02006L0112 — SL — 01.07.2021 — 025.002
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
DIREKTIVA SVETA 2006/112/ES z dne 28. novembra 2006 o skupnem sistemu davka na dodano vrednost (UL L 347 11.12.2006, str. 1) |
spremenjena z:
|
|
Uradni list |
||
št. |
stran |
datum |
||
L 384 |
92 |
29.12.2006 |
||
L 346 |
13 |
29.12.2007 |
||
L 44 |
11 |
20.2.2008 |
||
L 14 |
7 |
20.1.2009 |
||
L 116 |
18 |
9.5.2009 |
||
L 175 |
12 |
4.7.2009 |
||
L 10 |
14 |
15.1.2010 |
||
L 72 |
1 |
20.3.2010 |
||
L 189 |
1 |
22.7.2010 |
||
L 326 |
1 |
10.12.2010 |
||
L 201 |
1 |
26.7.2013 |
||
L 201 |
4 |
26.7.2013 |
||
L 353 |
5 |
28.12.2013 |
||
L 142 |
12 |
31.5.2016 |
||
L 177 |
9 |
1.7.2016 |
||
L 348 |
7 |
29.12.2017 |
||
spremenjena z: SKLEP SVETA (EU) 2020/1109 z dne 20. julija 2020 |
L 244 |
3 |
29.7.2020 |
|
L 162 |
1 |
27.6.2018 |
||
L 282 |
5 |
12.11.2018 |
||
L 286 |
20 |
14.11.2018 |
||
L 311 |
3 |
7.12.2018 |
||
L 329 |
3 |
27.12.2018 |
||
L 83 |
42 |
25.3.2019 |
||
L 310 |
1 |
2.12.2019 |
||
L 396 |
1 |
25.11.2020 |
||
L 419 |
1 |
11.12.2020 |
||
L 250 |
1 |
15.7.2021 |
spremenjena z:
L 112 |
21 |
24.4.2012 |
popravljena z:
DIREKTIVA SVETA 2006/112/ES
z dne 28. novembra 2006
o skupnem sistemu davka na dodano vrednost
KAZALO |
|
NASLOV I - |
PREDMET IN PODROČJE UPORABE |
NASLOV II - |
OZEMELJSKA UPORABA |
NASLOV III - |
DAVČNI ZAVEZANCI |
NASLOV IV - |
OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE |
Poglavje 1 - |
Dobava blaga |
Poglavje 2 - |
Pridobitve blaga znotraj Skupnosti |
Poglavje 3 - |
Opravljanje storitev |
Poglavje 4 - |
Uvoz blaga |
Poglavje 5 - |
Skupne določbe za poglavji 1 in 3 |
NASLOV V - |
KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ |
Poglavje 1 - |
Kraj dobave blaga |
Oddelek 1 - |
Dobava blaga brez prevoza |
Oddelek 2 - |
Dobava blaga s prevozom |
Oddelek 3 - |
Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih |
Oddelek 4 - |
Dobava blaga po distribucijskih sistemih |
Poglavje 2 - |
Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti |
Poglavje 3 - |
Kraj opravljanja storitev |
Oddelek 1 - |
Opredelitve |
Oddelek 2 - |
Splošne določbe |
Oddelek 3 - |
Posebne določbe |
Pododdelek 1 - |
Storitve, ki jih opravijo posredniki |
Pododdelek 2 - |
Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami |
Pododdelek 3 - |
Opravljanje prevoza |
Pododdelek 4 - |
Opravljanje storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev, pomožnih prevoznih storitev ter cenitve in dela na premičninah |
Pododdelek 5 - |
Restavracijske storitve in storitve cateringa |
Pododdelek 6 - |
Dajanje prevoznega sredstva v najem |
Pododdelek 7 - |
Opravljanje restavracijskih storitev in storitev cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih |
Pododdelek 8 - |
Telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ter elektronske storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci |
Pododdelek 9 - |
Storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti |
Pododdelek 10 - |
Preprečitev dvojnega obdavčevanja ali neobdavčevanja |
Poglavje 3a - |
Prag za davčne zavezance, ki dobavljajo blago v skladu s točko (a) člena 33 in opravljajo storitve v skladu s členom 58 |
Poglavje 4 - |
Kraj uvoza blaga |
NASLOV VI - |
OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DAVKA |
Poglavje 1 - |
Splošne določbe |
Poglavje 2 - |
Dobava blaga in opravljanje storitev |
Poglavje 3 - |
Pridobitve blaga znotraj Skupnosti |
Poglavje 4 - |
Uvoz blaga |
NASLOV VII - |
DAVČNA OSNOVA |
Poglavje 1 - |
Opredelitev. |
Poglavje 2 - |
Dobava blaga in opravljanje storitev |
Poglavje 3 - |
Pridobitve blaga znotraj Skupnosti |
Poglavje 4 - |
Uvoz blaga |
Poglavje 5 - |
Druge določbe |
NASLOV VIII - |
STOPNJE |
Poglavje 1 - |
Uporaba stopenj |
Poglavje 2 - |
Struktura in višina stopenj |
Oddelek 1 - |
Splošna stopnja |
Oddelek 2 - |
Nižje stopnje |
Oddelek 3 - |
Posebne določbe |
Poglavje 4 - |
Posebne določbe, ki se uporabljajo do uvedbe dokončne ureditve |
Poglavje 5 - |
Začasne določbe |
NASLOV IX - |
OPROSTITVE |
Poglavje 1 - |
Splošne določbe |
Poglavje 2 - |
Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu |
Poglavje 3 - |
