To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

Evropsko združenje za teritorialno sodelovanje (v nadaljnjem besedilu: EZTS) se lahko ustanovi na ozemlju Unije pod pogoji in v skladu z določbami iz te uredbe.

Cilj EZTS je olajšati in spodbujati zlasti teritorialno sodelovanje, vključno s čezmejnimi, transnacionalnimi in medregionalnimi oblikami sodelovanja, med člani, kot so določeni v členu 3(1), z namenom krepitve ekonomske, socialne in teritorialne kohezije.

EZTS ima pravno osebnost.

EZTS ima v vsaki državi članici kar najširšo pravno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja te države članice. Zlasti lahko pridobiva premičnine in nepremičnine ter z njimi razpolaga, zaposluje osebje ter je lahko stranka v pravnih postopkih.

Registrirani sedež EZTS je v državi članici, po katere pravu je ustanovljen vsaj en član EZTS.

Ukrepe organov EZTS urejajo:

(a)

ta uredba;

(b)

konvencija iz člena 8, kadar je to v tej uredbi izrecno dovoljeno; ter

(c)

na področjih, ki s to uredbo niso urejena oziroma so urejena le delno, nacionalno pravo države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Kadar je treba v skladu s pravom Unije ali mednarodnim zasebnim pravom določiti pravo, ki se uporablja, se EZTS obravnava kot pravna oseba države članice, v kateri ima registrirani sedež.

1a.

Dejavnosti EZTS v zvezi z opravljanjem nalog iz člena 7(2) in (3) v Uniji urejata pravo Unije in nacionalno pravo, kot je določeno v konvenciji iz člena 8.

Dejavnosti, ki so sofinancirane iz proračuna Unije, so v skladu z zahtevami, določenimi v veljavnem pravu Unije in nacionalnem pravu, ki zadeva uporabo navedenega prava Unije.

Če država članica obsega več ozemeljskih enot, ki imajo svoja lastna pravila glede prava, ki se uporabi, sklicevanje na uporabno zakonodajo iz odstavka 1(c) vključuje zakonodajo teh enot in upošteva ustavno strukturo zadevne države članice.

Člani EZTS lahko postanejo:

(a)

države članice ali organi na nacionalni ravni;

(b)

regionalni organi;

(c)

lokalni organi;

(d)

javna podjetja v smislu točke (b) člena 2(1) Direktive 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ali osebe javnega prava v smislu drugega pododstavka člena 1(9) Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );

(e)

podjetja, pooblaščena za opravljanje storitev splošnega gospodarskega pomena v skladu z veljavnim pravom Unije ali nacionalnim pravom;

▼C1

(f)

nacionalni, regionalni ali lokalni organi, ali osebe ali podjetja, enakovredne tistim iz točk (d) in (e), iz tretjih držav, pod pogoji iz člena 3a.

▼B

Zveze, v katere so vključena telesa, ki pripadajo eni ali več teh kategorij, so prav tako lahko članice.

EZTS sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemelj najmanj dveh držav članic, razen v primeru iz člena 3a(2) in (5).

V skladu s členom 4(3a) lahko EZTS sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemelj najmanj dveh držav članic in ene ali več tretjih držav, ki mejijo vsaj na eno izmed teh držav članic, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, če zadevne države članice in tretje države skupaj izvajajo ukrepe teritorialnega sodelovanja ali programe, ki jih podpira Unija.

Za namene te uredbe šteje, da tretja država ali čezmorska država ali ozemlje meji na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, če si z njo deli kopensko mejo ali če je tretja država in/ali čezmorska država ali ozemlje upravičena do skupnega morskega čezmejnega ali transnacionalnega programa v okviru cilja evropsko teritorialno sodelovanje ali do drugega programa čezmejnega ali čezmorskega sodelovanja ali sodelovanja na osnovi skupnega morskega bazena, tudi če ju ločijo mednarodne vode.

EZTS lahko sestavljajo člani, ki prihajajo z ozemlja ene same države članice in ene ali več tretjih držav, ki mejijo na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, kadar zadevna država članica meni, da zadevni EZTS spada v okvir njenega teritorialnega sodelovanja znotraj čezmejnega ali transnacionalnega sodelovanja ali njenih dvostranskih odnosov z zadevnimi tretjimi državami.

