05-4 [1] 39156-41-7 [2]
N,N,N',N'-tetrametil-4,4'-metilendianilin	612-201-00-6	202-959-2	101-61-1
C. I. Basic Violet 3 z ≥ 0,1 % Michlerjevega ketona (št. EC 202-027-5)	612-205-00-8	208-953-6	548-62-9	►M5 E ◄
6-metoksi-m-toluidin p-krezidin	612-209-00-X	204-419-1	120-71-8	►M5 E ◄
▼M14
Bifenil-3,3′,4,4′-tetrailtetraamin; Diaminobenzidin	612-239-00-3	202-110-6	91-95-2
(2-kloroetil)(3-hidroksipropil)amonijev klorid	612-246-00-1	429-740-6	40722-80-3
3-amino-9-etil karbazol; 9-etilkarbazol-3-ilamin	612-280-00-7	205-057-7	132-32-1
▼C1
Etilenimin; aziridin	613-001-00-1	205-793-9	151-56-4
2-metilaziridin; propilenimin	613-033-00-6	200-878-7	75-55-8	►M5 E ◄
Kaptafol (ISO); 1,2,3,6-tetrahidro-N-(1,1,2,2-tetrakloroetiltio)ftalimid	613-046-00-7	219-363-3	2425-06-1
Karbadoks (INN); metil 3-(kvinoksalin-2-ilmetilen)karbazat 1,4-dioksid; 2-(metoksikarbonilhidrazonometil)kvinoksalin 1,4-dioksid	613-050-00-9	229-879-0	6804-07-5
Zmes: 1,3,5-tris(3-aminometilfenil)-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6-triona; zmes oligomerov 3,5-bis(3-aminometilfenil)-1-poli[3,5-bis(3-aminometilfenil)-2,4,6-triokso-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-1-il]-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6-triona	613-199-00-X	421-550-1	—
▼M14
Kinolin	613-281-00-5	202-051-6	91-22-5
▼C1
Akrilamid	616-003-00-0	201-173-7	79-06-1
Tioacetamid	616-026-00-6	200-541-4	62-55-5
Zmes: N-[3-hidroksi-2-(2-metilakriloilami nometoksi)propoksimetil]-2-metilakrilamida; N-[2,3-bis-(2-metilakriloilami nometoksi)propoksimetil]-2-metilakrilamid; metakrilamida; 2-metil-N-(2-metilakriloilaminometoksimetil)akrilamida; N-(2,3-dihidroksi-propoksimetil)-2-metilakrilamida	616-057-00-5	412-790-8	—
▼M14
N-[6,9-dihidro-9-[[2-hidroksi-1-(hidroksimetil)etoksi]metil]-6-okso-1H-purin-2-il]acetamid	616-148-00-X	424-550-1	84245-12-5
▼C1
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija; lahko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se prodobiva z destilacijo premogovega katrana. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in destilira približno v območju od 80 °C do 160 °C.)	648-001-00-0	283-482-7	84650-02-2
Katranska olja, rjavi premog; lahko olje (Distilat iz lignitovega katrana, ki vre v območju približno od 80 °C do 250 °C. Sestoji predvsem iz alifatskih in aromatskih ogljikovodikov in monobaznih fenolov.)	648-002-00-6	302-674-4	94114-40-6	J
Hlapni predhodniki benzena (premog); redestilati lahkega olja, nizko vrelišče (Destilat iz lahkega olja koksne peči ima približno območje destilacije pod 100 °C. Sestoji predvsem iz alifatskih ogljikovodikov od C4 do C6.)	648-003-00-1	266-023-5	65996-88-5	J
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, bogati z benzenom, toluenom in ksileni; redestilat lahkega olja, nizko vrelišče (Ostanek destilacije surovega benzena za ločitev lahko hlapnih sestavin. Sestoji predvsem iz benzena, toluena in ksilenov in vre v območju približno od 75 °C do 200 °C.)	648-004-00-7	309-984-9	101896-26-8	J
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, bogati s C8; redestilati lahkega olja, nizko vrelišče	648-005-00-2	292-697-5	90989-41-6	J
Lahka solvent nafta (premog); redestilati lahkega olja, nizko vrelišče	648-006-00-8	287-498-5	85536-17-0	J
Solvent nafta (premog), frakcija ksilen-stiren; redestilat lahkega olja; srednja točka vrelišča	648-007-00-3	287-502-5	85536-20-5	J
Solvent nafta (premog), vsebuje kumaron in stiren; redestilat lahkega olja; srednja točka vrelišča	648-008-00-9	287-500-4	85536-19-2	J
Nafta (premog), ostanki destilacije; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče (Ostanek destilacije regenerirane nafte. Sestoji predvsem iz naftalena in produktov kondenzacije indena in stirena.)	648-009-00-4	292-636-2	90641-12-6	J
Aromatski ogljikovodiki, C8; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče	648-010-00-X	292-694-9	90989-38-1	J
Aromatski ogljikovodiki, C8-9, stranski produkt polimerizacije ogljikovodikove smole; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izparevanjem topila v vakuumu iz polimerizirane ogljikovodikove smole. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C9 in vre v območju približno od 120 °C do 215 °C.)	648-012-00-0	295-281-1	91995-20-9	J
Aromatski ogljikovodiki, C9-12, destilacija benzena; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče	648-013-00-6	295-551-9	92062-36-7	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalna frakcija benzena, kisli ekstakt; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Redestilat iz destilata, očiščenega katranskih kislin in katranskih baz, iz visokotemperaturnega bitumenskega premogovega katrana, ki vre v območju približno od 90 °C do 160 °C. Sestoji pretežno iz benzena, toluena in ksilenov.)	648-014-00-1	295-323-9	91995-61-8	J
Ostanki ekstrakta (premogov katran), alkalna benzenska frakcija, kisli ekstrakt; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z redestilacijo destilata visokotemperaturnega premogovega katrana (brez katranske kisline in katranske baze). Sestoji pretežno iz nesubstituiranih in substituiranih monocikličnih aromatskih ogljikovodikov in vre v območju od 85 °C do 195 °C.)	648-015-00-7	309-868-8	101316-63-6	J
Ostanki ekstrakta (premog), kisla benzenska frakcija; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Kisla usedlina, ki nastane kot stranski produkt pri rafinaciji surovega visokotemperaturnega premoga z žveplovo kislino. Sestoji predvsem iz žveplove kisline in organskih spojin.)	648-016-00-2	298-725-2	93821-38-6	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, hlapna frakcija destilacije; ostanek ekstrakcije lahkega olja, nizko vrelišče (Prva frakcija iz destilacije predfrakcioniranih frakcij produktov z dna kolone, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki (kumaron, naftalen inden), ali izpranega karbonskega olja, ki vre znatno pod 145 °C. Sestoji predvsem iz alifatskih in aromatskih ogljikovodikov C7 in C8.)	648-017-00-8	292-625-2	90641-02-4	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt, indenska frakcija; ostanki ekstrakta lahkega olja, srednja točka vrelišča	648-018-00-3	309-867-2	101316-62-5	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, indenska frakcija nafte; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Destilat produktov z dna predfrakcionacije, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki, kumaronom, naftalenom in indenom ali izpranega karbonskega olja, ki ima območje vrenja približno od 155 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz indena, indana in trimetilbenzenov.)	648-019-00-9	292-626-8	90641-03-5	J
Solvent nafta (premog); ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana, lahkega olja iz koksne peči ali ostanka iz alkalnega ekstrakta olja premogovega katrana z območjem destilacije približno od 130 °C do 210 °C. Sestoji predvsem iz indena in drugih policikličnih obročnih sistemov z enim samim aromatskim obročem. Vsebuje lahkofenolne spojine in aromatske dušikove baze.)	648-020-00-4	266-013-0	65996-79-4	J
Destilati (premogov katran), lahka olja, nevtralna frakcija; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Destilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz alkilno substituiranih aromatskih ogljikovodikov z enim obročem in vre v območju približno od 135 °C do 210 °C. Vsebuje lahko tudi nenasičene ogljikovodike, kakor sta inden in kumaron.)	648-021-00-X	309-971-8	101794-90-5	J
Destilati (premogov katran), lahka olja, kisli ekstrakti; ostanki ekstrakta lahkega olja, visoko vrelišče (Olje je kompleksna mešanica aromatskih ogljikovodikov, predvsem indena, naftalena, kumarona, fenola in o-, m- in p-kresola, in vre v območju od 140 °C do 215 °C.)	648-022-00-5	292-609-5	90640-87-2	J
Destilati (premogov katran), težka olja; karbolno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo premogovega katrana. Sestoji iz aromatskih in drugih ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih spojin ter destilira v območju približno od 150 °C do 210 °C.)	648-023-00-0	283-483-2	84650-03-3	J
Katranska olja, premog; karbolno olje (Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana z območjem destilacije približno od 130 °C do 250 °C. Sestoji predvsem iz naftalena, alkilnaftalenov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz.)	648-024-00-6	266-016-7	65996-82-9	J
Ostanki ekstrakcije (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt; ostanek ekstrakta karbolnega olja (Olje izhaja iz kislega pranja alkalno opranega karbolnega olja, iz katerega se odstranijo manjše količine bazičnih sestavin (katranske baze). Sestoji predvsem iz indena, indana in alkil benzenov.)	648-026-00-7	292-624-7	90641-01-3	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno katransko olje; ostanek ekstrakta karbolnega olja (Ostanek se pridobiva iz olja premogovega katrana z alkalnim pranjem, kakor je na primer vodni natrijev hidroksid po odstranitvi surovih kislin premogovega katrana. Sestoji predvsem iz naftalenskih in aromatskih dušikovih baz.)	648-027-00-2	266-021-4	65996-87-4	J
Ekstraktna olja (premog), lahko olje; kislinski ekstrakt (Vodni ekstrakt se pridobiva s kislim pranjem alkalno opranega karbolnega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.)	648-028-00-8	292-622-6	90640-99-6	J
Piridin, alkilni derivati; surove katranske baze (Kompleksna kombinacija polialkiliranih piridinov se pridobiva z destilacijo premogovega katrana ali kot destilati z visokim vreliščem približno nad 150 °C iz reakcije amonijaka z acetaldehidom, formaldehidom ali paraformaldehidom.)	648-029-00-3	269-929-9	68391-11-7	J
Smolne baze, premog, pikolinska frakcija; destilacijske baze (Piridinske baze, ki vrejo v območju približno od 125 °C do 160 °C, se pridobivajo z destilacijo nevtraliziranega kislega ekstrakta baz, vsebujočih katransko frakcijo, ki se pridobiva z destilacijo bitumenskih premogovih katranov. Sestoji predvsem iz lutidinov in pikolinov.)	648-030-00-9	295-548-2	92062-33-4	J
Katranske baze, premog, lutidinska frakcija; destilacijske baze	648-031-00-4	293-766-2	91082-52-9	J
Ekstraktna olja (premog), katranska baza, kolidinska frakcija; destilacijske baze (Ekstrakt se pridobiva s kislo ekstrakcijo baz iz aromatskih olj surovega premogovega katrana, z nevtralizacijo in destilacijo baz. Sestoji predvsem iz kolidinov, anilina, toluidinov, lutidinov, ksilidinov.)	648-032-00-X	273-077-3	68937-63-3	J
Katranske baze, premog, kolidinska frakcija; destilacijske baze (Destilacijska frakcija, ki vre v območju približno od 181 °C do 186 °C, iz surovih baz se pridobiva iz nevtraliziranih, s kislino ekstrahiranih, baze vsebujočih katranskih frakcij, ki se pridobivajo z destilacijo bitumenskega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz anilina in kolidinov.)	648-033-00-5	295-543-5	92062-28-7	J
Katranske baze, premog, anilinska frakcija; destilacijske baze (Destilacijska frakcija, ki vre v območju približno od 180 °C do 200 °C, iz surovih baz se pridobiva z odstranitvijo fenola in baz karbolnega olja iz destilacije premogovega katrana. Sestoji predvsem iz anilina, kolidinov, lutidinov in toluidinov.)	648-034-00-0	295-541-4	92062-27-6	J
Katranske baze, premog, toluidinska frakcija; destilacijske baze	648-035-00-6	293-767-8	91082-53-0	J
Destilati (zemeljsko olje), pirolizno olje iz proizvodnje alken-alkina, v zmesi z visokotemperaturnim premogovim katranom, indenska frakcija; redestilati (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot redestilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega katrana bituminskega premoga in ostankov olj, ki se pridobivajo s pirolitsko proizvodnjo alkenov in alkinov iz petrolejnih produktov ali zemeljskega plina. Sestoji pretežno iz indena in vre v območju približno od 160 °C do 190 °C.)	648-036-00-1	295-292-1	91995-31-2	J
Destilati (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; redestilati (Redestilat se pridobiva iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega katrana bituminskega premoga in oljnih ostankov pirolize in vre v območju približno od 190 °C do 270 °C. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatov.)	648-037-00-7	295-295-8	91995-35-6	J
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, redestilat; redestilati (Redestilat iz frakcionirne destilacije metilnaftalenskega olja, očiščenega fenolov in baz, se pridobiva iz visokotemperaturnega katrana bituminskega premoga in oljnih ostankov pirolize ter vre v območju približno od 220 °C do 230 °C. Sestoji pretežno iz nesubstituiranih in substituiranih dvoobročnih aromatskih ogljikovodikov.)	648-038-00-2	295-329-1	91995-66-3	J
Ekstraktna olja (premog), ostanki olja pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; redestilati (Nevtralno olje se pridobiva z odstranitvijo baz in fenola iz olja, ki se pridobiva z destilacijo visokotemperaturnega katrana in pirolize oljnih ostankov, ki ima območje vrenja od 225 °C do 255 °C. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatskih ogljikovodikov.)	648-039-00-8	310-170-0	122070-79-5	J
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, destilacijski ostanki; redestilati (Ostanek destilacije metilnaftalenskega olja po odstranitvi fenola in baz (iz bituminskega premogovega katrana in pirolize oljnih ostankov) z območjem vrenja od 240 °C do 260 °C. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.)	648-040-00-3	310-171-6	122070-80-8	J
Absorpcijska olja, bicikloaromatska in heterociklična ogljikovodikova frakcija; redestilat pralnega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot redestilat iz destilacije pralnega olja. Sestoji pretežno iz dvoobročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov ter vre v območju približno od 260 °C do 290 °C.)	648-041-00-9	309-851-5	101316-45-4	M
Destilati (premogov katran), zgornja frakcija, bogat s fluorenom; redestilat pralnega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s kristalizacijo katranskega olja. Sestoji iz aromatskih in policikličnih ogljikovodikov, predvsem fluorena in nekaj acenaftena.)	648-042-00-4	284-900-0	84989-11-7	M
▼M14
Kreozotno olje, acenaftenska frakcija, brez acenaftena; Redestilat pralnega olja; [Olje, ki ostane po odstranitvi acenaftena iz acenaftenskega olja premogovega katrana s kristalizacijo. Sestavljen je primarno iz naftalena in alkilnaftalenov.]	648-043-00-X	292-606-9	90640-85-0	M
▼C1
Destilati (premogov katran), težka olja; težko antracensko olje (Destilat iz frakcionirne destilacije katrana iz bituminskega premoga z območjem vrenja od 240 °C do 400 °C. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.)	648-044-00-5	292-607-4	90640-86-1
Antracensko olje, kisli ekstrakt; ekstraktni ostanek antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcije, ki je očiščena baz, se pridobiva z destilacijo katranskega premoga in vre v območju približno od 325 °C do 365 °C. Vsebuje pretežno antracen in fenantren ter njune alkilne derivate.)	648-046-00-6	295-274-3	91995-14-1	M
Destilati (premogov katran); težko antracensko olje (Destilat iz premogovega katrana z območjem destilacije približno od 100 °C do 450 °C. Sestoji predvsem iz dvo- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov, fenolnih sestavin in aromatskih dušikovih baz.)	648-047-00-1	266-027-7	65996-92-1	M
Destilati (premogov katran), smola, težka olja; težko antracensko olje (Destilat iz destilacije smole se pridobiva iz bituminskega visokotemperaturnega katrana. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih aromatskih ogljikovodikov in vre v območju približno od 300 °C do 470 °C. Produkt lahko vsebuje tudi heteroatome.)	648-048-00-7	295-312-9	91995-51-6	M
Destilati (premogov katran), smola; težko antracensko olje (Olje se pridobiva iz kondenzacije hlapov, ki nastanejo pri toplotni obdelavi smole. Sestoji predvsem iz dvo- do štiricikličnih aromatskih spojin in vre v območju od 200 °C do več kakor 400 °C.)	648-049-00-2	309-855-7	101316-49-8	M
Destilati (katranska smola), težka olja, pirenska frakcija; redestilat težkega antracenskega olja (Redestilat se pridobiva iz frakcionirne destilacije smolnega destilata in vre v območju približno od 350 °C do 400 °C. Sestoji pretežno iz tri- in poliobročnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.)	648-050-00-8	295-304-5	91995-42-5	M
Destilati (premogov katran), smola, pirenska frakcija; redestilat težkega antracenskega olja (Redestilat se pridobiva s frakcionirano destilacijo smolnega destilata in vre v območju približno od 380 °C do 410 °C. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.)	648-051-00-3	295-313-4	91995-52-7	M
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z ogljikom; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem smole iz koksanja lignita z aktivnim ogljikom za odstranitev sestavin v sledeh in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	648-052-00-9	308-296-6	97926-76-6	M
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z ogljikom; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem koksnega katrana z bentonitom za odstranitev sestavin v sledeh in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	648-053-00-4	308-297-1	97926-77-7	M
Smola; smola	648-054-00-X	263-072-4	61789-60-4	M
▼M26 —————
▼C1
Smola, premogov katran, visokotemperaturna, toplotno prečiščena; smola (Toplotno obdelani ostanek destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Črna trdna snov s približnim zmehčiščem od 80 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)	648-056-00-0	310-162-7	121575-60-8	M
Smola, premogov katran, visokotemperaturna, sekundarna; redestilat smole (Ostanek se pridobiva med destilacijo frakcij z visokim vreliščem iz visokotemperaturnega katrana bitumenskega premoga in/ali smolnega koksnega olja z zmehčiščem od 140 °C do 170 °C po DIN 52025. Sestoji predvsem iz tri- in policikličnih aromatskih spojin, ki vsebujejo tudi heteroatome.)	648-057-00-6	302-650-3	94114-13-3	M
Ostanki (premogov katran), destilacija smole; redestilat smole (Ostanek iz frakcionirne destilacije destilata smole vre v območju približno od 400 °C do 470 °C. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov in heterocikličnih spojin.)	648-058-00-1	295-507-9	92061-94-4	M
Katran, premog, visokotemperaturni, ostanki destilacije in shranjevanja; trdni ostanek premogovega katrana (Koks in pepel vsebujoči trdni ostanki, ki se ločijo po destilaciji in termični obdelavi visokotemperaturnega bitumenskega premogovega katrana v destilacijskih napravah in skladiščnih posodah. Sestojijo pretežno iz ogljika in vsebujejo majhne količine heterospojin, pa tudi sestavin pepela.)	648-059-00-7	295-535-1	92062-20-9	M
Katran, premog, ostanki shranjevanja; trdni ostanek premogovega katrana (Usedlina se odstrani iz skladiščenih posod za surovi premogov katran. Sestoji predvsem iz premogovega katrana in posameznih delcev, ki vsebujejo ogljik.)	648-060-00-2	293-764-1	91082-50-7	M
Katran, premog, visokotemperaturni, ostanki; trdni ostanek premogovega katrana (Trdne snovi nastanejo v postopku koksanja bituminskega premoga za proizvodnjo surovega visokotemperaturnega bitumenskega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz koksa in delcev premoga, visokoaromatiziranih spojin in mineralnih snovi.)	648-061-00-8	309-726-5	100684-51-3	M
Katran, premog, visokotemperaturni, visok delež trdnih snovi; trdni ostanek premogovega katrana (Kondenzacijski produkt, ki se pridobiva z ohlajanjem (do približno sobne temperature) plina, sproščenega pri visokotemperaturni (višji od 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov z visoko vsebnostjo trdnih snovi premogovega tipa.)	648-062-00-3	273-615-7	68990-61-4	M
Trdni odpadki, koksanje smole premogovega katrana; trdni ostanek premogovega katrana (Kombinacija odpadkov nastane pri koksanju bituminozne smole premogovega katrana. Sestoji pretežno iz ogljika.)	648-063-00-9	295-549-8	92062-34-5	M
Ekstraktni ostanki (premog), rjavi; ekstrakt premogovega katrana (Ostanek iz ekstrakcije suhega premoga.)	648-064-00-4	294-285-0	91697-23-3	M
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno kristalizacijo (razoljenje s topilom) iz lignitnega koksanega katrana s procesom izločanja ali z aduktnim procesom. Sestoji pretežno iz ravne in razvejane verige nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	648-065-00-X	295-454-1	92045-71-1	M
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan z vodikom; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno kristalizacijo (razoljenje s topilom) iz lignitnega koksanega katrana s procesom izločanja ali z aduktnim procesom obdelave z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ravne in razvejane verige nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	648-066-00-5	295-455-7	92045-72-2	M
Parafinski voski (premog), visokotemperaturni katran rjavega premoga, obdelan s silicijevo kislino; ekstrakt premogovega katrana (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lignitnega koksanega katrana s silicijevo kislino za odstranitev sestavin v sledeh in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	648-067-00-0	308-298-7	97926-78-8	M
Katran, premog, nizkotemperaturni, ostanki destilacije; katransko olje, srednja točka vrelišča (Ostanki iz frakcionirne destilacije nizkotemperaturnega premogovega katrana za odstranjevanje olj, ki vrejo v območju do približno 300 °C. Sestojijo predvsem iz aromatskih sestavin.)	648-068-00-6	309-887-1	101316-85-2	M
Smola, premogov katran, nizkotemperaturna; smolni ostanek (Kompleksna črna trdna ali poltrdna snov se pridobiva z destilacijo nizkotemperaturnega premogovega katrana. Zmehčišče ima v območju približnood od 40 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi ogljikovodikov.)	648-069-00-1	292-651-4	90669-57-1	M
Smola, premogov katran, nizkotemperaturna, oksidirana; ostanek smole, oksidiran (Produkt se pridobiva z zračnim prepihovanjem nizkotemperaturne smole premogovega katrana pri zvišani temperaturi. Zmehčišče ima znotraj približnega območja od 70 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi ogljikovodikov.)	648-070-00-7	292-654-0	90669-59-3	M
Smola, premogov katran, nizkotemperaturna, toplotno prečiščena; ostanek smole, oksidiran; ostanek smole, toplotno obdelan (Kompleksna črna trdna snov se pridobiva pri toplotni obdelavi nizkotemperaturne premogove smole. Zmehčišče ima v območju približno od od 50 °C do 140 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne zmesi aromatskih spojin.)	648-071-00-2	292-653-5	90669-58-2	M
Destilati (premogovo zemeljsko olje), kondenzirani aromatski obroči; destilati (Destilat iz zmesi premoga in katrana ter aromatskih tokov zemeljskega olja z območjem destilacije približno od 220 °C do 450 °C. Sestoji predvsem iz tri- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)	648-072-00-8	269-159-3	68188-48-7	M
Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, mešanica smole premogovega katrana (polietilen-polipropilen), pridobiva se s pirolizo; pirolizni produkti (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz mešane smole premogovega katrana (polietilen-polipropilen) s pirolizo. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in z zmehčiščem od 100 °C do 220 °C po DIN 52025.)	648-073-00-3	309-956-6	101794-74-5	M
Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobivajo se s pirolizo mešane polietilenske smole premogovega katrana; pirolizni produkti (Kompleksna kombinacija oglikovodikov se pridobiva s pirolizo mešane polietilenske smole premogovega katrana. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in z zmehčiščem od 100 °C do 220 °C po DIN 52025.)	648-074-00-9	309-957-1	101794-75-6	M
Aromatski ogljikovodiki, C20-28, policiklični, pridobivajo se s pirolizo mešane polistirenske smole premogovega katrana; pirolizni produkti (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s pirolizo mešane polistirenske smole premogovega katrana. Sestoji predvsem iz policikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C28 in z zmehčiščem od 100 °C do 220 °C po DIN 52025.)	648-075-00-4	309-958-7	101794-76-7	M
Smola, zemeljsko olje premogovega katrana; ostanki smole (Ostanki destilacije zmesi premogovega katrana in aromatskih tokov zemeljskega olja. Trdna snov z zmehčiščem od 40 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz kompleksne kombinacije tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)	648-076-00-X	269-109-0	68187-57-5	M
Fenantren, ostanki destilacije; redestilat težkega antracenskega olja (Ostanek destilacije surovega fenantrena vre v območju približno od 340 °C do 420 °C. Sestoji predvsem iz fenantrena, antracena in karbazola.)	648-077-00-5	310-169-5	122070-78-4	M
Destilati (premogov katran), zgornja frakcija, brez fluorena; redestilat pralnega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s kristalizacijo katranskega olja. Sestoji iz aromatičnih policikličnih ogljikovodikov, predvsem difenila, dibenzofurana in acenaftena.)	648-078-00-0	284-899-7	84989-10-6	M
▼M14
Ostanki (premogov katran), destilacija kreozotnega olja; Redestilat pralnega olja; [Ostanek frakcionirane destilacije pralnega olja, ki vre v približnem območju 270 °C in 330 °C (518 °F in 626 °F). Sestoji pretežno iz dvocikličnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.]	648-080-00-1	295-506-3	92061-93-3	M
▼C1
Destilati (premog), lahko olje iz koksne peči, naftalenska frakcija; naftalensko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s predfrakcionacijo (kontinuirna destilacija) lahkega olja iz koksne peči. Sestoji pretežno iz naftalena, kumarona in indena ter vre nad 148 °C.)	648-084-00-3	285-076-5	85029-51-2	J, M
▼M14
Destilati (premogov katran), naftalenska olja; Naftalensko olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji pretežno iz aromatskih in ostalih ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih spojin ter destilira v območju med približno 200 °C in 250 °C (392 °F to 482 °F).]	648-085-00-9	283-484-8	84650-04-4	J, M
▼C1
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, nizka vsebnost naftalena; redestilat naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s kristalizacijo naftalenskega olja. Sestoji predvsem iz naftalena, alkilnaftalenov in fenolnih spojin.)	648-086-00-4	284-898-1	84989-09-3	J, M
Destilati (premogov katran), matična lužina iz kristalizacije naftalenskega olja; redestilat naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva kot filtrat iz kristalizacije naftalenske frakcije iz premogovega katrana in vre v območju približno od 200 °C do 230 °C. Vsebuje predvsem naftalen, tionaften in alkilnaftalene.)	648-087-00-X	295-310-8	91995-49-2	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz alkalnega pranja naftalenskega olja za odstranitev fenolnih spojin (katranske kisline). Sestoji iz naftalena in alkilnaftalenov.)	648-088-00-5	310-166-9	121620-47-1	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno, nizka vsebnost naftalena; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov ostane po odstranitvi naftalena iz alkalno opranega naftalenskega olja s procesom kristalizacije. Sestoji predvsem iz naftalena in alkilnaftalenov.)	648-089-00-0	310-167-4	121620-48-2	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, brez naftalena, alkalni ekstrakti; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Olje ostane po odstranitvi fenolnih spojin (katranske kisline) iz odtočenega naftalenskega olja pri alkalnem pranju. Sestoji predvsem iz naftalena in alkilnaftalenov.)	648-090-00-6	292-612-1	90640-90-7	J, M
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno naftalensko olje, destilacijski produkti z vrha kolone; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Destilat iz alkalno opranega naftalenskega olja, ki ima območje destilacije približno od 180 °C do 220 °C. Sestoji predvsem iz naftalena, alkinbenzenov, indena in indana.)	648-091-00-1	292-627-3	90641-04-6	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, metilnaftalenska frakcija; metilnaftalensko olje (Destilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz substituiranih dvoobročnih aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz ter vre v območju približno od 225 °C do 255 °C.)	648-092-00-7	309-985-4	101896-27-9	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, indol-metilnaftalenska frakcija; metilnaftalensko olje (Destilat iz frakcionirne destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz indola in metilnaftalena ter vre v območju približno od 235 °C do 255 °C.)	648-093-00-2	309-972-3	101794-91-6	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, kisli ekstrakti; ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo baz iz metilnaftalenske frakcije, ki se pridobiva z destilacijo premogovega katrana in vre v območju približno od 230 °C do 255 °C. Vsebuje predvsem 1(2)-metilnaftalen, naftalen, dimetilnaftalen in bifenil.)	648-094-00-8	295-309-2	91995-48-1	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno naftalensko olje, ostanki destilacije; ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja (Ostanek destilacije alkalno pranega naftalenskega olja z območjem destilacije približno od 220 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz naftalena, alkilnaftalenov in aromatskih dušikovih baz.)	648-095-00-3	292-628-9	90641-05-7	J, M
Ekstraktna olja (premog), kisla, brez katranskih baz; ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja (Ekstraktno olje vre v območju približno od 220 °C do 265 °C, iz ostanka alkalnega ekstrakta premogovega katrana se pridobiva pri kislem pranju, kakor je odstranjevanje katranskih baz po destilaciji z vodno žveplovo kislino. Sestoji predvsem iz alkilnaftalenov.)	648-096-00-9	284-901-6	84989-12-8	J, M
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, ostanki destilacije; pralno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega benzena (visokotemperaturni premogov katran). Lahko je tekočina z območjem destilacije približno od 150 °C do 300 °C ali poltrdna ali trdna snov s tališčem do 70 °C. Sestoji predvsem iz naftalena in alkilnaftalenov.)	648-097-00-4	310-165-3	121620-46-0	J, M
▼M14
Kreozotno olje, acenaftenska frakcija; Pralno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih pri destilaciji premogovega katrana z vreliščem v približnem območju med 240 °C in 280 °C (464 °F in 536 °F). Sestoji primarno iz acenaftena, naftalena in alkilnaftalena.]	648-098-00-X	292-605-3	90640-84-9	M
Kreozotno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji primarno iz aromatskih ogljikovodikov in lahko vsebuje znatne količine katranskih kislin in katranskih baz. Destilira v približnem območju med 200 °C in 325 °C (392 °F in 617 °F).]	648-099-00-5	263-047-8	61789-28-4	M
Kreozotno olje, destilat z visokim vreliščem; Pralno olje; [Destilacijska frakcija z visokim vreliščem, pridobljena pri visokotemperaturni karbonizaciji bitumenskega premoga, ki je nadalje očiščena za odstranitev presežnih kristalnih soli. Sestoji primarno iz kreozotnega olja brez nekaterih normalnih policikličnih aromatskih soli, ki so komponente destilatov premogovega katrana. Pri približno 5 °C (41 °F) so brez kristalov.]	648-100-00-9	274-565-9	70321-79-8	M
▼C1
Kreozot	648-101-00-4	232-287-5	8001-58-9	►M5 H ◄
▼M14
Ekstraktni ostanki (premog), kislo kreozotno olje; Ostanek ekstrakta pralnega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz brezbazne frakcije iz destilacije premogovega katrana z vreliščem v območju med približno 250 °C in 280 °C (482 °F in 536 °F). Sestoji pretežno iz bifenila in izomernih difenilnaftalenov.]	648-102-00-X	310-189-4	122384-77-4	M
▼C1
Antracensko olje, antracenska pasta; frakcija antracenskega olja (Z antracenom bogata trdna snov se pridobiva s kristalizacijo in centrifugiranjem antracenskega olja. Sestoji predvsem iz antracena, karbazola in fenantrena.)	648-103-00-5	292-603-2	90640-81-6	J, M
Antracensko olje, nizka vsebnost antracena; frakcija antracenskega olja (Olje ostane po odstranitvi z antracenom bogate trdne snovi (antracenske paste) iz antracenskega olja s procesom kristalizacije. Sestoji predvsem iz dvo-, tri- in štiričlenskih aromatskih spojin.)	648-104-00-0	292-604-8	90640-82-7	J, M
Ostanki (premogov katran), destilacija antracenskega olja; frakcija antracenskega olja (Ostanek frakcionirne destilacije surovega antracena vre v območju približno od 340 °C do 400 °C. Sestoji pretežno iz tri- in policikličnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.)	648-105-00-6	295-505-8	92061-92-2	J, M
Antracensko olje, antracenska pasta, antracenska frakcija; frakcija antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena se pridobiva s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega visokotemperaturnega katrana in vre v območju od 330 °C do 350 °C. Vsebuje predvsem antracen, karbazol in fenantren.)	648-106-00-1	295-275-9	91995-15-2	J, M
Antracensko olje, antracenska pasta, karbazolna frakcija; frakcija antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena se pridobiva s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega visokotemperaturnega premogovega katrana in vre v območju približno od 350 °C do 360 °C. Vsebuje predvsem antracen, karbazol in fenantren.)	648-107-00-7	295-276-4	91995-16-3	J, M
Antracensko olje, antracenska pasta, lahki destilati; frakcija antracenskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena se pridobiva s kristalizacijo antracenskega olja iz bitumenskega nizkotemperaturnega katrana in vre v območju približno od 290 °C do 340 °C. Vsebuje predvsem triciklične aromate in njihove dihidroderivate.)	648-108-00-2	295-278-5	91995-17-4	J, M
Katranska olja, premog, nizkotemperaturna; katransko olje z visokim vreliščem (Destilat iz nizkotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz ter vre v območju približno 160 °C do 340 °C.)	648-109-00-8	309-889-2	101316-87-4	J, M
▼M14
Ekstrakcijski ostanki (premogovi), nizko temp. premogov katran alk.; [Ostanki iz nizkotemperaturnega premogovega katranskega olja po alkalnem pranju, kot npr. z vodnim natrijevim hidroksidom, za odstranitev kislin surovega premogovega katrana. Sestavljeni predvsem iz ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.]	648-110-00-3	310-191-5	122384-78-5	J, M
▼C1
Fenoli, ekstrakti amonijakalne raztopine; alkalni ekstrakt (Kombinacija fenolov se ekstrahira z izobutilacetatom iz amonijakalne raztopine, ki se kondenzira iz plina pri nizkotemperaturni (manj kakor 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji pretežno iz zmesi monohidro- in dihidro fenolov.)	648-111-00-9	284-881-9	84988-93-2	J, M
Destilati (premogov katran), lahka olja, alkalni ekstrakti; alkalni ekstrakt (Vodni ekstrakt iz karbolnega olja se pridobiva z alkalno pralno raztopino, kakor je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji predvsem iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.)	648-112-00-4	292-610-0	90640-88-3	J, M
Ekstrakti, alkalno premogovo katransko olje; alkalni ekstrakt (Ekstrakt iz premogovega katranskega olja se pridobiva z alkalno pralno raztopino, kakor je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji predvsem iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.)	648-113-00-X	266-017-2	65996-83-0	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, alkalni ekstrakti; alkalni ekstrakt (Vodni ekstrakt iz naftalenskega olja se pridobiva z alkalno pralno raztopino, kakor je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji predvsem iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.)	648-114-00-5	292-611-6	90640-89-4	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, karbonizirano, obdelano s kalcitom; surovi fenoli (Produkt se pridobiva s prečiščenjem alkalnega ekstrakta premogovega katranskega olja s CO2 in CaO. Sestoji predvsem iz CaCO3, Ca(OH)2, Na2CO3 in drugih organskih in anorganskih nečistot.)	648-115-00-0	292-629-4	90641-06-8	J, M
▼M14
Katranske kisline, premog, surove; Surovi fenoli; [Reakcijski produkt, pridobljen z nevtralizacijo alkalnega ekstrakta olja premogovega katrana s kislo raztopino, kot je vodna raztopina žveplove kisline ali plinastega ogljikovega dioksida, da dobimo proste kisline. Sestavljen je predvsem iz katranskih kislin, kot so fenol, krezoli in ksilenoli.]	648-116-00-6	266-019-3	65996-85-2	J, M
▼C1
Katranske kisline, rjavi premog, surov; surovi fenoli (Nakisani alkalni ekstrakt destilata katrana rjavega premoga. Sestoji predvsem iz fenola in fenolovih homologov.)	648-117-00-1	309-888-7	101316-86-3	J, M
Katranske kisline, uplinjanje rjavega premoga; surovi fenoli (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva z uplinjanjem rjavega premoga. Sestoji predvsem iz C6-10 hidroksilnih aromatskih fenolov in njihovih homologov.)	648-118-00-7	295-536-7	92062-22-1	J, M
Katranske kisline, ostanki destilacije; fenolni destilati (Ostanek destilacije surovega fenola iz premoga. Sestoji pretežno iz fenolov s števili ogljikovih atomov v območju od C8 do C10 z zmehčiščem od 60 °C do 80 °C.)	648-119-00-2	306-251-5	96690-55-0	J, M
Katranske kisline, metilfenolna frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranske kisline, bogate s tri- in štirimetilfenolom, se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.)	648-120-00-8	284-892-9	84989-04-8	J, M
Katranske kisline, polialkilfenolna frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana, z območjem vrenja približno od 225 °C do 320 °C. Sestoji predvsem iz polialkilfenolov.)	648-121-00-3	284-893-4	84989-05-9	J, M
Katranske kisline, ksilenska frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin, bogatih z 2,4- in 2,5-dimetilfenolom, se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.)	648-122-00-9	284-895-5	84989-06-0	J, M
Katranske kisline, etilfenolna frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin, bogatih s tri- in štirietilfenolom, se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.)	648-123-00-4	284-891-3	84989-03-7	J, M
Katranske kisline, 3,5-ksilenska frakcija; fenolni destilati (Frakcija katranskih kislin, bogata s 3,5-dimetilfenolom, se regenerira z destilacijo katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.)	648-124-00-X	284-896-0	84989-07-1	J, M
Katranske kisline, ostanki, destilati, prva frakcija; fenolni destilati (Ostanek destilacije lahkega karbolnega olja v območju od 235 °C do 355 °C.)	648-125-00-5	270-713-1	68477-23-6	J, M
Katranske kisline, krezilne, ostanki; fenolni destilati (Ostanek surovih kislin premogovega katrana po odstranitvi fenola, krezolov, ksilenov in drugih fenolov z visokim vreliščem. Črna trdna snov s tališčem približno pri 80 °C. Sestoji predvsem iz polialkilfenolov, smolnatih gum in anorganskih soli.)	648-126-00-0	271-418-0	68555-24-8	J, M
Fenoli, C9-11; fenolni destilati	648-127-00-6	293-435-2	91079-47-9	J, M
Katranske kisline, krezilne; fenolni destilati (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva iz rjavega premoga in vre v območju približno od 200 °C do 230 °C. Vsebuje predvsem fenole in piridinske baze.)	648-128-00-1	295-540-9	92062-26-5	J, M
Katranske kisline, rjavi premog, alkilfenolna frakcija C2; fenolni destilati (Destilat iz nakisanja alkalno opranega destilata lignitnega katrana vre v območju približno od 200 °C do 230 °C. Sestoji predvsem iz m- in p-etilfenola, pa tudi iz krezolov in ksilenov.)	648-129-00-7	302-662-9	94114-29-1	J, M
Ekstraktna olja (premog), naftalenska olja; kisli ekstrakt (Vodni ekstrakt se pridobiva s kislim pranjem alkalno opranega naftalenskega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.)	648-130-00-2	292-623-1	90641-00-2	J, M
Katranske baze, kinolinovi derivati; destilacijske baze	648-131-00-8	271-020-7	68513-87-1	J, M
Katranske baze, premog, frakcija kinolinskih derivatov; destilacijske baze	648-132-00-3	274-560-1	70321-67-4	J, M
Katranske baze, premog, ostanki destilata; destilacijske baze (Destilacijski ostanek po destilaciji nevtraliziranih kislo ekstrahiranih, baze vsebujočih katranskih frakcij se pridobiva z destilacijo premogovih katranov. Vsebuje predvsem anilin, kolidine, kinolin in kinolinske derivate ter toluidine.)	648-133-00-9	274-544-0	92062-29-8	J, M
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom in polipropilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; produkti toplotne obdelave (Olje se pridobiva pri toplotni obdelavi zmesi polietilena in polipropilena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov ter vre v območju približno od 70 °C do 210 °C.)	648-134-00-4	309-745-9	100801-63-6	J, M
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; produkti toplotne obdelave (Olje se pridobiva pri toplotni obdelavi polietilena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov ter vre v območju od 70 °C do 120 °C.)	648-135-00-X	309-748-5	100801-65-8	J, M
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polistirenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; produkti toplotne obdelave (Olje se pridobiva pri toplotni obdelavi polistirena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov ter vre v območju približno od 70 °C do 210 °C.)	648-136-00-5	309-749-0	100801-66-9	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, ostanki destilacije naftalena; ostanek ekstrakta naftalenskega olja (Ostanek se pridobiva iz kemijskega olja, ekstrahiranega po odstranitvi naftalena z destilacijo; sestoji predvsem iz dvo- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.)	648-137-00-0	277-567-8	736665-18-6	J, M
▼M14
Kreozotno olje, destilat z nizkim vreliščem; Pralno olje; [Destilacijska frakcija z nizkim vreliščem, pridobljena pri visokotemperaturni karbonizaciji bitumanskega premoga, ki je nadalje obdelana za odstranitev presežnih kristalnih soli. Sestoji primarno iz kreozotnega olja po odstranitvi normalnih policikličnih aromatskih soli, ki so komponente destilata premogovega katrana. Pri približno 38 °C (100 °C) je brez kristalov.]	648-138-00-6	274-566-4	70321-80-1	M
▼C1
Katranske kisline, krezilne, natrijeve soli, kavstične raztopine; alkalni ekstrakt	648-139-00-1	272-361-4	68815-21-4	J, M
Ekstraktna olja (premog), katranska baza; kisli ekstrakt (Ekstrakt iz alkalnega ekstraktnega ostanka olja premogovega katrana se proizvaja s kislo pralno raztopino, kakor je vodna raztopina žveplove kisline, po destilaciji za odstranitev naftalena. Sestoji predvsem iz kislih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.)	648-140-00-7	266-020-9	65996-86-3	J, M
Katranske baze, premog, surove; surove katranske baze (Reakcijski produkt se pridobiva z nevtralizacijo baznega ekstraktnega olja premogovega katrana z alkalno raztopino, kakor je vodni natrijev hidroksid, da se pridobijo proste baze. Sestoji predvsem iz organskih baz, kakor so akridin, fenantridin, piridin, kinolin in njihovi alkilni derivati.)	648-141-00-2	266-018-8	65996-84-1	J, M
Ostanki (premog), ekstrakcija s tekočimi topili (Kohezivni prah, sestavljen iz premogovih mineralnih snovi in neraztopljenega premoga, ki ostane po ekstrakciji premoga s tekočim topilom.)	648-142-00-8	302-681-2	94114-46-2	M
Premogove tekočine, raztopina iz ekstrakcije s tekočim topilom (Produkt se pridobiva s filtracijo premogovih mineralnih snovi in neraztopljenega premoga iz raztopine premogovega ekstrakta, ki se proizvaja z razgradnjo premoga v tekočem topilu. Črna viskozna visokokompleksna tekočinska kombinacija, sestavljena predvsem iz aromatskih in delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov, aromatskih dušikovih spojin, aromatskih žveplovih spojin, fenolnih in drugih aromatskih kisikovih spojin ter njihovih alkilnih derivatov.)	648-143-00-3	302-682-8	94114-47-3	M
Premogove tekočine, ekstrakcija s tekočim topilom (Produkt, v glavnem brez topil, se pridobiva z destilacijo topila iz raztopine filtriranega premogovega ekstrakta, ki se pridobiva z razgradnjo premoga v tekočem topilu. Črna poltrdna snov, sestavljena predvsem iz kompleksne kombinacije aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih dušikovih spojin, aromatskih žveplovih spojin, fenolnih spojin in drugih aromatskih kisikovih spojin ter njihovih alkilnih derivatov.)	648-144-00-9	302-683-3	94114-48-4	M
Lahko olje (premog), koksna peč; surovi benzen (Hlapna organska tekočina se ekstrahira iz plina, ki se razvije pri visokotemperaturni (več kakor 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz benzena, toluena in ksilenov. Vsebuje lahko tudi manjše količine drugih ogljikovodikovih sestavin.)	648-147-00-5	266-012-5	65996-78-3	J
Destilati (premog), ekstrakcija s tekočim topilom, primarni (Tekočina se pridobiva s kondenzacijo hlapov, ki se sproščajo pri razgradnji premoga v tekočem topilu, in vre v območju približno od 30 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih spojin, ki vsebujejo dušik, kisik in žveplo, in njihovih alkilnih derivatov, ki imajo število oglikovih atomov pretežno v območju od C4 do C14.)	648-148-00-0	302-688-0	94114-52-0	J
Destilati (premog), ekstrakcija s topilom, hidrokrekirani (Destilat se pridobiva s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 30 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C14. Navzoče so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.)	648-149-00-6	302-689-6	94114-53-1	J
Nafta (premog), ekstrakcija s topilom (Frakcija destilata se pridobiva s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 30 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C9. Navzoče so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.)	648-150-00-1	302-690-1	94114-54-2	J
Bencin, solventna ekstrakcija premoga, nafta iz hidrokrekinga (Motorno gorivo se proizvaja z izboljšanjem rafinirane naftne frakcije produktov hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 30 °C do 180 °C. Sestoji predvsem iz aromatskih in naftenskih ogljikovodikov, njihovih alkilnih derivatov in alkilnih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C9.)	648-151-00-7	302-691-7	94114-55-3	J
Destilati (premog), solventna ekstrakcija srednje frakcije iz krekinga (Destilat se pridobiva s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom in vre v območju približno od 180 °C do 300 °C. Sestoji predvsem iz dvoobročnih aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C14. Navzoče so tudi spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.)	648-152-00-2	302-692-2	94114-56-4	J
Destilati (premog), solventna ekstrakcija, hidrogenirana srednja frakcija iz hidrokrekinga (Destilat iz hidrogenacije srednje frakcije iz hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali s superkritičnim plinom in vre v območju približno od 180 °C do 280 °C. Sestoji predvsem iz hidrogeniranih dvoobročnih ogljikovih spojin in njihovih alkilnih derivatov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C14.)	648-153-00-8	302-693-8	94114-57-5	J