Oprostitve za druge dejavnosti |
Poglavje 4 - |
Oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti |
Oddelek 1 - |
Oprostitve v zvezi z dobavami blaga |
Oddelek 2 - |
Oprostitve za pridobitve blaga znotraj Skupnosti |
Oddelek 3 - |
Oprostitve za določene prevozne storitve |
Poglavje 5 - |
Oprostitve pri uvozu |
Poglavje 6 - |
Oprostitve pri izvozu |
Poglavje 7 - |
Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom |
Poglavje 8 - |
Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot uvoz |
Poglavje 9 - |
Oprostitve za storitve, ki jih opravijo posredniki |
Poglavje 10 - |
Oprostitve transakcij, povezanih z mednarodnim trgovanjem |
Oddelek 1 - |
Carinska skladišča, skladišča, ki niso carinska, in podobne ureditve |
Oddelek 2 - |
Transakcije, oproščene za namene izvoza in v okviru trgovine med državami članicami |
Oddelek 3 - |
Skupne določbe za oddelka 1 in 2 |
NASLOV X - |
ODBITKI |
Poglavje 1 - |
Nastanek in obseg pravice do odbitka |
Poglavje 2 - |
Delež odbitka |
Poglavje 3 - |
Omejitve pravice do odbitka |
Poglavje 4 - |
Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka |
Poglavje 5 - |
Popravki odbitkov |
NASLOV XI - |
OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI |
Poglavje 1 - |
Obveznost plačila |
Oddelek 1 - |
Osebe, ki so dolžne plačati DDV davčnim organom. |
Oddelek 2 - |
Plačilni pogoji |
Poglavje 2 - |
Identifikacija |
Poglavje 3 - |
Fakturiranje |
Oddelek 1 - |
Opredelitev |
Oddelek 2 - |
Opredelitev računa |
Oddelek 3 - |
Izdajanje računov |
Oddelek 4 - |
Vsebina računov |
Oddelek 5 - |
Pošiljanje računov z elektronskimi sredstvi |
Oddelek 6 - |
Ukrepi za poenostavitev |
Poglavje 4 - |
Knjigovodstvo |
Oddelek 1 - |
Opredelitve |
Oddelek 2 - |
Splošne obveznosti |
Oddelek 3 - |
Posebne obveznosti glede hrambe vseh računov |
Oddelek 4 - |
Pravica dostopa do računov, ki so shranjeni z elektronskimi sredstvi v drugi državi članici |
Poglavje 5 - |
Obračuni |
Poglavje 6 - |
Rekapitulacijska poročila |
Poglavje 7 - |
Druge določbe |
Poglavje 8 - |
Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu |
Oddelek 1 - |
Uvoz |
Oddelek 2 - |
Izvoz |
NASLOV XII - |
POSEBNE UREDITVE |
Poglavje 1 - |
Posebna ureditev za mala podjetja |
Oddelek 1 - |
Poenostavljeni postopki za obračunavanje in pobiranje |
Oddelek 2 - |
Oprostitve in progresivne olajšave |
Oddelek 3 - |
Poročilo in ponovni pregled |
Poglavje 2 - |
Skupna pavšalna ureditev za kmete |
Poglavje 3 - |
Posebna ureditev za potovalne agente |
Poglavje 4 - |
Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine |
Oddelek 1 - |
Opredelitve |
Oddelek 2 - |
Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce |
Pododdelek 1 - |
Maržna ureditev |
Pododdelek 2 - |
Prehodna ureditev za rabljena prevozna sredstva |
Oddelek 3 - |
Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi |
Oddelek 4 - |
Zaščitni ukrepi pred izkrivljanjem konkurence in davčnimi goljufijami |
Poglavje 5 - |
Posebna ureditev za investicijsko zlato |
Oddelek 1 - |
Splošne določbe |
Oddelek 2 - |
Oprostitev DDV |
Oddelek 3 - |
Izbira obdavčitve |
Oddelek 4 - |
Transakcije na zakonsko urejenem trgu plemenitih kovin |
Oddelek 5 - |
Posebne pravice in obveznosti trgovcev z investicijskim zlatom |
Poglavje 6 - |
Posebni ureditvi za davčne zavezance, ki nimajo sedeža v Skupnosti in opravljajo telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci |
Oddelek 1 - |
Splošne določbe |
Oddelek 2 - |
Posebna ureditev za telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ali elektronske storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti |
Oddelek 3 - |
Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Skupnosti, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici potrošnje |
Oddelek 4 - |
Posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga |
Poglavje 7 - |
Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV |
Poglavje 8 - |
Protivrednosti |
NASLOV XIII - |
ODSTOPANJA |
Poglavje 1 - |
Odstopanja, ki se uporabljajo do sprejetja dokončne ureditve |
Oddelek 1 - |
Odstopanja za države, ki so del Skupnosti od 1. januarja 1978 |
Oddelek 2 - |