Za namene odstavkov 1 in 2 tretje države, ki mejijo na državo članico, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, vključujejo morske meje med zadevnimi državami.

V skladu s členom 4a in ob upoštevanju pogojev iz odstavka 1 tega člena lahko EZTS sestavljajo tudi člani iz vsaj dveh držav članic, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, ali ene ali več čezmorskih držav ali ozemelj, s člani iz ene ali več tretjih držav ali brez njih.

V skladu s členom 4a in ob upoštevanju pogojev iz odstavka 2 tega člena lahko EZTS sestavljajo tudi člani iz ozemlja ene same države članice, vključno z njenimi najbolj oddaljenimi regijami, in ene ali več čezmorskih držav ali ozemelj, s člani iz ene ali več tretjih držav ali brez njih.

EZTS ne sestavljajo le člani države članice in ene ali več čezmorskih držav ali ozemelj, povezanega s to isto državo članico.

Odločitev o ustanovitvi EZTS se sprejme na pobudo njegovih bodočih članov.

Vsak bodoči član:

(a)

uradno obvesti državo članico, po zakonodaji katere je bil ustanovljen, o namenu sodelovanja v EZTS; in

(b)

tej državi članici pošlje izvod predlagane konvencije in statuta iz členov 8 in 9.

Ko bodoči član v skladu z odstavkom 2 uradno obvesti državo članico, država članica, ki je prejela uradno obvestilo, ob upoštevanju svoje ustavne strukture odobri sodelovanje bodočega člana v EZTS in konvencijo, razen če meni, da:

(a)

takšno sodelovanje ali konvencija nista v skladu z ničemer od naslednjega:

(i)

to uredbo;

(ii)

drugim pravom Unije v zvezi z ukrepi in dejavnostmi EZTS;

(iii)

nacionalno zakonodajo v zvezi s pooblastili in pristojnostmi bodočega člana;

(b)

tako sodelovanje ni utemeljeno z razlogi javnega interesa ali javne politike te države članice; ali

(c)

statut ni skladen s konvencijo.

V primeru neodobritve država članica poda izjavo z navedbo razlogov, zaradi katerih odobritev ni mogoča, in po potrebi predlaga potrebne spremembe konvencije.

Država članica sprejme odločitev glede odobritve v roku šestih mesecev od datuma prejema uradnega obvestila v skladu z odstavkom 2. Če država članica, ki je prejela uradno obvestilo, ne ugovarja v tem roku, se sodelovanje bodočega člana in konvencija štejeta za odobreno. Vendar država članica, v kateri se bo nahajal predlagani registrirani sedež EZTS, uradno odobri konvencijo, da se omogoči vzpostavitev EZTS.

Vsakič, ko se od države članice zahtevajo dodatne informacije za bodočega člana, rok iz tretjega pododstavka preneha teči. Prekinitev začne teči od dneva po datumu, ko je država članica bodočemu članu poslala svoje pripombe, in traja, dokler bodoči član na pripombe ne odgovori.

Rok iz tretjega pododstavka pa ne preneha teči, če bodoči član v desetih delovnih dneh od začetka prekinitve odgovori na pripombe države članice.

Pri odločanju o sodelovanju bodočega člana v EZTS lahko države članice uporabijo svoja nacionalna pravila.

3a.

Če bodoči člani EZTS prihajajo iz tretjih držav, se država članica, v kateri bo predlagani registrirani sedež EZTS, v posvetovanju z drugimi zadevnimi državami članicami, prepriča, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3a in da je vsaka tretja država odobrila sodelovanje bodočega člana v skladu z:

(a)

enakovrednimi pogoji in postopki, kot so določeni v tej uredbi; ali

(b)

sporazumom, sklenjenim med najmanj eno državo članico, po katere pravu je ustanovljen bodoči član, in to tretjo državo.

Države članice imenujejo pristojne organe, ki prejemajo uradna obvestila, kakor je določeno v odstavku 2.

Člani se dogovorijo o konvenciji iz člena 8, pri čemer zagotovijo skladnost z odobritvijo v skladu z odstavkom 3 tega člena.

EZTS uradno obvesti države članice, po katerih pravu so ustanovljeni člani EZTS, o vseh spremembah konvencije ali statuta. Vsako spremembo konvencije, razen izključno v primerih pristopa novega člana iz točke (a) odstavka 6a, odobrijo te države članice v skladu s postopkom iz tega člena.