Lahko olje (premog), polkoksni postopek; lahko olje (Hlapna organska tekočina nastane kot kondenzat plina, ki se razvije pri nizkotemperaturni (manj kakor 700 °C) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov C6-10.)	648-156-00-4	292-635-7	90641-11-5	J
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki naftenski destilat topilo	649-001-00-3	265-102-1	64742-03-6	►M5 H ◄
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki parafinski destilat topilo	649-002-00-9	265-103-7	64742-04-7	►M5 H ◄
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki parafinski destilat topilo	649-003-00-4	265-104-2	6472-05-8	►M5 H ◄
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki naftenski destilat topilo	649-004-00-X	265-111-0	64742-11-6	►M5 H ◄
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahko vakuumsko plinsko olje topilo	649-005-00-5	295-341-7	91995-78-7	►M5 H ◄
Ogljikovodiki C26-55, bogati z aromati	649-006-00-0	307-753-7	97722-04-8	►M5 H ◄
Ostanki (zemeljsko olje), kolona za atmosfersko destilacijo; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek iz atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-008-00-1	265-045-2	64741-45-3
Plinska olja (zemeljsko olje), težki vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in vre v območju približno od 350 °C do 600 °C. Tok destilata vsebuje verjetno 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-009-00-7	265-058-3	64741-57-7
Destilati (zemeljsko olje), težki, katalitsko krekirani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C35 in vre v območju približno od 260 °C do 500 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-010-00-2	265-063-0	64741-61-3
Prečiščena olja (zemeljsko olje), katalitsko krekirana; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcija ostanka pri destilaciji produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre nad približno 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-011-00-8	265-064-6	64741-62-4
Ostanki (zemeljsko olje), hidrokrekirani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija ostanka pri destilaciji produktov hidrokrekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C.)	649-012-00-3	265-076-1	64741-75-9
Ostanki (zemeljsko olje), termično krekirani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcija ostanka pri destilaciji produkta termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-013-00-9	265-081-9	64741-80-6
Destilati (zemeljsko olje), težke frakcije iz termičnega krekinga; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C36 in vre v območju približno od 260 °C do 480 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-014-00-4	265-082-4	64741-81-7
Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena frakcija vakuumske destilacije; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C50 in vre v območju približno od 230 °C do 600 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-015-00-X	265-162-9	64742-59-2
Ostanki iz kolone za atmosfersko destilacijo (zemeljsko olje), razžvepljeni z vodikom; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem ostanka iz kolone za atmosfersko destilacijo z vodikom ob navzočnosti katalizatorja pod pogoji predvsem za odstranitev organskih žveplovih spojin. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-016-00-5	265-181-2	64742-78-5
Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka frakcija vakuumske destilacije; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in vre v območju približno od 350 °C do 600 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-017-00-0	265-189-6	64742-86-5
Ostanki (zemeljsko olje), kreking z vodno paro; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcijski ostanek pri destilaciji produktov iz krekinga z vodno paro (vključno s krekingom z vodno paro v proizvodnji etilena). Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C14 in vre približno nad 260 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-018-00-6	265-193-8	64742-90-1
Ostanki (zemeljsko olje), atmosferska destilacija; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek pri atmosferski destilaciji surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C11 in vre približno nad 200 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-019-00-1	269-777-3	68333-22-2
Očiščena olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva pri obdelavi katalitsko krekiranega očiščenega olja z vodikom za konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-020-00-7	269-782-0	68333-26-6
Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana vmesna frakcija; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem katalitsko krekiranih vmesnih destilacijskih frakcij z vodikom za konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C30 in vre v območju približno od 205 °C do 450 °C. Vsebuje relativno visok delež tricikličnih aromatskih ogljikovodikov.)	649-021-00-2	269-783-6	68333-27-7
Destilati (zemeljsko olje, petrolej), z vodikom prečiščena, katalitsko krekirana težka frakcija; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem katalitsko krekiranih težkih destilatov z vodikom za konverzijo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C35 in vre v območju približno od 260 °C do 500 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-022-00-8	269-784-1	68333-28-8
Gorivno olje, plinska olja se pridobivajo iz ostankov direktne destilacije, visoka vsebnost žvepla; težko gorivno olje	649-023-00-3	270-674-0	68476-32-4
Gorivna olja, ostanki; težko gorivno olje (Tekoči produkt iz različnih rafinerijskih tokov, navadno ostankov. Sestava je kompleksna in se razlikuje glede na izvor surovega olja.)	649-024-00-9	270-675-6	68476-33-5
Ostanki (zemeljsko olje), destilacijski ostanek katalitskega reforminga; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek pri destilaciji ostanka katalitskega reforminga. Vrelišče ima približno nad 399 °C.)	649-025-00-4	270-792-2	68478-13-7
Ostanki (zemeljsko olje), težko koksno plinsko olje in vakuumsko plinsko olje; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcijski ostanek pri destilaciji težkega koksnega plinskega olja in vakuumskega plinskega olja. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C13 in vre približno nad 230 °C.)	649-026-00-X	270-796-4	68478-17-1
Ostanki (zemeljsko olje), težko koksno olje in lahko vakuumsko olje; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcijski ostanek pri destilaciji težkega koksnega plinskega olja in lahkega vakuumskega plinskega olja. Sestoji predvsem iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C13 in vre približno nad 230 °C.)	649-027-00-5	270-983-0	68512-61-8
Ostanki (zemeljsko olje), lahki vakuum; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek iz vakuumske destilacije ostanka pri atmosferski destilaciji surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C13 in vre približno nad 230 °C.)	649-028-00-0	270-984-6	68512-62-9
Ostanki (zemeljsko olje), krekirano z vodno paro, lahko; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek destilacije produktov krekinga z vodno paro. Sestoji pretežno iz aromatskih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, večjimi od C7, in vre v območju približno od 101 °C do 555 °C.)	649-029-00-6	271-013-9	68513-69-9
Gorivno olje, št. 6; težko gorivno olje (Gorivno olje ima najnižjo viskoznost 197 10-6 m2s-1 pri 37,7 °C in najvišjo viskoznost 197 10-5 m2s-1 pri 37,7 °C.)	649-030-00-1	271-384-7	68553-00-4
Ostanki (zemeljsko olje), postrojenje za primarno destilacijo, nizka vsebnost žvepla; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov z nizko vsebnostjo žvepla se pridobiva kot frakcijski ostanek iz postrojenja za primarno destilacijo surovega olja. To je ostanek po odstranitvi direktnega bencina, petrolejskih frakcij in plinskega olja.)	649-031-00-7	271-763-7	68607-30-7
Plinska olja (zemeljsko olje), težko atmosfersko; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C35 in vre v območju približno od 121 °C do 510 °C.)	649-032-00-2	272-184-2	68783-08-4
Ostanki (zemeljsko olje), koksni pralnik, vsebujejo aromate s kondenziranimi obroči; težko gorivno olje (Zelo kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja kot frakcijski ostanek pri destilaciji vakuumskega ostanka in produktov termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C20 in vre približno nad 350 °C.) Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-033-00-8	272-187-9	68783-13-1
Destilati (zemeljsko olje), z vakuumom pridobljeni ostanki zemeljskega olja; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z vakuumsko destilacijo ostanka pri atmosferski destilaciji surovega olja.)	649-034-00-3	273-263-4	68955-27-1
Ostanki (zemeljsko olje), krekirani z vodno paro, smolnati; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek destilacije ostankov zemeljskega olja po krekingu z vodno paro.)	649-035-00-9	273-272-3	68955-36-2
Vmesni destilati (zemeljsko olje), vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C42 in vre v območju približno od 250 °C do 545 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-036-00-4	274-683-0	70592-76-6
Destilati (zemeljsko olje), lahki vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C35 in vre v območju približno od 250 °C do 545 °C.)	649-037-00-X	247-684-6	70592-77-7
Destilati (zemeljsko olje), vakuum; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z vakuumsko destilacijo ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C50 in vre v območju približno od 270 °C do 600 °C. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-038-00-5	274-685-1	70592-78-8
Plinska olja (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka frakcija vakuumske destilacije iz koksarne; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razžvepljevanjem težkih koksnih destilatov z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C44 in vre v območju približno od 304 °C do 548 °C. Verjetno vsebuje 5 ali več odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-039-00-0	285-555-9	85117-03-9
Ostanki (zemeljsko olje), kreking z vodno paro, destilati; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva pri proizvodnji očiščenega katrana zemeljskega olja z destilacijo katrana, ki se pridobiva s postopkom parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih in drugih ogljikovodikov ter organskih žveplovih spojin.)	649-040-00-6	292-657-7	90669-75-3
Ostanki (zemeljsko olje), vakuum, lahki; težko gorivno olje (Kompleksni ostanek vakuumske destilacije ostanka atmosferske destilacije surovega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C24 in vre približno nad 390 °C.)	649-041-00-1	292-658-2	90669-76-4
Gorivno olje, težko, visoka vsebnost žvepla; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz alifatskih, aromatskih in cikloalifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre približno nad 400 °C.)	649-042-00-7	295-396-7	92045-14-2
Ostanki (zemeljsko olje), katalitski kreking; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcijski ostanek pri destilaciji produktov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C11 in vre približno nad 200 °C.)	649-043-00-2	295-511-0	92061-97-7
Destilati (zemeljsko olje), vmesna frakcija po katalitskem krekingu, termično razgrajeni; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga, ki se uporablja kot tekočina za prenos toplote. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov in vre v območju približno od 220 °C do 450 °C. Tok destilata verjetno vsebuje organske žveplove spojine.)	649-044-00-8	295-990-6	92201-59-7
Oljni ostanki (zemeljsko olje); težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, žveplovih spojin in organskih spojin z vsebnostjo kovin, ki se pridobivajo kot ostanek v procesu rafinacije s krekingom in frakcionacijo. Proizvod je končno olje z viskoznostjo nad 2 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.)	649-045-00-3	298-754-0	93821-66-0
Ostanki parnega krekinga, termično obdelani; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem in destilacijo surove nafte, obdelane s parnim krekingom. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov in vre v območju približno nad 180 °C.)	649-046-00-9	308-733-0	98219-64-8
Srednji destilati širokega intervala temperature vrelišča (zemeljsko olje), razžvepljeni z vodikom; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem produktov zemeljskega olja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 in vre v območju približno od 150 °C do 400 °C.)	649-047-00-4	309-863-0	101316-57-8
Ostanki frakcionacije (zemeljsko olje), katalitski reforming; težko gorivno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija, ki ostane pri destilaciji produktov pri postopku katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C25 in vre v območju približno od 160 °C do 400 °C. Tok tekočine verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- ali 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-048-00-X	265-069-3	64741-67-9
Zemeljsko olje; surovo olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz alifatskih, alicikličnih in aromatskih ogljikovodikov. Vsebuje lahko tudi majhne količine dušikovih, kisikovih ali žveplovih spojin. Ta kategorija vključuje lahka, srednja in težka zemeljska olja, pa tudi olja, ekstrahirana iz katranskih peskov. Snovi, ki vsebujejo ogljikovodike in zahtevajo precejšnje kemijske spremembe za njihovo pridobivanje ali konverzijo za surovine rafinerij, kakor na primer surova nafta iz skrilavca; dodelana nafta iz skrilavca in tekoča premogova goriva v to definicijio niso vključeni.)	649-049-00-5	232-298-5	8002-05-9
▼M5 —————
▼M14 —————
▼M5 —————
▼C1
Footovo olje (zemeljsko olje), kislinsko obdelano; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz razvejanih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.)	649-175-00-0	300-225-7	93924-31-3	L
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z glino; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev polarnih spojin in nečistot, navzočih v sledovih. Sestoji pretežno iz razvejanih verig ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C20 do C50.)	649-176-00-6	300-226-2	93924-32-4	L
▼M5 —————
▼C1
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z ogljikom; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja z aktivnim ogljikom za odstranitev sestavin v sledovih in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih nerazvejanih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	649-211-00-5	308-126-0	97862-76-5	L
Destilati (zemeljsko olje), sladkana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C20 in vre v območju približno od 150 °C do 345 °C.)	649-212-00-0	265-088-7	64741-86-2	N
Plinska olja (zemeljsko olje), prečiščena s topilom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.)	649-213-00-6	265-092-9	64741-90-8	N
Destilati (zemeljsko olje), s topilom rafinirana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C20 in vre v območju približno od 150 °C do 345 °C.)	649-214-00-1	265-093-4	64741-91-9	N
Plinska olja (zemeljsko olje), prečiščena s kislino; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 in vre v območju približno od 230 °C do 400 °C.)	649-215-00-7	265-112-6	64742-12-7	N
Destilati (zemeljsko olje), kislinsko prečiščena srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C20 in vre v območju približno od 205 °C do 345 °C.)	649-216-00-2	265-113-1	64742-13-8	N
Destilati (zemeljsko olje), kislinsko prečiščena lahka frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C16 in vre v območju približno od 150 °C do 290 °C.)	649-217-00-8	265-114-7	64742-14-9	N
Plinska olja (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 in vre v območju približno od 230 °C do 400 °C.)	649-218-00-3	265-129-9	64742-29-6	N
Destilati (zemeljsko olje), kemijsko nevtralizirana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C20 in vre v območju približno od 205 °C do 345 °C.)	649-219-00-9	265-130-4	64742-30-9	N
Destilati (zemeljsko olje), z glino prečiščena srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz procesa obdelave petrolejske frakcije z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih spojin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C20 in vre v območju približno od 150 °C do 345 °C.)	649-220-00-4	265-139-3	64742-38-7	N
Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.)	649-221-00-X	265-148-2	64742-46-7	N
Plinska olja (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz zemeljskega olja (surovine) s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C25 in vre v območju približno od 230 °C do 400 °C.)	649-222-00-5	265-182-8	64742-79-6	N
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, razžvepljena z vodikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz zemeljskega olja (surovine) s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.)	649-223-00-0	265-183-3	64742-80-9	N
Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z visokim vreliščem; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ostanka iz frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vre v območju približno od 343 °C do 399 °C.)	649-228-00-8	270-719-4	68477-29-2	N
Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija s srednjim vreliščem; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ostanka iz frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vre v območju približno od 288 °C do 371 °C.)	649-229-00-3	270-721-5	68477-30-5	N
Destilati (zemeljsko olje), ostanek iz frakcionirne kolone za katalitski reforming, frakcija z nizkim vreliščem; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ostanka frakcionirne kolone za katalitski reforming. Vre približno pod 288 °C.)	649-230-00-9	270-722-0	68477-31-6	N
Destilati (zemeljsko olje), visoko rafinirana srednja frakcija; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo petrolejske frakcije posameznim od naslednjih faz: filtraciji, centrifugiranju, atmosferski destilaciji, vakuumski destilaciji, obdelavi s kislino, nevtralizaciji in obdelavi z glino. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C20.)	649-231-00-4	292-615-8	90640-93-0	N
Destilati (zemeljsko olje), katalitski reforming, težki aromatski koncentrat; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo katalitsko reformirane frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C16 in vre v območju približno od 200 °C do 300 °C.)	649-232-00-X	295-294-2	91995-34-5	N
Plinska olja, parafinska; nespecificirano plinsko olje (Destilat se pridobiva s ponovno destilacijo kompleksne kombinacije ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo iztokov katalitske obdelave parafinov pod ostrimi pogoji. Vre v območju približno od 190 °C do 330 °C.)	649-233-00-5	300-227-8	93924-33-5	N
Nafta (zemeljsko olje), s topilom rafinirana in z vodikom razžvepljena težka frakcija; nespecificirano plinsko olje	649-234-00-0	307-035-3	97488-96-5	N
Ogljikovodiki, C16-20, z vodikom obdelani srednji destilat, lahki destilati; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prvi tok vakuumske destilacije iztočnih tokov obdelave srednjega destilata z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C20 in vre v območju približno od 290 °C do 350 °C. Daje končno olje z viskoznostjo 2 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.)	649-235-00-6	307-659-6	97675-85-9	N
Ogljikovodiki, C12-20, z vodikom obdelani, parafinski, lahki destilati; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prvi tok vakuumske destilacije iztočnih tokov obdelave težkih parafinov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C20 in vre v območju približno od 230 °C do 350 °C. Daje končno olje z viskoznostjo 2 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.)	649-236-00-1	307-660-1	97675-86-0	N
Ogljikovodiki, C11-17, ekstrahirani s topilom, lahki naftenski; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo aromatov iz lahkega naftenskega destilata z viskoznostjo 2,2 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C17 in vre v območju približno od 200 °C do 300 °C.)	649-237-00-7	307-757-9	97722-08-2	N
Plinska olja, prečiščena z vodikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s ponovno destilacijo iztočnih tokov iz obdelave parafinov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C27 in vre v območju približno od 330 °C do 340 °C.)	649-238-00-2	308-128-1	97862-78-7	N
Destilati (zemeljsko olje), z ogljikom obdelani, lahki parafinski; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C28.)	649-239-00-8	309-667-5	100683-97-4	N
Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, obdelani z ogljikom; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C36.)	649-240-00-3	309-668-0	100683-98-5	N
Destilati (zemeljsko olje), parafinski intermediati, z glino obdelani; nespecificirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem zemeljskega olja z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C36.)	649-241-00-9	309-669-6	100683-99-6	N
Alkani, C12-26, razvejani in linearni	649-242-00-4	292-454-3	90622-53-0	N
Mazalne maščobe; maščoba (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C50. Vsebuje lahko organske soli alkalnih kovin, zemljo alkalijskih kovin in/ali aluminijevih spojin.)	649-243-00-X	278-011-7	74869-21-9	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje); parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcije zemeljskega olja s solventno kristalizacijo (odstranitev voska s topilom) ali kot destilacijska frakcija iz zelo voskaste surove baze. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.)	649-244-00-5	265-165-5	64742-61-6	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan s kislino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat s prečiščenjem frakcije parafinskega voska zemeljskega olja z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.)	649-245-00-0	292-659-8	90669-77-5	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z glino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije parafinskega voska zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem (prelivnem) procesu. Sestoji pretežno iz nasičenih ravnih in razvejanih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.)	649-246-00-6	292-660-3	90669-78-6	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.)	649-247-00-1	295-523-6	92062-09-4	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcije zemeljskega olja z odstranitvijo parafina s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	649-248-00-7	295-524-1	92062-10-7	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z vodikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča iz zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	649-249-00-2	295-525-7	92062-11-8	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča z aktivnim ogljikom za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	649-250-00-8	308-155-9	97863-04-2	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan z glino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča z bentonitom za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	649-251-00-3	308-156-4	97863-05-3	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), nizka temperatura tališča, obdelan s silicijevo kislino; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z nizko temperaturo tališča s silicijevo kislino za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov z ravno in razvejano verigo s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	649-252-00-9	308-158-5	97863-06-4	N
Parafinski vosek (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom; parafinski vosek (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem parafinskega voska z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot.)	649-253-00-4	309-723-9	100684-49-9	N
Vazelin; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot poltrdna snov po odstranitvi voska iz parafinskega oljnega ostanka. Sestoji pretežno iz nasičenih kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C25.)	649-254-00-X	232-373-2	8009-03-8	N
Vazelin (zemeljsko olje), oksidiran; vazelin (Kompleksna kombinacija organskih sestavin, pretežno karboksilnih kislin z veliko molekulsko maso, se pridobiva z zračno oksidacijo vazelina.)	649-255-00-5	265-206-7	64743-01-7	N
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z aluminijevim oksidom; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina z Al2O3 za odstranitev polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih, kristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C25.)	649-256-00-0	285-098-5	85029-74-9	N
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z vodikom; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot poltrdna snov iz razvoščenega parafinskega oljnega ostanka, obdelanega z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih mikrokristaliničnih in tekočih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.)	649-257-00-6	295-459-9	92045-77-7	N
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z ogljikom; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina iz zemeljskega olja z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.)	649-258-00-1	308-149-6	97862-97-0	N
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan s silicijevo kislino; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina iz zemeljskega olja s silicijevo kislino za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C20.)	649-259-00-7	308-150-1	97862-98-1	N
Vazelin (zemeljsko olje), obdelan z glino; vazelin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem vazelina z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C25.)	649-260-00-2	309-706-6	100684-33-1	N
Bencin, naravni; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči iz naravnega plina s procesi, kakor sta ohlajanje ali absorpcija. Sestoji pretežno iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C8 in vre v območju približno od -20 °C do 120 °C.)	649-261-00-8	232-349-1	8006-61-9	P
Nafta; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Rafinirani ali delno rafinirani ali nerafinirani produkti zemeljskega olja se pridobivajo z destilacijo naravnega plina. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C6 in vre v območju približno od 100 °C do 200 °C.)	649-262-00-3	232-443-2	8030-30-6	P
Ligroin; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno destilacijo zemeljskega olja. Frakcija vre v območju približno od 20 °C do 135 °C.)	649-263-00-9	232-453-7	8032-32-4	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, iz direktne destilacije; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.)	649-264-00-4	265-041-0	64741-41-9	P
Nafta (zemeljsko olje), direktna destilacija v velikem temperaturnem intervalu; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 220 °C.)	649-265-00-X	265-042-6	64741-42-0	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, iz direktne destilacije; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in vre v območju približno od -20 °C do 180 °C.)	649-266-00-5	265-046-8	64741-46-4	P
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka alifatska; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega olja ali naravnega bencina. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C10 in vre v območju približno od 35 °C do 160 °C.)	649-267-00-0	265-192-2	64742-89-8	P
Destilati (zemeljsko olje), lahki, iz direktne destilacije; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C7 in vre v območju približno od -88 °C do 99 °C.)	649-268-00-6	270-077-5	68410-05-9	P
Bencin, ponovno pridobivanje hlapov; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči iz plinov iz sistema za ponovno pridobivanje hlapov z ohlajevanjem. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 196 °C.)	649-269-00-1	271-025-4	68514-15-8	P
Bencin, direktna destilacija, kolona za frakcioniranje; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega olja na koloni za frakcioniranje. Vre v območju približno od 36,1 °C do 193,3 °C.)	649-270-00-7	271-727-0	68606-11-1	P
Nafta (zemeljsko olje), nesladkana; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo naftnih tokov iz različnih rafinerijskih procesov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 in vre v območju približno od 0 °C do 230 °C.)	649-271-00-2	272-186-3	68783-12-0	P
Destilati (zemeljsko olje), lahki, direktni, s frakcionirno destilacijo pridobljeni bencin, frakcija z vrha frakcionirnega stabilizatorja; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6.)	649-272-00-8	272-931-2	68921-08-4	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, direktna, vsebuje aromate; nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C8 do C12 in vre v območju približno od 130 °C do 210 °C.)	649-273-00-3	309-945-6	101631-20-3	P
Nafta (zemeljsko olje), alkilat s širokim območjem vrelišča; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolifinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 220 °C.)	649-274-00-9	265-066-7	64741-64-6	P
Nafta (zemeljsko olje), težki alkilat; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C12 in vre v območju približno od 150 °C do 220 °C.)	649-275-00-4	265-067-2	64741-65-7	P
Nafta (zemeljsko olje), lahki alkilat; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolifinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C10 in vre v območju približno od 90 °C do 160 °C.)	649-276-00-X	265-068-8	64741-66-8	P
Nafta (zemeljsko olje), izomerizacija; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitsko izomerizacijo ravnih parafinskih ogljikovodikov od C4 do C6. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov, kakor so izobutan, izopentan, 2,2-dimetilbutan, 2-metilpentan in 3-metilpentan.)	649-277-00-5	265-073-5	64741-70-4	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, rafinirana s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 190 °C.)	649-278-00-0	265-086-6	64741-84-0	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, rafinirana s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.)	649-279-00-6	265-095-5	64741-92-0	P
Rafinati (zemeljsko olje), katalitski reforming, protitočna ekstrakcija s sistemom etilenglikol-voda; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat ekstrakcijskega procesa UDEKS na toku produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C9.)	649-280-00-1	270-088-5	68410-71-9	P
Rafinati (zemeljsko olje), reformer, separator Lurgi; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz separacijske enote Lurgi. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov z različnimi majhnimi količinami aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8.)	649-281-00-7	270-349-3	68425-35-4	P
Nafta (zemeljsko olje), alkilat s širokim območjem vrelišča, vsebuje butan; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5. Sestoji pretežno iz razvejanih verig nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 z nekaj butani in vre v območju približno od 35 °C do 200 °C.)	649-282-00-2	271-267-0	68527-27-5	P
Destilati (zemeljsko olje), nafta, ki se pridobiva s parnim krekingom, lahka, rafinirana s topilom, prečiščena z vodikom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinati iz procesa ekstrakcije s topilom z vodikom obdelanega lahkega destilata nafte, ki se pridobiva s parnim krekingom.)	649-283-00-8	295-315-5	91995-53-8	P
Nafta (zemeljsko olje), C4-12, butan-alkilat, bogat z izooktanom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z alkilacijo butanov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12, bogata z izooktanom, in vre v območju približno od 35 °C do 210 °C.)	649-284-00-3	295-430-0	92045-49-3	P
Ogljikovodiki, destilati lahke nafte, obdelani z vodikom, rafinirani s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo z vodikom obdelane nafte, ki ji sledita ekstrakcija s topilom in destilacija. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov in vre v območju približno od 94 °C do 99 °C.)	649-285-00-9	295-436-3	92045-55-1	P
Nafta (zemeljsko olje), izomerizacija, frakcija C6; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo bencina, ki je bil katalitsko izomeriziran. Sestoji pretežno iz izomerov heksana in vre v območju približno od 60 °C do 66 °C.)	649-286-00-4	295-440-5	92045-58-4	P
Ogljikovodiki, C6-7, naftni kreking, rafinirani s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s sorpcijo benzena iz katalitsko popolnoma hidrogenirane, z benzenom bogate ogljikovodikove frakcije, ki se pridobiva z destilacijo iz prehidrogenirane krekirane nafte. Sestoji pretežno iz parafinskih in naftenskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C7 in vre v območju približno od 70 °C do 100 °C.)	649-287-00-X	295-446-8	92045-64-2	P
Ogljikovodiki, bogati s C6, z vodikom obdelani destilati lahke nafte, rafinirani s topilom; modificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo z vodikom obdelane nafte, ki ji sledi ekstrakcija s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov in vre v območju približno od 65 °C do 70 °C.)	649-288-00-5	309-871-4	101316-67-0	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, katalitsko krekirana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C. Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.)	649-289-00-0	265-055-7	64741-54-4	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko krekirana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C. Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.)	649-290-00-6	265-056-2	64741-55-5	P
Ogljikovodiki, C3-11, destilati iz katalitskega krekinga; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C11 in vre v območju približno do 204 °C.)	649-291-00-1	270-686-6	68476-46-0	P
Nafta (zemeljsko olje), lahki destilat iz katalitskega krekinga; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-292-00-7	272-185-8	68783-09-5	P
Destilati (zemeljsko olje), derivati parnega krekinga nafte, lahki, aromatski, obdelani z vodikom; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lahkega destilata iz parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov.)	649-293-00-2	295-311-3	91995-50-5	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, katalitsko krekirana, sladkana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo katalitsko krekiranega destilata zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 60 °C do 200 °C.)	649-294-00-8	295-431-6	92045-50-6	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko krekirana, sladkana; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz katalitskega krekinga procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov in vre v območju približno od 35 °C do 210 °C.)	649-295-00-3	295-441-0	92045-59-5	P
Ogljikovodiki, C8-12, katalitsko krekirani, kemijsko nevtralizirani; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo frakcije iz katalitskega krekinga, ki je bila izpostavljena alkalnemu pranju. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C8 do C12 in vre v območju približno od 130 °C do 210 °C.)	649-296-00-9	295-794-0	92128-94-4	P
Ogljikovodiki, C8-12, destilati iz katalitskega krekinga; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C12 in vre v območju približno od 140 °C do 210 °C.)	649-297-00-4	309-974-4	101794-97-2	P
Ogljikovodiki, C8-12, katalitski kreking, kemijsko nevtralizirani, sladkani; katalitsko krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-298-00-X	309-987-5	101896-28-0	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko reformirana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 190 °C. Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Tok lahko vsebuje 10 ali več volumskih odstotkov benzena.)	649-299-00-5	265-065-1	64741-63-5	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, katalitsko reformirana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.)	649-300-00-9	265-070-9	64741-68-0	P
Destilati (zemeljsko olje), depentanizer za katalitski reforming; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 in vre v območju približno od -49 °C do 63 °C.)	649-301-00-4	270-660-4	68475-79-6	P
Ogljikovodiki, C2-6, katalitski reforming C6-8; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-302-00-X	270-687-1	68476-47-1	P
Ostanki (zemeljsko olje), katalitski reforming C6-8; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksni ostanek iz katalitskega reforminga napajalne zmesi C6-8. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)	649-303-00-5	270-794-3	68478-15-9	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko reformirana, brez aromatov; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in vre v območju približno od 35 °C do 120 °C. Vsebuje relativno visok delež razvejanih verig ogljikovodikov brez aromatskih komponent.)	649-304-00-0	270-993-5	68513-03-1	P
Destilati (zemeljsko olje), frakcija z vrha katalitsko reformirane nafte iz direktne destilacije; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom direktnega destilata nafte, ki mu sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)	649-305-00-6	271-008-1	68513-63-3	P
Produkti zemeljskega olja, katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča iz hidrofiner-powerformer procesa; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva v hidrofiner-powerformer procesu in vre v območju približno od 27 °C do 210 °C.)	649-306-00-1	271-058-4	68514-79-4	P
Nafta (zemeljsko olje), reformirana v širokem intervalu; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 in vre v območju približno od 35 °C do 230 °C.)	649-307-00-7	272-895-8	68919-37-9	P
Nafta (zemeljsko olje), katalitsko reformirana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od 30 °C do 220 °C. Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Tok lahko vsebuje 10 ali več volumskih odstotkov benzena.)	649-308-00-2	273-271-8	68955-35-1	P
Destilati (zemeljsko olje), katalitsko reformirani, z vodikom obdelani, lahki, aromatska frakcija C8-12; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija alkilbenzenov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz alkilbenzenov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 in vre v območju približno od 160 °C do 180 °C.)	649-309-00-8	285-509-8	85116-58-1	P
Aromatski ogljikovodiki, C8, pridobivajo se s katalitskim reformingom; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-310-00-3	295-279-0	91995-18-5	P
Aromatski ogljikovodiki, C7-12, bogati s C8; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem iz platforming procesa. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 (predvsem C8), ki lahko vsebuje tudi nearomatske ogljikovodike; oboji vrejo v območju približno od 130 °C do 200 °C.)	649-311-00-9	297-401-8	93571-75-6	P
Bencin, C5-11, reformiran in stabiliziran, z visokim deležem oktana; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna visokooktanska kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitsko dehidrogenacijo pretežno naftenske nafte. Sestoji pretežno iz aromatov in nearomatov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 45 °C do 185 °C.)	649-312-00-4	297-458-9	93572-29-3	P
Ogljikovodiki, C7-12, bogati z aromati, višjimi od C9, težka frakcija iz reforminga; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem iz platforming procesa. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 120 °C do 210 °C in iz C9 ter višjih aromatskih ogljikovodikov.)	649-313-00-X	297-465-7	93572-35-1	P
Ogljikovodiki, C5-11, bogati z nearomati, lahka frakcija iz reforminga; katalitsko reformirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem iz platforming procesa. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 125 °C in iz benzena ter toluena.)	649-314-00-5	297-466-2	93572-36-2	P
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano s silicijevo kislino; footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem footovega olja s silicijevo kislino za odstranitev sestavin in nečistot v sledovih. Sestoji pretežno iz nerazvejanih verig ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov, pretežno večjimi od C12.)	649-315-00-0	308-127-6	97862-77-6	L
Nafta (zemeljsko olje), lahka, termično krekirana; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C8 in vre v območju približno od -10 °C do 130 °C.)	649-316-00-6	265-075-6	64741-74-8	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, termično krekirana; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 220 °C.)	649-317-00-1	265-085-0	64741-83-9	P
Destilati (zemeljsko olje), težki, aromatski; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga etana in propana. Frakcija z visoko temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov C5-C7 z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje tudi benzen.)	649-318-00-7	267-563-4	67891-79-6	P
Destilati (zemeljsko olje), lahki, aromatski; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga etana in propana. Frakcija z nižjo temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov C5-C7 z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje tudi benzen.)	649-319-00-2	267-565-5	67891-80-9	P
Destilati (zemeljsko olje), derivati pirolizata nafte in rafinata, zmes bencina; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s pirolizno frakcionacijo nafte pri 816 °C in rafinata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C9 in vre pri približno 204 °C.)	649-320-00-8	270-344-6	68425-29-6	P
Aromatski ogljikovodiki, C6-8, derivati pirolizata nafte in rafinata; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno pirolizo nafte pri 816 °C in rafinata. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8, vključno z benzenom.)	649-321-00-3	270-658-3	68475-70-7	P
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirana nafta in plinsko olje; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz olefinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 in vre v območju približno od 33 °C do 60 °C.)	649-322-00-9	271-631-9	68603-00-9	P
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirana nafta in plinsko olje, vsebuje dimer C5; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z ekstrakcijsko destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 z nekaj dimeriziranimi olefini C5 in vre v območju približno od 33 °C do 184 °C.)	649-323-00-4	271-632-4	68603-01-0	P
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirana nafta in plinsko olje, ekstraktivni; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z ekstrakcijsko destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji iz parafinskih in olefinskih ogljikovodikov, pretežno iz izoamilenov, kakor sta 2-metil-1-buten in 2-metil-2-buten, in vre v območju približno od 31 °C do 40 °C.)	649-324-00-X	271-634-5	68603-03-2	P
Destilati (zemeljsko olje), lahki, termično krekirani, debutanizirani, aromatski; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov, predvsem benzena.)	649-325-00-5	273-266-0	68955-29-3	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, termično krekirana, sladkana; termično krekirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilata zemeljskega olja iz visoko temperaturnega krekinga težkih oljnih frakcij procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov. Sestoji pretežno iz aromatov, olefinov in nasičenih ogljikovodikov ter vre v območju približno od 20 °C do 100 °C.)	649-326-00-0	295-447-3	92045-65-3	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C13 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.)	649-327-00-6	265-150-3	64742-48-9	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C.)	649-328-00-1	265-151-9	64742-49-0	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, razžvepljena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitskega procesa razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C.)	649-329-00-7	265-178-6	64742-73-0	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, razžvepljena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitskega procesa razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.)	649-330-00-2	265-185-4	64742-82-1	P
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, prečiščena z vodikom, frakcija s srednjo temperaturo vrelišča; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz procesa obdelave srednje frakcije destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C10 in vre v območju približno od 127 °C do 188 °C.)	649-331-00-8	270-092-7	68410-96-8	P
Destilati (zemeljsko olje), lahki destilati iz procesa obdelave z vodikom, nizka temperatura vrelišča; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz procesa obdelave lahkega destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C9 in vre v območju približno od 3 °C do 194 °C.)	649-332-00-3	270-093-2	68410-97-9	P
Destilati (zemeljsko olje), z vodikom prečiščena težka nafta, frakcije z vrha deizoheksanizerja; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz procesa obdelave težke nafte z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 in vre v območju približno od -49 °C do 68 °C.)	649-333-00-9	270-094-8	68410-98-0	P
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka, aromatska, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 in vre v območju približno od 135 °C do 210 °C.)	649-334-00-4	270-988-8	68512-78-7	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, termično krekirana, razžvepljena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 23 °C do 195 °C.)	649-335-00-X	285-511-9	85116-60-5	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, prečiščena z vodikom, vsebuje cikloalkan; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz alkanov in cikloalkanov, ki vrejo v območju približno od -20 °C do 190 °C.)	649-336-00-5	285-512-4	85116-61-6	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, parno krekirana, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-337-00-0	295-432-1	92045-51-7	P
Nafta (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom, s širokim intervalom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitskega procesa razžvepljevanja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od 30 °C do 250 °C.)	649-338-00-6	295-433-7	92045-52-8	P
Nafta (zemeljsko olje), prečiščena z vodikom, lahka, parno krekirana; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja, ki se pridobiva v procesu pirolize, z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 35 °C do 190 °C.)	649-339-00-1	295-438-4	92045-57-3	P
Ogljikovodiki, C4-12, kreking nafte, obdelani z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo iz produkta procesa parnega krekinga nafte in nadaljnje katalitske selektivne hidrogenacije produktov, ki sestavljajo gumo. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od 30 °C do 230 °C.)	649-340-00-7	295-443-1	92045-61-9	P