Odstopanja za države, ki so Skupnosti pristopile po 1. januarju 1978 |
Oddelek 3 - |
Skupne določbe za oddelka 1 in 2 |
Poglavje 2 - |
S pooblastilom odobrena odstopanja |
Oddelek 1 - |
Ukrepi za poenostavitev in zaščito pred davčnimi utajami ali izogibanjem davkom |
Oddelek 2 - |
Mednarodni sporazumi |
NASLOV XIV - |
DRUGE DOLOČBE |
Poglavje 1 - |
Izvedbeni ukrepi |
Poglavje 2 - |
Odbor za DDV |
Poglavje 3 - |
Menjalni tečaj |
Poglavje 4 - |
Druge obremenitve, dajatve in davki |
NASLOV XV - |
KONČNE DOLOČBE |
Poglavje 1 - |
Prehodne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami |
Poglavje 2 - |
Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo ob pristopu k Evropski uniji |
Poglavje 2a - |
Prehodni ukrepi za uporabo nove zakonodaje |
Poglavje 3 - |
Prenos in začetek veljavnosti |
PRILOGA I - |
SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TRETJEGA PODODSTAVKA ČLENA 13(1) |
PRILOGA II - |
OKVIRNI SEZNAM ELEKTRONSKO OPRAVLJANIH STORITEV IZ TOČKE (C) PRVEGA ODSTAVKA ČLENA 58 |
PRILOGA III - |
SEZNAM DOBAV BLAGA IN STORITEV, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO NIŽJE STOPNJE IZ ČLENA 98 |
PRILOGA IV - |
SEZNAM STORITEV IZ ČLENA 106 |
PRILOGA V - |
VRSTE BLAGA, KI JE LAHKO SKLADIŠČENO DRUGJE KOT V CARINSKIH SKLADIŠČIH V SKLADU S ČLENOM 160(2) |
PRILOGA VI - |
SEZNAM DOBAV BLAGA IN OPRAVLJANJA STORITEV IZ TOČKE (D) ČLENA 199(1) |
PRILOGA VII - |
SEZNAM DEJAVNOSTI KMETIJSKE PROIZVODNJE IZ TOČKE (4) ČLENA 295(1) |
PRILOGA VIII - |
OKVIRNI SEZNAM KMETIJSKIH STORITEV IZ TOČKE (5) ČLENA 295 (1) |
PRILOGA IX - |
UMETNIŠKI PREDMETI, ZBIRKE IN STARINE IZ TOČK (2), (3) IN (4) ČLENA 311(1) |
Del A - |
Umetniški predmeti |
Del B - |
Zbirke |
Del C - |
Starine |
PRILOGA X - |
►A1 SEZNAM TRANSAKCIJ, ZA KATERE VELJAJO ODSTOPANJA IZ ČLENOV 370 IN 371 TER ČLENOV 375 DO 390c ◄ |
Del A - |
Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej obdavčujejo |
Del B - |
Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej oproščajo davka |
PRILOGA XI - |
|
Del A - |
Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami. |
Del B - |
Roki za prenos v nacionalno pravo (iz člena 411) |
PRILOGA XII - |
PRIMERJALNA TABELA |
NASLOV I
PREDMET IN PODROČJE UPORABE
Člen 1
Pri vsaki transakciji se DDV, izračunan na ceno blaga ali storitev po stopnji, ki je predpisana za to blago ali za te storitve, obračuna po odbitku zneska DDV, ki je neposredno vključen v razne stroškovne komponente.
Skupen sistem DDV se uporablja do vključno faze prodaje na drobno.
Člen 2
Predmet DDV so naslednje transakcije:
dobave blaga, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih za plačilo na ozemlju države članice opravi:
davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, če je prodajalec davčni zavezanec, ki deluje kot tak, ki ni upravičen do oprostitve za mala podjetja, predvidene v členih 282 do 292 in ga ne zajema ureditev iz členov 33 ali 36;
v primeru novih prevoznih sredstev, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in katere druge pridobitve niso predmet DDV na podlagi člena 3(1), ali katera koli druga oseba, ki ni davčni zavezanec;
če gre za trošarinske izdelke, pri katerih nastane obveznost obračuna trošarine znotraj države članice na podlagi Direktive 92/12/EGS, davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in katere druge pridobitve niso predmet DDV na podlagi člena 3(1);
storitve, ki jih davčni zavezanec, ki deluje kot tak, opravi na ozemlju države članice za plačilo;
uvoz blaga.
Za namene točke (ii) odstavka 1(b) se za „prevozna sredstva“ štejejo naslednja prevozna sredstva, namenjena za prevoz oseb ali blaga:
motorna kopenska vozila s prostornino motorja nad 48 kubičnih centimetrov ali močjo nad 7,2 kilovata;
plovila, daljša od 7,5 metrov, razen plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo in plovil, ki so namenjena opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ali za reševanje ali pomoč na morju ali za priobalni ribolov;
zrakoplovi, katerih vzletna teža presega 1 550 kilogramov, razen zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem za polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo.