6a.

V primeru pristopa novih članov k obstoječemu EZTS se uporabljajo naslednje določbe:

(a)

če pristopi novi član iz države članice, ki je že odobrila konvencijo, tak pristop odobri le država članica, po katere zakonodaji je ustanovljen novi član, v skladu s postopkom iz odstavka 3, država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, pa se uradno obvesti;

(b)

če pristopi novi član iz države članice, ki konvencije še ni odobrila, se uporabi postopek iz odstavka 6;

(c)

če obstoječemu EZTS pristopi nov član iz tretje države, takšen pristop preuči država članica, kjer ima EZTS registrirani sedež, v skladu s postopkom iz odstavka 3a.

V primeru EZTS z bodočim članom iz čezmorske države ali ozemlja se država članica, s katero je čezmorska država ali ozemlje povezano, prepriča, da so izpolnjeni pogoji iz člena 3a, in ob upoštevanju svojega odnosa s čezmorsko državo ali ozemljem:

Konvencija in statut ter vse njune poznejše spremembe se registrirajo in/ali objavijo v državi članici, kjer ima zadevno EZTS registrirani sedež, v skladu z veljavnim nacionalnim pravom te države članice. EZTS pridobi status pravne osebe na datum registracije ali objave konvencije in statuta, odvisno od tega, kaj se zgodi prej. Člani obvestijo zadevne države članice in Odbor regij o registraciji ali objavi konvencije in statuta.

EZTS zagotovi, da se v desetih delovnih dneh od registracije ali objave konvencije in statuta Odboru regij pošlje prošnja v skladu s predlogo iz Priloge k tej uredbi. Nato Odbor regij to prošnjo posreduje Uradu za publikacije Evropske unije, ta pa v seriji C Uradnega lista Evropske unije objavi obvestilo o ustanovitvi EZTS skupaj s podrobnostmi, navedenimi v Prilogi k tej uredbi.

Nadzor upravljanja javnih sredstev v okviru EZTS organizirajo pristojni organi države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež. Država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, pred odobritvijo sodelovanja v EZTS na podlagi člena 4 imenuje organ, pristojen za to nalogo.

Organi države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, uredijo vse potrebno, da bodo ustrezni organi zadevnih drugih držav članic izvajali nadzor na svojem ozemlju glede tistih ukrepov EZTS, ki se izvajajo v teh državah članicah, in izmenjali vse potrebne informacije, kadar tako določa nacionalna zakonodaja zadevnih drugih držav članic.

Ves nadzor se izvaja v skladu z mednarodno sprejetimi revizijskimi standardi.

Ne glede na odstavke 1, 2 in 3 tega člena se za naloge EZTS, ki so navedene v členu 7(3) in zajemajo ukrepe, ki jih sofinancira Unija, uporablja ustrezna zakonodaja v zvezi z nadzorom sredstev, ki jih zagotovi Unija.

Država članica, v kateri ima EZTS registrirani sedež, obvesti druge zadevne države članice o kakršnih koli težavah, ki se pojavijo med nadzorom.

EZTS opravlja naloge, ki mu jih v skladu s to uredbo dodelijo njegovi člani. Njegove naloge se opredelijo v konvenciji, o kateri se dogovorijo člani v skladu s členoma 4 in 8.

EZTS deluje v okviru nalog, ki so mu bile dodeljene, in sicer, ki zajemajo poenostavljanje in pospeševanje teritorialnega sodelovanja za krepitev ekonomske, socialne in teritorialne kohezije Unije in premoščanje notranjih tržnih ovir. Vsako nalogo določijo člani EZTS, tako da spadajo v pristojnost vsakega člana, razen če država članica ali tretja država odobri sodelovanje člana, ustanovljenega na podlagi njenega nacionalnega prava, tudi če ta član ni pristojen za vse naloge, določene v konvenciji.

EZTS lahko izvaja posebne ukrepe teritorialnega sodelovanja med svojimi člani v prizadevanju za cilj iz člena 1(2), in sicer s finančno podporo Unije ali brez nje.