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka, naftenska, prečiščena z vodikom; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz cikloparafinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C7 in vre v območju približno od 73 °C do 85 °C.)	649-341-00-2	295-529-9	92062-15-2	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, hidrogenirana; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s separacijo in nadaljnjo hidrogenacijo produktov iz parnega krekinga za proizvodnjo etilena. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih parafinov, cikloparafinov in cikličnih aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in vre v območju približno od 50 °C do 200 °C. Delež benzenskih ogljikovodikov se lahko spreminja do 30 utežnih odstotkov, tok lahko vsebuje tudi majhne količine žvepla in oksidiranih spojin.)	649-342-00-8	296-942-7	93165-55-0	P
Ogljikovodiki, C6-11, obdelani z vodikom, dearomatizirani; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom za pretvorbo aromatov v naftene s katalitsko hidrogenacijo.)	649-343-00-3	297-852-0	93763-33-8	P
Ogljikovodiki, C9-12, obdelani z vodikom, dearomatizirani; z vodikom prečiščena nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom za pretvorbo aromatov v naftene s katalitsko hidrogenacijo.)	649-344-00-9	297-853-6	93763-34-9	P
Stoddard topilo; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Brezbarvni rafinirani destilat zemeljskega olja, ki ne vsebuje rancida in je brez vonja ter vre v območju približno od 149 °C do 205 °C.)	649-345-00-4	232-489-3	8052-41-3	P
Kondenzati zemeljskega plina (zemeljsko olje); nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se loči kot tekočina iz zemeljskega plina na površinskem separatorju z retrogradno kondenzacijo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C20. Pri zračni temperaturi in tlaku je tekočina.)	649-346-00-X	265-047-3	64741-47-5	P
Zemeljski plin (zemeljsko olje), surova tekoča zmes; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se loči kot tekočina iz zemeljskega plina v postrojenju za recikliranje plinov s procesi, kakor je ohlajevanje ali absorpcija. Sestoji predvsem iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C8.)	649-347-00-5	265-048-9	64741-48-6	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, krekirana z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C10 in vre v območju približno od -20 °C do 180 °C.)	649-348-00-0	265-071-4	64741-69-1	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, krekirana z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.)	649-349-00-6	265-079-8	64741-78-2	P
Nafta (zemeljsko olje), sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od -10 °C do 230 °C.)	649-350-00-1	265-089-2	64741-87-3	P
Nafta (zemeljsko olje), prečiščena s kislino; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 90 °C do 230 °C.)	649-351-00-7	265-115-2	64742-15-0	P
Nafta (zemeljsko olje), težka, kemijsko nevtralizirana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C12 in vre v območju približno od 65 °C do 230 °C.)	649-352-00-2	265-122-0	64742-22-9	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, kemijsko nevtralizirana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom obdelave za odstranitev kislih primesi. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C.)	649-353-00-8	265-123-6	64742-23-0	P
Nafta (zemeljsko olje), katalitsko razvoskana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razvoskanjem frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12 in vre v območju približno od 35 °C do 230 °C.)	649-354-00-3	265-170-2	64742-66-1	P
Nafta (zemeljsko olje), parno krekirana, lahka; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 190 °C. Tok verjetno vsebuje 10 ali več volumenskih odstotkov benzena.)	649-355-00-9	265-187-5	64742-83-2	P
Solvent nafta (zemeljsko olje), lahka, aromatska; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo aromatskih frakcij. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C10 in vre v območju približno od 135 °C do 210 °C.)	649-356-00-4	265-199-0	64742-95-6	P
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, kislinsko obdelani, nevtralizirani; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-357-00-X	268-618-5	68131-49-7	P
Destilati (zemeljsko olje), C3-5, bogati z 2-metil-2-butenom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo ogljikovodikov, s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5, pretežno izopentana in 3-metil-1-butena. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno 2-metil-2-butena.)	649-358-00-5	270-725-7	68477-34-9	P
Destilati (zemeljsko olje), polimerizirani, parno krekirani destilati zemeljskega olja, frakcija C5-12; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo polimeriziranega parno krekiranega destilata zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12.)	649-359-00-0	270-735-1	68477-50-9	P
Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, frakcija C5-12; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija organskih spojin se pridobiva z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C12.)	649-360-00-6	270-736-7	68477-53-2	P
Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, frakcija C5-10, mešani z lahko, parno krekirano frakcijo nafte C5 iz zemeljskega olja; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-361-00-1	270-738-8	68477-55-4	P
Ekstrakti (zemeljsko olje), hladno kisli, frakcija C4-6; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija organskih spojin se proizvaja s hladno kislinsko ekstrakcijo nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno v območju od C3 do C6, pretežno pentanov in amilenov. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C6, pretežno C5.)	649-362-00-7	270-741-4	68477-61-2	P
Destilati (zemeljsko olje), frakcija z vrha depentanizerja; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz katalitsko krekiranega plinskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.)	649-363-00-2	270-771-8	68477-894-4	P
Ostanki (zemeljsko olje), produkti z dna kolone za ločevanje butana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksni ostanek se pridobiva z destilacijo toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.)	649-364-00-8	270-791-7	68478-12-6	P
Oljni ostanki (zemeljsko olje), deizobotanizer (kolona za odstranjevanje izobutana); nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksni ostanek atmosferske destilacije toka butan-butilen. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6.)	649-365-00-3	270-795-9	68478-16-0	P
Nafta (zemeljsko olje), koksna, s širokim območjem vrelišča; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz koksne peči s fluidom. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C15 in vre v območju približno od 43 °C do 250 °C.)	649-366-00-9	270-991-4	68513-02-0	P
Nafta (zemeljsko olje), parno krekirana, aromatska srednja frakcija; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 130 °C do 220 °C.)	649-367-00-4	271-138-9	68516-20-1	P
Nafta (zemeljsko olje), z glino prečiščena direktna nafta s širokim območjem vrelišča; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave direktne nafte s širokim območjem temperature vrelišča z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od -20 °C do 220 °C.)	649-368-00-X	271-262-3	68527-21-9	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, z glino prečiščena, direktni destilat; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave lahkega direktnega destilata nafte z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C10 in vre v območju približno od 93 °C do 180 °C.)	649-369-00-5	271-263-9	68527-22-0	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, aromatska; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C9 in vre v območju približno od 110 °C do 165 °C.)	649-370-00-0	271-264-4	68527-23-1	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, brez benzena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C12 in vre v območju približno od 80 °C do 218 °C.)	649-371-00-6	271-266-5	68527-26-4	P
Nafta (zemeljsko olje), vsebuje aromate; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-372-00-1	271-635-0	68603-08-7	P
Bencin, piroliza, produkti z dna debutanizerja; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju, večjem od C5.)	649-373-00-7	271-726-5	68606-10-0	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C6 in vre v območju približno od -20 °C do 100 °C.)	649-374-00-2	272-206-0	68783-66-4	P
Kondenzati zemeljskega plina; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči in/ali kondenzira iz zemeljskega plina med transportom in se zbere v glavi jaška in/ali iz proizvodnje, zbiranja, prenosa in distribucijskih cevovodov v morskih globinah, iz pralnikov itd. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C8.)	649-375-00-8	272-896-3	68919-39-1	J
Destilati (zemeljsko olje), stripping, združevalna obdelava nafte; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s strippingom (desorpcijo) proizvodov iz združevalne obdelave nafte. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)	649-376-00-3	272-932-8	68921-09-5	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, katalitsko reformirana, frakcija brez aromatov; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi aromatskih sestavin iz katalitsko reformirane lahke nafte v procesu selektivne absorpcije. Sestoji pretežno iz parafinskih in cikličnih sestavin s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in vre v območju približno od 66 °C do 121 °C.)	649-377-00-9	285-510-3	85116-59-2	P
Bencin; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov sestoji predvsem iz parafinov, cikloparafinov, aromatskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C3 in vre v območju od 30 °C do 260 °C.)	649-378-00-4	289-220-8	86290-81-5	P
Aromatski ogljikovodiki, C7-8, produkti dealkilacije, ostanki destilacije; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-379-00-X	292-698-0	90989-42-7	P
Ogljikovodiki, C4-6, lahka frakcija iz depentanizerja, aromatski, obdelani z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prva frakcija iz depentanizerja pred obdelavo toka aromatov z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6, pretežno pentanov in pentenov, in vre v območju približno od 25 °C do 40 °C.)	649-380-00-5	295-298-4	91995-38-9	P
Destilati (zemeljsko olje), s pregreto paro krekirana nafta, bogata s C5; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo s pregreto paro krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C6, pretežno C5.)	649-381-00-0	295-302-4	91995-41-4	P
Ekstrakti (zemeljsko olje), katalitsko reformirano, lahko naftno topilo; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt v procesu ekstrakcije s topilom katalitsko reformirane frakcije zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C8 in vre v območju približno od 100 °C do 200 °C.)	649-382-00-6	295-331-2	91995-68-5	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, dearomatizirana, razžvepljena z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo z vodikom razžvepljenih in dearomatiziranih frakcij lahkega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz parafinov C7 in cikloparafinov in vre v območju približno od 90 °C do 100 °C.)	649-383-00-1	295-434-2	92045-53-9	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, bogata s C5, sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5, pretežno C5, in vre v območju približno od -10 °C do 35 °C.)	649-384-00-7	295-442-6	92045-60-8	P
Ogljikovodiki, C8-11, kreking nafta, toluenska frakcija; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo poprej z vodikom obdelane kreking nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C11 in vre v območju približno od 130 °C do 205 °C.)	649-385-00-2	295-444-7	92045-62-0	P
Ogljikovodiki, C4-11, kreking nafte; brez aromatov; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz kreking nafte, poprej obdelane z vodikom po ločevanju ogljikovodikove frakcije, ki vsebuje benzen in toluen, in drugih frakcij z višjo temperaturo vrelišča z destilacijo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C11 in vre v območju približno od 30 °C do 205 °C.)	649-386-00-8	295-445-2	92045-63-1	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, toplotno prečiščena, parno krekirana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo parno krekirane nafte po rekuperaciji iz procesa toplotne obdelave. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C6 in vre v območju približno od 0 °C do 80 °C.)	649-387-00-3	296-028-8	92201-97-3	P
Destilati (zemeljsko olje), bogati s C6; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo napajalne zmesi zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C7, bogata s C6, in vre v območju približno od 60 °C do 70 °C.)	649-388-00-9	296-903-4	93165-19-6	P
Bencin, piroliza, obdelan z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Destilacijska frakcija iz hidrogenacije piroliznega bencina, ki vre v območju približno od 20 °C do 200 °C.)	649-389-00-4	302-639-3	94114-03-1	P
Destilati (zemeljsko olje), parno krekirani, frakcija C8-12, lahki polimerizirani destilati; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo polimeriziranih frakcij od C8 do C12 iz parno krekiranih destilatov zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C8 do C12.)	649-390-00-X	305-750-5	95009-23-7	P
Ekstrakti (zemeljsko olje); težko naftno topilo, obdelano z glino; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem težkega naftnega topilnega ekstrakta z belilno zemljo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C10 in vre v območju približno od 80 °C do 180 °C.)	649-391-00-5	308-261-5	97926-43-7	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, termično prečiščena, brez benzena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem in destilacijo lahke, benzena očiščene, parno krekirane nafte zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C7 do C12 in vre v območju približno od 95 °C do 200 °C.)	649-392-00-0	308-713-1	98219-46-6	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana, termično prečiščena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem in destilacijo lahke, parno krekirane nafte zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C6 in vre v območju približno od 35 °C do 80 °C.)	649-393-00-6	308-714-7	98219-47-7	P
Destilati (zemeljsko olje), C7-9, bogati s C8, dearomatizirani, razžvepljeni z vodikom; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo lahke frakcije zemeljskega olja, razžvepljene z vodikom in dearomatizirane. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C7 do C9, pretežno parafinov in cikloparafinov C8, in vre v območju približno od 120 °C do 130 °C.)	649-394-00-1	309-862-5	101316-56-7	P
Ogljikovodiki, C6-8, hidrogenirani, dearomatizirani s sorpcijo, rafinacija toluena; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z sorpcijo toluena iz ogljikovodikove frakcije krekiranega bencina, obdelanega z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C6 do C8 in vre v območju približno od 80 °C do 135 °C.)	649-395-00-7	309-870-9	101316-66-9	P
Nafta (zemeljsko olje), razžvepljena z vodikom, s širokim območjem vrelišča, iz koksne peči; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata koksne peči. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C11 in vre v območju približno od 23 °C do 196 °C.)	649-396-00-2	309-879-8	101316-76-1	P
Nafta (zemeljsko olje), lahka, sladkana; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo nafte iz zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C5 do C8 in vre v območju približno od 20 °C do 130 °C.)	649-397-00-8	309-976-5	101795-01-1	P
Ogljikovodiki, C3-6, bogati s C5, parno krekirana nafta; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno C5.)	649-398-00-3	310-012-0	102110-14-5	P
Ogljikovodiki, bogati s C5, vsebujejo diciklopantadien; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 in diciklopentadiena ter vre v območju približno od 30 °C do 170 °C.)	649-399-00-9	310-013-6	102110-15-6	P
Ostanki (zemeljsko olje), parno krekirani, lahki, aromatski; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga ali podobnimi procesi po odstranitvi zelo lahko hlapnih produktov, s čimer se pridobi ostanek z ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov, večjimi od C5. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov večjimi od C5 in vre nad približno 40 °C.)	649-400-00-2	310-057-6	102110-55-4	P
Ogljikovodiki, C≥5, bogati s C5-6; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-401-00-8	270-690-8	68476-50-6	P
Ogljikovodiki, bogati s C5; nespecificirana nafta z nizko temperaturo vrelišča	649-402-00-3	270-695-5	68476-55-1	P
Aromatski ogljikovodiki, C8-10; redestilat lahkega olja, visoko vrelišče	649-403-00-9	292-695-4	90989-39-2	P
Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 in vre v območju približno od 150 °C do 400 °C. Vsebuje relativno velik delež bicikličnih aromatskih ogljikovodikov.)	649-435-00-3	265-060-4	64741-59-9
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija, katalitsko krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C30 in vre v območju približno od 205 °C do 450 °C. Vsebuje relativno visok delež tricikličnih aromatskih ogljikovodikov.)	649-436-00-9	265-062-5	64741-60-2
Destilati (zemeljsko olje), lahki, termično krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C22 in vre v območju približno od 160 °C do 370 °C.)	649-438-00-X	265-084-5	64741-82-8
Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, razžvepljeni z vodikom; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lahkih, katalitsko krekiranih destilatov z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v žveplov vodik, ki se odstrani. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C9 do C25 in vre v območju približno od 150 °C do 400 °C. Vsebuje relativno velik delež bicikličnih aromatskih ogljikovodikov.)	649-439-00-5	269-781-5	68333-25-5
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parno krekirana nafta; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz večkratne destilacije produktov iz parnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do C18.)	649-440-00-0	270-662-5	68475-80-9
Destilati (zemeljsko olje), krekirani, parno krekirani destilati zemeljskega olja; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo krekiranega, parno krekiranega destilata in/ali njegovih frakcioniranih produktov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C10 do polimerov z nizko molekulsko maso.)	649-441-00-6	270-727-8	68477-38-3
Plinsko olje (zemeljsko olje), parno krekirano; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C9 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.)	649-442-00-1	271-260-2	68527-18-4
Destilati (zemeljsko olje), termično krekirani, razžvepljeni z vodikom, srednja frakcija; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo termično krekiranega, z vodikom razžvepljenega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C11 do C25 in vre v območju približno od 205 °C do 400 °C.)	649-443-00-7	285-505-6	85116-53-6
Plinska olja (zemeljsko olje), termično krekirana, razžvepljena z vodikom; krekirano plinsko olje	649-444-00-2	295-411-7	92045-29-9
Ostanki (zemeljsko olje), hidrogenirana, parno krekirana nafta; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ostanek destilacije z vodikom obdelane parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov, ki vrejo v območju približno od 200 °C do 350 °C.)	649-445-00-8	295-514-7	92062-00-5
Ostanki (zemeljsko olje), parni kreking, destilacija nafte; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot destilacijski ostanek z dna kolone pri ločevanju tokov iz parnega krekinga nafte pri visoki temperaturi. Vre v območju približno od 147 °C do 300 °C in daje končno olje z viskoznostjo 18 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.)	649-446-00-3	295-517-3	92062-04-9
Destilati (zemeljsko olje), lahki, katalitsko krekirani, termično razgrajeni; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga, ki se uporablja kot tekočina za prenos toplote. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov in vre v območju približno od 190 °C do 340 °C. Tok verjetno vsebuje tudi organske spojine žvepla.)	649-447-00-9	295-991-1	92201-60-0
Ostanki (zemeljsko olje), parno krekirana, toplotno prečiščena nafta; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ostanek destilacije parno krekirane, toplotno obdelane nafte in vre v območju približno od 150 °C do 350 °C.)	649-448-00-4	297-905-8	93763-85-0
Plinska olja (zemeljsko olje), lahka, vakuumska, termično krekirana, razžvepljena z vodikom; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem termično krekiranega, lahkega vakuumskega zemeljskega olja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C20 in vre v območju približno od 270 °C do 370 °C.)	649-450-00-5	308-278-8	97926-59-5
Destilati (zemeljsko olje), srednja frakcija iz koksne peči, razžvepljena z vodikom; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata izstopnega toka iz koksne peči. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C21 in vre v območju približno od 200 °C do 360 °C.)	649-451-00-0	309-865-1	101316-59-0
Destilati (zemeljsko olje), težki, parno krekirani; krekirano plinsko olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo parno krekiranih težkih ostankov. Sestoji pretežno iz visoko alkiliranih težkih aromatskih ogljikovodikov, ki vrejo v območju približno od 250 °C do 400 °C.)	649-452-00-6	309-939-3	101631-14-5
Destilati (zemeljsko olje), težki, hidrokrekirani; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C15 do C39 in vre v območju približno od 260 °C do 600 °C.)	649-453-00-1	265-077-7	64741-76-0	L
Destilati (zemeljsko olje), težki, parafinski, rafinirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-454-00-7	265-090-8	64741-88-4	L
Destilati (zemeljsko olje), lahki parafinski, rafinirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kot 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-455-00-2	265-091-3	64741-89-5	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), deasfaltirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot v topilu topna frakcija pri deasfaltiranju ostanka z topilom C3-C4. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre približno nad 400 °C.)	649-456-00-8	265-096-0	64741-95-3	L
Destilati (zemeljsko olje), težka naftenska frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-457-00-3	265-097-6	64741-96-4	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot rafinat iz procesa ekstrakcije s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-458-00-9	265-098-1	64741-97-5	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), rafinirani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot s topilom netopna frakcija iz obdelave ostanka s polarnim organskim topilom, kakor je fenol ali furfural. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre približno nad 400 °C.)	649-459-00-4	265-101-6	64742-01-4	L
Destilati (zemeljsko olje), parafinska frakcija z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)	649-460-00-X	265-137-2	64742-36-5	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)	649-461-00-5	265-138-8	64742-37-6	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem oljnega ostanka z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre nad približno 400 °C.)	649-462-00-0	265-143-5	64742-41-2	L
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih spojin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-463-00-6	265-146-1	64742-44-5	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-464-00-1	265-147-7	64742-45-6	L
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-465-00-7	265-155-0	64742-52-5	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-466-00-2	265-156-6	64742-53-6	L
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)	649-467-00-8	265-157-1	64742-54-7	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)	649-468-00-3	265-158-7	64742-55-8	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-469-00-9	265-159-2	64742-56-9	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre nad približno 400 °C.)	649-470-00-4	265-160-8	64742-57-0	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo dolgih razvejanih verig ogljikovodikov iz oljnega ostanka s procesom kristalizacije s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in vre nad približno 400 °C.)	649-471-00-X	265-166-0	64742-62-7	L
Destilati (zemeljsko olje), težka, naftenska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-472-00-5	265-167-6	64742-63-8	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka naftenska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-473-00-0	265-168-1	64742-64-9	L
Destilati (zemeljsko olje), težka parafinska frakcija, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo normalnih parafinov iz frakcije zemeljskega olja s kristalizacijo s topilom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-474-00-6	265-169-7	64742-65-0	L
Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-475-00-1	265-172-3	64742-68-3	L
Naftenska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-476-00-7	265-173-9	64742-69-4	L
Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-477-00-2	265-174-4	64742-70-7	L
Parafinska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, katalitsko razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-478-00-8	265-176-5	64742-71-8	L
Naftenska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z odstranitvijo ravnih parafinskih ogljikovodikov z ravnimi verigami kot trdne snovi s prečiščenjem z aktivno snovjo, kakor je sečnina. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-479-00-3	265-179-1	64742-75-2	L
Naftenska olja (zemeljsko olje), lahka frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim procesom razvoskanja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-480-00-9	265-180-7	64742-76-3	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi z visoko viskoznostjo; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz lahkega vakuumskega plinskega olja, težkega vakuumskega plinskega olja in s topilom deasfaliranega oljnega ostanka s prečiščenjem z vodikom ob navzočnosti katalizatorja v dvofaznem procesu z razvoskanjem, izvedenim med obema fazama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo približno 112 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)	649-481-00-4	276-736-3	72623-85-9	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C15-30, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz lahkega vakuumskega plinskega olja in težkega vakuumskega plinskega olja s prečiščenjem z vodikom ob navzočnosti katalizatorja v dvofaznem procesu z razvoskanjem, izvedenim med obema fazama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo približno 15 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)	649-482-00-X	276-737-9	72623-86-0	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-50, prečiščena z vodikom, nevtralna, na oljni osnovi; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz lahkega vakuumskega plinskega olja, težkega vakuumskega plinskega olja in s topilom deasfaltiranega oljnega ostanka s prečiščenjem z vodikom ob navzočnosti katalizatorja v dvofaznem procesu z razvoskanjem, izvedenim med obema fazama. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo približno 32 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno velik delež nasičenih ogljikovodikov.)	649-483-00-5	276-738-4	72623-87-1	L
Mazalna olja; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom ekstrakcije s topilom in razvoskanja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C15 do C50.)	649-484-00-0	278-012-2	74869-22-0	L
Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razvoskanjem težkega parafinskega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo enako ali višjo od 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-485-00-6	292-613-7	90640-91-8	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, kompleksna, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razvoskanjem lahkega parafinskega destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C12 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo manj kakor 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Vsebuje relativno malo navadnih parafinov.)	649-486-00-1	292-614-2	90640-92-9	L
Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem razvoskanega težkega parafinskega destilata z nevtralno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.)	649-487-00-7	292-616-3	90640-94-1	L
Ogljikovodiki, C20-50, težka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s prečiščenjem razvoskanega težkega parafinskega destilata z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.)	649-488-00-2	292-617-9	90640-95-2	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z glino; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave razvoskanega lahkega parafinskega destilata z nevtralno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30.)	649-489-00-8	292-618-4	90640-96-3	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana s topilom, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja s prečiščenjem razvoskanega lahkega parafinskega destilata z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30.)	649-490-00-3	292-620-5	90640-97-4	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z vodikom, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje	649-491-00-9	292-656-1	90669-74-2	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), katalitsko razvoskani; nespecificirano bazno olje	649-492-00-4	294-843-3	91770-57-9	L
Destilati (zemeljsko olje), težka, parafinska frakcija, razvoskana, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z intenzivno obdelavo razvoskanega destilata s hidrogenacijo ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C25 do C39 in daje končno olje z viskoznostjo približno 44 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.)	649-493-00-X	295-300-3	91995-39-0	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, parafinska frakcija, razvoskana, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z intenzivno obdelavo razvoskanega destilata s hidrogenacijo ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C21 do C29 in daje končno olje z viskoznostjo približno 13 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.)	649-494-00-5	295-301-9	91995-40-3	L
Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirani, rafinirani s topilom, razvoskani; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija tekočih ogljikovodikov se pridobiva z rekristalizacijo razvoskanih, hidrokrekiranih, s topilom rafiniranih destilatov zemeljskega olja.)	649-495-00-0	295-306-6	91995-45-8	L
Destilati (zemeljsko olje), lahka, naftenska frakcija, rafinirana s topilom, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem frakcije zemeljskega olja z vodikom ob navzočnosti katalizatorja in z odstranitvijo aromatskih ogljikovodikov z ekstrakcijo s topilom. Sestoji pretežno iz naftenskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30 in daje končno olje z viskoznostjo 13–15 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-496-00-6	295-316-0	91995-54-9	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-35, ekstrahirana s topilom, razvoskana, prečiščena z vodikom; nespecificirano bazno olje	649-497-00-1	295-423-2	92045-42-6	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), hidrokrekirana, nearomatska, parafini, odstranjeni s topilom; nespecificirano bazno olje	649-498-00-7	295-424-8	92045-43-7	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), hidrokrekirani, obdelani s kislino, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z odstranitvijo parafinov s topilom iz ostanka destilacije s kislino obdelanih, hidrokrekiranih, težkih parafinov in vre približno nad 380 °C.)	649-499-00-2	295-499-7	92061-86-4	L
Parafinska olja (zemeljsko olje), težka frakcija, rafinirana s topilom, razvoskana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz parafinskega surovega olja, ki vsebuje žveplo. Sestoji pretežno iz mazalnega olja, obdelanega s topilom brez parafina z viskoznostjo 65 10-6 m2.s-1 pri 50 °C.)	649-500-00-6	295-810-6	92129-09-4	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), bazna olja, parafinska; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z rafiniranjem surovega olja. Sestoji pretežno iz aromatov, naftenov in parafinov in daje končno olje z viskoznostjo 23 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-501-00-1	297-474-6	93572-43-1	L
Ogljikovodiki, hidrokrekirani parafinski ostanki destilacije, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje	649-502-00-7	297-857-8	93763-38-3	L
Ogljikovodiki, C20-50, hidrogenacija oljnega ostanka, vakuumski destilat; nespecificirano bazno olje	649-503-00-2	300-257-1	93924-61-9	L
Destilati (zemeljsko olje), težka frakcija, prečiščena z vodikom; rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje	649-504-00-8	305-588-5	94733-08-1	L
Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana, lahka frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z dearomatizacijo s topilom ostanka hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C27 in vre v območju približno od 370 °C do 450 °C.)	649-505-00-3	305-589-0	94733-09-2	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, na osnovi s topilom razvoskanega hidrokrekiranega destilata; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno deparafinacijo (odstranitev parafinov s topilom) destilacijskega ostanka hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C40 in vre v območju približno od 370 °C do 550 °C.)	649-506-00-9	305-594-8	94733-15-0	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-40, na osnovi s topilom razvoskanega hidrokrekiranega rafinata; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno deparafinacijo (odstranitev parafinov s topilom) z vodikom obdelanega rafinata, ki se pridobiva z ekstrakcijo s topilom z vodikom obdelanega destilata zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C40 in vre v območju približno od 370 °C do 550 °C.)	649-507-00-4	305-595-3	94733-16-1	L
Ogljikovodiki, C13-30, bogati z aromati, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom; nespecificirano bazno olje	649-508-00-X	305-971-7	95371-04-3	L
Ogljikovodiki, C16-32, bogati z aromati, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom; nespecificirano bazno olje	649-509-00-5	305-972-2	95371-05-4	L
Ogljikovodiki, C37-68, razvoskani, deasfaltirani, z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije; nespecificirano bazno olje	649-510-00-0	305-974-3	95371-07-6	L
Ogljikovodiki, C37-65, deasfaltirani, z vodikom obdelani ostanki vakuumske destilacije; nespecificirano bazno olje	649-511-00-6	305-975-9	95371-08-7	L
Destilati (zemeljsko olje), hidrokrekirana, lahka frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem destilata s topilom iz destilatov hidrokrekiranega zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C18 do C27 in vre v območju približno od 370 °C do 450 °C.)	649-512-00-1	307-010-7	97488-73-8	L
Destilati (zemeljsko olje), hidrogenirana, težka frakcija, rafinirana s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem hidrogeniranega destilata zemeljskega olja s topilom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C19 do C40 in vre v območju približno od 390 °C do 550 °C.)	649-513-00-7	307-011-2	97488-74-9	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C18-27, hidrokrekirana, razvoskana s topilom; nespecificirano bazno olje	649-514-00-2	307-034-8	97488-95-4	L
Ogljikovodiki, C17-30, z vodikom obdelani, s topilom deasfaltirani ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prva frakcija vakuumske destilacije tokov iz obdelave s topilom deasfaltiranega kratkega ostanka z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C30 in vre v območju približno od 300 °C do 400 °C. Daje končno olje z viskoznostjo 4 10-6 m2.s-1 pri približno 100 °C.)	649-515-00-8	307-661-7	97675-87-1	L
Ogljikovodiki, C17-40, z vodikom obdelani, s topilom deasfaltirani ostanek atmosferske destilacije, lahka frakcija destilacije; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot prva frakcija vakuumske destilacije tokov iz obdelave s topilom deasfaltiranega kratkega ostanka z vodikom ob navzočnosti katalizatorja z viskoznostjo 8 10-6 m2.s-1 pri približno 100 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C40 in vre v območju približno od 300 °C do 500 °C.)	649-516-00-3	307-755-8	97722-06-0	L
Ogljikovodiki, C13-27, ekstrahirani s topilom, lahki naftenski; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo aromatov iz lahkega naftenskega destilata z viskoznostjo 9,5 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C27 in vre v območju približno od 240 °C do 400 °C.)	649-517-00-9	307-758-4	97722-09-3	L
Ogljikovodiki, C14-29, ekstrahirani s topilom, lahki naftenski; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo aromatov iz lahkega naftenskega destilata z viskoznostjo 16 10-6 m2.s-1 pri 40 °C. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C14 do C29 in vre v območju približno od 250 °C do 425 °C.)	649-518-00-4	307-760-5	97722-10-6	L
Ogljikovodiki, C27-42, dearomatizirani; nespecificirano bazno olje	649-519-00-X	308-131-8	97862-81-2	L
Ogljikovodiki, C17-30, destilati, obdelani z vodikom, lahka frakcija destilacije; nespecificirano bazno olje	649-520-00-5	308-132-3	97862-82-3	L
Ogljikovodiki, C27-45, naftenska frakcija vakuumske destilacije; nespecificirano bazno olje	649-521-00-0	308-133-9	97862-83-4	L
Ogljikovodiki, C27-45, dearomatizirani; nespecificirano bazno olje	649-522-00-6	308-287-7	97926-68-6	L
Ogljikovodiki, C20-58, obdelani z vodikom; nespecificirano bazno olje	649-523-00-1	308-289-8	97926-70-0	L
Ogljikovodiki, C27-42, naftenski; nespecificirano bazno olje	649-524-00-7	308-290-3	97926-71-1	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z ogljikom, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem s topilom razvoskanih oljnih ostankov zemeljskega olja z aktivnim ogljem, da se odstranijo sledovi polarnih sestavin in nečistot.)	649-525-00-2	309-710-8	100684-37-5	L
Oljni ostanki (zemeljsko olje), obdelani z glino, razvoskani s topilom; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem s topilom razvoskanih oljnih ostankov zemeljskega olja z belilno zemljo, da se odstranijo sledovi polarnih sestavin in nečistot.)	649-526-00-8	309-711-3	100684-38-6	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C25, s topilom ekstrahirana, deasfaltirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov vakuumske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C25 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 32 10-6 m2.s-1 do 37 10-6 m2.s-1 pri 100 °C.)	649-527-00-3	309-874-0	101316-69-2	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C17-32, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C32 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 17 10-6 m2.s-1 do 23 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-528-00-9	309-875-6	101316-70-5	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C20-35, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C35 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 37 10-6 m2.s-1 do 44 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-529-00-4	309-876-1	101316-71-6	L
Mazalna olja (zemeljsko olje), C24-50, s topilom ekstrahirana, razvoskana, hidrogenirana; nespecificirano bazno olje (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom in hidrogenacijo ostankov atmosferske destilacije. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C24 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo v območju od 16 10-6 m2.s-1 do 75 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-530-00-X	309-877-7	101316-72-7	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, naftenski destilat, ekstrahiran s topilom, koncentriran z aromati; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Aromatski koncentrat se pridobiva z dodajanjem vode ekstraktu topila težkega naftenskega destilata in topila ekstrakcije.)	649-531-00-5	272-175-3	68783-00-6	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, parafinski destilat, ekstrahiran s topilom, rafiniran s topilom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt iz reekstrakcije s topilom rafiniranega težkega parafinskega destilata. Sestoji iz nasičenih in aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50.)	649-532-00-0	272-180-0	68783-04-0	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), težki, parafinski destilati, deasfaltirani s topilom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt pri ekstrakciji težkega parafinskega destilata s topilom.)	649-533-00-6	272-342-0	68814-89-1	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega naftenskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem težkega naftenskega destiliranega solventnega ekstrakta z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo najmanj 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-534-00-1	292-631-5	90641-07-9	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem težkega parafinskega destiliranega solventnega ekstrakta z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C21 do C33 in vre v območju približno od 350 °C do 480 °C.)	649-535-00-7	292-632-0	90641-08-0	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem lahkega parafinskega destiliranega solventnega ekstrakta z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C17 do C26 in vre v območju približno od 280 °C do 400 °C.)	649-536-00-2	292-633-6	90641-09-1	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot ekstrakt solventne ekstrakcije destilata topila iz srednje parafinske frakcije z vrha kolone. Destilat je obdelan z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C36.)	649-537-00-8	295-335-4	91995-73-2	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem ekstrakta, dobljenega v procesu ekstrakcije s topilom, z vodikom ob navzočnosti katalizatorja pod pogoji predvsem za odstranitev žveplovih spojin. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C30. Tok destilata verjetno vsebuje 5 ali več utežnih odstotkov aromatskih ogljikovodikov s 4- do 6-členskimi kondenziranimi obroči.)	649-538-00-3	295-338-0	91995-75-4	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan s kislino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija destilacije ekstrakta iz solventne ekstrakcije lahkih parafinskih frakcij destilacije zemeljskega olja. Destilat je izpostavljen rafinaciji z žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C32.)	649-539-00-9	295-339-6	91995-76-5	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s solventno ekstrakcijo lahkega parafinskega destilata in z obdelavo z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v žveplov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C40 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 10-5 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-540-00-4	295-340-1	91995-77-6	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega vakuumskega plinskega olja; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom lahkega vakuumskega plinskega olja in z obdelavo z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C30.)	649-541-00-X	295-342-2	91995-79-8	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega parafinskega destilata, obdelan z glino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz obdelave frakcije zemeljskega olja z naravno ali modificirano glino v kontaktnem ali perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C20 do C50. Tok verjetno vsebuje tudi 5 ali več utežnih odstotkov 4- do 6-členskih obročev aromatskih ogljikovodikov.)	649-542-00-5	296-437-1	92704-08-0	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt težkega naftenskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz zemeljskega olja (surovine) s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v vodikov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-543-00-0	297-827-4	93763-10-1	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt s topilom razvoskanega težkega parafinskega destilata, razžvepljen z vodikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz s topilom razvoskane napajalne zmesi zemeljskega olja s prečiščenjem z vodikom za pretvorbo organskega žvepla v žveplov sulfid, ki se odstrani. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C15 do C50 in daje končno olje z viskoznostjo večjo od 19 10-6 m2.s-1 pri 40 °C.)	649-544-00-6	297-829-5	93763-11-2	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z ogljikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija iz destilacije ekstrakta, pridobljenega z ekstrakcijo s topilom lahkega parafinskega destilata zemeljskega olja, obdelanega z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C32.)	649-545-00-1	309-672-2	100684-02-4	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), solventni ekstrakt lahkega parafinskega destilata, obdelan z glino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot frakcija destilacije ekstrakta, ponovno pridobljenega z ekstrakcijo s topilom lahkega parafinskega destilata zemeljskega olja, obdelanega z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C16 do C32.)	649-546-00-7	309-673-8	100684-03-5	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki, vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z ogljikom; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom lahkega vakuumskega plinskega olja, obdelanega z aktivnim ogljem za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C30.)	649-547-00-2	309-674-3	100684-04-6	L
Ekstrakti (zemeljsko olje), lahki, vakuumski, solventni ekstrakt plinskega olja, obdelan z glino; ekstrakt aromatov iz destilata (obdelan) (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo s topilom lahkega vakuumskega plinskega olja, obdelanega z belilno zemljo za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C13 do C30.)	649-548-00-8	309-675-9	100684-05-7	L
Footovo olje (zemeljsko olje); footovo olje, mehki parafin (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva kot oljna frakcija iz procesa odstranjevanja olja s topilom ali v procesu taljenja voska. Sestoji pretežno iz razvejanih verig ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C20 do C50.)	649-549-00-3	265-171-8	64742-67-2	L
Footovo olje (zemeljsko olje), obdelano z vodikom; footovo olje, mehki parafin	649-550-00-9	295-394-6	92045-12-0	L
▼M14
Refrakcijska keramična vlakna, vlakna za posebne namene, razen tistih, ki so navedena drugje v tej prilogi; [Umetna steklena (silikatna) vlakna z neurejeno orientacijo in z vsebnostjo alkalijskega oksida in zemljoalkalijskega oksida (Na2O+K2O+CaO+ MgO+BaO) manjšo od ali enako 18 masnih %]	650-017-00-8	—	—	A, R
▼C1