Ta prevozna sredstva štejejo za „nova“ v naslednjih primerih:
ko gre za motorna kopenska vozila, če je dobava opravljena v šestih mesecih od datuma, ko so bila prvič dana v uporabo, ali če vozilo nima prevoženih več kot 6 000 kilometrov;
ko gre za plovila, če je dobava opravljena v treh mesecih od datuma, ko so bila prvič dana v uporabo, ali če plovilo ni plulo več kot 100 ur;
ko gre za zrakoplove, če je dobava opravljena v treh mesecih od datuma, ko so bila prvič dana v uporabo, ali če zrakoplov ni letel več kot 40 ur.
Države članice določijo pogoje, pod katerimi se dejstva iz točke (b) lahko štejejo za izpolnjena.
Člen 3
Z odstopanjem od določb člena 2(1)(b)(i) naslednje transakcije niso predmet DDV:
pridobitev blaga znotraj Skupnosti s strani davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, če bi bila dobava na ozemlju države članice oproščena v skladu s členoma 148 in 151;
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, razen blaga iz točke (a) in člena 4 ter razen novih prevoznih sredstev ali trošarinskih izdelkov, ki jo opravi davčni zavezanec za namene svojega kmetijskega, gozdarskega ali ribiškega podjetja, ki je predmet skupne pavšalne ureditve za kmete ali davčni zavezanec, ki opravlja le dobave blaga ali storitev, za katere nima pravice do odbitka DDV, ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec.
Določba iz odstavka 1(b) se uporablja le, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti v tekočem koledarskem letu ne presega praga, ki ga določijo države članice, ki pa ne sme biti nižji od zneska 10 000 EUR ali njegove protivrednosti v nacionalni valuti;
skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti v preteklem koledarskem letu ni presegel praga iz točke (a).
Kot prag se upošteva skupna vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti, brez DDV, ki ga je treba plačati ali je bil plačan v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, kakor je navedeno v odstavku 1(b).
Države članice določijo podrobna pravila za izvajanje možnosti iz prvega pododstavka, ki se v vsakem primeru uporablja dve koledarski leti.
Člen 4
Poleg transakcij iz člena 3 niso predmet DDV naslednje transakcije:
pridobitev rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, kot so opredeljeni v točkah (1) do (4) člena 311(1), če prodajalec deluje kot obdavčljivi preprodajalec in je bilo blago v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne, predmet DDV po maržni ureditvi iz členov 312 do 325;
pridobitev rabljenih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, kakor so opredeljena v členu 327(3), če prodajalec deluje kot obdavčljivi preprodajalec in so bila rabljena prevozna sredstva v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne, predmet DDV v skladu s prehodno ureditvijo za rabljena prevozna sredstva;
pridobitve rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin znotraj Skupnosti, kot so opredeljeni v točkah (1) do (4) člena 311(1), če prodajalec deluje kot organizator prodaje na javni dražbi in je bilo blago v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz začne, predmet DDV v skladu s posebno ureditvijo za prodajo na javni dražbi.
NASLOV II
OZEMELJSKA UPORABA
Člen 5
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
„Skupnost“ in „ozemlje Skupnosti“ pomeni ozemlje držav članic, kot je opredeljeno v točki (2);
„država članica“ in „ozemlje države članice“ pomeni ozemlje vsake države članice Skupnosti, za katerega se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti v skladu z njenim členom 299, razen ozemlja ali ozemelj iz člena 6 te direktive;
„tretja ozemlja“ pomenijo ozemlja iz člena 6;
„tretja država“ pomeni vsako državo ali ozemlje, za katero se Pogodba ne uporablja.
Člen 6
Ta direktiva se ne uporablja za naslednja ozemlja, ki so del carinskega območja Skupnosti:
Gora Atos;
Kanarski otoki;
francoska ozemlja iz člena 349 in člena 355(1) Pogodbe o delovanju Evropske unije;
Ålandski otoki;
Kanalski otoki;
Campione d'Italia;
italijanske vode Luganskega jezera.
Člen 7
Člen 8
Če Komisija meni, da določbe iz členov 6 in 7 niso več upravičene, zlasti v smislu lojalne konkurence ali lastnih sredstev, Svetu predloži ustrezne predloge.
NASLOV III
DAVČNI ZAVEZANCI
Člen 9
„Ekonomska dejavnost“ je vsaka dejavnost proizvajalcev, trgovcev ali oseb, ki opravljajo storitve, vključno z rudarskimi in kmetijskimi dejavnostmi ter dejavnostmi samostojnih poklicev. Za ekonomsko dejavnost se šteje predvsem izkoriščanje premoženja v stvareh ali pravicah, ki je namenjeno trajnemu doseganju dohodka.
Člen 10
Pogoj glede neodvisnega opravljanja ekonomske dejavnosti iz člena 9(1) iz DDV izključuje zaposlene in druge osebe, ki jih na delodajalca vežejo pogodba o zaposlitvi ali kakršne koli druge pravne vezi, ki glede delovnih pogojev, plačila in obveznosti delodajalca ustvarjajo odnos delodajalca in delojemalca.
Člen 11
Po posvetovanju s posvetovalnim odborom za davek na dodano vrednost (v nadaljnjem besedilu „odbor za DDV“) lahko vsaka država članica obravnava kot enega davčnega zavezanca osebe s sedežem na ozemlju te države članice, ki so kljub temu, da so pravno neodvisne, med seboj finančno, ekonomsko in organizacijsko tesno povezane.