Naloge EZTS lahko zadevajo predvsem izvajanje programov sodelovanja ali njihovih delov ali izvajanje operacij, ki jih Unija podpira prek Evropskega sklada za regionalni razvoj, Evropskega socialnega sklada in/ali Kohezijskega sklada.

Države članice lahko omejijo naloge, ki jih EZTS smejo izvajati brez finančne podpore Unije. Vendar, brez poseganja v člen 13, države članice ne izključijo nalog, ki zadevajo prednostne naloge na področju naložb iz člena 7 Uredbe (EU) št. 1299/2013 ( 3 ) Evropskega parlamenta in Sveta.

Naloge, ki jih EZTS dodelijo njegovi člani, ne vključujejo izvajanja pooblastil na podlagi javnega prava ali dolžnosti, katerih cilj je varovanje splošnih interesov države ali drugih javnih organov, npr. policijskih in regulativnih pooblastil, pravosodja in zunanje politike.

Vendar lahko skupščina EZTS iz točke (a) člena 10(1) v skladu z veljavnim pravom Unije in nacionalnim pravom določi pogoje za uporabo dela infrastrukture, ki jo ta EZTS upravlja, ali pogoje, pod katerimi se zagotovi storitev splošnega gospodarskega pomena, vključno s tarifami in pristojbinami, ki jih plačajo uporabniki.

Člani EZTS lahko soglasno odločijo o pooblastitvi enega od članov za izvrševanje svojih nalog.

EZTS ureja konvencija, ki jo soglasno sklenejo njegovi člani v skladu s členom 4.

V konvenciji se določijo:

(a)

ime EZTS in njegov registrirani sedež;

(b)

obseg ozemlja, na katerem lahko EZTS izvaja naloge;

(c)

cilji in naloge EZTS;

(d)

trajanje EZTS in pogoji za prenehanje delovanja;

(e)

seznam članov EZTS;

(f)

seznam organov EZTS in njihovih pristojnosti;

(g)

veljavno pravo Unije in nacionalno pravo države članice, kjer ima EZTS registrirani sedež za namene razlage in izvajanja konvencije;

(h)

veljavno pravo Unije in nacionalno pravo države članice, kjer organi EZTS delujejo;

(i)

ureditev za vključevanje članov iz tretjih držav ali čezmorske države ali ozemlja, če je ustrezno, vključno z določitvijo veljavnega prava, kadar EZTS opravlja naloge v tretjih državah ali čezmorskih državah ali ozemljih;

(j)

veljavno pravo Unije in nacionalno pravo, ki se neposredno nanašata na dejavnosti EZTS, ki se izvajajo v okviru nalog, določenih v konvenciji;

(k)

pravila, ki se uporabljajo za osebje EZTS, ter načela v zvezi z ureditvijo upravljanja osebja in postopkov zaposlovanja;

(l)

ureditev odgovornosti EZTS in njegovih članov v skladu s členom 12;

(m)

ustrezna ureditev vzajemnega priznavanja, vključno z ureditvijo za finančni nadzor upravljanja javnih sredstev, in

(n)

postopki za sprejemanje statuta ter spreminjanje konvencije, ki izpolnjujejo obveznosti iz členov 4 in 5.

Kadar se naloge EZTS nanašajo zgolj na upravljanje programa sodelovanja ali njegovega dela v okviru Uredbe (EU) št. 1299/2013 ali kadar EZTS zadeva medregionalno sodelovanje ali omrežja, informacije iz točke (b) odstavka 2 niso potrebne.

Statut EZTS sprejmejo njegovi člani soglasno na podlagi konvencije in v skladu z njo.

Statut določa vsaj naslednje:

(a)

operativne določbe organov EZTS in njihove pristojnosti ter število predstavnikov članov v ustreznih organih;

(b)

postopke odločanja EZTS,

(c)

delovni jezik ali delovne jezike;

(d)

ureditev delovanja;

(e)

postopke glede upravljanja osebja in zaposlovanja;

(f)

ureditev finančnih prispevkov članov;

(g)

veljavna računovodska in proračunska pravila za člane EZTS;

(h)

imenovanje neodvisnega zunanjega revizorja računovodskih izkazov EZTS in

(i)

postopke za spreminjanje statuta, ki izpolnjujejo obveznosti iz členov 4 in 5.