Vnos 29 – mutagene snovi: skupina 1A (preglednica 3.1)/skupina 1 (preglednica 3.2)

Vnos 29 – mutagene snovi: skupina 1B (preglednica 3.1)/skupina 2 (preglednica 3.2)

Snovi	Število indeks	Število ES	Število CAS	Opombe
▼M14
O-izobutil-N-etoksi karboniltiokarbamat	006-094-00-X	434-350-4	103122-66-3
O-heksil-N-etoksikarboniltiokarbamat	006-102-00-1	432-750-3	—
▼C1
Triamidheksametil fosforne kisline; heksametilfosforamid	015-106-00-2	211-653-8	680-31-9
▼M14
Zmes: dimetil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat Dietil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat Metil etil (2-hidroksimetil-karbamoil)etil)fosfonat	015-196-00-3	435-960-3	—
▼C1
Dietilsulfat	016-027-00-6	200-589-6	64-67-5
Kromov (VI) trioksid	024-001-00-0	215-607-8	1333-82-0	►M21 E ◄
Kalijev dikromat	024-002-00-6	231-906-6	7778-50-9	►M21 E ◄
Amonijev dikromat	024-003-00-1	232-143-1	7789-09-5	►M21 E ◄
▼M14
Natrijev dikromat	024-004-00-7	234-190-3	10588-01-9
▼M14 —————
▼C1
Kromildiklorid, kromov oksiklorid	024-005-00-2	239-056-8	14977-61-8
Kalijev kromat	024-006-00-8	232-140-5	7789-00-6
Natrijev kromat	024-018-00-3	231-889-5	7775-11-3	►M21 E ◄
Kadmijev fluorid	048-006-00-2	232-222-0	7790-79-6	►M21 E ◄
Kadmijev klorid	048-008-00-3	233-296-7	10108-64-2	►M21 E ◄
Kadmijev sulfat	048-009-00-9	233-331-6	10124-36-4	►M21 E ◄
Butan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [1]	601-004-01-8	203-448-7 [1]	106-97-8 [1]	C ►M21 , S ◄
Izobutan [vsebuje ≥ 0,1 % butadiena (203-450-8)] [2]	601-004-01-8	20-857-2 [2]	75-28-5 [2]	C ►M21 , S ◄
1,3-butadien; buta-1,3-dien	601-013-00-X	203-450-8	106-99-0	D
Benzen	601-020-00-8	200-753-7	71-43-2	►M21 E ◄
Benzo[a]piren; benzo[d,e,f] krizen	601-032-00-3	200-028-5	50-32-8
1,2-dibromo-3-kloropropan	602-021-00-6	202-479-3	96-12-8
Etilenoksid; oksiran	603-023-00-X	200-849-9	75-21-8
Propilen oksid; 1,2-epoksipropan; metil oksiran	603-055-00-4	200-879-2	75-56-9	►M21 E ◄
2,2'-bioksiran; 1,2,3,4-diepoksibutan	603-060-00-1	215-979-1	1464-53-5
▼M14
2-kloro-6-fluoro-fenol	604-082-00-4	433-890-8	2040-90-6
▼C1
Metilakrilamidometoksiacetat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida)	607-190-00-X	401-890-7	77402-03-0
Metilakrilamidoglikolat (vsebuje ≥ 0,1 % akrilamida)	607-210-00-7	403-230-3	77402-05-2
2-nitrotoluen	609-065-00-5	201-853-3	88-72-2	►M21 E ◄
4,4'-oksidianilin [1] in njegove soli p-aminofenil eter [1]	612-199-00-7	202-977-0 [1]	101-80-4 [1]	►M21 E ◄
▼M14
(2-kloroetil)(3-hidroksipropil)amonijev klorid	612-246-00-1	429-740-6	40722-80-3
▼C1
etilenimin aziridin	613-001-00-1	205-793-9	151-56-4
Karbendazim (ISO) metil benzimidazol-2-ilkarbamat	613-048-00-8	234-232-0	10605-21-7
Benomil (ISO) metil 1-(butilkarbamoil)benzimidazol-2-ilkarbamat	613-049-00-3	241-775-7	17804-35-2
▼M14
Kolhicin	614-005-00-6	200-598-5	64-86-8
▼C1
1,3,5-tris(oksiranilmetil)-1,3,5-triazin-2,4,6(1H,3H,5H)-trion	615-021-00-6	219-514-3	2451-62-9
Akrilamid	616-003-00-0	201-173-7	79-06-1
1,3,5-tris-[(2S in 2R)-2,3-epoksipropil]-1,3,5-triazin-2,4,6-(1H,3H,5H)-trion	616-091-00-0	423-400-0	59653-74-6	►M21 E ◄
▼M14
N-[6,9-dihidro-9-[[2-hidroksi-1-(hidroksimetil)etoksi]metil]-6-okso-1H-purin-2-il]acetamid	616-148-00-X	424-550-1	84245-12-5
Katranska olja, rjavi premog; Lahko olje; [Destilat iz lignitovega katrana, ki ima približno območje destilacije med 80 °C in 250 °C (176 °F in 482 °F). Pretežno ga sestavljajo alifatski in aromatski ogljikovodiki in monobazični fenoli.]	648-002-00-6	302-674-4	94114-40-6	J
Hlapni predhodniki benzena (premog); Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče; [Destilat iz lahkih olj koksarn, ki imajo približno območje destilacije pod 100 °C (212 °F). Pretežno jih sestavljajo alifatski ogljikovodiki med C4 in C6.]	648-003-00-1	266-023-5	65996-88-5	J
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, bogata z benzenom, toluenom in ksilenom (BTX); Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče; [Ostanek destilacije surovega benzena po ločitvi lahko hlapnih sestavin. Sestavljajo ga pretežno benzen, toluen in ksileni, ki imajo približno vrelišče v območju med 75 °C in 200 °C (167 °F in 392 °F).]	648-004-00-7	309-984-9	101896-26-8	J
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, bogati s C8; Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče	648-005-00-2	292-697-5	90989-41-6	J
Lahka solvent nafta (premog); Redestilat lahkega olja, nizko vrelišče	648-006-00-8	287-498-5	85536-17-0	J
Solvent nafta (premog), frakcija ksilen-stiren; Redestilat lahkega olja, srednja točka vrelišča	648-007-00-3	287-502-5	85536-20-5	J
Solvent nafta (premog), vsebuje kumaron in stiren; Redestilat lahkega olja, srednja točka vrelišča	648-008-00-9	287-500-4	85536-19-2	J
Nafta (premog), ostanki destilacije; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče; [Ostanek po destilaciji regenerirane nafte. Sestavljajo ga pretežno naftalen in produkti kondenzacije indena in stirena.]	648-009-00-4	292-636-2	90641-12-6	J
Aromatski ogljikovodiki, C8; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče	648-010-00-X	292-694-9	90989-38-1	J
Aromatski ogljikovodiki, C8-9, stranski produkt polimerizacije ogljikovodikovih smol; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z izparevanjem topila v vakuumu iz nepolimerizirane ogljikovodikove smole. Sestoji iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C9 ter z vreliščem v območju med približno 120 °C in 215 °C (248 °F in 419 °F).]	648-012-00-0	295-281-1	91995-20-9	J
Aromatski ogljikovodiki, C9-12, destilacija benzena; Redestilat lahkega olja, visoko vrelišče	648-013-00-6	295-551-9	92062-36-7	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalna frakcija benzena, kisli ekstakt; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Redestilat iz destilata očiščenega katranskih kislin in katranskih baz iz visokotemperaturnega premogovega katrana z vreliščem v območju med približno 90 °C in 160 °C (194 °F in 320 °F). Pretežno ga sestavljajo benzen, toluen in ksileni.]	648-014-00-1	295-323-9	91995-61-8	J
Ostanki ekstrakta (premogov katran), alkalna benzenska frakcija, kisel ekstrakt; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z redestilacijo destilata visokotemperaturnega premogovega katrana (brez katranske kisline in katranske baze). Sestavljajo ga pretežno nesubstituirani in substituirani monociklični aromatski ogljikovodiki, ki imajo vrelišče v območju med 85 °C in 195 °C (185 °F in 383 °F).]	648-015-00-7	309-868-8	101316-63-6	J
Ostanki ekstrakta (premog), kisla benzenska frakcija; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Kisla usedlina, ki nastane kot stranski produkt pri rafinaciji surovega visokotemperaturnega premoga z žveplovo kislino. Pretežno jo sestavljajo žveplena kislina in organske spojine.]	648-016-00-2	298-725-2	93821-38-6	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, hlapna frakcija destilacije; Ostanek ekstrakta lahkega olja, nizko vrelišče; [Prva frakcija destilacije predfrakcioniranih produktov dna kolone, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki (kumaron, naftalen inden) ali izpranega karbolnega olja z vreliščem znatno pod 145 °C (293 °F). Pretežno jo sestavljajo alifatski in aromatski ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov med C7 in C8.]	648-017-00-8	292-625-2	90641-02-4	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt, indenska frakcija; Ostanki ekstrakta lahkega olja, srednja točka vrelišča	648-018-00-3	309-867-2	101316-62-5	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno lahko olje, indenska frakcija nafte; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče; Destilat predfrakcioniranih produktov dna kolone, bogatih z aromatskimi ogljikovodiki, kumaronom, naftalenom in indenom ali izpranega karbolnega olja z vreliščem med približno 155 °C in 180 °C (311 °F in 356 °F). Pretežno ga sestavljajo inden, indan in trimetilbenzeni.]	648-019-00-9	292-626-8	90641-03-5	J
Solvent nafta (premog); [Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana, lahkega olja koksaren ali ostanka iz alkalnega ekstakta olja premogovega katrana z območjem destilacije med približno 130 °C in 210 °C (266 °F in 410 °F). Sestoji predvsem iz indena in drugih policikličnih obročnih sistemov z enim samim aromatskim obročem. Vsebuje lahkofenolne spojine in aromatske dušikove baze.]; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče	648-020-00-4	266-013-0	65996-79-4	J
Destilati (premogov katran), lahka olja, nevtralna frakcija; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče; [Destilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestavljajo ga pretežno alkilno substituirani aromatski ogljikovodiki z enim obročem in z vreliščem približno v območju med 135 °C in 210 °C (275 °F in 410 °F). Vsebuje lahko tudi nenasičene ogljikovodike kot sta inden in kumaron.]	648-021-00-X	309-971-8	101794-90-5	J
Destilati (premogov katran), lahka olja, kisli ekstrakti; Ostanki ekstraktov lahkih olj, visoko vrelišče; [To olje je kompleksna zmes aromatskih ogljikovodikov, pretežno indena, naftalena, kumarona, fenola in o-, m- in p-kresola ter z vreliščem v območju med 140 °C in 215 °C (284 °F in 419 °F).]	648-022-00-5	292-609-5	90640-87-2	J
Destilati (premogov katran), lahka olja; Karbolno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki nastane pri destilaciji premogovega katrana. Sestavljajo jo aromatski in drugi ogljikovodiki, fenolne spojine in aromatske dušikove spojine ter destilira približno v območju med 150 °C in 210 °C (302 °F in 410 °F).]	648-023-00-0	283-483-2	84650-03-3	J
Katranska olja, premog; Karbolno olje; [Destilat iz visokotemperaturnega premogovega katrana, ki ima približno območje destilacije med 130 °C in 250 °C (266 °F in 410 °F). Pretežno ga sestavljajo naftalen, alkilnaftaleni, fenolne spojine in aromatske dušikove baze.]	648-024-00-6	266-016-7	65996-82-9	J
Ostanki ekstrakcije (premog), alkalno lahko olje, kisli ekstrakt; Ostanek ekstrakta karbolnega olja; [Olje izhaja iz kislega pranja alkalno izpranih karbolnih olj, iz katerih se odstranijo manjše količine bazičnih komponent (katranske baze). Pretežno ga sestavljajo inden, indan in alkilbenzeni.]	648-026-00-7	292-624-7	90641-01-3	J
Ostanki ekstrakta (premog), alkalno katransko olje; Ostanek ekstrakta karbolnega olja; [Ostanek dobimo iz olja premogovega katrana z alkalnim pranjem, kot je npr. vodni natrijev hidroksid po odstranitvi surovih kislin premogovega katrana. Sestavljajo ga pretežno naftaleni in aromatske dušikove baze.]	648-027-00-2	266-021-4	65996-87-4	J
Ekstraktna olja (premog), lahko olje; Kisli ekstrakt; [Vodni ekstrakt je pridobljen s kislinskim pranjem alkalno izpranega karbolnega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.]	648-028-00-8	292-622-6	90640-99-6	J
Piridin, alkilni derivati; Surove katranske baze; [Kompleksna kombinacija polialkiliranih piridinov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana ali kot destilati z visokim vreliščem približno nad 150 °C (302 °F) iz reakcije amoniaka z acetaldehidom, formaldehidom ali paraformaldehidom.]	648-029-00-3	269-929-9	68391-11-7	J
Smolne baze, premog, pikolinska frakcija; Destilacijske baze; [Piridinske baze z vreliščem v območju med približno 125 °C in 160 °C (257 °F in 320 °F), pridobljene z destilacijo nevtraliziranega kislega ekstrakta baze vsebujoče katranske frakcije, pridobljeno z destilacijo bitumenskih premogovih katranov. Sestavljajo ga v glavnem lutidini in pikolini.]	648-030-00-9	295-548-2	92062-33-4	J
Katranske baze, premog, lutidinska frakcija; Destilacijske baze	648-031-00-4	293-766-2	91082-52-9	J
Ekstraktna olja (premog), katranska baza, kolidinska frakcija; Destilacijske baze; [Ekstrakt, pridobljen s kislo ekstrakcijo baz iz aromatskega olja surovega premogovega katrana, nevtralizacijo in destilacijo baz. Sestavljen je pretežno iz kolidinov, anilina, toluidinov, lutidinov, ksilidinov.]	648-032-00-X	273-077-3	68937-63-3	J
Katranske baze, premog, kolidinska frakcija; Destilacijske baze; [Destilacijska frakcija z vreliščem v območju med približno 181 °C in 186 °C (356 °F to 367 °F) iz surovih baz, pridobljenih iz nevtraliziranih, s kislino ekstrahiranih, baze vsebujočih katranskih frakcij pridobljenih z destilacijo bitumenskih premogovih katranov. V glavnem vsebuje anilin in kolidine.]	648-033-00-5	295-543-5	92062-28-7	J
Katranske baze, premog, anilinska frakcija; Destilacijske baze; [Destilacijska frakcija z vreliščem v območju med približno 180 °C in 200 °C (356 °F in 392 °F) iz surovih baz, pridobljenih z odstranitvijo fenola in baz karbolnega olja iz destilacije premogovega katrana. Pretežno vsebuje anilin, kolidine, lutidine in toluidine.]	648-034-00-0	295-541-4	92062-27-6	J
Katranske baze, premog, toluidinska frakcija; Destilacijske baze	648-035-00-6	293-767-8	91082-53-0	J
Destilati (surova nafta), pirolizno olje iz proizvodnje alken-alkina, v zmesi z visokotemperaturnim premogovim katranom, indenska frakcija; Redestilati; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih kot redestilat pri frakcionirani destilaciji visokotemperaturnega katrana bituminoznega premoga in ostankov olj, pridobljenih s pirolitsko proizvodnjo alkenov in alkinov iz naftnih produktov ali zemeljskega plina. Pretežno sestoji iz indena in ima vrelišče v območju med približno 160 °C in 190 °C (320 °F in 374 °F).]	648-036-00-1	295-292-1	91995-31-2	J
Destilati (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; Redestilati; [Redestilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega katrana, bituminoznega premoga in oljnih ostankov pirolize, s temperaturo vrelišča v intervalu med približno 190 °C in 270 °C (374 °F in 518 °F). Pretežno sestoji iz substituiranih spojin z dvema aromatskima jedroma.]	648-037-00-7	295-295-8	91995-35-6	J
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, redestilat; Redestilati; [Redestilat iz frakcionirane destilacije metilnaftalenskega olja, očiščenega fenolov in baz, pridobljenega iz visokotemperaturnega katrana bituminoznega olja in iz oljnih ostankov pirolize s temperaturo vrelišča v območju med približno 220 °C in 230 °C (428 °F in 446 °F). Sestoji pretežno iz nesubstituiranih in substituiranih ogljikovodikov z dvema aromatskima jedroma.]	648-038-00-2	295-329-1	91995-66-3	J
Ekstraktna olja (premog), ostanki olja pirolize premogovega katrana, naftalenska olja; Redestilati; [Nevtralno olje, pridobljeno z odstranitvijo baz in fenola iz olja, pridobljenega z destilacijo visokotemperaturnega katrana in pirolizo oljnih ostankov, ki ima vrelišče v območju med 225 °C in 255 °C (437 °F in 491 °F). Sestoji pretežno iz substituiranih ogljikovodikov z dvema aromatskima jedroma.]	648-039-00-8	310-170-0	122070-79-5	J
Ekstraktna olja (premog), oljni ostanki pirolize premogovega katrana, naftalensko olje, destilacijski ostanki; Redestilati; [Ostanek destilacije metilnaftalenskega olja po odstranitvi fenola in baz (iz bituminoznega premogovega katrana in pirolize oljnih ostankov) z vreliščem v območju med 240 °C in 260 °C (464 °F in 500 °F). Sestoji pretežno iz substituiranih ogljikovodikov z dvema aromatskima jedroma in heterocikličnih ogljikovodikov.]	648-040-00-3	310-171-6	122070-80-8	J
▼M26
Smola, premogov katran, visoka temperatura; (Ostanek destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Črna trdna snov z zmehčiščem od 30 °C do 180 °C (86 °F do 356 °F). Sestoji pretežno iz kompleksne zmesi tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)	648-055-00-5	266-028-2	65996-93-2
▼M14
Destilati (premog), lahko olje iz koksne peči, naftalenska frakcija; Naftalensko olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s predfrakcionacijo (kontinuirna destilacija) lahkega olja iz koksne peči. Sestoji pretežno iz naftalena, kumarona in indena ter ima vrelišče nad 148 °C (298 °F).]	648-084-00-3	285-076-5	85029-51-2	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja; Naftalensko olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo premogovega katrana. Sestoji pretežno iz aromatskih in ostalih ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih spojin ter destilira v območju med približno 200 °C in 250 °C (392 °F in 482 °F).].	648-085-00-9	283-484-8	84650-04-4	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, nizka vsebnost naftalena; Redestilat naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s kristalizacijo naftalenskega olja. Sestoji pretežno iz naftalena, alkilnaftalenov in fenolnih spojin.]	648-086-00-4	284-898-1	84989-09-3	J, M
Destilati (premogov katran), matična lužina iz kristalizacije naftalenskega olja; Redestilat naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljena kot filtrat iz kristalizacije naftalenske frakcije iz premogovega katrana z vreliščem v območju med približno 200 °C in 230 °C (392 °F in 446 °F). V glavnem vsebuje naftalen, tionaften in alkilnaftalene.]	648-087-00-X	295-310-8	91995-49-2	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena iz alkalnega pranja naftalenskega olja pri kateri so odstranjene fenolne spojine (smolne kisline). Sestavljena je iz naftalena in alkilnaftalenov.]	648-088-00-5	310-166-9	121620-47-1	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), naftalensko olje, alkalno, nizka vsebnost naftalena; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi naftalena iz alkalno izpranega naftalenskega olja pri procesu kristalizacije. Sestoji pretežno iz naftalena in alkilnaftalenov.]	648-089-00-0	310-167-4	121620-48-2	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, brez naftalena, alkalni ekstrakti; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Olje, ki ostane po odstranitvi fenolnih spojin (smolnih kislin) iz odtočenega naftalenskega olja pri alkalnem pranju. Sestoji pretežno iz naftalena in alkilnaftalenov.]	648-090-00-6	292-612-1	90640-90-7	J, M
Ostanki ekstrakta (premog), destilacijski produkti z alkalijami izpranega naftalenskega olja; Ostanek ekstraktega naftalenskega olja; [Destilat iz alkalno izpranega naftalenskega olja, ki ima vrelišče med približno 180 °C in 220 °C (356 °F in 428 °F). Sestoji pretežno iz naftalena, alkilbenzenov, indena in indana.]	648-091-00-1	292-627-3	90641-04-6	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, metilnaftalenska frakcija; Metilnaftalensko olje; [Destilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji pretežno iz substituiranih aromatskih ogljikovodikov z dvema obročema in aromatskih dušikovih baz z vreliščem v območju med približno 225 °C in 255 °C (437 °F in 491 °F).]	648-092-00-7	309-985-4	101896-27-9	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, indol-metilnaftalenska frakcija; Metilnaftalensko olje; [Destilat iz frakcionirane destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji pretežno iz indola in metilnaftalena z vreliščem v območju med približno 235 °C in 255 °C (455 °F in 491 °F).]	648-093-00-2	309-972-3	101794-91-6	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, kisli ekstrakti; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z odstranitvijo baz iz metilnaftalenske frakcije pridobljene z destilacijo premogovega katrana in z vreliščem v območju med približno 230 °C in 255 °C (446 °F in 491 °F).]. Sestoji v glavnem iz 1(2)-metilnaftalena, naftalena, dimetilnaftalena in bifenila.]	648-094-00-8	295-309-2	91995-48-1	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno naftalensko olje, destilacijski ostanki; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja; [Ostanek iz destilacije alkalno pranega naftalenskega olja, z območjem destilacije med približno 220 °C in 300 °C (428 °F in 572 °F). Sestoji pretežno iz naftalena, alkilnaftalenov in aromatskih dušikovih baz.]	648-095-00-3	292-628-9	90641-05-7	J, M
Ekstraktna olja (premog), kisla, brez katranskih baz; Ostanek ekstrakta metilnaftalenskega olja; [Ekstraktno olje, ki ima vrelišče v območju med približno 220 °C in 265 °C (428 °F in 509 °F), iz ostanka alkalnega ekstrakta premogovega katrana, pridobljenega pri kislem pranju, kot je odstranjevanje smolnih baz po destilaciji z vodno žveplovo kislino. Sestoji pretežno iz alkilnaftalenov.]	648-096-00-9	284-901-6	84989-12-8	J, M
Destilati (premogov katran), benzenska frakcija, ostanki destilacije; Pralno olje; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo surovega benzena (visokotemperaturni premogov katran). Lahko je tekočina z območjem destilacije med približno 150 °C in 300 °C (302 °F in 572 °F) ali poltrdna ali trdna snov s tališčem do 70 °C (158 °F). Sestoji pretežno iz naftalena in alkilnaftalenov.]	648-097-00-4	310-165-3	121620-46-0	J, M
Antracensko olje, antracenska pasta; Frakcija antracenskega olja. [Z antracenom bogata trdna snov, pridobljena s kristalizacijo in centrifugiranjem antracenskega olja. Sestoji pretežno iz antracena, karbazola in fenantrena.]	648-103-00-5	292-603-2	90640-81-6	J, M
Antracensko olje, nizka vsebnost antracena; Frakcija antracenskega olja. [Olje, ki ostane po odstranitvi z antracenom bogate trdne snovi (antracenske paste) iz antracenskega olja s procesom kristalizacije. Sestoji pretežno iz dva-, tri- in štiričlenskih aromatskih spojin.]	648-104-00-0	292-604-8	90640-82-7	J, M
Ostanki (premogov katran), destilacija antracenskega olja; Frakcija antracenskega olja; [Ostanek frakcionirane destilacije surovega antracena z vreliščem v območju med približno 340 °C in 400 °C (644 °F in 752 °F). Sestoji pretežno iz tri- in policikličnih aromatskih in heterocikličnih ogljikovodikov.]	648-105-00-6	295-505-8	92061-92-2	J, M
Antracensko olje, antracenska pasta, antracenska frakcija; Frakcija antracenskega olja; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, pridobljenega s kristalizacijo antracenskega olja iz bituminoznega visokotemperaturnega katrana z vreliščem v območju med 330 °C in 350 °C (626 °F in 662 °F). V glavnem vsebuje antracen, karbazol in fenantren.]	648-106-00-1	295-275-9	91995-15-2	J, M
Antracensko olje, antracenska pasta, karbazolna frakcija; Frakcija antracenskega olja. [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, pridobljenega s kristalizacijo antracenskega olja iz bituminoznega visokotemperaturnega katrana z vreliščem v območju med približno 350 °C in 360 °C (662 °F in 680 °F). V glavnem vsebuje antracen, karbazol in fenantren.]	648-107-00-7	295-276-4	91995-16-3	J, M
Antracensko olje, antracenska pasta, lahki destilati; Frakcija antracenskega olja. [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije antracena, pridobljenega s kristalizacijo antracenskega olja iz bituminoznega visokotemperaturnega katrana z vreliščem v območju med približno 290 °C do 340 °C (554 °F do 644 °F). V glavnem vsebuje triciklične aromate in njihove dihidroderivate.]	648-108-00-2	295-278-5	91995-17-4	J, M
Katranska olja, premog, nizka temperatura; Katransko olje z visokim vreliščem; [Destilat iz nizkotemperaturnega premogovega katrana. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov, fenolnih spojin in aromatskih dušikovih baz z vreliščem v območju med približno 160 °C in 340 °C (320 °F in 644 °F).]	648-109-00-8	309-889-2	101316-87-4	J, M
Ekstrakcijski ostanki (premogovi), nizko temp. premogov katran alk.; [Ostanki iz nizkotemperaturnega premogovega katranskega olja po alkalnem pranju, kot npr. z vodnim natrijevim hidroksidom, za odstranitev kislin surovega premogovega katrana. Sestavljeni predvsem iz ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.]	648-110-00-3	310-191-5	122384-78-5	J, M
Fenoli, ekstrakti amonijakalne raztopine; Alkalni ekstrakt; [Kombinacija fenolov, ekstrahiranih z izobutilacetatom iz amoniakalne raztopine, ki je kondenzirala iz plina, nastalega pri nizkotemperaturni (manj kot 700 °C (1 292 °F)) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji pretežno iz zmesi enovalentnih in dvovalentnih fenolov.]	648-111-00-9	284-881-9	84988-93-2	J, M
Destilati (premogov katran), lahka olja, alkalni ekstrakti; Alkalni ekstrakt; [Vodni ekstrakt iz karbolnega olja, pridobljen z alkalno pralno raztopino, kot je vodni natrijev hidroksid. Sestoji pretežno iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.]	648-112-00-4	292-610-0	90640-88-3	J, M
Ekstrakti, alkalno premogovo katransko olje; Alkalni ekstrakt; [Ekstrakt iz premogovega katranskega olja, pridobljen z alkalno pralno raztopino, kot je vodna raztopina natrijevega hidroksida. Sestoji pretežno iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.]	648-113-00-X	266-017-2	65996-83-0	J, M
Destilati (premogov katran), naftalenska olja, alkalni ekstrakti; Alkalni ekstrakt; [Vodni ekstrakt iz naftalenskega olja, pridobljen z alkalno pralno raztopino, kot je vodni natrijev hidroksid. Sestoji pretežno iz alkalnih soli različnih fenolnih spojin.]	648-114-00-5	292-611-6	90640-89-4	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, karbonizirano, obdelano s kalcitom; Surovi fenoli; [Produkt je pridobljen z obdelavo alkalnega ekstrakta premogovega katranskega olja s CO2 in CaO. Sestoji pretežno iz CaCO3, Ca(OH)2, Na2CO3 in ostalih organskih in anorganskih nečistoč.]	648-115-00-0	292-629-4	90641-06-8	J, M
Katranske kisline, premog, surove; Surovi fenoli; [Reakcijski produkt, pridobljen z nevtralizacijo alkalnega ekstrakta olja premogovega katrana s kislo raztopino, kot je vodna raztopina žveplove kisline ali plinastega ogljikovega dioksida, da dobimo proste kisline. Sestoji predvsem iz katranskih kislin, kot so fenol, krezoli in ksilenoli.]	648-116-00-6	266-019-3	65996-85-2	J, M
Katranske kisline, rjavi premog, surov; Surovi fenoli; [Zakisani alkalni ekstrakt destilata katrana rjavega premoga. Sestoji pretežno iz fenola in fenolovih homologov.]	648-117-00-1	309-888-7	101316-86-3	J, M
Katranske kisline, uplinjanje rjavega premoga; Surovi fenoli; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljenih z uplinjanjem rjavega premoga. Sestoji pretežno iz C6-10 hidroksi aromatskih fenolov in njihovih homologov.]	648-118-00-7	295-536-7	92062-22-1	J, M
Katranske kisline, ostanki destilacije; Fenolni destilat; [Ostanek destilacije surovega fenola iz premoga. Sestoji pretežno iz fenolov, ki imajo ogljikovo število med C8 in C10 zmehčišče med 60 °C in 80 °C (140 °F in 176 °F).]	648-119-00-2	306-251-5	96690-55-0	J, M
Katranske kisline, metilfenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin bogatih s 3- in 4-metilfenolom, ki je bila pridobljena z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.]	648-120-00-8	284-892-9	84989-04-8	J, M
Katranske kisline, polialkilfenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin se regenerira z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana z območjem vrenja med približno 225 °C in 320 °C (437 °F in 608 °F). Sestoji predvsem iz polialkilfenolov.]	648-121-00-3	284-893-4	84989-05-9	J, M
Katranske kisline, ksilenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin bogatih s 2,4- in 2,5-dimetilfenolom, pridobljena z destilacijo surovih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.]	648-122-00-9	284-895-5	84989-06-0	J, M
Katranske kisline, etilfenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin bogatih s 3- in 4-etilfenolom, pridobljena z destilacijo surovih katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.]	648-123-00-4	284-891-3	84989-03-7	J, M
Katranske kisline, 3,5-ksilenolna frakcija; Fenolni destilat; [Frakcija katranskih kislin, bogata z 3,5-dimetilfenolom, pridobljena z destilacijo katranskih kislin nizkotemperaturnega premogovega katrana.]	648-124-00-X	284-896-0	84989-07-1	J, M
Katranske kisline, ostanki, destilati, prva frakcija; Fenolni destilat; [Ostanek destilacije lahkega fenolnega olja v območju med 235 °C in 355 °C (481 °F in 697 °F).]	648-125-00-5	270-713-1	68477-23-6	J, M
Katranske kisline, krezilne, ostanki; Fenolni destilat; [Ostanek surovih kislin premogovega katrana po odstranitvi fenola, krezolov, ksilenolov in drugih fenolov z visokim vreliščem. Črna trdna snov s tališčem približno pri 80 °C (176 °F). Sestoji predvsem iz polialkilfenolov, smolnatih gum in anorganskih soli.]	648-126-00-0	271-418-0	68555-24-8	J, M
Fenoli, C9-11; Fenolni destilati	648-127-00-6	293-435-2	91079-47-9	J, M
Katranske kisline, krezilne; Fenolni destilat; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljenih iz rjavega premoga, ki imajo vrelišče v območju med približno 200 °C in 230 °C (392 °F in 446 °F). Vsebuje predvsem fenole in piridinske baze.]	648-128-00-1	295-540-9	92062-26-5	J, M
Katranske kisline, rjavi premog, alkilfenolna frakcija C2; Fenolni destilat; [Destilat iz nakisanja alkalno izpranega destilata lignitnega katrana z vreliščem v območju med približno 200 °C in 230 °C (392 °F in 446 °F). Sestoji pretežno iz m- in p-etilfenola in iz krezolov in ksilenolov.]	648-129-00-7	302-662-9	94114-29-1	J, M
Ekstraktna olja (premog), naftalenska olja; Kisli ekstrakt; [Vodni ekstrakt, pridobljen s kislim pranjem alkalno izpranega naftalenskega olja. Sestoji predvsem iz kislinskih soli različnih aromatskih dušikovih baz, vključno s piridinom, kinolinom in njihovimi alkilnimi derivati.]	648-130-00-2	292-623-1	90641-00-2	J, M
Katranske baze, kinolinovi derivati; Destilacijske baze	648-131-00-8	271-020-7	68513-87-1	J, M
Katranske baze, premog, frakcija kinolinskih derivatov; Destilacijske baze	648-132-00-3	274-560-1	70321-67-4	J, M
Katranske baze, premog, ostanki destilata; Destilacijske baze; [Destilacijski ostanek po destilaciji nevtraliziranih kisloekstrahiranih baze vsebujočih katranskih frakcij, ki jih dobimo pri destilaciji premogovih katranov. V glavnem vsebuje anilin, kolidine, kinolin in kinolinske derivate ter toluidine.]	648-133-00-9	295-544-0	92062-29-8	J, M
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom in polipropilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave; [Olje, pridobljeno pri toplotni obdelavi zmesi polietilena/polipropilena s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju med približno 70 °C in 120 °C (158 °F in 248 °F).]	648-134-00-4	309-745-9	100801-63-6	J, M
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polietilenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave; [Olje, pridobljeno pri toplotni obdelavi polietilena skupaj s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju med 70 °C in 120 °C (158 °F in 248 °F).]	648-135-00-X	309-748-5	100801-65-8	J, M
Hidrokarbonska olja, aromatska, mešana s polistirenom, pirolizirana, frakcija lahkega olja; Produkti toplotne obdelave; [Olje, pridobljeno pri toplotni obdelavi polistirena skupaj s smolo premogovega katrana ali aromatskimi olji. Sestoji pretežno iz benzena in njegovih homologov z vreliščem v območju med približno 70 °C in 210 °C (158 °F in 410 °C).]	648-136-00-5	309-749-0	100801-66-9	J, M
Ekstraktni ostanki (premog), alkalno katransko olje, ostanki destilacije naftalena; Ostanek ekstrakta naftalenskega olja; [Ostanek, pridobljen iz kemijskega olja, ekstrahiran po odstranitvi naftalena z destilacijo. Sestoji pretežno iz dvo- do štiričlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov in aromatskih dušikovih baz.]	648-137-00-0	277-567-8	73665-18-6	J, M
Katranske kisline, krezilne, natrijeve soli, kavstične raztopine; Alkalni ekstrakt	648-139-00-1	272-361-4	68815-21-4	J, M
Ekstraktna olja (premog), katranska baza; Kisli ekstrakt; [Ekstrakt iz alkalnega ekstraktnega ostanka olja premogovega katrana, pridobljenega s kislo pralno raztopino, kot je vodna žveplova kislina, po destilaciji za odstranitev naftalena. Sestoji pretežno iz kislih soli različnih aromatskih dušikovih baz vključno piridina, kinolina in njihovih alkilnih derivatov.]	648-140-00-7	266-020-9	65996-86-3	J, M
Katranske baze, premog, surove; Surove katranske baze; [Reakcijski produkt pridobljen z nevtralizacijo baznega ekstraktnega olja premogovega katrana z alkalno raztopino, kot je vodni natrijev hidroksid, da bi dobili proste baze. Sestoji pretežno iz organskih baz kot so akridin, fenantridin, piridin, kinolin in njihovih alkilnih derivatov.]	648-141-00-2	266-018-8	65996-84-1	J, M
Lahko olje (premog), koksna peč; Surovi benzen; [Hlapna organska tekočina, ekstrahirana iz plina, nastalega pri visokotemperaturni (več kot 700 °C (1 292 °F)) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji predvsem iz benzena, toluena in ksilenov. Lahko vsebuje manjše količine drugih ogljikovodikov.]	648-147-00-5	266-012-5	65996-78-3	J
Destilati (premog), ekstrakcija s tekočim topilom, primarni; [Tekočina, pridobljena s kondenzacijo hlapov, sproščenih pri razgradnji premoga v tekočem topilu in z vreliščem v območju med približno 30 °C in 300 °C (86 °F in 572 °F). Sestoji pretežno iz delno hidrogeniranih aromatskih ogljikovodikov s kondenziranimi obroči, aromatskih spojin, ki vsebujejo dušik, kisik in žveplo ter njihovih alkilnih derivatov, ki imajo ogljikovo število pretežno v območju med C4 in C14.]	648-148-00-0	302-688-0	94114-52-0	J
Destilati iz hidrokrekinga (premog), ekstrakcija s topilom; [Destilat, pridobljen po hidrokrekingu premogovega ekstrakta ali raztopine, proizvedene z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom, in z vreliščem v območju med približno 30 °C in 300 °C (86 °F in 572 °F). Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C14. Prisotne so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.]	648-149-00-6	302-689-6	94114-53-1	J
Nafta iz hidrokrekinga (premog), ekstrakcija s topilom; [Frakcija destilata, pridobljenega s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, pridobljene z ekstrakcijo s tekočim topilom ali superkritičnim plinom, z vreliščem v območju med približno 30 °C in 180 °C (86 °F in 356 °F). Sestoji predvsem iz aromatskih, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C9. Prisotne so tudi aromatske in hidrogenirane aromatske spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.]	648-150-00-1	302-690-1	94114-54-2	J
Destilati (premog), solventna ekstrakcija srednje frakcije iz hidrokrekinga. Destilat, pridobljen s hidrokrekingom premogovega ekstrakta ali raztopine, proizvedene s solventno ekstrakcijo ali superkritično ekstrakcijo. Destilat ima vrelišče v območju med približno 180 °C in 300 °C (356 °F in 572 °F). Sestoji pretežno iz aromatskih spojin z dvema obročema, hidrogeniranih aromatskih in naftenskih spojin, njihovih alkilnih derivatov in alkanov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju med C9 in C14. Prisotne so tudi spojine, ki vsebujejo dušik, žveplo in kisik.]	648-152-00-2	302-692-2	94114-56-4	J
Destilati (premog), solventna ekstrakcija srednje frakcije iz hidrokrekinga. Destilat iz hidrogenacije srednje frakcije iz hidrokrekinga premogovega ekstrakta ali raztopine, ki se pridobiva z ekstrakcijo s tekočim topilom ali s superkritičnim plinom in vre v območju med približno 180 °C in 280 °C (356 °F in 536 °F). Sestoji pretežno iz hidrogeniranih ogljikovih spojin z dvema obročema in njihovih alkilnih derivatov, ki imajo število ogljikovih atomov pretežno v območju med C9 in C14.]	648-153-00-8	302-693-8	94114-57-5	J
Lahko olje (premog), polkoksni postopek; Lahko olje; [Hlapna organska tekočina, nastala ob kondenzaciji plina, ki se je sprostil pri nizkotemperaturni (manj kot 700 °C (1 292 °F)) destruktivni destilaciji premoga. Sestoji pretežno iz C6-10 ogljikovodikov.]	648-156-00-4	292-635-7	90641-11-5	J
▼C1
Plin z vrha kolone (zemeljsko olje), frakcija pri depropanizaciji nafte s katalitskim krekingom, bogat s C3 in brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranih ogljikovodikov in obdelanih, da se odstranijo kisle nečistote. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C4, pretežno C3.)	649-062-00-6	270-755-0	68477-73-6	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-063-00-1	270-756-6	68477-74-7	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking, bogati s C1-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz postopka katalitskega krekinga. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C5.)	649-064-00-7	270-757-1	68477-75-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko polimerizirana frakcija z vrha kolone za katalitsko polimerizacijo v naftnem stabilizatorju, plini, bogati s C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko polimerizirane nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C2 do C6, pretežno od C2 do C4.)	649-065-00-2	270-758-7	68477-76-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming, bogati s C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, pretežno od C1 do C4.)	649-066-00-8	270-760-8	68477-79-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), polnitev C3-5 olefinske-parafinske alkilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija olefinskih in parafinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, ki se uporabljajo kot polnitev pri alkiliranju. Temperature prostora navadno presegajo kritično temperaturo teh kombinacij.)	649-067-00-3	270-765-5	68477-83-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), bogati s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitske frakcionacije. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.)	649-068-00-9	270-767-6	68477-85-0	►M21 H, ◄ K
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo plinskih in bencinskih frakcij iz katalitskega krekinga. Vsebuje pretežno etan in etilen.)	649-069-00-4	270-768-1	68477-86-1	►M21 H, ◄ K
Plini z vrha kolone (zemeljsko olje), deizobutanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z atmosfersko destilacijo butan-butilenskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)	649-070-00-X	270-769-7	68477-87-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), suhi iz depropanizerja, bogati s propenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj etana in propana.)	649-071-00-5	270-772-3	68477-90-7	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov plinskih in bencinskih frakcij katalitskega krekinga. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-072-00-0	270-773-9	68477-91-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcije z vrha depropanizerja, naprave za rekuperacijo s plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo različnih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C4, pretežno propana.)	649-073-00-6	270-777-0	68477-94-1	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), polnitev za napravo girbatol; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se uporablja kot napajalni tok v napravo girbatol za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-074-00-1	270-778-6	68477-95-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcionator izomerizirane nafte, bogat s C4, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-075-00-7	270-782-8	68477-99-6	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), očiščeno olje iz katalitskega krekinga in termično krekirani ostanek vakuumske frakcionacije refluksnega toka; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije katalitsko krekiranega očiščenega olja in termično krekiranega vakuumskega ostanka. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-076-00-2	270-802-5	68478-21-7	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija nafte iz katalitskega krekinga, absorber; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-077-00-8	270-803-0	68478-22-8	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), kombinirana frakcionacija produktov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije proizvodov katalitskega krekinga, katalitskega reforminga in razžvepljevanja z vodikom, procesov za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-078-00-3	270-804-6	68478-24-0	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizacija s frakcionacijo nafte iz katalitskega reforminga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-079-00-9	270-806-7	68478-26-2	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), nasičena plinska zmes iz plinske naprave, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije nafte iz prve destilacije plinskega ostanka po destilaciji in plinskega ostanka iz stabilizatorja katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno butana in izobutana.)	649-080-00-4	270-813-5	68478-32-0	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), enota za rekuperacijo nasičenih plinov, bogat s C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz frakcionacije plinskega ostanka destilacije, nafte, ki se pridobiva z direktno destilacijo, in plinskega ostanka iz stabilizacije nafte iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5, pretežno metana in etana.)	649-081-00-X	270-814-0	68478-33-1	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumski ostanek termičnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz termičnega krekinga vakuumskih ostankov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-082-00-5	270-815-6	68478-34-2	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, bogati s C3-4, destilati zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo in kondenzacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno od C3 do C4.)	649-083-00-0	270-990-9	68512-91-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo nafte iz direktne destilacije v širokem intervalu vrelišča. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)	649-084-00-6	271-000-8	68513-15-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), depropanizer hidrokrekinga, bogati ogljikovodiki; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4. Vsebuje lahko tudi manjše količine vodika in vodikovega sulfida.)	649-085-00-1	271-001-3	68513-16-6	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), stabilizator lahke nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo lahke nafte iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C6.)	649-086-00-7	271-002-9	68513-17-7	►M21 H, ◄ K
Ostanki (zemeljsko olje), separator alkiliranja, bogat s C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksni ostanek destilacije tokov iz različnih rafinacijskih operacij. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C4 do C5 in vre v območju približno od - 11,7 °C do 27,8 °C.)	649-087-00-2	271-010-2	68513-66-6	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C1-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s termičnim krekingom in postopki v absorberju ter destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -164 °C do - 0,5 °C).	649-088-00-8	271-032-2	68514-31-8	►M21 H, ◄ K
▼M14
Ogljikovodiki, C1-4, sladkani; Naftni plin; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo ogljikovodikovih plinov sladkalnemu procesu za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C1 in C4 ter z vreliščem v območju med približno – 164 °C in – 0.5 °C (– 263 °F in 31 °F).]	649-089-00-3	271-038-5	68514-36-3	K
▼C1
Ogljikovodiki, C1-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3 in vre v območju približno od -164 °C do -42 °C.)	649-090-00-9	271-259-7	68527-16-2	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C1-4, frakcija iz debutanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-091-00-4	271-261-8	68527-19-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C1-5, vlažni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo zemeljskega olja in/ali s krekingom plinskega olja iz frakcionirne kolone. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-092-00-X	271-624-0	68602-83-5	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C2-4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-093-00-5	271-734-9	68606-25-7	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-094-00-0	271-735-4	68606-26-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), napajalni tok za alkiliranje; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim krekingom plinskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)	649-095-00-6	271-737-5	68606-27-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcije z dna depropanizerja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja. Sestoji pretežno iz butana, izobutana in butadiena.)	649-096-00-1	271-742-2	68606-34-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), mešanica iz rafinerije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih procesov. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-097-00-7	272-183-7	68783-07-3	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski kreking; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo proizvodov katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.)	649-098-00-2	272-203-4	68783-64-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C2-4, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo destilatov zemeljskega olja procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4 in vre v območju približno od -51 °C do -34 °C.)	649-099-00-8	272-205-5	68783-65-3	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-100-00-1	272-871-7	68918-99-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), deheksanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem kombiniranih naftnih tokov. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-101-00-7	272-872-2	68919-00-6	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), stabilizator, frakcionacija lahkega bencina iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem lahkega bencina iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-102-00-2	272-878-5	68919-05-1	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), desorber iz razžvepljevanja združevalne nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s procesom združevanja-razžvepljevanja nafte in desorbira iz naftnega produkta. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-103-00-8	272-879-0	68919-06-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom direktne nafte in s frakcionacijo celotnega iztoka. Sestoji iz metana, etana in propana.)	649-104-00-3	272-882-7	68919-09-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha separatorja iz katalitskega krekinga v fluidiziranem sloju; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo polnitve v ločevalnik C3-C4. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C3.)	649-105-00-9	272-893-7	68919-20-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iz stabilizatorjev direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem tekočine iz prve kolone za destilacijo surovega olja. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-106-00-4	272-883-2	68919-10-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iz debutanizerja katalitsko krekirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-107-00-X	273-169-3	68952-76-1	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja nafte in destilata katalitskega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcioniranjem katalitsko krekirane nafte in destilata. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-108-00-5	273-170-9	68952-77-2	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), termično krekirani destilat, absorber plinskega olja in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ločevanjem termično krekiranih destilatov nafte in zemeljskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-109-00-0	273-175-6	68952-81-8	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), iz stabilizatorja frakcionacije ogljikovodikov termičnega krekinga, koksanje zemeljskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo termično krekiranih ogljikovodikov iz procesa koksanja zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-110-00-6	273-176-1	68952-82-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), lahke frakcije parnega krekinga, koncentrirane na butadienu; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno C4.)	649-111-00-1	273-265-5	68955-28-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), plin z vrha stabilizatorja, katalitski reforming nafte iz direktne destilacije; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne destilacije in s frakcioniranjem celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-112-00-7	273-270-2	68955-34-0	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-113-00-2	289-339-5	87741-01-3	►M21 H, ◄ K
Alkani, C1-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-114-00-8	292-456-4	90622-55-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), parni kreking, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz propilena z nekaj propana in vre v območju približno od -70 °C do 0 °C.)	649-115-00-3	295-404-9	92045-22-2	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C4, destilat parnega krekinga; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C4, pretežno 1-butena in 2-butena, ki vsebuje tudi butan in izobuten in vre v območju približno od -12 °C do 5 °C.)	649-116-00-9	295-405-4	92045-23-3	►M21 H, ◄ K
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani, frakcija C4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z izpostavitvijo utekočinjene plinske zmesi zemeljskega olja procesu sladkanja za oksidacijo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov C4.)	649-117-00-4	295-463-0	92045-80-2	►M21 H, ◄ K ►M21 , S ◄
▼M14
Ogljikovodiki, C4, 1,3-butadien in brez izobutena; Naftni plin	649-118-00-X	306-004-1	95465-89-7	K
▼M14
Rafinati (nafte), parno-krekirana C4-frakcija po ekstrakciji z bakrovim amonijevim acetatom, nasičeni in nenasičeni C3-5 ogljikovodiki, brez butadiena; Naftni plin	649-119-00-5	307-769-4	97722-19-5	K
▼C1
Plini (zemeljsko olje), obdelava z amini; plin iz rafinerije (Plinski napajalni tok v aminski sistem za odstranitev vodikovega sulfida. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid, ogljikov dioksid, vodikov sulfid in alifatski ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-120-00-0	270-746-1	68477-65-6	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom pri proizvodnji benzena; plin iz rafinerije (Izpušni plini se pridobivajo v benzenski enoti. Sestoji predvsem iz vodika. Navzoči so lahko tudi ogljikov monoksid in ogljikovodiki s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6, vključno z benzenom.)	649-121-00-6	270-747-7	68477-66-7	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iz recikla pri proizvodnji benzena, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z recikliranjem plinov iz benzenske enote. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6.)	649-122-00-1	270-748-2	68477-67-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), oljna mešanica, bogati z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo oljne mešanice. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-123-00-7	270-749-8	68477-68-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), plini z vrha kolone, rektifikacija nafte iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-124-00-2	270-759-2	68477-77-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel katalitskega reforminga frakcije C6-8; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8, ki je reciklirana za zadržanje vodika. Sestoji predvsem iz vodika. Vsebuje lahko tudi različne majhne količine ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-125-00-8	270-761-3	68477-80-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcija C6-8 iz katalitskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga napajalne zmesi od C6 do C8. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5 in vodika.)	649-126-00-3	270-762-9	68477-81-6	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel C6-8 iz katalitskega krekinga, bogat z vodikom; plin iz rafinerije	649-127-00-9	270-763-4	68477-82-7	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), povratni tok C2; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z ekstrakcijo vodika iz plinskega toka, ki sestoji predvsem iz vodika z majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, metana, etana in etilena. Vsebuje pretežno ogljikovodike, kakor so metan, etan in etilen, z majhnimi količinami vodika, dušika in ogljikovega monoksida.)	649-128-00-4	270-766-0	68477-84-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), suhi kisli, enota za koncentriranje plinov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija suhih plinov iz enote za koncentriranje plina. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-129-00-X	270-774-4	68477-92-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), koncentriranje plina v reabsorberju, destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz kombiniranih plinskih tokov v reabsorberju za koncentriranje plinov. Sestoji pretežno iz vodika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov od C1 do C3.)	649-130-00-5	270-776-5	68477-93-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), absorber vodika; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z absorbiranjem vodika iz toka, bogatega z vodikom. Sestoji iz vodika, ogljikovega monoksida, dušika in metana z majhnimi količinami ogljikovodikov C2.)	649-131-00-0	270-779-1	68477-96-3	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija, ločena kot plin iz plinastih ogljikovodikov z ohlajevanjem. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, dušika, metana in ogljikovodikov C2.)	649-132-00-6	270-780-7	68477-97-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel zmesi olj, obdelan z vodikom, bogat z vodikom in dušikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reciklirane, z vodikom obdelane zmesi olj. Sestoji predvsem iz vodika in dušika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-133-00-1	270-781-2	68477-98-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), recikel, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz recikliranih reaktorskih plinov. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C5.)	649-134-00-7	270-783-3	68478-00-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v reformerju, bogati z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz reformerjev. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-135-00-2	270-784-9	68478-01-3	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika, metana in etana z različnimi majhnimi količinami vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.)	649-136-00-8	270-785-4	68478-02-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), reforming, obdelava z vodikom, bogati z vodikom in metanom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida, dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.)	649-137-00-3	270-787-5	68478-03-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), kondicioniranje v napravi za reforming in obdelavo z vodikom, bogat z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva v procesu reforminga, obdelave z vodikom. Sestoji predvsem iz vodika z različnimi majhnimi količinami ogljikovega monoksida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-138-00-9	270-788-0	68478-04-6	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), destilacija produktov termičnega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z destilacijo produktov iz termičnega kreking procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-139-00-4	270-789-6	68478-05-7	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), refrakcijski absorber za produkte iz katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz refrakcije produktov iz procesa katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-140-00-X	270-805-1	68478-25-1	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte, pridobljene z direktno frakcionacijo. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-141-00-5	270-807-2	68478-27-3	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), stabilizator katalitsko reformirane nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s stabilizacijo katalitsko reformirane nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-142-00-0	270-808-8	68478-28-4	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), obdelava z vodikom destilata iz krekinga, separator; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem destilatov iz krekinga z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-143-00-6	270-809-3	68478-29-5	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem in razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz procesa razžvepljevanja nafte z vodikom, pridobljene z direktnim frakcioniranjem. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-144-00-1	270-810-9	68478-30-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha stabilizatorja katalitsko reformirane nafte, ki se pridobiva z direktno frakcionacijo; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim reformingom nafte iz direktne frakcionacije, ki ji sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)	649-145-00-7	270-999-8	68513-14-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, visokotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z visokotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.)	649-146-00-2	271-003-4	68513-18-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reformerja, nizkotlačna ekspanzijska naprava; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z nizkotlačno ekspanzijo iztoka iz reaktorja za reforming. Sestoji predvsem iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.)	649-147-00-8	271-005-5	68513-19-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), destilacija plina iz rafinacije olja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča z destilacijo plinskega toka, ki vsebuje vodik, ogljikov monoksid, ogljikov dioksid in ogljikovodike s števili ogljikovih atomov v območju od C1 do C6, ali se pridobiva s krekingom etana in propana. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C2, vodika, dušika in ogljikovega monoksida.)	649-148-00-3	271-258-1	68527-15-1	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), enota za proizvodnjo benzena, obdelava z vodikom, produkti z vrha depentenizerja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s prečiščenjem napajalne zmesi iz enote za proizvodnjo benzena z vodikom ob navzočnosti katalizatorja, ki ji sledi odstranjevanje pentana. Sestoji predvsem iz vodika, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida, ogljikovega dioksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6. Vsebuje lahko količine benzena v sledovih.)	649-149-00-9	271-623-5	68602-82-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, frakcioniranje produktov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem produktov z vrha iz katalitskega krekinga v fluidiziranem katalitskem krekingu. Sestoji iz vodika, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-150-00-4	271-625-6	68602-84-6	►M21 H, ◄ K