Država članica, ki uporabi možnost iz prvega pododstavka, lahko sprejme vse potrebne ukrepe s katerimi prepreči možnost davčne utaje ali izogibanja plačilu davka zaradi uporabe omenjene določbe.
Člen 12
Države članice lahko štejejo za davčnega zavezanca vsakogar, ki priložnostno opravi transakcijo v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), in zlasti eno od naslednjih transakcij:
dobavo objekta ali delov objekta in zemljišča, na katerem objekt stoji pred prvo uporabo;
dobavo zemljišča za gradnjo.
Države članice lahko določijo podrobne pogoje uporabe kriterija iz odstavka 1(a) za prenovo objektov in lahko določijo, kaj šteje za „zemljišče, na katerem objekt stoji“.
Države članice lahko namesto kriterija prve uporabe uporabljajo tudi drug kriterij, kot je obdobje od datuma dokončanja objekta do datuma prve dobave ali obdobje od datuma prve uporabe do datuma naslednje dobave, pod pogojem, da ta obdobja niso daljša od petih oziroma dveh let.
Člen 13
Pri opravljanju takšnih dejavnosti ali transakcij pa se štejejo za davčne zavezance v zvezi s temi dejavnostmi ali transakcijami, če bi njihova obravnava, kot da niso davčni zavezanci, povzročila znatno izkrivljanje konkurence.
V vsakem primeru se osebe javnega prava štejejo za davčne zavezance v zvezi z dejavnostmi iz Priloge I, če obseg teh dejavnosti ni tako majhen, da bi bil zanemarljiv.
NASLOV IV
OBDAVČLJIVE TRANSAKCIJE
POGLAVJE 1
Dobava blaga
Člen 14
Za dobavo blaga se poleg transakcije iz odstavka 1 štejejo naslednje transakcije:
prenos lastninske pravice na premoženju proti plačilu odškodnine po nalogu ali ki ga je opravil državni organ ali je bil opravljen v njegovem imenu ali na podlagi zakona;
dejanska izročitev blaga na podlagi pogodbe o najemu blaga za določeno obdobje ali prodaje blaga z odloženim plačilom, ki določa, da se ob normalnem poteku dogodkov lastništvo prenese najkasneje ob plačilu zadnjega obroka;
prenos blaga po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo.
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
„prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti“ pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža iz države članice, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz tega blaga pridobitelju konča, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri tem prevozu ali odpošiljanju, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s členom 3(1), ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;
dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega;
„prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga“ pomeni dobavo blaga, pri kateri dobavitelj ali druga oseba za njegov račun to blago odpošlje ali prevaža s tretjega ozemlja ali iz tretje države pridobitelju v državi članici, tudi kadar dobavitelj posredno sodeluje pri prevozu ali odpošiljanju tega blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
dobava blaga je opravljena za davčnega zavezanca ali pravno osebo, ki ni davčni zavezanec, katere pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s členom 3(1), ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;
dobavljeno blago niso niti nova prevozna sredstva niti blago, ki ga dobavi dobavitelj ali druga oseba za njegov račun, potem ko je bilo montirano ali instalirano, s poskusnim zagonom ali brez njega.
Člen 14a
Člen 15
Države članice lahko za premoženje v stvareh štejejo:
določene pravice na nepremičninah;
stvarne pravice, ki dajejo imetniku pravico do uporabe nepremičnine;
deleži ali udeležbe, ki so enakovredni deležem, ki dajejo imetniku de iure ali de facto lastninsko pravico ali pravico do posesti nepremičnine ali dela nepremičnine.
Člen 16
Za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, se šteje uporaba blaga, s strani davčnega zavezanca, ki je del njegovih poslovnih sredstev in jo nameni za njegovo zasebno rabo ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih, brezplačna odtujitev ali splošneje uporaba blaga za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je za to blago ali sestavine tega blaga bila dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV.
Vendar pa se za dobavo blaga, opravljeno za plačilo, ne šteje uporaba blaga za namene dajanja vzorcev ali daril manjših vrednosti za namene dejavnosti davčnega zavezanca.
Člen 17
Za „prenos v drugo državo članico“ se šteje vsako pošiljanje ali prevoz premičnine, ki ga opravi davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun, v kraj zunaj ozemlja države članice, v kateri se blago nahaja, vendar v Skupnosti, za potrebe svojega podjetja.
Za prenos v drugo državo članico se ne šteje pošiljanje ali prevoz blaga za potrebe ene od naslednjih transakcij:
dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča, pod pogoji iz člena 33;
dobave tega blaga zaradi instalacije ali montaže, opravljene s strani dobavitelja ali druge osebe za njegov račun, ki jo opravi davčni zavezanec na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, pod pogoji iz člena 36;
dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec na krovu ladje, zrakoplova ali na vlaku med prevozom potnikov, pod pogoji iz člena 37;
dobava plina po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, dobava električne energije ali dobava toplote ali energije za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih pod pogoji iz členov 38 in 39;
dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec na ozemlju države članice, pod pogoji iz členov 138, 146, 147, 148, 151 ali 152;
opravljanje storitve za davčnega zavezanca, ki se nanaša na cenitev blaga ali delo na njem, dejansko opravljeno na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če se blago po cenitvi ali opravljenem delu na njem vrne navedenemu davčnemu zavezancu v državo članico, iz katere je bilo prvotno odposlano ali odpeljano;
začasne rabe tega blaga na ozemlju države članice, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, za namene storitev, ki jih opravi davčni zavezanec s sedežem v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne;
začasne rabe tega blaga, za obdobje, ki ne presega štiriindvajset mesecev, na ozemlju druge države članice, če bi se za uvoz enakega blaga iz tretje države za začasno rabo lahko uporabil postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev.