EZTS ima vsaj naslednja upravljavska organa:

(a)

skupščino, ki jo sestavljajo predstavniki njegovih članov;

(b)

direktorja, ki predstavlja EZTS in nastopa v njegovem imenu.

Statut lahko predvidi dodatne upravljavske organe z jasno opredeljenimi pristojnostmi.

EZTS je odgovorno za dejanja svojih upravljavskih organov nasproti tretjim osebam, tudi če se takšna dejanja ne uvrščajo med naloge EZTS.

EZTS oblikuje letni proračun, ki ga sprejme skupščina ter vsebuje zlasti del o tekočih stroških in po potrebi operativni del.

Priprava računovodskih izkazov, po potrebi vključno s spremljajočim letnim poročilom, ter revizija in objava teh izkazov so urejene z nacionalnim pravom države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

V zvezi z likvidacijo, plačilno nesposobnostjo, ustavitvijo plačil in podobnimi postopki EZTS ureja zakonodaja države članice, v kateri ima registrirani sedež, razen če odstavka 2 in 3 ne določata drugače.

Brez poseganja v odstavek 3, če so sredstva EZTS nezadostna za izpolnitev njegovih obveznosti, njegovi člani nosijo odgovornost za njegove dolgove ne glede na vrsto teh dolgov, pri čemer je delež vsakega člana določen sorazmerno z njegovim finančnim prispevkom. Podrobnosti o finančnih prispevkih se določijo v statutu.

Člani EZTS se v statutu lahko zavežejo, da bodo po prenehanju članstva v EZTS odgovorni za obveznosti, ki izhajajo iz dejavnosti EZTS med njihovim članstvom.

2a.

Če ima vsaj en član EZTS iz posamezne države članice zaradi nacionalnega prava, po katerem je ustanovljen, omejeno odgovornost, lahko tudi drugi člani v konvenciji omejijo svojo odgovornost, kadar jim nacionalno pravo, s katerim se izvaja ta uredba, to omogoča.

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, vsebuje besedo „omejeno“.

Zahteve za objavo konvencije, statuta in računovodskih izkazov EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, so najmanj enakovredne tistim, ki jo morajo izpolnjevati druge pravne osebe z omejeno odgovornostjo po zakonodaji države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

V primeru EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, lahko katera koli zadevna država članica zahteva, naj EZTS sklene ustrezno zavarovanje ali je predmet jamstva banke ali druge finančne institucije s sedežem v državi članici ali pa se vključi v instrument, ki deluje kot jamstvo javnega subjekta ali države članice, za kritje tveganj v zvezi z njegovimi dejavnostmi.

Brez poseganja v finančno odgovornost držav članic v zvezi z vsakim prispevkom iz strukturnih skladov in/ali Kohezijskega sklada, danih EZTS, ta uredba državam članicam ne nalaga nobene finančne odgovornosti v razmerju do EZTS, v katerega niso včlanjene.

Če EZTS izvaja dejavnost, ki je v nasprotju z določbami držav članic o javni politiki, javni varnosti, javnem zdravju ali javni morali ali v nasprotju z javnim interesom države članice, lahko pristojno telo te države članice prepove to dejavnost na svojem ozemlju ali zahteva, da tisti člani, ki so bili ustanovljeni v skladu z njeno zakonodajo, izstopijo iz EZTS, razen če EZTS preneha z zadevno dejavnostjo.

Takšne prepovedi ne smejo biti sredstvo samovoljnega ali prikritega omejevanja teritorialnega sodelovanja med člani EZTS. Sodni organ lahko preuči odločitev tega pristojnega telesa.

Ne glede na določbe o prenehanju delovanja iz konvencije pristojno sodišče ali drug organ države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež, na zahtevo katerega koli pristojnega organa z zakonitim interesom odredi prenehanje EZTS, če ugotovi, da ta ne spoštuje več zahtev iz člena 1(2) ali 7, zlasti če EZTS ne deluje v skladu z nalogami iz člena 7. Pristojno sodišče ali organ obvesti vse države članice, v skladu z zakonodajo katerih so bili člani ustanovljeni, o vsaki zahtevi za prenehanje EZTS.

Pristojno sodišče ali organ lahko EZTS dovoli, da v določenem roku odpravi nepravilnosti. Če EZTS tega v dovoljenem roku ne stori, pristojno sodišče ali organ odredi prenehanje EZTS.