▼M14
Naftni proizvodi, plini iz rafinerije; Plin iz rafinerije; [Kompleksna kombinacija, ki sestoji pretežno iz vodika in različnih majhnih količin metana, etana in propana.]	649-151-00-X	271-750-6	68607-11-4	K
▼C1
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik nizkega tlaka (hidrokreking); plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekočine in pare iztoka iz reaktorja za hidrokreking. Sestoji pretežno iz vodika in nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-152-00-5	272-182-1	68783-06-2	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), rafinerija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz različnih operacij rafinacije zemeljskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-153-00-0	272-338-9	68814-67-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), ločevalnik produktov iz platinskega reforminga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s kemijskim reformingom naftenov v aromate. Sestoji iz vodika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C4.)	649-154-00-6	272-343-6	68814-90-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, stabilizator depentanizacije; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz depentanizacijske stabilizacije z vodikom obdelanega kerozina. Sestoji predvsem iz vodika, metana, etana in propana z različnimi majhnimi količinami dušika, vodikovega sulfida, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 do C5.)	649-155-00-1	272-775-5	68911-58-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), z vodikom obdelani kisli kerozin, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz ekspanzijske posode enote za obdelavo kislega kerozina z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji predvsem iz vodika in metana z različnimi majhnimi količinami dušika, ogljikovega monoksida in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C2 do C5.)	649-156-00-7	272-776-0	68911-59-1	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), destilat iz naprave za združevalni proces razžvepljevanja; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega združenega produkta procesa razžvepljevanja. Sestoji iz vodikovega sulfida, metana, etana in propana.)	649-157-00-2	272-873-8	68919-01-7	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje, fluidizirani katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s frakcioniranjem produkta z vrha fluidiziranega katalitskega procesa. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-158-00-8	272-874-3	68919-02-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), sekundarna absorpcija, pranje plina iz fluidiziranega katalitskega krekinga; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s pranjem plina z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga. Sestoji iz vodika, dušika, metana, etana in propana.)	649-159-00-3	272-875-9	68919-03-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), težki destilat, razžvepljevanje z dehidrogeniranjem; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se izloča iz tekočega produkta težkega destilata, pridobljenega v procesu razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-160-00-9	272-876-4	68919-04-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), stabilizator platinskega reforminga, frakcioniranje lahkih frakcij; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcioniranjem lahkih frakcij iz platinskih reaktorjev iz platforming naprav. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)	649-161-00-4	272-880-6	68919-07-3	►M21 H, ◄ K
Plin (zemeljsko olje), predekspanzijska kolona, surova destilacija; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva iz prve kolone, ki se uporablja pri destilaciji surovega olja. Sestoji iz dušika in nasičenih alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-162-00-X	272-881-1	68919-08-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), ločevanje katrana; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo reduciranega surovega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-163-00-5	272-884-8	68919-11-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), separator za enoto združevanja; plin iz rafinerije (Kombinacija vodika in metana se pridobiva s frakcionacijo produktov iz enote združevanja.)	649-164-00-0	272-885-3	68919-12-0	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), separator katalitske, z vodikom razžvepljene nafte; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z razžvepljevanjem nafte z vodikom. Sestoji iz vodika, metana, etana in propana.)	649-165-00-6	273-173-5	68952-79-4	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje nafte, ki se pridobiva z direktnim frakcioniranjem, razžvepljevanje z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z razžvepljevanjem nafte, pridobljene z direktno destilacijo, z vodikom. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-166-00-1	273-174-0	68952-80-7	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), frakcioniranje proizvodov z vrha fluidiziranega katalitskega krekinga in razžvepljevanje plinskega olja, gobasti absorber; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva s frakcionacijo produktov iz fluidiziranega katalitskega reaktorja in naprave za razžvepljevanje plinskega olja. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-167-00-7	273-269-7	68955-33-9	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), surova destilacija in katalitski kreking; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja s surovo destilacijo in katalitskim krekingom. Sestoji iz vodika, vodikovega sulfida, dušika, ogljikovega monoksida ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-168-00-2	273-563-5	68989-88-8	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), pralnik plinskega olja z dietanolaminom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se proizvaja z razžvepljevanjem plinskega olja z dietanolaminom. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-169-00-8	295-397-2	92045-15-3	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), razžvepljevanje plinskega olja z vodikom, iztok; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z ločevanjem tekoče faze iztoka iz procesa hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika, vodikovega sulfida in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C3.)	649-170-00-3	295-398-8	92045-16-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), čiščenje plinskega olja z razžvepljevanjem z vodikom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva iz reformerja in iz tokov iz reaktorja za hidrogeniranje. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-171-00-9	295-399-3	92045-17-5	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), iztok iz reaktorja za hidrogenacijo, ekspanzijska posoda; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija plinov se pridobiva z ekspanzijo iztoka po procesu hidrogenacije. Sestoji pretežno iz vodika in alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-172-00-4	295-400-7	92045-18-6	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), ostanek po parnem krekingu nafte pod visokim tlakom; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva kot zmes frakcij, ki ne kondenzirajo iz produkta parnega krekinga nafte, in plinskih ostankov, ki se pridobivajo pri predelavi nadaljnjih proizvodov. Sestoji pretežno iz vodika ter parafinskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5, ki jim je lahko primešan naravni plin.)	649-173-00-X	295-401-2	92045-19-7	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), znižanje viskoznosti ostankov; plin iz rafinerije (Kompleksna kombinacija se pridobiva z znižanjem viskoznosti ostankov v peči. Sestoji pretežno iz vodikovega sulfida ter parafinskih in olifinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-174-00-5	295-402-8	92045-20-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz krekinga surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno iz propana in propilena, in vre v območju približno od -51 °C do -1 °C.)	649-177-00-1	268-629-5	68131-75-9	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), aparat za frakcionirno absorpcijo, katalitski kreking destilata in nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije produktov katalitskega krekinga destilatov in nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-178-00-7	269-617-2	68307-98-2	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko polimerizirane nafte; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz frakcionirne stabilizacije produktov polimerizacije nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-179-00-2	269-618-8	68307-99-3	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), frakcionirni stabilizator katalitsko reformirane nafte, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo katalitsko reformirane nafte, iz katere je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-180-00-8	269-619-3	68308-00-9	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), striper (desorber) za obdelavo destilatov iz krekinga z vodikom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s prečiščenjem termično krekiranih destilatov z vodikom ob navzočnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-181-00-3	269-620-9	68308-01-0	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vodikov razžvepljevalnik direktnega destilata, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom direktnih destilatov, iz katerih je bil z aminsko obdelavo odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-182-00-9	269-630-3	68308-10-1	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), absorber, katalitski kreking plinskega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov katalitskega krekinga plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-183-00-4	269-623-5	68308-03-2	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-184-00-X	269-624-0	68308-04-3	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), naprava za rekuperacijo plina, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo produktov različnih mešanih tokov ogljikovodikov. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-185-00-5	269-625-6	68308-05-4	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), destilat in nafta, razžvepljena z vodikom, brez kislin, kolona za frakcionacijo; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo z vodikom razžvepljene nafte in destilata iz tokov ogljikovodikov, ki so obdelani zaradi odstranjevanja kislih nečistot. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-186-00-0	269-626-1	68308-06-5	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), vakuumsko plinsko olje, razžvepljeno z vodikom, striper (desorber), brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z desorpcijsko stabilizacijo katalitsko z vodikom razžvepljenega vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-187-00-6	269-627-7	68308-07-6	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), lahka nafta iz direktne destilacije, stabilizator, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo lahke nafte iz postopka direktne destilacije, iz katere je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C5.)	649-188-00-1	269-629-8	68308-09-8	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), poprejšnja priprava toka propana in propilena za alkiliranje, deetanizer; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo reakcijskih produktov propana s propilenom. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-189-00-7	269-631-9	68308-11-2	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanek (zemeljsko olje), razžvepljevanje z vodikom vakuumskega plinskega olja, brez vodikovega sulfida; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s katalitskim razžvepljevanjem z vodikom vakuumskega plinskega olja, iz katerega je s prečiščenjem z aminom odstranjen vodikov sulfid. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C6.)	649-190-00-2	269-632-4	68308-12-3	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirani produkti z vrha kolone; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5 in vre v območju približno od -48 °C do 32 °C.)	649-191-00-8	270-071-2	68409-99-4	►M21 H, ◄ K
Alkani C1-2; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-193-00-9	270-651-5	68475-57-0	►M21 H, ◄ K
Alkani C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-194-00-4	270-652-0	68475-58-1	►M21 H, ◄ K
Alkani C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-195-00-X	270-653-6	68475-59-2	►M21 H, ◄ K
Alkani C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-196-00-5	270-654-1	68475-60-5	►M21 H, ◄ K
Gorivni plini; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kombinacija lahkih plinov. Sestoji pretežno iz vodika in/ali ogljikovodikov z nizko molekularno maso.)	649-197-00-0	270-667-2	68476-26-6	►M21 H, ◄ K
Gorivni plini, destilati surovega olja; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija lahkih plinov se proizvaja z destilacijo surovega olja in s katalitskim reformingom nafte. Sestoji iz vodika in ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4 in vre v območju približno od -217 °C do -12 °C.)	649-198-00-6	270-670-9	68476-29-9	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C3-4; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-199-00-1	270-681-9	68476-40-4	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C4-5; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-200-00-5	270-682-4	68476-42-6	►M21 H, ◄ K
Ogljikovodiki, C2-4, bogati s C3; plin pri predelavi zemeljskega olja	649-201-00-0	270-689-2	68476-49-3	►M21 H, ◄ K
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo surovega zemeljskega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C)	649-202-00-6	270-704-2	68476-85-7	►M21 H, ◄ K ►M21 , S ◄
Plini iz zemeljskega olja, utekočinjeni, sladkani; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z učinkovanjem procesa sladkanja na utekočinjeno zmes plinov zemeljskega olja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C7 in vre v območju približno od -40 °C do 80 °C.)	649-203-00-1	270-705-8	68476-86-8	►M21 H, ◄ K ►M21 , S ◄
Plini (zemeljsko olje), C3-4, bogati z izobutanom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov od C3 do C6, pretežno butana in izobutana. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C4, pretežno izobutana.)	649-204-00-7	270-724-1	68477-33-8	►M21 H, ◄ K
Destilati (zemeljsko olje), C3-6, bogati s piperilenom; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C6, pretežno piperilenov.)	649-205-00-2	270-726-2	68477-35-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), produkti z vrha kolone za ločevanje butana; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva z destilacijo toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C4.)	649-206-00-8	270-750-3	68477-69-0	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), C2-3; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se proizvaja z destilacijo produktov iz katalitske frakcionacije. Sestoji pretežno iz etana, etilena, propana in propilena.)	649-207-00-3	270-751-9	68477-70-3	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirano plinsko olje, produkti z dna depropanizerja, bogati s C4, brez kislin; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionacijo katalitsko krekiranega plinskega olja ogljikovodikovega toka in obdelavo za odstranitev vodikovega sulfida in drugih kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C3 do C5, pretežno C4.)	649-208-00-9	270-752-4	68477-71-4	►M21 H, ◄ K
Plini (zemeljsko olje), katalitsko krekirana nafta, produkti z dna debutanizerja, bogati s C3-5; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva iz stabilizacije katalitsko krekirane nafte. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C3 do C5.)	649-209-00-4	270-754-5	68477-72-5	►M21 H, ◄ K
Plinski ostanki (zemeljsko olje), izomerizirana nafta, frakcionirni stabilizator; plin pri predelavi zemeljskega olja (Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobiva s frakcionirno stabilizacijo produktov iz izomerizirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C1 do C4.)	649-210-00-X	269-628-2	68308-08-7	►M21 H, ◄ K
▼M14
Bencin, naravni; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, izločena iz naravnega plina s procesi, kot so ohlajanje ali absorbcija. Sestoji pretežno iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C8 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 120 °C (– 4 °F in 248 °F).]	649-261-00-8	232-349-1	8006-61-9	P
Nafta; Nafta z nizkim vreliščem; [Rafinirani, delno rafinirani ali nerafinirani naftni produkti, pridobljeni z destilacijo naravnega plina. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C6 ter z vreliščem v območju med približno 100 °C in 200 °C (212 °F in 392 °F).]	649-262-00-3	232-443-2	8030-30-6	P
Ligroin; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionirno destilacijo nafte. Ta frakcija ima vrelišče v območju med približno 20 °C in 135 °C (58 °F in 275 °F).]	649-263-00-9	232-453-7	8032-32-4	P
Nafta (surova nafta), težka, iz direktne destilacije; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (149 °F in 446 °F).]	649-264-00-4	265-041-0	64741-41-9	P
Nafta (nafta), direktna destilacija v velikem temperaturnem intervalu; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 220 °C (– 4 °F in 428 °F).]	649-265-00-X	265-042-6	64741-42-0	P
Nafta (surova nafta), lahka, iz direktne destilacije; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C4 in C10 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 180 °C (– 4 °F in 356 °F).]	649-266-00-5	265-046-8	64741-46-4	P
Solvent nafta (surova nafta), lahka alifatska; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja ali naravnega bencina. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 160 °C (95 °F in 320 °F).]	649-267-00-0	265-192-2	64742-89-8	P
Destilati (nafta), lahki, iz direktne destilacije; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C7 ter z vreliščem v območju med približno – 88 °C in 99 °C (– 127 °F in 210 °F).]	649-268-00-6	270-077-5	68410-05-9	P
Bencin, ponovno pridobivanje hlapov; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči iz plinov iz sistema za ponovno pridobivanje hlapov z ohlajevanjem. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 196 °C (– 4 °F in 384 °F).]	649-269-00-1	271-025-4	68514-15-8	P
Bencin, direktna destilacija, kolona za frakcioniranje; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surovega olja iz postrojenja za ločevanje lahkih frakcij. Vrelišče ima v območju med približno 36,1 °C in 193,3 °C (97 °F in 380 °F).]	649-270-00-7	271-727-0	68606-11-1	P
Nafta (surova nafta), nesladkana; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo naftnih tokov iz različnih rafinerijskih procesov. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12 z vreliščem v območju med približno 0 °C in 230 °C (25 °F in 446 °F).]	649-271-00-2	272-186-3	68783-12-0	P
Destilati (surova nafta), stabilizatorji za frakcioniranje lahkega primarnega bencina z vrha kolone; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s frakcionacijo lahkega bencina iz direktne destilacije. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C6.]	649-272-00-8	272-931-2	68921-08-4	P
Nafta (surova nafta), težka, direktna, vsebuje aromate; Nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C8 in C12 vreliščem v območju med približno 130 °C in 210 °C (266 °F in 410 °F).]	649-273-00-3	309-945-6	101631-20-3	P
Nafta (surova nafta), alkilat s celotnega območja; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki, običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 220 °C (194 °F in 428 °F).]	649-274-00-9	265-066-7	64741-64-6	P
Nafta (surova nafta), težki alkilat; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki, običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C9 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 150 °C in 220 °C (302 °C in 428 °F).]	649-275-00-4	265-067-2	64741-65-7	P
Nafta (surova nafta), lahki alkilat; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki, običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 160 °C (194 °F in 320 °F).]	649-276-00-X	265-068-8	64741-66-8	P
Nafta (surova nafta), izomerizacija; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitsko izomerizacijo ravnih parafinskih ogljikovodikov med C4 in C6. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov kot so izobutan, izopentan, 2,2-dimetilbutan, 2-metilpentan in 3-metilpentan.]	649-277-00-5	265-073-5	64741-70-4	P
Nafta (surova nafta), lahka, rafinirana s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 35 °C in 190 °C (95 °F in 374 °F).]	649-278-00-0	265-086-6	64741-84-0	P
Nafta (surova nafta), težka, rafinirana s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz procesa solventne ekstrakcije. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).]	649-279-00-6	265-095-5	64741-92-0	P
Rafinati (nafta), katalitski reforming, protitočna ekstrakcija s sistemom etilenglikol-voda; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat UDEX-ekstrakcijskega procesa toka produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C9.]	649-280-00-1	270-088-5	68410-71-9	P
Rafinati (nafta), reformer, Lurgi separator; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz Lurgi-separacijske enote. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov z različnimim majhnimi količinami aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C8.]	649-281-00-7	270-349-3	68425-35-4	P
Nafta (surova nafta), alkilat s širokim območjem vrelišča, vsebuje butan; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo reakcijskih produktov izobutana z monoolefinskimi ogljikovodiki običajno s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C5. Sestoji pretežno iz razvejanih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 z nekaj butana ter vreliščem v območju med približno 35 °C in 200 °C (95 °F in 428 °F).]	649-282-00-2	271-267-0	68527-27-5	P
Destilati (surova nafta), nafta, ki se pridobiva s parnim krekingom, lahka, rafinirana s topilom, obdelana z vodikom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinati iz procesa solventne ekstrakcije z vodikom obdelanega lahkega destilata nafte pridobljene s parnim krekingom.]	649-283-00-8	295-315-5	91995-53-8	P
Nafta (surova nafta), C4-12, butan-alkilat, bogat z izooktanom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z alkilacijo butanov. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12. Vsebuje veliko izooktana ter ima vrelišče v območju med približno 35 °C in 210 °C (95 °F in 410 °F).]	649-284-00-3	295-430-0	92045-49-3	P
Ogljikovodiki, destilati lahke nafte, obdelani z vodikom, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo z vodikom obdelane nafte, kateri sledi solventna ekstrakcija in destilacija. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov ter z vreliščem v območju med približno 94 °C in 99 °C (201 °F in 210 °F).]	649-285-00-9	295-436-3	92045-55-1	P
Nafta (surova nafta), izomerizacija, C6-frakcija; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo bencina, ki je bil katalitsko izomeriziran. Sestoji pretežno iz heksanovih izomer ter z vreliščem v območju med približno 60 °C in 66 °C (140 °F in 151 °F).]	649-286-00-4	295-440-5	92045-58-4	P
Ogljikovodiki, C6-7, naftni kreking, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih s sorpcijo benzena iz katalitično polne hidrogenirane frakcije ogljikovodika, bogatega z benzenom, ki je bil pridobljen z destilacijo iz prehidrogenirane krekirane nafte. Sestoji pretežno iz parafinskih in naftenskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno med C6 in C7 ter z vreliščem v območju med približno 70 °C in 100 °C (158 °F in 212 °F).]	649-287-00-X	295-446-8	92045-64-2	P
Ogljikovodiki, bogati s C6, z vodikom obdelani destilati lahke nafte, rafinirani s topilom; Modificirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo z vodikom obdelane nafte, ki ji sledi solventna ekstrakcija. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov ter ima vrelišče v območju med približno 65 °C in 70 °C (149 °F in 158 °F).]	649-288-00-5	309-871-4	101316-67-0	P
Nafta (surova nafta), težka, katalitsko krekirana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (148 °F in 446 °F). Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.	649-289-00-0	265-055-7	64741-54-4	P
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko krekirana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F). Vsebuje relativno velik delež nenasičenih ogljikovodikov.]	649-290-00-6	265-056-2	64741-55-5	P
Ogljikovodiki, C3-11, destilati iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C11 ter z vreliščem v območju približno do 204 °C (400 °F).]	649-291-00-1	270-686-6	68476-46-0	P
Nafta (surova nafta), lahki destilat iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C1 do C5]	649-292-00-7	272-185-8	68783-09-5	P
Destilati (nafta), derivati parnega krekinga nafte, lahki, aromatski, obdelani z vodikom; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo lahkega destilata parno-krekirane nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov.]	649-293-00-2	295-311-3	91995-50-5	P
Nafta (surova nafta), težka, katalitsko krekirana, sladkana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo katalitsko krekiranega destilata surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter ima vrelišče v območju med približno 60 °C in 200 °C (140 °F to 392 °F).]	649-294-00-8	295-431-6	92045-50-6	P
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko krekirana, sladkana; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, v pridobljena z izpostavitvijo nafte iz katalitskega krekinga procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov z vreliščem v območju med 35 °C in 210 °C (95 °F in 410 °F).]	649-295-00-3	295-441-0	92045-59-5	P
Ogljikovodiki, C8-12 katalitsko krekirani, kemijsko nevtralizirani; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo frakcije iz katalitskega krekinga, ki je bila izpostavljena alkalnemu pranju. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C8 in C12 ter ima vrelišče v območju med približno 130 °C in 210 °C (266 °F in 410 °F).]	649-296-00-9	295-794-0	92128-94-4	P
Ogljikovodiki, C8-12, destilati iz katalitskega krekinga; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C12 ter vreliščem v območju med približno 140 °C in 210 °C (284 °F in 410 °F).]	649-297-00-4	309-974-4	101794-97-2	P
Ogljikovodiki, C8-12, katalitski kreking, kemijsko nevtralizirani, sladkani; Katalitsko krekirana nafta z nizkim vreliščem	649-298-00-X	309-987-5	101896-28-0	P
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 190 °C (95 °F in 374 °F). Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Tok lahko vsebuje 10 ali več volumskih odstotkov benzena.]	649-299-00-5	265-065-1	64741-63-5	P
Nafta (surova nafta), težka, katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C7 in C12 ter ima vrelišče v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).]	649-300-00-9	265-070-9	64741-68-0	P
Destilati (nafta), depentanizator za katalitski reforming; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C3 in C6 ter z vreliščem v območju med približno – 49 °C in 63 °C (– 57 °F in 145 °F).]	649-301-00-4	270-660-4	68475-79-6	P
Ogljikovodiki, C2-6, katalitski reforming C6-8; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem;	649-302-00-X	270-687-1	68476-47-1	P
Ostanki (surova nafta), katalitski reforming C6-8; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksen ostanek iz katalitskega reforminga C6-8 napajalne zmesi. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C6.]	649-303-00-5	270-794-3	68478-15-9	P
Nafta (surova nafta), lahka, katalitsko reformirana, brez aromatov; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C8 ter z vreliščem v območju med 35 °C in 120 °C (95 °F in 248 °F).) Vsebuje relativno visok delež razvejanih ogljikovodikov brez aromatskih komponent.]	649-304-00-0	270-993-5	68513-03-1	P
Destilati (surova nafta), frakcija z vrha katalitsko reformirane nafte iz direktne destilacije; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim reformingom direktnega destilata nafte, ki mu sledi frakcionacija celotnega iztoka. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C6.]	649-305-00-6	271-008-1	68513-63-3	P
Produkti surove nafte, reformati iz postopka Hydrofining-Powerforming; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija, pridobljena v postopku Hydrofiner-Powerformer, z vreliščem v območju med približno 27 °C in 210 °C (80 °F in 410 °F).]	649-306-00-1	271-058-4	68514-79-4	P
Nafta (surova nafta), reformirana v širokem intervalu; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 230 °C (95 °F in 446 °F).]	649-307-00-7	272-895-8	68919-37-9	P
Nafta (surova nafta), katalitsko reformirana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz katalitskega reforminga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 220 °C (90 °F in 430 °F). Vsebuje relativno velik delež aromatskih in razvejanih verig ogljikovodikov. Ta tok verjetno vsebuje 10 ali več volumskih % ogljikovodikov.]	649-308-00-2	273-271-8	68955-35-1	P
Destilati (surova nafta), katalitsko reformirani, z vodikom obdelani, lahki, aromatska frakcija C8-12; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija alkilbenzenov, pridobljena s katalitskim reformingom petrolejske nafte. Sestoji pretežno iz alkilbenzenov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C10 ter ima vrelišče v območju med približno 160 °C in 180 °C (320 °F in 356 °F).]	649-309-00-8	285-509-8	85116-58-1	P
Aromatski ogljikovodiki, C8, pridobljeni s katalitskim reformingom; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem	649-310-00-3	295-279-0	91995-18-5	P
Aromatski ogljikovodiki, C7-12, bogati s C8; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z ločitvijo iz frakcije iz postopka Platforming. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 (predvsem C8), ki lahko vsebuje tudi nearomatske ogljikovodike; oboji vrejo v območju med približno 130 °C in 200 °C (266 °F in 392 °F).]	649-311-00-9	297-401-8	93571-75-6	P
Bencin, C5-11, reformiran in stabiliziran z visokim deležem oktana; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna visokooktanska kombinacija, pridobljena s katalitsko dehidrogenacijo pretežno naftenske nafte. Sestoji pretežno iz aromatov in nearomatov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 45 °C in 185 °C (113 °F in 365 °F).]	649-312-00-4	297-458-9	93572-29-3	P
Ogljikovodiki, C7-12, pretežno aromati s številom ogljikovih atomov višjim od C9, težka frakcija iz reforminga; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z ločitvijo iz frakcije iz postopka Platforming. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 120 °C in 210 °C (248 °F in 380 °F) ter iz C9 in višjih aromatskih ogljikovodikov.]	649-313-00-X	297-465-7	93572-35-1	P
Ogljikovodiki, C5-11, bogati z nearomati, lahka frakcija iz reforminga; Katalitsko reformirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov pridobljena z ločitvijo iz frakcije iz postopka Platforming. Sestoji pretežno iz nearomatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 in vre v območju med približno 35 °C in 125 °C (94 °F in 257 °F) ter iz benzena ter toluena.)	649-314-00-5	297-466-2	93572-36-2	P
Nafta (surova nafta), lahka, termično krekirana; Termično krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz termičnega krekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C8 ter vreliščem v območju med približno – 10 °C in 130 °C (14 °F in 266 °F).]	649-316-00-6	265-075-6	64741-74-8	P
Nafta (surova nafta), težka, termično krekirana; Termično krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 220 °C (148 °F in 428 °F).	649-317-00-1	265-085-0	64741-83-9	P
Destilati (surova nafta), težki aromatski; Termično krekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga etana in propana. Frakcija z visoko temperaturo vrelišča sestoji pretežno iz C5-7 aromatskih ogljikovodikov z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje benzen.]	649-318-00-7	267-563-4	67891-79-6	P
Destilati (surova nafta), lahki aromatski; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga etana in propana. Frakcija z nizkim vreliščem sestoji pretežno iz C5-7 aromatskih ogljikovodikov z nekaj nenasičenimi alifatskimi ogljikovodiki s številom ogljikovih atomov pretežno C5. Tok lahko vsebuje benzen.]	649-319-00-2	267-565-5	67891-80-9	P
Destilati (surova nafta), derivati pirolizata nafte in rafinata, zmes bencina; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s pirolizno frakcionacijo nafte in rafinata pri temperaturi 816 °C (1 500 °F). Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C9 in vreliščem približno pri 204 °C (400 °F).]	649-320-00-8	270-344-6	68425-29-6	P
Aromatski ogljikovodiki, C6-8, derivati pirolizata nafte in rafinata; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionirno pirolizo nafte in rafinata pri 816 °C (1 500 °F). Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C8, vključno z benzenom.]	649-321-00-3	270-658-3	68475-70-7	P
Destilati (surova nafta), termično krekirana nafta in plinsko olje; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo termično krekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz olefinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 in ima vrelišče v območju med približno 33 °C in 60 °C (91 °F in 140 °F).]	649-322-00-9	271-631-9	68603-00-9	P
Destilati (surova nafta), termično krekirana nafta in plinsko olje, vsebuje dimer C5; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z ekstraktivno destilacijo termokrekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 z nekaj dimeriziranimi C5 olefini ter ima vrelišče v območju med približno 33 °C in 184 °C (91 °F in 363 °F).]	649-323-00-4	271-632-4	68603-01-0	P
Destilati (surova nafta), termično krekirana nafta in plinsko olje, ekstraktivni; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z ekstraktivno destilacijo termokrekirane nafte in/ali plinskega olja. Sestoji iz parafinskih in olefinskih ogljikovodikov, pretežno iz izoamilenov, kakor sta 2-metil-1-buten in 2-metil-2-buten, in vre v območju med približno 31 °C in 40 °C (88 °F in 104 °F).]	649-324-00-X	271-634-5	68603-03-2	P
Destilati (surova nafta), lahki termokrekirani, debutanizirani aromatski; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov termokrekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov, pretežno benzena.]	649-325-00-5	273-266-0	68955-29-3	P
Nafta (surova nafta), lahka, termično krekirana, sladkana; Termokrekirana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo destilata surove nafte iz visokotemperaturnega krekinga težkih oljnih frakcij procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov. Sestoji pretežno iz aromatov, olefinov in nasičenih ogljikovodikov z vreliščem v območju med približno 20 °C in 100 °C (68 °F in 212 °F).]	649-326-00-0	295-447-3	92045-65-3	P
Nafta (surova nafta), težka, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C13 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (149 °F in 446 °F).]	649-327-00-6	265-150-3	64742-48-9	P
Nafta (surova nafta), lahka, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).]	649-328-00-1	265-151-9	64742-49-0	P
Nafta (surova nafta), lahka, razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim procesom razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med of C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).]	649-329-00-7	265-178-6	64742-73-0	P
Nafta (surova nafta), težka razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim procesom razžvepljevanja z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).]	649-330-00-2	265-185-4	64742-82-1	P
Destilati (surova nafta), srednja frakcija, obdelana z vodikom, frakcija s srednjo temperaturo vrelišča; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave srednje frakcije destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 127 °C in 188 °C (262 °F in 370 °F).]	649-331-00-8	270-092-7	68410-96-8	P
Destilati (surova nafta), lahki destilati iz procesa obdelave z vodikom, nizka temperatura vrelišča; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave lahkega destilata z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C9 ter z vreliščem v območju med približno 3 °C in 194 °C (37 °F in 382 °F).]	649-332-00-3	270-093-2	68410-97-9	P
Destilati (surova nafta), z vodikom obdelana težka nafta, frakcije z vrha deizoheksanizerja; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz procesa obdelave težke nafte z vodikom. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C6 ter z vreliščem v območju med približno – 49 °C in 68 °C (– 57 °F in 155 °F).]	649-333-00-9	270-094-8	68410-98-0	P
Solvent nafta (surova nafta), lahka, aromatska, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C10 ter vreliščem v območju med približno 135 °C in 210 °C (275 °F in 410 °F).]	649-334-00-4	270-988-8	68512-78-7	P
Nafta (surova nafta), lahka termokrekirana, razžvepljena z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo z vodikom razžvepljenega destilata iz termokrekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 23 °C in 195 °C (73 °F in 383 °F).]	649-335-00-X	285-511-9	85116-60-5	P
Nafta (surova nafta), lahka, obdelana z vodikom, vsebuje cikloalkan; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo frakcije surove nafte. Sestoji pretežno iz alkanov in cikloalkanov z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).]	649-336-00-5	285-512-4	85116-61-6	P
Nafta (surova nafta), težka, parno krekirana, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem	649-337-00-0	295-432-1	92045-51-7	P
Nafta (surova nafta), razžvepljena z vodikom, celotno območje; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim procesom razžvepljevanja z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 in z vreliščem v območju med približno 30 °C in 250 °C (86 °F in 482 °F).]	649-338-00-6	295-433-7	92045-52-8	P
Nafta (surova nafta), obdelana z vodikom, lahka, parno krekirana; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte, ki jo dobimo v procesu pirolize, z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 190 °C (95 °F in 374 °F).]	649-339-00-1	295-438-4	92045-57-3	P
Ogljikovodiki, C4-12, naftni kreking, obdelani z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produkta iz procesa parnega krekinga nafte in nadaljne katalitske selektivne hidrogenacije produktov, ki tvorijo gumo. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 230 °C (86 °F in 446 °F).]	649-340-00-7	295-443-1	92045-61-9	P
Solvent nafta (surova nafta), lahka, naftenska, obdelana z vodikom; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo frakcije surove nafte z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz cikloparafinskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C7 ter z vreliščem v območju med približno 73 °C in 85 °C (163 °F in 185 °F).]	649-341-00-2	295-529-9	92062-15-2	P
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, hidrogenirana; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s separacijo in nadaljnjo hidrogenacijo produktov iz parnega krekinga za proizvodnjo etilena. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 50 °C in 200 °C (122 °F in 392 °F). Delež benzenskih ogljikovodikov se lahko spreminja do 30 utežnih odstotkov, tok pa lahko vsebuje tudi majhne količine žvepla in oksidiranih spojin.)]	649-342-00-8	296-942-7	93165-55-0	P
Ogljikovodiki, C6-11, obdelani z vodikom, dearomatizirani; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom z namenom pretvoriti aromate v naftene s katalitsko hidrogenacijo.]	649-343-00-3	297-852-0	93763-33-8	P
Ogljikovodiki, C9-12, obdelani z vodikom, dearomatizirani; Z vodikom obdelana nafta z nizkim vreliščem; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot topila, ki so bila izpostavljena procesu obdelave z vodikom z namenom pretvoriti aromate v naftene s katalitsko hidrogenacijo.]	649-344-00-9	297-853-6	93763-34-9	P
Stoddard topilo; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Brezbarvni rafinirani destilat surove nafte, ki nima žarkega ali neprijetnega vonja in ima vrelišče v območju med približno 148,8 °C in 204,4 °C. (300 °F in 400 °F).]	649-345-00-4	232-489-3	8052-41-3	P
Kondenzati zemeljskega plina (surova nafta); Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se loči kot tekočina iz zemeljskega plina na površinskem separatorju z retrogradno kondenzacijo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C2 to C20. Pri atmosferski temperaturi in tlaku je tekočina.]	649-346-00-X	265-047-3	64741-47-5	P
Naravni plin (surova nafta), surova tekoča zmes; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ločenih kot tekočina iz naravnega plina v tovarni za recikliranje plina s procesi, kot je ohlajanje ali absorbcija. Sestoji predvsem iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov v območju med C2 in C8.]	649-347-00-5	265-048-9	64741-48-6	P
Nafta (surova nafta), lahka, hidrokrekirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C10 in z vreliščem v območju med približno – 20 °C to 180 °C (– 4 °F in 356 °F).]	649-348-00-0	265-071-4	64741-69-1	P
Nafta (surova nafta), težka, hidrokrekirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz hidrokrekinga. Sestoji pretežno iz nasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 in z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (148 °F in 446 °F).]	649-349-00-6	265-079-8	64741-78-2	P
Nafta (surova nafta), sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 ter z vreliščem v območju med približno – 10 °C in 230 °C (14 °F in 446 °F).]	649-350-00-1	265-089-2	64741-87-3	P
Nafta (surova nafta), obdelana s kislino; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot rafinat iz procesa obdelave z žveplovo kislino. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 90 °C in 230 °C (194 °F in 446 °F).]	649-351-00-7	265-115-2	64742-15-0	P
Nafta (surova nafta), težka, kemijsko nevtralizirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena s procesom obdelave za odstranitev kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 65 °C in 230 °C (149 °F in 446 °F).]	649-352-00-2	265-122-0	64742-22-9	P
Nafta (surova nafta), lahka, kemijsko nevtralizirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena s procesom obdelave za odstranitev kislih sestavin. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F).]	649-353-00-8	265-123-6	64742-23-0	P
Nafta (surova nafta), katalitsko razvoskana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s katalitskim razvoskanjem frakcije surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 230 °C (95 °F in 446 °F).]	649-354-00-3	265-170-2	64742-66-1	P
Nafta (surova nafta), parno krekirana, lahka; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov iz parnega krekinga.; Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 190 °C (– 4 °F in 374 °F). Ta tok lahko vsebuje 10 ali več volumenskih odstotkov benzena.]	649-355-00-9	265-187-5	64742-83-2	P
Solvent nafta (surova nafta), lahka, aromatska; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo aromatskih iztokov. Sestavljajo jo pretežno aromatski ogljikovodiki, katerih število ogljikovih atomov je pretežno v območju med C8 in C10 ter imajo vrelišče približno v območju med 135 °C in 210 °C (275 °F in 410 °F).]	649-356-00-4	265-199-0	64742-95-6	P
Aromatski ogljikovodiki, C6-10, kislinsko obdelani, nevtralizirani; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno;	649-357-00-X	268-618-5	68131-49-7	P
Destilati (surova nafta), C3-5, bogati z 2-metil-2-butenom; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov iz destilacije ogljikovodikov, navadno s števili ogljikovih atomov med C3 in C5, pretežno izopentana in 3-metil-1-butena. Sestoji iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju med C3 in C5, pretežno 2-metil-2-butena.]	649-358-00-5	270-725-7	68477-34-9	P
Destilati (surova nafta), polimerizirani, parno krekirani destilati surove nafte, frakcija C5-12; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo polimeriziranega parno krekiranega destilata surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12.]	649-359-00-0	270-735-1	68477-50-9	P
Destilati (surova nafta), parno krekirani, frakcija C5-12; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija organskih spojin, pridobljenih z destilacijo produktov iz parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C12.]	649-360-00-6	270-736-7	68477-53-2	P
Destilati (surova nafta), parno krekirani, frakcija C5-10, mešani z lahko, parno krekirano frakcijo C5 iz surove nafte; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno;	649-361-00-1	270-738-8	68477-55-4	P
Ekstrakti (surova nafta), hladno kisli, frakcija C4-6; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; (Kompleksna kombinacija organskih spojin, proizvedena s hladno kislinsko ekstrakcijo nasičenih in nenasičenih alifatskih ogljikovodikov, navadno v območju od C3 in C6, pretežno pentanov in amilenov. Sestoji predvsem iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju med C4 in C6, pretežno C5.]	649-362-00-7	270-741-4	68477-61-2	P
Destilati (surova nafta), frakcija z vrha depentanizerja; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena iz katalitsko krekiranega plinskega toka. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6.]	649-363-00-2	270-771-8	68477-89-4	P
Ostanki (surova nafta), produkti z dna kolone za ločevanje butana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksni ostanek iz destilacije toka butana. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6.]	649-364-00-8	270-791-7	68478-12-6	P
Oljni ostanki (surova nafta), deizuobutanizatorski stolp; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksni ostanek atmosferske destilacije toka butan-butilen. Sestoji iz alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6.]	649-365-00-3	270-795-9	68478-16-0	P
Nafta (surova nafta), koksna, s širokim območjem vrelišča; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo produktov iz koksne peči s fluidom. Sestoji pretežno iz nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med of C4 in C15 ter z vreliščem v območju med približno 43 °C in 250 °C (110 °F in 500 °F).]	649-366-00-9	270-991-4	68513-02-0	P
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, aromatska; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter vreliščem v območju med približno 130 °C in 220 °C (266 °F in 428 °F).]	649-367-00-4	271-138-9	68516-20-1	P
Nafta (surova nafta), z glino obdelana direktna nafta s širokim območjem vrelišča; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave direktne nafte s širokim območjem temperature vrelišča z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih komponent in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 220 °C (– 4 °F in 429 °F).]	649-368-00-X	271-262-3	68527-21-9	P
Nafta (surova nafta), lahka, z glino obdelana, direktni destilat; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov je produkt obdelave lahkega direktnega destilata nafte z naravno ali modificirano glino, navadno v perkolacijskem procesu za odstranitev sledov polarnih sestavin in navzočih nečistot. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 93 °C in 180 °C (200 °F in 356 °F).]	649-369-00-5	271-263-9	68527-22-0	P
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, aromatska; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C9 ter z vreliščem v območju med približno 110 °C in 165 °C (230 °F in 329 °F).]	649-370-00-0	271-264-4	68527-23-1	P
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, brez benzena; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C12 in z vreliščem v območju med približno 80 °C in 218 °C (176 °F in 424 °F).]	649-371-00-6	271-266-5	68527-26-4	P
Nafta (surova nafta), vsebuje aromate; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno;	649-372-00-1	271-635-0	68603-08-7	P
Bencin, piroliza, produkti z dna debutanizerja; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo produktov z dna depropanizerja; Sestoji iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C5.]	649-373-00-7	271-726-5	68606-10-0	P
Nafta (surova nafta), lahka, sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo destilata surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislih nečistoč. Sestoji pretežno iz nasičenih in nenasičenih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C3 in C6 z vreliščem v območju med približno – 20 °C in 100 °C (4 °F in 212 °F).]	649-374-00-2	272-206-0	68783-66-4	P
Kondenzati naravnega plina; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se izloči in/ali kondenzira iz naravnega plina med transportom in se zbere v glavi jaška in/ali iz proizvodnje, zbiranja, prenosa in distribucijskih cevovodov v morskih globinah, iz pralnikov itd. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C8.]	649-375-00-8	272-896-3	68919-39-1	J
Destilati (surova nafta), stripping, združevalna obdelava nafte; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, proizvedena s strippingom (desorpcijo) proizvodov iz združevalne obdelave nafte. Sestoji iz nasičenih alifatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C2 in C6.]	649-376-00-3	272-932-8	68921-09-5	P
Nafta (surova nafta), katalitsko reformirana, frakcija brez aromatov; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, ki ostanejo po odstranitvi aromatskih sestavin iz katalitsko reformirane lahke nafte v procesu selektivne absorpcije. Sestoji pretežno iz parafinskih in cikličnih sestavin s števili ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C8 z vreliščem v območju približno 66 °C in 121 °C (151 °F in 250 °F).]	649-377-00-9	285-510-3	85116-59-2	P
Bencin; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov sestoji predvsem iz parafinov, cikloparafinov, aromatskih in olefinskih ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno večjimi od C3 in vreliščem v območju med 30 °C in 260 °C (86 °F in 500 °F).]	649-378-00-4	289-220-8	86290-81-5	P
Aromatski ogljikovodiki, C7-8, produkti dealkilacije, destil. ostanki; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno;	649-379-00-X	292-698-0	90989-42-7	P
Ogljikovodiki, C4-6, lahka frakcija iz depentanizerja, aromatski, obdelani z vodikom; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot prva frakcija iz depentanizerja pred obdelavo toka aromatov z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov pretežno v območju od C4 in C6 pretežno pentanov in pentenov z vreliščem v območju med približno 25 °C in 40 °C (77 °F in 104 °F).]	649-380-00-5	295-298-4	91995-38-9	P
Destilati (surova nafta), s pregreto paro krekirana nafta, bogata s C5; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo s pregreto paro krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov med C4 in C6, pretežno C5.]	649-381-00-0	295-302-4	91995-41-4	P
Ekstrakti (surova nafta), katalitsko reformirano, lahko naftno topilo; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena kot ekstrakt v procesu ekstrakcije s topilom katalitsko reformirane frakcije surove nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C8 in z vreliščem v območju med približno 100 °C in 200 °C (212 °F in 392 °F).]	649-382-00-6	295-331-2	91995-68-5	P
Nafta (surova nafta), lahka, razžvepljena z vodikom, dearomatizirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo lahke frakcije surove nafte, razžvepljene z vodikom in dearomatizirane. Sestoji pretežno iz parafinov C7 in cikloparafinov in z vreliščem v območju med približno 90 °C in 100 °C (194 °F in 212 °F).]	649-383-00-1	295-434-2	92045-53-9	P
Nafta (surova nafta), lahka, bogata s C5, sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C5, pretežno C5, in z vreliščem v območju med približno – 10 °C in 35 °C (14 °F in 95 °F).]	649-384-00-7	295-442-6	92045-60-8	P
Ogljikovodiki, C8-11, kreking nafte, toluenska frakcija; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; Kompleksna kombinacija ogljikovodikov se pridobljena z destilacijo z vodikom predhodno obdelane krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 130 °C in 205 °C (266 °F in 401 °F).]	649-385-00-2	295-444-7	92045-62-0	P
Ogljikovodiki, C4-11, kreking nafte, brez aromatov; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena iz krekirane nafte predhodno obdelane z vodikom po destilacijskem ločevanju frakcij ogljikovodikov, ki vsebujejo benzen in toluen, in frakcij z višjim vreliščem. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 205 °C (86 °F in 401 °F).]	649-386-00-8	295-445-2	92045-63-1	P
Nafta (surova nafta), lahka, toplotno obdelana, parno krekirana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo parno krekirane nafte po rekuperaciji iz procesa toplotne obdelave. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C4 in C6 ter z vreliščem v območju med približno 0 °C in 80 °C (32 °F in 176 °F).]	649-387-00-3	296-028-8	92201-97-3	P
Destilati (surova nafta), bogati s C6; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo naftne surovine. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C7, bogatih s C6, ter z vreliščem v območju med približno 60 °C in 70 °C (140 °F in 158 °F).]	649-388-00-9	296-903-4	93165-19-6	P
Bencin, piroliza, obdelan z vodikom; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Destilacijska frakcija iz hidrogenacije piroliznega bencina z vreliščem v območju med približno 20 °C in 200 °C (68 °F in 392 °F).]	649-389-00-4	302-639-3	94114-03-1	P
Destilati (surova nafta), parno krekirani, frakcija C8-12, lahki polimerizirani destilati; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo polimeriziranih frakcij med C8 in C12 iz parno krekiranih destilatov surove nafte. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C8 in C12.]	649-390-00-X	305-750-5	95009-23-7	P
Ekstrakti (surova nafta), težko naftno topilo, obdelano z glino; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo težkega topilnega ekstrakta surove nafte z belilno zemljo. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C10 ter z vreliščem v območju med približno 80 °C in 180 °C (175 °F in 356 °F).]	649-391-00-5	308-261-5	97926-43-7	P
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, termično obdelana, brez benzena; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z obdelavo in destilacijo lahke, parno krekirane surove nafte brez benzena. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C7 in C12 ter z vreliščem v območju med približno 95 °C in 200 °C (203 °F in 392 °F).]	649-392-00-0	308-713-1	98219-46-6	P
Nafta (surova nafta), lahka, parno krekirana, termično obdelana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z obdelavo in destilacijo lahke, parno krekirane surove nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C6 ter z vreliščem v območju med približno 35 °C in 80 °C (95 °F in 176 °F).]	649-393-00-6	308-714-7	98219-47-7	P
Destilati (surova nafta), C7-9, bogati s C8, razžvepljeni z vodikom, dearomatizirani; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo lahke frakcije surove nafte, razžvepljene z vodikom in dearomatizirane. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s števili ogljikovih atomov v območju od C7 in C9, pretežno C8 parafinov in cikloparafinov ter z vreliščem v območju približno od 120 °C do 130 °C (248 °F in 266 °F).]	649-394-00-1	309-862-5	101316-56-7	P
Ogljikovodiki, C6-8, hidrogenirani, dearomatizirani s sorpcijo, rafinacija toluena; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s sorpcijo toluena iz frakcije ogljikovodika iz krekiranega bencina in obdelana z vodikom v prisotnosti katalizatorja. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C6 in C8 ter z vreliščem v območju med približno 80 °C in 135 °C (176 °F in 275 °F).]	649-395-00-7	309-870-9	101316-66-9	P
Nafta (surova nafta), razžvepljena z vodikom, celotno območje krekiranja; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena s frakcionacijo krekiranega destilata, razžvepljenega z vodikom. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C11 ter z vreliščem v območju med približno 23 °C in 196 °C (73 °F in to 385 °F).]	649-396-00-2	309-879-8	101316-76-1	P
Nafta (surova nafta), lahka, sladkana; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z izpostavitvijo surove nafte procesu sladkanja za pretvorbo merkaptanov ali za odstranitev kislinskih nečistoč. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov pretežno v območju med C5 in C8 ter z vreliščem v območju med približno 20 °C in 130 °C (68 °F in 266 °F).]	649-397-00-8	309-976-5	101795-01-1	P
Ogljikovodiki, C3-6, bogati s C5, parno krekirana nafta; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo parno krekirane nafte. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov med C3 in C6, pretežno C5.]	649-398-00-3	310-012-0	102110-14-5	P
Ogljikovodiki, bogati s C5, vsebujejo diciklopentadien; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljena z destilacijo produktov parnega krekinga. Sestoji pretežno iz ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov C5 ter diciklopentadiena ter z vreliščem v območju med približno 30 °C in 170 °C (86 °F in 338 °F).]	649-399-00-9	310-013-6	102110-15-6	P
Ostanki (surova nafta), parno krekirani, lahki, aromatski; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno; [Kompleksna kombinacija ogljikovodikov, pridobljenih z destilacijo produktov parnega krekinga ali podobnih procesov po odstranitvi zelo lahkih produktov, ki se pojavljajo v ostanku, začenši z ogljikovodiki, ki imajo število ogljikov višje od C5. Sestoji pretežno iz aromatskih ogljikovodikov s številom ogljikovih atomov, večjim od C5, ter z vreliščem nad približno 40 °C (104 °F).]	649-400-00-2	310-057-6	102110-55-4	P
Ogljikovodiki, C≥5, bogati s C5-6; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno;	649-401-00-8	270-690-8	68476-50-6	P
Ogljikovodiki, bogati s C5; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno;	649-402-00-3	270-695-5	68476-55-1	P
Aromatski ogljikovodiki, C8-10; Nafta z nizkim vreliščem – neopredeljeno;	649-403-00-9	292-695-4	90989-39-2	P
▼C1