Člen 17a
Za namene tega člena se šteje, da obstaja ureditev skladiščenja na odpoklic, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
davčni zavezanec ali tretja oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje blago v drugo državo članico z namenom, da to blago tam pozneje in po prihodu dobavi drugemu davčnemu zavezancu, ki ima pravico za prevzem lastništva nad tem blagom v skladu z obstoječim dogovorom med obema davčnima zavezancema;
davčni zavezanec, ki odpošilja ali prevaža blago, nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano;
davčni zavezanec, kateremu je namenjena dobava blaga, je identificiran za DDV v državi članici, v katero je blago odposlano ali odpeljano, njegova identiteta in identifikacijska številko za DDV, ki mu jo je dodelila navedena država članica, pa sta obe znani davčnemu zavezancu iz točke (b) v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz;
davčni zavezanec, ki odpošilja ali prevaža blago, prenos blaga vnese v evidenco iz člena 243(3), identiteto davčnega zavezanca, ki blago pridobiva, ter njegovo identifikacijsko številko za DDV, ki mu jo je dodelila država članica, v katero se blago odpošilja ali prevaža, pa navede v rekapitulacijskem poročilu iz člena 262(2).
Če so pogoji iz odstavka 2 izpolnjeni, se v trenutku prenosa pravice do razpolaganja z blagom kot lastnik na davčnega zavezanca iz točke (c) odstavka 2 – če se prenos izvede v roku iz odstavka 4 – uporabljajo naslednja pravila:
šteje se, da je dobavo blaga v skladu s členom 138(1) opravil davčni zavezanec, ki je sam ali prek tretje osebe za njegov račun odposlal ali odpeljal blago v državi članici, iz katere je bilo blago odposlano ali odpeljano;
šteje se, da je davčni zavezanec, kateremu se zadevno blago dobavi v državi članici, v katero je bilo blago odposlano ali odpeljano, opravil pridobitev blaga znotraj Skupnosti.
Če so izpolnjeni naslednji pogoji, se šteje, da prenos v smislu člena 17 ni bil opravljen:
pravica do razpolaganja z blagom ni bila prenesena in zadevno blago je v roku iz odstavka 4 vrnjeno v državo članico, iz katere je bilo odposlano ali odpeljano, in
davčni zavezanec, ki je odposlal ali odpeljal blago, njegovo vračilo vnese v evidenco iz člena 243(3).
Če davčnega zavezanca iz točke (c) odstavka 2 v roku iz odstavka 4 zamenja drug davčni zavezanec, se šteje, da prenos v smislu člena 17 v trenutku zamenjave ni bil opravljen, če:
so izpolnjeni vsi drugi veljavni pogoji iz odstavka 2 in
je davčni zavezanec iz točke (b) odstavka 2 zamenjavo vnesel v evidenco iz člena 243(3).
Če se blago dobavi osebi, ki ni davčni zavezanec iz točke (c) odstavka 2 ali iz odstavka 6, se šteje, da pogoji iz odstavkov 2 in 6 tik pred to dobavo niso več izpolnjeni.
Če je blago odposlano ali odpeljano v državo, ki ni država članica, iz katere je bilo prvotno preneseno, se šteje, da pogoji iz odstavkov 2 in 6, tik preden se tako odpošiljanje ali prevoz začne, niso več izpolnjeni.
V primeru uničenja, izgube ali tatvine blaga se šteje, da pogoji iz odstavkov 2 in 6 niso več izpolnjeni na datum, ko je bilo blago dejansko odstranjeno ali uničeno, če pa tega datuma ni mogoče določiti, na datum, ko je bilo ugotovljeno, da je blago uničeno ali pogrešano.
Člen 18
Države članice lahko kot dobavo blaga, opravljeno za plačilo, obravnavajo naslednje transakcije:
uporabo blaga s strani davčnega zavezanca za namene njegove dejavnosti, ki ga proizvede, konstruira, izkoplje, predela, kupi ali uvozi v okviru takšne dejavnosti, kjer za takšno blago, če bi bilo pridobljeno od drugega davčnega zavezanca, ne bi bila dana pravica do celotnega odbitka DDV;
uporabo blaga s strani davčnega zavezanca za namene neobdavčljivih transakcij, kjer je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi v skladu s točko (a);
zadržanje blaga s strani davčnega zavezanca ali njegovih naslednikov po prenehanju opravljanja obdavčljive ekonomske dejavnosti, kjer je bila za to blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV pri pridobitvi ali pri uporabi v skladu s točko (a), razen v primerih iz člena 19.