Tretje osebe, ki menijo, da jim je bila z dejanji ali opustitvami dejanj EZTS storjena krivica, so upravičene do uveljavitve svojih zahtevkov s sodnim postopkom.

Za spore, ki vključujejo EZTS, se uporablja pravo Unije o sodni pristojnosti, razen če ta uredba določa drugače. V primerih, ki niso predvideni v takem pravu Unije, so za reševanje sporov pristojna sodišča države članice, v kateri ima EZTS registrirani sedež.

Sodišča, pristojna za reševanje sporov iz člena 4(3) ali (6) ali iz člena 13, so sodišča države članice, katere odločitev se izpodbija.

Nobena od določb te uredbe državljanom ne odvzema pravice do uveljavljanja njihovih nacionalnih ustavnih pravic do pritožbe zoper javna telesa, ki so člani EZTS, v zvezi z:

(a)

upravnimi odločitvami glede dejavnosti, ki jih izvaja EZTS;

(b)

dostopom do storitev v njihovem jeziku; in

(c)

dostopom do informacij.

V teh primerih so pristojna sodišča tiste države članice, katere ustava dovoljuje pravico do pritožbe.

Države članice sprejmejo določbe za zagotovitev učinkovite uporabe te uredbe, vključno glede določitve pristojnih organov za postopek odobritve, v skladu z njihovo zakonsko in upravno ureditvijo.

Kadar to zahteva nacionalno pravo države članice, lahko zadevna država članica sestavi izčrpen seznam nalog, ki jih člani EZTS v smislu člena 3(1), ustanovljeni po njeni zakonodaji, že imajo, kar zadeva teritorialno sodelovanje v navedeni državi članici.

Država članica Komisiji predloži vse določbe, sprejete na podlagi tega člena, kot tudi vse njihove spremembe. Komisija te določbe posreduje drugim državam članicam in Odboru regij.

1a.

Določbe iz odstavka 1, kolikor zadevajo državo članico, s katero je povezana čezmorska država ali ozemlje, ob upoštevanju njenega razmerja s to čezmorska država ali ozemlje, zagotovijo tudi dejansko izvajanje te uredbe za tiste čezmorske države ali ozemlja, ki mejijo na druge države članice ali njihove najbolj oddaljene regije.

Države članice lahko predvidijo plačilo pristojbin v zvezi z registracijo konvencije in statuta. Takšne pristojbine ne smejo preseči s tem povezanih upravnih stroškov.

Komisija do 1. avgusta 2018 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu in Odboru regij poročilo o uporabi te uredbe, ki vsebuje oceno njene uspešnosti, učinkovitosti, relevantnosti, evropske dodane vrednosti in možnostih za poenostavitev.

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejetje delegiranih aktov v skladu s členom 17a za določitev kazalnikov iz prvega odstavka.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo iz drugega odstavka člena 17 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 21 decembra 2013

Pooblastilo iz drugega odstavka člena 17 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. Z odločitvijo o preklicu preneha veljati prenos pooblastila, naveden v tej odločitvi. Odločitev začne učinkovati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je v njej določen. Odločitev ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Takoj ko Komisija sprejme delegirani akt, o tem istočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegirani akt, sprejet v skladu z drugim odstavkom člena 17, začne veljati le, če niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje delegiranemu aktu v roku treh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu, ali če sta pred iztekom tega roka Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za tri mesece.

Uporablja se od 1. avgusta 2007, z izjemo člena 16, ki se uporablja od 1. avgusta 2006.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Ime EZTS, katerega člani imajo omejeno odgovornost, vsebuje besedo„omejeno“ (člen 12(2a)).

( 1 ) Direktiva 2004/17/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil naročnikov v vodnem, energetskem in transportnem sektorju ter sektorju poštnih storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 1).

( 2 ) Direktiva 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev (UL L 134, 30.4.2004, str. 114.)

( 3 ) Uredba (EU) št. 1299/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17 decembra 2013 o posebnih določbah za podporo Evropskega sklada za regionalni razvoj cilju "evropsko teritorialno sodelovanje" (UL L 347, 20.12.2013, str. 259).

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	UREDBA (EU) št. 1302/2013 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. decembra 2013	L 347	303	20.12.2013