Vnos 30 – snovi, strupene za razmnoževanje: skupina 1A (preglednica 3.1)/skupina 1 (preglednica 3.2)

Snovi	Število indeks	Število ES	Število CAS	Opombe
Ogljikov monoksid	006-001-00-2	211-128-3	630-08-0
Svinčev heksafluorosilikat	009-014-00-1	247-278-1	25808-74-6
▼M14
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni	028-015-00-8	305-433-1	94551-87-8
Silicijeva kislina, svinec-nikljeva sol;	028-050-00-9	—	68130-19-8
▼C1
Svinčeve spojine, razen spojin, navedenih v tej prilogi	082-001-00-6			A ►M5 , E ◄
Svinčevi alkili	082-002-00-1			A ►M5 , E ◄
Svinčev azid	082-003-00-7	236-542-1	13424-46-9
Svinčev kromat	082-004-00-2	231-846-0	7758-97-6
Svinčev di(acetat)	082-005-00-8	206-104-4	301-04-2
Trisvinčev bis(ortofosfat)	082-006-00-3	231-205-5	7446-27-7
Svinčev acetat, bazični	082-007-00-9	215-630-3	1335-32-6
Svinčev (II) metansulfonat	082-008-00-4	401-750-5	17570-76-2
C.I. Pigment Yellow 34 (Ta snov je opredeljena v Indeksu barv s Colour Index Constitution Number, C.I. 77603.)	082-009-00-X	215-693-7	1344-37-2
C.I. Pigment Red 104 (Ta snov je opredeljena v Indeksu barv s Colour Index Constitution Number, C.I. 77605.)	082-010-00-5	235-759-9	12656-85-8
Svinčev hidrogen arzenat	082-011-00-0	232-064-2	7784-40-9
1,2-dibromo-3-kloropropan	602-021-00-6	202-479-3	96-12-8
2-bromopropan	602-085-00-5	200-855-1	75-26-3	►M5 E ◄
Varfarin; 4-hidroksi-3-(3-okso-1-fenilbutil) kumarin	607-056-00-0	201-377-6	81-81-2
Svinčev 2,4,6-trinitroresorcinoksid, svinčev stifnat	609-019-00-4	239-290-0	15245-44-0