Člen 19
Države članice lahko v primeru prenosa celotnih sredstev podjetja ali dela sredstev podjetja za plačilo ali brez plačila ali kot vložek v podjetje štejejo, da ni bila opravljena nobena dobava blaga in da se oseba, kateri je blago preneseno, obravnava kot naslednik prenosnika.
Države članice v primerih, kadar upravičenec ni v celoti zavezan davku, sprejmejo ukrepe, potrebne za preprečevanje izkrivljanja konkurence. Sprejmejo lahko tudi vse potrebne ukrepe, s katerimi preprečijo možnost davčne utaje ali izogibanja plačilu davka zaradi uporabe tega člena.
POGLAVJE 2
Pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Člen 20
„Pridobitev blaga znotraj Skupnosti“ pomeni pridobitev pravice do razpolaganja s premičninami kot lastnik, ki jih pridobitelju odpošlje ali pripelje prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun, v drugo državo članico, kot je država, v kateri se pošiljanje ali prevoz blaga začne.
Če je blago, ki ga je pridobila pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, odposlano ali odpeljano iz tretjega ozemlja ali tretje države in ga je uvozila ta pravna oseba, ki ni davčni zavezanec v državo članico, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, se šteje, da je bilo blago odposlano ali odpeljano iz države članice uvoza. Ta država članica odobri uvozniku, ki je določen ali priznan za osebo, dolžno plačati davek, v skladu s členom 201, vračilo DDV, plačanega v zvezi z uvozom blaga, če uvoznik dokaže, da je bila njegova pridobitev obdavčena v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča.
Člen 21
Pridobitev blaga znotraj Skupnosti, opravljena za plačilo, vključuje blago, ki ga davčni zavezanec rabi za potrebe svojega podjetja, ki ga odpošlje ali odpelje ta davčni zavezanec ali druga oseba za njegov račun iz druge države članice, v kateri je bilo blago proizvedeno, črpano, predelano, kupljeno ali pridobljeno, kot je opredeljeno v členu 2(1)(b), ali ga je davčni zavezanec uvozil v okviru opravljanja dejavnosti v to drugo državo članico.
Člen 22
Pridobitev blaga znotraj Skupnosti za plačilo vključuje blago, ki ga oborožene sile države članice Severnoatlantske zveze rabijo za svoje potrebe ali potrebe svojega spremnega civilnega osebja in ga niso kupile pod splošnimi pravili obdavčevanja na domačem trgu ene od držav članic, če pri uvozu tega blaga ne bi bile upravičene do oprostitve iz točke (h) člena 143(1).
Člen 23
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se transakcije, ki bi bile opredeljene kot „dobave blaga“, če bi jih na njihovem ozemlju opravil davčni zavezanec, ki deluje kot tak, uvrstijo pod „pridobitve blaga znotraj Skupnosti“.
POGLAVJE 3
Opravljanje storitev
Člen 24
Člen 25
Opravljanje storitev lahko med drugim vključuje eno od naslednjih transakcij:
odstop premoženja v pravicah, ne glede na to, ali so te pravice ustanovljene z dokumentom ali ne;
obveznost opustitve dejanja ali dopustitve dejanja ali stanja;
opravljanje storitev na podlagi naloga ali v imenu državnega organa ali na podlagi zakona.
Člen 26
Vsaka od naslednjih transakcij še šteje za opravljanje storitev za plačilo:
uporaba blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo davčnega zavezanca ali za zasebno rabo njegovih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene njegove dejavnosti, če je bila za takšno blago dana pravica do celotnega ali delnega odbitka DDV;
opravljanje storitev, ki jih davčni zavezanec opravi brezplačno za svojo zasebno rabo ali za zasebno rabo svojih zaposlenih ali splošneje za druge namene kot za namene svoje dejavnosti.
Člen 27
Za preprečitev izkrivljanja konkurence in po posvetovanju z odborom za DDV lahko države članice obravnavajo kot opravljanje storitev za plačilo storitev, ki jo opravi davčni zavezanec za namene svojega podjetja, če za takšno storitev, če bi jo opravil drug davčni zavezanec, ne bi bila priznana pravica do celotnega odbitka DDV.
Člen 28
Kadar davčni zavezanec pri opravljanju storitev deluje v svojem imenu, vendar za račun druge osebe, se šteje, da je prejel in opravil te storitve sam.
Člen 29
Člen 19 se smiselno uporablja tudi za opravljanje storitev.
POGLAVJE 4
Uvoz blaga
Člen 30
Za „uvoz blaga“ se šteje vnos blaga v Skupnost, ki ni v prostem prometu v smislu člena 24 Pogodbe.
Poleg transakcije iz prvega odstavka se za uvoz blaga šteje vnos blaga, ki je v prostem prometu, s tretjega ozemlja, ki je del carinskega območja Skupnosti, v Skupnost.
POGLAVJE 5
Skupne določbe za poglavji 1 in 3
Člen 30a
Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve:
„kupon“ pomeni instrument, v zvezi s katerim obstaja obveznost, da se sprejme kot plačilo ali delno plačilo za dobavo blaga ali opravljanje storitev, pri čemer so blago, ki bo dobavljeno, ali storitve, ki bodo opravljene, ali identiteta njihovih morebitnih dobaviteljev navedeni na samem instrumentu ali v pripadajoči dokumentaciji, vključno s pogoji uporabe takšnega instrumenta.