Vnos 30 – snovi, strupene za razmnoževanje: skupina 1B (preglednica 3.1)/skupina 2 (preglednica 3.2)

Snovi	Število indeks	Število ES	Število CAS	Opombe
▼M14
Dibutilkositrov hidrogenborat	005-006-00-7	401-040-5	75113-37-0
Borova kislina; [1]	005-007-00-2	233-139-2 [1]	10043-35-3 [1]
Borova kislina – surova, naravna, ki ne vsebuje več kot 85 odstotkov H3BO3, računano na suho težo [2]	005-007-00-2	234-343-4 [2]	11113-50-1 [2]
Diborov trioksid; Borov oksid	005-008-00-8	215-125-8	1303-86-2
Dinatrijev tetraborat, brezvodni;	005-011-00-4
Borova kislina, dinatrijeva sol; [1]		215-540-4 [1]	1330-43-4 [1]
Tetrabor-dinatrijev heptaoksid, hidrat; [2]		235-541-3 [2]	12267-73-1 [2]
Ortoborova kislina, natrijeva sol; [3]		237-560-2 [3]	13840-56-7 [3]
Dinatrijev tetraborat dekahidrat; Boraks dekahidrat	005-011-01-1	215-540-4	1303-96-4
Dinatrijev tetraborat pentahidrat; Boraks pentahidrat	005-011-02-9	215-540-4	12179-04-3
Natrijev perborat; [1]	005-017-00-7	239-172-9 [1]	15120-21-5 [1]
Natrijev peroksometaborat; [2]		231-556-4 [2]	7632-04-4 [2]
Natrijev peroksoborat; [vsebuje < 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm]
Natrijev perborat; [1]	005-017-01-4	239-172-9 [1]	15120-21-5 [1]
Natrijev peroksometaborat; [2]		231-556-4 [2]	7632-04-4 [2]
Natrijev peroksoborat; [vsebuje ≥ 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm]
Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; [1]	005-018-00-2	239-172-9 [1]	13517-20-9 [1]
Perborova kislina, natrijeva sol, tetrahidrat; [2]		234-390-0 [2]	37244-98-7 [2]
Perborova kislina (HBO(O2), natrijeva sol, tetrahidrat; [3]		231-556-4 [3]	10486-00-7 [3]
Natrijev peroksoborat heksahidrat; [vsebuje < 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm]
Perborova kislina (H3BO2(O2), mononatrijeva sol, trihidrat; [1]	005-018-01-X	239-172-9 [1]	13517-20-9 [1]
Perborova kislina, natrijeva sol, tetrahidrat; [2]		234-390-0 [2]	37244-98-7 [2]
Perborova kislina (HBO(O2)), natrijeva sol, tetrahidrat; [3]		231-556-4 [3]	10486-00-7 [3]
Natrijev peroksoborat heksahidrat; [vsebuje ≥ 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm]
Perborova kislina, natrijeva sol; [1]	005-019-00-8	234-390-0 [1]	11138-47-9 [1]
Perborova kislina, natrijeva sol, monohidrat; [2]		234-390-0 [2]	12040-72-1 [2]
Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; [3]		231-556-4 [3]	10332-33-9 [3]
Natrijev peroksoborat; [vsebuje < 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm]
Perborova kislina, natrijeva sol; [1]	005-019-01-5	234-390-0 [1]	11138-47-9 [1]
Perborova kislina, natrijeva sol, monohidrat; [2]		234-390-0 [2]	12040-72-1 [2]
Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; [3]		231-556-4 [3]	10332-33-9 [3]
Natrijev peroksoborat; [vsebuje ≥ 0,1 % (masni delež) delcev z aerodinamičnim premerom manj kot 50 μm]
▼C1
Linuron (ISO) 3-(3,4-diklorofenil)-1-metoksi-1-metilsečnina	006-021-00-1	206-356-5	330-55-2	►M5 E ◄
6-(2-kloretil)-6(2-metoksietoksi)-2,5,7,10-tetraoksa-6-silaundekan; etacelasil	014-014-00-X	253-704-7	37894-46-5
Flusilazol (ISO); bis(4-fluorofenil)metil(1H-1,2,4-triazol-1-ilmetil)silan	014-017-00-6	—	85509-19-9	►M5 E ◄
Zmes: 4-[[bis-(4-fluorofenil) metilsilil]metil]-4H-1,2,4-triazola in 1-[[bis-(4-fluorofenil)metilsilil]metil]-1H-1,2,4-triazola	014-019-00-7	403-250-2	—	►M5 E ◄
▼M14
(4-etoksifenil)(3-(4-fluoro-3-fenoksifenil)propil)dimetilsilan	014-036-00-X	405-020-7	105024-66-6
Tris(2-kloroetil)fosfat	015-102-00-0	204-118-5	115-96-8
Glufosinat amonij (ISO); Amonijev 2-amino-4-(hidroksimetilfosfinil)butirat	015-155-00-X	278-636-5	77182-82-2
▼M26
Triksilil fosfat	015-201-00-9	246-677-8	25155-23-1
▼C1
Kalijev dikromat	024-002-00-6	231-906-6	7778-50-9	►M5 E ◄
Amonijev dikromat	024-003-00-1	232-143-1	7789-09-5	►M5 E ◄
▼M14
Natrijev dikromat	024-004-00-7	234-190-3	10588-01-9
▼M14 —————
▼C1
Natrijev kromat	024-018-00-3	231-889-5	7775-11-3	►M5 E ◄
▼M14
Kobaltov diklorid	027-004-00-5	231-589-4	7646-79-9
Kobaltov sulfat	027-005-00-0	233-334-2	10124-43-3
Kobaltov acetat	027-006-00-6	200-755-8	71-48-7
Kobaltov nitrat	027-009-00-2	233-402-1	10141-05-6
Kobaltov karbonat	027-010-00-8	208-169-4	513-79-1
▼C1
Nikljev tetrakarbonil	028-001-00-1	236-669-2	13463-39-3
▼M14
Nikljev dihidroksid; [1]	028-008-00-X	235-008-5 [1]	12054-48-7 [1]
Nikljev hidroksid; [2]	028-008-00-X	234-348-1 [2]	11113-74-9 [2]
Nikljev sulfat	028-009-00-5	232-104-9	7786-81-4
Nikljev karbonat;	028-010-00-0
Bazični nikljev karbonat;
Ogljikova kislina, nikljeva (2+) sol; [1]		222-068-2 [1]	3333-67-3 [1]
Ogljikova kislina, nikljeva sol; [2]		240-408-8 [2]	16337-84-1 [2]
[μ-[karbonato(2-)-O:O’]]dihidroksitrinikelj; [3]		265-748-4 [3]	65405-96-1 [3]
[karbonato(2-)] tetrahidroksitrinikelj; [4]		235-715-9 [4]	12607-70-4 [4]
Nikljev diklorid	028-011-00-6	231-743-0	7718-54-9
Nikljev dinitrat; [1]	028-012-00-1	236-068-5 [1]	13138-45-9 [1]
Dušikova kislina, nikljeva sol; [2]	028-012-00-1	238-076-4 [2]	14216-75-2 [2]
Mulji in gošče iz elektrolizne rafinacije bakra, razbakreni, nikljev sulfat.	028-014-00-2	295-859-3	92129-57-2
Nikljev diperklorat; Perklorova kislina, nikljeva(II) sol	028-016-00-3	237-124-1	13637-71-3
Nikelj-dikalijev bis(sulfat); [1]	028-017-00-9	237-563-9 [1]	13842-46-1 [1]
Diamonij-nikljev bis(sulfat); [2]	028-017-00-9	239-793-2 [2]	15699-18-0 [2]
Nikljev bis(sulfamidat); Nikljev sulfamat	028-018-00-4	237-396-1	13770-89-3
Nikljev bis(tetrafluoroborat)	028-019-00-X	238-753-4	14708-14-6
Nikljev diformat; [1]	028-021-00-0	222-101-0 [1]	3349-06-2 [1]
Mravljična kislina, nikljeva sol; [2]		239-946-6 [2]	15843-02-4 [2]
Mravljična kislina, baker-nikljeva sol; [3]		268-755-0 [3]	68134-59-8 [3]
Nikljev di(acetat); [1]	028-022-00-6	206-761-7 [1]	373-02-4 [1]
Nikljev di(acetat); [2]	028-022-00-6	239-086-1 [2]	14998-37-9 [2]
Nikljev dibenzoat	028-024-00-7	209-046-8	553-71-9
Nikljev bis(4-cikloheksilbutirat)	028-025-00-2	223-463-2	3906-55-6
Nikljev(II) stearat; Nikljev(II) stearat; oktadekanoat	028-026-00-8	218-744-1	2223-95-2
Nikljev dilaktat	028-027-00-3	—	16039-61-5
Nikljev(II) oktanoat	028-028-00-9	225-656-7	4995-91-9
Nikljev difluorid; [1]	028-029-00-4	233-071-3 [1]	10028-18-9 [1]
Nikljev dibromid; [2]		236-665-0 [2]	13462-88-9 [2]
Nikljev dijodid; [3]		236-666-6 [3]	13462-90-3 [3]
Nikelj-kalijev fluorid; [4]		- [4]	11132-10-8 [4]
Nikljev heksafluorosilikat	028-030-00-X	247-430-7	26043-11-8
Nikljev selenat	028-031-00-5	239-125-2	15060-62-5
Nikljev ditiocianat	028-046-00-7	237-205-1	13689-92-4
Nikljev dikromat	028-047-00-2	239-646-5	15586-38-6
Nikljev diklorat; [1]	028-053-00-5	267-897-0 [1]	67952-43-6 [1]
Nikljev dibromat; [2]		238-596-1 [2]	14550-87-9 [2]
Etil hidrogen sulfat, nikljeva(II) sol; [3]		275-897-7 [3]	71720-48-4 [3]
Nikljev(II) trifluoroacetat; [1]	028-054-00-0	240-235-8 [1]	16083-14-0 [1]
Nikljev(II) propionat; [2]		222-102-6 [2]	3349-08-4 [2]
Nikljev bis(benzensulfonat); [3]		254-642-3 [3]	39819-65-3 [3]
Nikljev(II) hidrogen citrat; [4]		242-533-3 [4]	18721-51-2 [4]
Citronska kislina, amonij-nikljeva sol; [5]		242-161-1 [5]	18283-82-4 [5]
Citronska kislina, nikljeva sol; [6]		245-119-0 [6]	22605-92-1 [6]
Nikljev bis(2-etilheksanoat); [7]		224-699-9 [7]	4454-16-4 [7]
2-etilheksanojska kislina, nikljeva sol; [8]		231-480-1 [8]	7580-31-6 [8]
Dimetilheksanojska kislina, nikljeva sol; [9]		301-323-2 [9]	93983-68-7 [9]
Nikljev(II) izooktanoat; [10]		249-555-2 [10]	29317-63-3 [10]
Nikljev izooktanoat; [11]		248-585-3 [11]	27637-46-3 [11]
Nikljev bis(izononanoat); [12]		284-349-6 [12]	84852-37-9 [12]
Nikljev(II) neononanoat; [13]		300-094-6 [13]	93920-10-6 [13]
Nikljev(II) izodekanoat; [14]		287-468-1 [14]	85508-43-6 [14]
Nikljev(II) neodekanoat; [15]		287-469-7 [15]	85508-44-7 [15]
Neodekanojska kislina, nikljeva sol; [16]		257-447-1 [16]	51818-56-5 [16]
Nikljev(II) neoundekanoat; [17]		300-093-0 [17]	93920-09-3 [17]
Bis(d-glukonato-O1,O2)nikelj; [18]		276-205-6 [18]	71957-07-8 [18]
Nikljev 3,5-bis(terc-butil)-4-hidroksibenzoat (1:2); [19]		258-051-1 [19]	52625-25-9 [19]
Nikljev(II) palmitat; [20]		237-138-8 [20]	13654-40-5 [20]
(2-etilheksanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [21]		287-470-2 [21]	85508-45-8 [21]
(izononanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [22]		287-471-8 [22]	85508-46-9 [22]
(izooktanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [23]		284-347-5 [23]	84852-35-7 [23]
(2-etilheksanoato-O)(izodekanoato-O)nikelj; [24]		284-351-7 [24]	84852-39-1 [24]
(2-etilheksanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [25]		285-698-7 [25]	85135-77-9 [25]
(izodekanoato-O)(izooktanoato-O)nikelj; [26]		285-909-2 [26]	85166-19-4 [26]
(izodekanoato-O)(izononanoato-O)nikelj; [27]		284-348-0 [27]	84852-36-8 [27]
(izononanoato-O)(neodekanoato-O)nikelj; [28]		287-592-6 [28]	85551-28-6 [28]
Maščobne kisline, C6-19-razvejene, nikljeve soli; [29]		294-302-1 [29]	91697-41-5 [29]
Maščobne kisline, C8-18 in C18-nenasičene, nikljeve soli. [30]		283-972-0 [30]	84776-45-4 [30]
2,7-naftalendisulfonska kislina, nikljeva(II) sol; [31]		- [31]	72319-19-8 [31]
▼M45
Galijev arzenid	031-001-00-4	215-114-8	1303-00-0
▼C1
Kadmijev fluorid	048-006-00-2	232-222-0	7790-79-6	►M5 E ◄
Kadmijev klorid	048-008-00-3	233-296-7	10108-64-2	►M5 E ◄
Kadmijev sulfat	048-009-00-9	233-331-6	10124-36-4	►M5 E ◄
▼M45
Tributilkositrove spojine, razen tistih, ki so navedene drugje v tej prilogi	050-008-00-3	—	—
▼M14
Dibutilkositrov diklorid; (DBTC)	050-022-00-X	211-670-0	683-18-1
▼M26
2-etilheksil-10-etil-4,4-dioktil-7-okso-8-oksa-3,5-ditia-4-stanatetradekanoat	050-027-00-7	239-622-4	15571-58-1
▼M14
Živo srebro	080-001-00-0	231-106-7	7439-97-6
▼C1
Benzo[a]piren; benzo[d,e,f]krizen	601-032-00-3	200-028-5	50-32-8
1-bromopropan Propil bromid n-propil bromid	602-019-00-5	203-445-0	106-94-5
1,2,3-trikloropropan	602-062-00-X	202-486-1	96-18-4	D
Difenileter; oktabromo derivat	602-094-00-4	251-087-9	32536-52-0
2-metoksietanol; etilenglikolmonometileter; metilglikol	603-011-00-4	203-713-7	109-86-4
2-metoksietanol; etilenglikolmonoetileter; etilglikol	603-012-00-X	203-804-1	110-80-5
1,2-dimetoksietan Etilen glikol dimetil eter EGDME	603-031-00-3	203-794-9	110-71-4
▼M45
Tetrahidro-2-furil-metanol; tetrahidrofurfuril alkohol	603-061-00-7	202-625-6	97-99-4
▼C1
2,3-epoksi-1-propanol; glicidol	603-063-00-8	209-128-3	556-52-5	►M5 E ◄
2-metoksipropanol	603-106-00-0	216-455-5	1589-47-5
Bis(2-metoksietil) eter	603-139-00-0	203-924-4	111-96-6
R-2,3-epoksi-1-propanol	603-143-002	404-660-4	57044-25-4	►M5 E ◄
1,2-bis(2-metoksietoksi)etan TEGDME Trietillen glikol dimetil eter Triglim	603-176-00-2	203-977-3	112-49-2
▼M14
2-(2-aminoetilamino)etanol (AEEA)	603-194-00-0	203-867-5	111-41-1
1,2-dietoksietan	603-208-00-5	211-076-1	629-14-1
▼C1
4,4'-izobutiletilidendifenol; 2,2-bis(4'-hidroksifenil)-4-metilpentan	604-024-00-8	401-720-1	6807-17-6
▼M14
(E)-3-[1-[4-[2-(dimetilamino)etoksi]fenil]-2-fenilbut-1-enil]fenol	604-073-00-5	428-010-4	82413-20-5
N-metil-2-pirolidon; 1-metil-2-pirolidon;	606-021-00-7	212-828-1	872-50-4
▼C1
Tetrahidrotiopiran-3-karboksaldehid	606-062-00-0	407-330-8	61571-06-0
▼M14
2-butiril-3-hidroksi-5-tiocikloheksan-3-il-cikloheks-2-en-1-on	606-100-00-6	425-150-8	94723-86-1
Ciklični 3-(1,2-etandiilacetal)-estra-5(10),9(11)-dien-3,17-dion	606-131-00-5	427-230-8	5571-36-8
▼C1
2-metoksietilacetat; etilenglikolmonometileteracetat; metilglikolacetat	607-036-00-1	203-772-9	110-49-6
2-etoksietilacetat; etilenglikolmonoetileteracetat; etilglikolacetat	607-037-00-7	203-839-2	111-15-9
2-etilheksil 3,5-bis(1,1-dimetiletil)-4-hidroksifenilmetiltioacetat	607-203-00-9	279-452-8	80387-97-9
Bis(2-metoksietil) ftalat	607-228-00-5	204-212-6	117-82-8
2-metoksipropil acetat	607-251-00-0	274-724-2	70657-70-4
Fluazip-butil (ISO); butil (RS)-2-[4-(5-trifluorometil-2-piridiloksi)fenoksi]propionat	607-304-00-8	274-125-6	69806-50-4
Vinklozolin (ISO); N-3,5-diklorofenil-5-metil-5-vinil-1,3-oksazolidin-2,4-dion	607-307-00-4	256-599-6	50471-44-8
Metoksiocetna kislina	607-312-00-1	210-894-6	625-45-6	►M5 E ◄
Bis(2-etilheksil) ftalat; di-(2-etilheksil) ftalat; DEHP	607-317-00-9	204-211-0	117-81-7
Dibutil ftalat; DBP	607-318-00-4	201-557-4	84-74-2
(+/-)-tetrahidrofurfuril (R)-2-[4-(6-klorokinoksalin-2-iloksi)feniloksi]propionat	607-373-00-4	414-200-4	119738-06-6	►M5 E ◄
▼M21
1,2-benzendikarboksilna kislina, dipentilester, razvejani in linearni [1]	607-426-00-1	284-032-2 [1]	84777-06-0 [1]
n-pentil-izopentilftalat [2]		[2]	[2]
di-n-pentil ftalat [3]		205-017-9 [3]	131-18-0 [3]
diizopentil ftalat [4]		210-088-4 [4]	605-50-5 [4]
▼C1
Benzil butil ftalat BBF	607-430-00-3	201-622-7	85-68-7
1,2-benzendikarboksilna kislina di-C7-11-razvejani in linearni alkilestri	607-480-00-6	271-084-6	68515-42-4
▼M14
1,2-benzendikarboksilna kislina; Razvejani di-C6-8-alkilestri, bogati s C7	607-483-00-2	276-158-1	71888-89-6
▼C1
Zmes: dinatrijev 4-(3-etoksikarbonil-4-(5-(3-etoksikarbonil-5-hidroksi-1-(4-sulfonatofenil)pirazol-4-il)penta-2,4-dieniliden)-4,5-dihidro-5-oksopirazol-1-il)benzensulfonat; trinatrijev 4-(3-etoksikarbonil-4-(5-(3-etoksikarbonil-5-oksido-1-(4-sulfonatofenil)pirazol-4-il)penta-2,4-dieniliden)-4,5-dihidro-5-oksopirazol-1-il)benzensulfonat	607-487-00-4	402-660-9	—
▼M14
Diisobutil ftalat;	607-623-00-2	201-553-2	84-69-5
Perfluorooktan sulfonska kislina;	607-624-00-8
▼M26
4-terc-Butilbenzojska kislina	607-698-00-1	202-696-3	98-73-7
▼M14
Heptadekafluorooktan-1-sulfonska kislina; [1]		217-179-8 [1]	1763-23-1 [1]
Kalijev perfluorooktansulfonat;
Kalijev heptadekafluorooktan-1-sulfonat; [2]		220-527-1 [2]	2795-39-3 [2]
Dietanolamin perfluorooktan sulfonat; [3]		274-460-8 [3]	70225-14-8 [3]
Amonijev perfluorooktan sulfonat;
Amonijev heptadekafluorooktansulfonat; [4]		249-415-0 [4]	29081-56-9 [4]
Litijev perfluorooktan sulfonat;
Litijev heptadekafluorooktansulfonat; [5]		249-644-6 [5]	29457-72-5 [5]
▼M26
Diheksil ftalat	607-702-00-1	201-559-5	84-75-3
Amonijev pentadekafluorooktanoat	607-703-00-7	223-320-4	3825-26-1
Perfluorooktanojska kislina	607-704-00-2	206-397-9	335-67-1
▼M45
1,2-benzendikarboksilna kislina, diheksil ester, razvejan in nerazvejan	607-710-00-5	271-093-5	68515-50-4
▼M26
Nitrobenzen	609-003-00-7	202-716-0	98-95-3
▼M14
Dinocap (ISO); (RS)-2,6-dinitro-4-oktilfenil krotonati in (RS)-2,4-dinitro-6-oktilfenil krotonati, pri čemer je „oktil“ reakcijska zmes 1-metilheptilne, 1-etilheksilne in 1-propilpentilne skupine	609-023-00-6	254-408-0	39300-45-3
▼C1
Binapakril (ISO); 2-sek-butil-4,6-dinitrofenil-3-metilkrotonat	609-024-00-1	207-612-9	485-31-4
Dinoseb; 6-sek-butil-2,4-dinitrofenol	609-025-00-7	201-861-7	88-85-7
Dinoseb soli in estri, razen spojin, navedenih v tej prilogi	609-026-00-2
Dinoterb; 2-terc-butil-4,6-dinitrofenol	609-030-00-4	215-813-8	1420-07-1
Dinoterb soli in estri	609-031-00-X
Nitrofen (ISO); 2,4-diklorofenil-4-nitrofenileter	609-040-00-9	217-406-0	1836-75-5
Metil-ONN-azoksimetilacetat; metilazoksimetilacetat	611-004-00-2	209-765-7	592-62-1
2-[2-hidroksi-3-(2-klorofenil)karbamoil-1-naftilazo]-7-[2-hidroksi-3-(3-metilfenil)karbamoil-1-naftilazo]fluoren-9-on	611-131-00-3	420-580-2	—
Azafenidin	611-140-00-2	—	68049-83-2
▼M14
Kloro-N,N-dimetilformiminijev klorid	612-250-00-3	425-970-6	3724-43-4
7-metoksi-6-(3-morfolin-4-il-propoksi)-3H-kinazolin-4-on; [vsebuje ≥ 0,5 % formamida (št. ES: 200-842-0)]	612-253-01-7	429-400-7	199327-61-2
▼C1
Tridemorf (ISO); 2,6-dimetil-4-tridekanilmorfolin	613-020-00-5	246-347-3	24602-86-6
Etilentiosečnina; imidazolidin-2-tion; 2-imidazolin-2-tiol	613-039-00-9	202-506-9	96-45-7
Karbendazim (ISO) metil benzimidazol-2-ilkarbamat	613-048-00-8	234-232-0	10605-21-7
Benomil (ISO) metil 1-(butilkarbamoil)benzimidazol-2-ilkarbamat	613-049-00-3	241-775-7	17804-35-2
Cikloheksimid	613-140-00-8	200-636-0	66-81-9
▼M45
Flumioksazin (ISO); 2-[7-fluoro-3-okso-4-(prop-2-in-1-il)-3,4-dihidro-2H-1,4-benzoksazin-6-il]-4,5,6,7-tetrahidro-1H-izoindol-1,3(2H)-dion	613-166-00-X	—	103361-09-7
▼C1
(2RS,3RS)-3-(2-klorofenil)-2-(4-fluorofenil)-[(1H-1,2,4-triazol-1-il)metil]oksiran	613-175-00-9	406-850-2	106325-08-0
▼M26
Epoksikonazol (ISO); (2RS,3SR)-3-(2-klorofenil)-2-(4-fluorofenil)-[(1H-1,2,4-triazol-1-il)metil]oksiran	613-175-00-9	406-850-2	133855-98-8
▼C1
3-etil-2-metil-2-(3-metilbutil)-1,3-oksazolidin	613-191-00-6	421-150-7	143860-04-2
Zmes: 1,3,5-tris(3-aminometilfenil)-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6)-trion; zmes oligomerov 3,5-bis(3-aminometilfenil)-1-poli[3,5-bis(3-aminometilfenil)-2,4,6-triokso-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-1-il]-1,3,5-(1H,3H,5H)-triazin-2,4,6-triona	613-199-00-X	421-550-1	—
▼M14
Ketokonazol; 1-[4-[4-[[(2SR,4RS)-2-(2,4-diklorofenil)-2-(imidazol-1-ilmetil)-1,3-dioksolan-4-il]metoksi]fenil]piperazin-1-il]etanon	613-283-00-6	265-667-4	65277-42-1
Kalijev 1-metil-3-morfolinokarbonil-4-[3-(1-metil-3-morfolinokarbonil-5-okso-2-pirazolin-4-iliden)-1-propenil]pirazol-5-olat; [vsebuje ≥ 0,5 % N,N-dimetilformamida (št. ES 200-679-5)]	613-286-01-X	418-260-2	183196-57-8
▼M45
Imidazol	613-319-00-0	206-019-2	288-32-4
▼C1
N,N-dimetilformamid; dimetilformamid	616-001-00-X	200-679-5	68-12-2
N,N-dimetilacetamid	616-011-00-4	204-826-4	127-19-5	►M5 E ◄
Formamid	616-052-00-8	200-842-0	75-12-7
N-metilacetamid	616-053-00-3	201-182-6	79-16-3
N-metilformamid	616-056-00-X	204-624-6	123-39-7	►M5 E ◄
▼M14
N-[6,9-dihidro-9-[[2-hidroksi-1-(hidroksimetil)etoksi]metil]-6-okso-1H-purin-2-il]acetamid	616-148-00-X	424-550-1	84245-12-5
N,N-(dimetilamino)tioacetamid hidroklorid	616-180-00-4	435-470-1	27366-72-9
▼M26
N-etil 2-pirolidon; 1-etilpirolidin-2-on	616-208-00-5	220-250-6	2687-91-4
Smola, premogov katran, visoka temperatura; (Ostanek destilacije visokotemperaturnega premogovega katrana. Črna trdna snov z zmehčiščem od 30 °C do 180 °C (86 °F do 356 °F). Sestoji pretežno iz kompleksne zmesi tri- ali veččlenskih kondenziranih obročev aromatskih ogljikovodikov.)	648-055-00-5	266-028-2	65996-93-2
▼C1

	Število CAS	Število indeks	Število ES	Snovi
1	92-67-1	612-072-00-6	202-177-1	bifenil-4-ilamin 4-aminobifenil ksenilamin
2	92-87-5	612-042-00-2	202-199-1	benzidin
3	95-69-2		202-441-6	4-kloro-o-toluidin
4	91-59-8	612-022-00-3	202-080-4	2-naftilamin
5	97-56-3	611-006-00-3	202-591-2	o-aminoazotoluen 4-amino-2',3-dimetilazobenzen 4-o-tolilazo-o-toluidin
6	99-55-8		202-765-8	5-nitro-o-toluidin
7	106-47-8	612-137-00-9	203-401-0	4-kloranilin
8	615-05-4		210-406-1	4-metoksi-m-fenilendiamin
9	101-77-9	612-051-00-1	202-974-4	4,4'-metilendianilin 4,4'-diaminodifenilmetan
10	91-94-1	612-068-00-4	202-109-0	3,3'-diklorobenzidin 3,3'-diklorobifenil-4,4'-ilendiamin
11	119-90-4	612-036-00-X	204-355-4	3,3'-dimetoksibenzidin o-dianisidin
12	119-93-7	612-041-00-7	204-358-0	3,3'-dimetilbenzidin 4,4'-bi-o-toluidin
13	838-88-0	612-085-00-7	212-658-8	4,4'-metilendi-o-toluidin
14	120-71-8		204-419-1	6-metoksi-m-toluidin p-krezidin
15	101-14-4	612-078-00-9	202-918-9	4,4'-metilen-bis-(2-kloro-anilin) 2,2'-dikloro-4,4'-metilen-dianilin
16	101-80-4		202-977-0	4,4'-oksidianilin
17	139-65-1		205-370-9	4,4'-tiodianilin
18	95-53-4	612-091-00-X	202-429-0	o-toluidin 2-aminotoluen
19	95-80-7	612-099-00-3	202-453-1	4-metil-m-fenilendiamin
20	137-17-7		205-282-0	2,4,5-trimetilanilin
21	90-04-0	612-035-00-4	201-963-1	o-anizidin 2-metoksianilin
22	60-09-3	611-008-00-4	200-453-6	4-amino azobenzen

Število CAS

Število indeks

Število ES

Snovi

Nerazporejeno

Sestavina 1:

Št. CAS: 118685-33-9

C39H23ClCrN7O12S.2Na

Sestavina 2:

C46H30CrN10O20S2.3Na

611-070-00-2

405-665-4

Zmes: dinatrijevega(6-(4-anizidino)-3-sulfonato-2-(3,5-dinitro-2-oksidofenilazo)-1-naftolato)(1-(5-kloro-2-oksidofenilazo)-2-naftolato)kromata(1-);

trinatrijevega bis(6-(4-anizidino)-3-sulfonato-2-(3,5-dinitro-2-oksidofenilazo)-1-naftolato)kromata(1-)

Evropska organizacija za standardizacijo	Sklic in naslov usklajenega standarda	Sklic nadomeščenega standarda
CEN	EN ISO 17234-1:2010 Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 1: določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil	CEN ISO/TS 17234:2003
CEN	EN ISO 17234-2:2011 Usnje – kemični preskusi za določanje nekaterih azo barvil v barvanih usnjenih izdelkih – del 2: določanje 4-aminoazobenzena	CEN ISO/TS 17234:2003
CEN	EN 14362-1:2012 Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 1: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki so dostopni z ekstrakcijo vlaken in brez nje	EN 14362-1:2003 EN 14362-2:2003
CEN	EN 14362-3:2012 Tekstil – metode za določanje nekaterih aromatskih aminov, pridobljenih iz azo barvil – del 3: ugotavljanje uporabe nekaterih azo barvil, ki lahko sproščajo 4-aminoazobenzen

Vpisi od 28 do 30 – Odstopanja za določene snovi

Snovi

Odstopanja

(a) Natrijev perborat; perborova kislina, natrijeva sol; perborova kislina, natrijeva sol, monohidrat; natrijev peroksometaborat; perborova kislina (HBO(O2)), natrijeva sol, monohidrat; natrijev peroksoborat

Št. CAS 15120-21-5; 11138-47-9; 12040-72-1; 7632-04-4; 10332-33-9

Št. ES 239-172-9; 234-390-0; 231-556-4

(b) Perborova kislina (H3BO2(O2)), mononatrijeva sol, trihidrat; perborova kislina, natrijeva sol, tetrahidrat; perborova kislina (HBO(O2)), natrijeva sol, tetrahidrat; natrijev peroksoborat heksahidrat;

Št. CAS 13517-20-9; 37244-98-7; 10486-00-7

Št. ES 239-172-9; 234-390-0; 231-556-4

Detergenti iz Uredbe (ES) št. 648/2004 (1) Evropskega parlamenta in Sveta. Odstopanje se uporablja od 1. junija 2013.

(1) UL L 104, 8.4.2004, str. 1.

( 3 ) UL L 183, 29.6.1989, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 4 ) UL L 257, 10.10.1996, str. 26. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 166/2006 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 33, 4.2.2006, str. 1).

( 5 ) UL L 327, 22.12.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila spremenjena s Sklepom št. 2455/2001/ES (UL L 331, 15.12.2001, str. 1).

( 6 ) UL L 311, 28.11.2001, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/28/ES (UL L 136, 30.4.2004, str. 58).

( 7 ) UL L 311, 28.11.2001, str. 67. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1901/2006.

( 8 ) UL L 40, 11.2.1989, str. 27. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 9 ) UL L 184, 15.7.1988, str. 61. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 10 ) UL L 84, 27.3.1999, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 2006/253/ES (UL L 91, 29.3.2006, str. 48).

( 11 ) UL L 268, 18.10.2003, str. 29. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 8).

( 12 ) UL L 213, 21.7.1982, str. 8. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2004/116/ES (UL L 379, 24.12.2004, str. 81).

( 15 ) Direktiva Sveta 91/414/EGS z dne 15. julija 1991 o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 230, 19.8.1991, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/136/ES (UL L 349, 12.12.2006, str. 42).

( 16 ) Uredba Komisije (EGS) št. 3600/92 z dne 11. decembra 1992 o podrobnih pravilih za izvajanje prve faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS o dajanju fitofarmacevtskih sredstev v promet (UL L 366, 15.12.1992, str. 10). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 2266/2000 (UL L 259, 13.10.2000, str. 27).

( 17 ) Uredba Komisije (ES) št. 703/2001 z dne 6. aprila 2001 o določitvi aktivnih snovi v fitofarmacevtskih sredstvih, ki bodo ocenjeni v drugi fazi delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS, in o reviziji seznama imenovanih držav članic poročevalk za te snovi (UL L 98, 7.4.2001, str. 6).

( 18 ) Uredba Komisije (ES) št. 1490/2002 z dne 14. avgusta 2002 o nadaljnjih podrobnih pravilih za izvajanje tretje faze delovnega programa iz člena 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 224, 21.8.2002, str. 23). Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1744/2004 (UL L 311, 8.10.2004, str. 23).

( 19 ) Odločba Komisije 2003/565/ES z dne 25. julija 2003 o podaljšanju roka, predvidenega v členu 8(2) Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 192, 31.7.2003, str. 40).

( 20 ) UL L 123, 24.4.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2006/140/ES (UL L 414, 30.12.2006, str. 78).

( 21 ) UL L 307, 24.11.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1849/2006 (UL L 355, 15.12.2006, str. 63).

( 22 ) UL L 350, 28.12.1998, str. 58. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 23 ) UL L 189, 20.7.1990, str. 17. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 24 ) UL L 169, 12.7.1993, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 25 ) UL L 331, 7.12.1998, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003.

( 26 ) UL L 158, 30.4.2004, str. 7. Popravek objavljen v UL L 229, 29.6.2004, str. 5. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1195/2006 (UL L 217, 8.8.2006, str. 1).

( 27 ) UL L 248, 16.9.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 1995/2006 (UL L 390, 30.12.2006, str. 1).

( 30 ) UL 17, 6.10.1958, str. 385/58. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 920/2005 (UL L 156, 18.6.2005, str. 3).

( 31 ) UL L 63, 6.3.2003, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 777/2006 (UL L 136, 24.5.2006, str. 9).

( 32 ) Na splošno velja, da kolikor izčrpnejši so podatki in kolikor daljši je test, toliko manjša je stopnja negotovosti in velikost dejavnika ocenjevanja. Dejavnik ocenjevanja 1 000 se uporablja tipično za najmanjšo od treh kratkotrajnih vrednosti L(E)C50, pridobljenih iz vrst, ki predstavljajo različne trofične ravni, in dejavnik 10 za najnižjo od treh dolgoročnih vrednosti NOEC, pridobljenih iz vrst, ki predstavljajo različne trofične ravni.

( 33 ) MARPOL – Konsolidirana izdaja 2006, London, IMO 2007, ISBN 978-92-801-4216-7.

( 35 ) Direktiva Sveta z dne 20. decembra 1979 o približevanju zakonodaje držav članic, ki se nanašajo na merske enote, in o razveljavitvi direktive 71/354/EGS (UL L 39, 15.2.1980, str. 40).

( 36 ) Sklep Komisije 2014/113/EU z dne 3. marca 2014 o ustanovitvi Znanstvenega odbora za omejitve poklicne izpostavljenosti kemičnim snovem in o razveljavitvi Sklepa 95/320/ES (UL L 62, 4.3.2014, str. 18).

( 37 ) Direktiva Sveta z dne 21. decembra 1989 o približevanju zakonodaj držav članic v zvezi z osebno zaščitno opremo (UL L 399, 30.12.1989, str. 18).

( 38 ) Direktiva 2008/98/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o odpadkih in razveljavitvi nekaterih direktiv (UL L 312, 22.11.2008, str. 3).

( 39 ) Združeni narodi, Gospodarska komisija za Evropo, različica je v uporabi od 1. januarja 2015, ISBN-978-92-1-139149-7.

( 40 ) Priloga 1 Dodatka B (Enotna pravila za pogodbo o mednarodnem železniškem prevozu blaga)Konvencije o mednarodnem železniškem prometu, različica z učinkom od 1. januarja 2009.

( 42 ) Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13).

( 45 ) MEPC.2/Okrožnica, Začasna kategorizacija tekočih snovi, različica 19, v veljavi s 17. decembrom 2013.

( 46 ) Uredba (ES) št. 1005/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. septembra 2009 o snoveh, ki tanjšajo ozonski plašč (UL L 286, 31.10.2009, str. 1).

( 47 ) Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 850/2004 z dne 29. aprila 2004 o obstojnih organskih onesnaževalih in spremembi Direktive 79/117/EGS (UL L 158, 30.4.2004, str. 7).

( 48 ) Uredba (EU) št. 649/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o izvozu in uvozu nevarnih kemikalij (UL L 201, 27.7.2012, str. 60).

( 49 ) Direktiva Sveta 96/82/ES z dne 9. decembra 1996 o obvladovanju nevarnosti večjih nesreč, v katere so vključene nevarne snovi (UL L 10, 14.1.1997, str. 13).

( 50 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati testiranja po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.

( 51 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.

( 52 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati teste po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.

( 53 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.

( 54 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati teste po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.

( 55 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.

( 56 ) Ta priloga velja za izdelovalce izdelkov, ki morajo izdelke registrirati v skladu s členom 7, in za druge uporabnike na nižji stopnji, ki morajo izvajati teste po tej uredbi, z ustreznimi prilagoditvami.

( 57 ) Opomba: prav tako se uporabljajo pogoji, pod katerimi se določen test ne zahteva, ki so določeni v ustreznih testnih metodah v uredbi Komisije o testnih metodah, kakor je določeno v členu 13(3), ter se v stolpcu 2 ponovno ne navajajo.

( 58 ) Za namen pododstavka 3.2(a)(ii) in brez poseganja v stolpec 2 oddelka 8.7 prilog IX in X se šteje, da DNEL, pridobljena s presejalnim testom strupenosti za razmnoževanje/razvoj, ni primerna utemeljitev za opustitev študije strupenosti za prenatalni razvoj ali dvogeneracijske študije strupenosti za razmnoževanje. Za namen pododstavka 3.2(a)(ii) in brez poseganja v stolpec 2 oddelka 8.6 prilog IX in X se šteje, da DNEL, pridobljena z 28-dnevno študijo strupenosti pri ponovljenih odmerkih, ni primerna utemeljitev za opustitev 90-dnevne študije strupenosti pri ponovljenih odmerkih.

		Uradni list
		št.	stran	datum
M1	UREDBA SVETA (ES) št. 1354/2007 z dne 15. novembra 2007	L 304	1	22.11.2007
►M2	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 987/2008 z dne 8. oktobra 2008	L 268	14	9.10.2008
►M3	UREDBA (ES) št. 1272/2008 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. decembra 2008	L 353	1	31.12.2008
►M4	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 134/2009 z dne 16. februarja 2009	L 46	3	17.2.2009
►M5	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 552/2009 z dne 22. junija 2009	L 164	7	26.6.2009
►M6	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 276/2010 z dne 31. marca 2010	L 86	7	1.4.2010
►M7	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 453/2010 z dne 20. maja 2010	L 133	1	31.5.2010
M8	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 143/2011 z dne 17. februarja 2011	L 44	2	18.2.2011
►M9	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 207/2011 z dne 2. marca 2011	L 58	27	3.3.2011
►M10	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 252/2011 z dne 15. marca 2011	L 69	3	16.3.2011
►M11	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 253/2011 z dne 15. marca 2011	L 69	7	16.3.2011
►M12	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 366/2011 z dne 14. aprila 2011	L 101	12	15.4.2011
►M13	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 494/2011 z dne 20. maja 2011	L 134	2	21.5.2011
►M14	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 109/2012 z dne 9. februarja 2012	L 37	1	10.2.2012
►M15	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 125/2012 z dne 14. februarja 2012	L 41	1	15.2.2012
►M16	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 412/2012 z dne 15. maja 2012	L 128	1	16.5.2012
►M17	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 835/2012 z dne 18. septembra 2012	L 252	1	19.9.2012
►M18	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 836/2012 z dne 18. septembra 2012	L 252	4	19.9.2012
►M19	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 847/2012 z dne 19. septembra 2012	L 253	1	20.9.2012
►M20	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 848/2012 z dne 19. septembra 2012	L 253	5	20.9.2012
►M21	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 126/2013 z dne 13. februarja 2013	L 43	24	14.2.2013
►M22	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 348/2013 z dne 17. aprila 2013	L 108	1	18.4.2013
►M23	UREDBA SVETA (EU) št. 517/2013 z dne 13. maja 2013	L 158	1	10.6.2013
►M24	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 1272/2013 z dne 6. decembra 2013	L 328	69	7.12.2013
►M25	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 301/2014 z dne 25. marca 2014	L 90	1	26.3.2014
►M26	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 317/2014 z dne 27. marca 2014	L 93	24	28.3.2014
►M27	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 474/2014 z dne 8. maja 2014	L 136	19	9.5.2014
►M28	UREDBA KOMISIJE (EU) št. 895/2014 z dne 14. avgusta 2014	L 244	6	19.8.2014
►M29	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/282 z dne 20. februarja 2015	L 50	1	21.2.2015
►M30	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/326 z dne 2. marca 2015	L 58	43	3.3.2015
►M31	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/628 z dne 22. aprila 2015	L 104	2	23.4.2015
►M32	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/830 z dne 28. maja 2015	L 132	8	29.5.2015
►M33	UREDBA KOMISIJE (EU) 2015/1494 z dne 4. septembra 2015	L 233	2	5.9.2015
►M34	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/26 z dne 13. januarja 2016	L 9	1	14.1.2016
►M35	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/217 z dne 16. februarja 2016	L 40	5	17.2.2016
►M36	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/863 z dne 31. maja 2016	L 144	27	1.6.2016
►M37	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1005 z dne 22. junija 2016	L 165	4	23.6.2016
►M38	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1017 z dne 23. junija 2016	L 166	1	24.6.2016
M39	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/1688 z dne 20. septembra 2016	L 255	14	21.9.2016
►M40	UREDBA KOMISIJE (EU) 2016/2235 z dne 12. decembra 2016	L 337	3	13.12.2016
►M41	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/227 z dne 9. februarja 2017	L 35	6	10.2.2017
►M42	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/706 z dne 19. aprila 2017	L 104	8	20.4.2017
►M43	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/999 z dne 13. junija 2017	L 150	7	14.6.2017
►M44	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1000 z dne 13. junija 2017	L 150	14	14.6.2017
►M45	UREDBA KOMISIJE (EU) 2017/1510 z dne 30. avgusta 2017	L 224	110	31.8.2017

►C1	Popravek, UL L 136, 29.5.2007, str. 3 (1907/2006)
C2	Popravek, UL L 141, 31.5.2008, str. 22 (1907/2006)
C3	Popravek, UL L 036, 5.2.2009, str. 84 (1907/2006)
►C4	Popravek, UL L 049, 24.2.2011, str. 52 (143/2011)
►C5	Popravek, UL L 136, 24.5.2011, str. 105 (494/2011)
►C6	Popravek, UL L 331, 18.11.2014, str. 41 (552/2009)

KAZALO
NASLOV I	SPLOŠNA VPRAŠANJA
Poglavje 1	Cilj, obseg in področje uporabe
Poglavje 2	Opredelitve in splošna določba
NASLOV II	REGISTRACIJA SNOVI
Poglavje 1	Splošna obveznost registriranja in zahteve glede obveščanja
Poglavje 2	Snovi, ki se štejejo za registrirane
Poglavje 3	Obvezno registriranje in zahtevane informacije za določene vrste izoliranih intermediatov
Poglavje 4	Skupne določbe za vse registracije
Poglavje 5	Prehodne določbe, ki se uporabljajo za snovi v postopnem uvajanju in prijavljene snovi
NASLOV III	SOUPORABA PODATKOV IN PREPREČEVANJE NEPOTREBNEGA TESTIRANJA
Poglavje 1	Cilji in splošna pravila
Poglavje 2	Pravila za snovi, ki niso v postopnem uvajanju, in za registracijske zavezance za snovi v postopnem uvajanju, ki se niso predhodno registrirali
Poglavje 3	Pravila za snovi v postopnem uvajanju
NASLOV IV	OBVEŠČANJE V DOBAVNI VERIGI
NASLOV V	NADALJNJI UPORABNIKI
NASLOV VI	EVALVACIJA
Poglavje 1	Evalvacija dokumentacije
Poglavje 2	Evalvacija snovi
Poglavje 3	Evalvacija intermediatov
Poglavje 4	Skupne določbe
NASLOV VII	AVTORIZACIJA
Poglavje 1	Zahteva za avtorizacijo
Poglavje 2	Dodelitev avtorizacije
Poglavje 3	Avtorizacije v dobavni verigi
NASLOV VIII	OMEJITVE ZA PROIZVODNJO, DAJANJE V PROMET IN UPORABO NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ►M3 ZMESI ◄ IN IZDELKOV
Poglavje 1	Splošna vprašanja
Poglavje 2	Postopek za omejitve
NASLOV IX	PRISTOJBINE IN TAKSE
NASLOV X	AGENCIJA
NASLOV XII	INFORMACIJE
NASLOV XIII	PRISTOJNI ORGANI
NASLOV XIV	IZVRŠEVANJE
NASLOV XV	PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
PRILOGA I	SPLOŠNE DOLOČBE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI
PRILOGA II	ZAHTEVE ZA PRIPRAVO VARNOSTNIH LISTOV
PRILOGA III	KRITERIJI ZA SNOVI, KI SO REGISTRIRANE V KOLIČINAH MED 1 IN 10 TONAMI
PRILOGA IV	IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(a) NI OBVEZNA
PRILOGA V	IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(b) NI OBVEZNA
PRILOGA VI	ZAHTEVE PO INFORMACIJAH IZ ČLENA 10
PRILOGA VII	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 TONE ALI VEČ
PRILOGA VIII	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 10 TON ALI VEČ
PRILOGA IX	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 100 TON ALI VEČ
PRILOGA X	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 000 TON ALI VEČ
PRILOGA XI	SPLOŠNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV STANDARDNEGA REŽIMA TESTIRANJA IZ PRILOG VII DO X
PRILOGA XII	SPLOŠNE DOLOČBE ZA NADALJNJE UPORABNIKE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI
PRILOGA XIII	KRITERIJI ZA IDENTIFIKACIJO OBSTOJNIH SNOVI, SNOVI, KI SE KOPIČIJO V ORGANIZMIH, IN STRUPENIH SNOVI TER ZELO OBSTOJNIH SNOVI IN SNOVI, KI SE ZELO LAHKO KOPIČIJO V ORGANIZMIH
PRILOGA XIV	SEZNAM SNOVI, KI SO PREDMET AVTORIZACIJE
PRILOGA XV	DOKUMENTACIJA
PRILOGA XVI	SOCIALNO-EKONOMSKA ANALIZA
PRILOGA XVII	OMEJITVE PROIZVODNJE, DAJANJA V PROMET IN UPORABE NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ZMESI IN IZDELKOV

PRILOGA I	SPLOŠNE DOLOČBE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI
PRILOGA II	ZAHTEVE ZA PRIPRAVO VARNOSTNIH LISTOV
PRILOGA III	KRITERIJI ZA SNOVI, KI SO REGISTRIRANE V KOLIČINAH MED 1 IN 10 TONAMI
PRILOGA IV	IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(a) NI OBVEZNA
PRILOGA V	IZJEME, ZA KATERE REGISTRACIJA V SKLADU S ČLENOM 2(7)(b) NI OBVEZNA
PRILOGA VI	ZAHTEVE PO INFORMACIJAH IZ ČLENA 10
PRILOGA VII	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 TONE ALI VEČ
PRILOGA VIII	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 10 TON ALI VEČ
PRILOGA IX	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 100 TON ALI VEČ
PRILOGA X	ZAHTEVE PO STANDARDNIH INFORMACIJAH ZA SNOVI, KI SO PROIZVEDENE ALI UVOŽENE V KOLIČINI 1 000 TON ALI VEČ
PRILOGA XI	SPLOŠNA PRAVILA ZA PRILAGODITEV STANDARDNEGA REŽIMA TESTIRANJA IZ PRILOG VII DO X
PRILOGA XII	SPLOŠNE DOLOČBE ZA NADALJNJE UPORABNIKE ZA OCENJEVANJE SNOVI IN PRIPRAVO POROČIL O KEMIJSKI VARNOSTI
PRILOGA XIII	KRITERIJI ZA IDENTIFIKACIJO OBSTOJNIH SNOVI, SNOVI, KI SE KOPIČIJO V ORGANIZMIH, IN STRUPENIH SNOVI TER ZELO OBSTOJNIH SNOVI IN SNOVI, KI SE ZELO LAHKO KOPIČIJO V ORGANIZMIH
PRILOGA XIV	SEZNAM SNOVI, KI SO PREDMET AVTORIZACIJE
PRILOGA XV	DOKUMENTACIJA
PRILOGA XVI	SOCIALNO-EKONOMSKA ANALIZA
PRILOGA XVII	OMEJITVE PROIZVODNJE, DAJANJA V PROMET IN UPORABE NEKATERIH NEVARNIH SNOVI, ZMESI IN IZDELKOV

ODDELEK 1:	Identifikacija snovi/zmesi in družbe/podjetja
1.1	Identifikator izdelka
1.2	Pomembne identificirane uporabe snovi ali zmesi in odsvetovane uporabe
1.3	Podrobnosti o dobavitelju varnostnega lista
1.4	Telefonska številka za nujne primere
ODDELEK 2:	Določitev nevarnosti
2.1	Razvrstitev snovi ali zmesi
2.2	Elementi etikete
2.3	Druge nevarnosti
ODDELEK 3:	Sestava/podatki o sestavinah
3.1	Snovi
3.2	Zmesi
ODDELEK 4:	Ukrepi za prvo pomoč
4.1	Opis ukrepov za prvo pomoč
4.2	Najpomembnejši simptomi in učinki, akutni in zapozneli
4.3	Navedba kakršne koli takojšnje medicinske oskrbe in posebnega zdravljenja
ODDELEK 5:	Protipožarni ukrepi
5.1	Sredstva za gašenje
5.2	Posebne nevarnosti v zvezi s snovjo ali zmesjo
5.3	Nasvet za gasilce
ODDELEK 6:	Ukrepi ob nenamernih izpustih
6.1	Osebni varnostni ukrepi, zaščitna oprema in postopki v sili
6.2	Okoljevarstveni ukrepi
6.3	Metode in materiali za zadrževanje in čiščenje
6.4	Sklicevanje na druge oddelke
ODDELEK 7:	Ravnanje in skladiščenje
7.1	Varnostni ukrepi za varno ravnanje
7.2	Pogoji za varno skladiščenje, vključno z nezdružljivostjo
7.3	Posebne končne uporabe
ODDELEK 8:	Nadzor izpostavljenosti/osebna zaščita
8.1	Parametri nadzora
8.2	Nadzor izpostavljenosti
ODDELEK 9:	Fizikalne in kemijske lastnosti
9.1	Podatki o osnovnih fizikalnih in kemijskih lastnostih
9.2	Drugi podatki
ODDELEK 10:	Obstojnost in reaktivnost
10.1	Reaktivnost
10.2	Kemijska stabilnost
10.3	Možnost poteka nevarnih reakcij
10.4	Pogoji, ki se jim je treba izogniti
10.5	Nezdružljivi materiali
10.6	Nevarni produkti razgradnje
ODDELEK 11:	Toksikološki podatki
11.1	Podatki o toksikoloških učinkih
ODDELEK 12:	Ekološki podatki
12.1	Strupenost
12.2	Obstojnost in razgradljivost
12.3	Zmožnost kopičenja v organizmih
12.4	Mobilnost v tleh
12.5	Rezultati ocene PBT in vPvB
12.6	Drugi škodljivi učinki
ODDELEK 13:	Odstranjevanje
13.1	Metode ravnanja z odpadki
ODDELEK 14:	Podatki o prevozu
14.1	Številka ZN
14.2	Pravilno odpremno ime ZN
14.3	Razredi nevarnosti prevoza
14.4	Skupina embalaže
14.5	Nevarnosti za okolje
14.6	Posebni previdnostni ukrepi za uporabnika
14.7	Prevoz v razsutem stanju v skladu s Prilogo II k MARPOL in Kodeksom IBC
ODDELEK 15:	Zakonsko predpisani podatki
15.1	Predpisi/zakonodaja o zdravju, varnosti in okolju, specifični za snov ali zmes
15.2	Ocena kemijske varnosti
ODDELEK 16:	Drugi podatki