„enonamenski kupon“ pomeni kupon, v zvezi s katerim sta ob njegovi izdaji znana kraj dobave blaga ali opravljanja storitev, na katere se nanaša kupon, in DDV, ki ga je treba plačati za navedeno blago ali storitve.
„večnamenski kupon“ pomeni kupon, ki ni enonamenski kupon.
Člen 30b
Kadar prenos enonamenskega kupona opravi davčni zavezanec, ki deluje v imenu drugega davčnega zavezanca, se ta prenos šteje za dobavo blaga ali opravljanje storitev, na katere se kupon nanaša, s strani drugega davčnega zavezanca, v imenu katerega davčni zavezanec deluje.
Kadar dobavitelj blaga ali storitev ni davčni zavezanec, ki je v svojem imenu izdal enonamenski kupon, se za tega dobavitelja kljub vsemu šteje, da je zadevnemu davčnemu zavezancu dobavil blago ali zanj opravil storitve, na katere se ta kupon nanaša.
Kadar prenos večnamenskega kupona opravi davčni zavezanec, ki ni davčni zavezanec, ki izvaja transakcijo, ki je predmet DDV v skladu s prvim pododstavkom, je vsako opravljanje storitev, ki jih je mogoče identificirati, kot so storitve distribucije ali promocije, predmet DDV.
NASLOV V
KRAJ OBDAVČLJIVIH TRANSAKCIJ
POGLAVJE 1
Kraj dobave blaga
Oddelek 1
Dobava blaga brez prevoza
Člen 31
Če se blago ne odpošilja ali prevaža, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se opravi dobava.
Oddelek 2
Dobava blaga s prevozom
Člen 32
Kadar blago odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, se za kraj dobave šteje kraj, kjer se blago nahaja, v trenutku, ko se začne odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.
Vendar, če se odpošiljanje ali prevoz blaga začne na tretjem ozemlju ali v tretji državi, se šteje, da sta kraj dobave, ki jo opravi uvoznik, ki je določen ali priznan za osebo, ki je dolžna plačati davek v skladu s členom 201, in kraj morebitnih kasnejših dobav v državi članici uvoza blaga.
Člen 33
Z odstopanjem od člena 32:
za kraj dobave pri prodaji blaga na daljavo znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča;
za kraj dobave pri prodaji na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, ki ni država članica, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju, se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča;
za kraj dobave pri prodaji na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga v državo članico, kjer se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju, se šteje, da je v tej državi članici, če je treba DDV na to blago prijaviti v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII.
▼M16 —————
Člen 35
Člen 33 se ne uporablja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, opredeljenih v točkah 1 do 4 člena 311(1), ter za dobavo rabljenih prevoznih sredstev, opredeljenih v členu 327(3), ki so predmet DDV v skladu z zadevnimi posebnimi ureditvami.
Člen 36
Kadar blago, ki ga odpošlje ali prevaža dobavitelj, pridobitelj ali tretja oseba, instalira ali montira dobavitelj ali druga oseba za njegov račun s poskusnim zagonom ali brez njega, se za kraj dobave šteje kraj, kjer je blago instalirano ali montirano.
Kadar se instalacija ali montaža opravi v drugi državi članici, kot je država dobavitelja, sprejme država članica, na ozemlju katere se opravi instalacija ali montaža, vse potrebne ukrepe za izognitev dvojnemu obdavčevanju v tej državi članici.
Člen 36a
Člen 36b
Kadar se šteje, da je davčni zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a, se odpošiljanje ali prevoz blaga pripiše dobavi, ki jo opravi ta davčni zavezanec.
Oddelek 3
Dobava blaga na krovu plovil, zrakoplovov ali na vlakih
Člen 37
„Kraj, v katerem se prevoz potnikov začne“, pomeni prvi predvideni kraj v Skupnosti, kjer bodo potniki vstopili, po potrebi po delu poti zunaj Skupnosti.
„Kraj, v katerem se prevoz potnikov konča“, pomeni zadnji predvideni kraj v Skupnosti, kjer potniki, ki so vstopili znotraj Skupnosti, izstopijo, kadar je to ustrezno, pred postankom zunaj Skupnosti.
V primeru povratnega potovanja se povratna pot šteje za ločen prevoz.
Do sprejema predlogov iz prvega pododstavka lahko države članice oprostijo ali še naprej oprostijo dobave blaga za potrošnjo na krovu, za katerega se kraj obdavčitve določi v skladu z odstavkom 1, s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi.
Člen 38
Člen 39
Pri dobavi plina po sistemu za zemeljski plin, vzpostavljenem na ozemlju Skupnosti, ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, in pri dobavi električne energije, toplote ali energije za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih, če tovrstna dobava ni zajeta v členu 38, se za kraj dobave šteje kraj, kjer kupec dejansko uporablja in potroši zadevno blago.
Če kupec dejansko ne porabi celotne količine ali dela količine plina, električne energije, toplote ali energije za hlajenje, se šteje, da je bilo to neporabljeno blago rabljeno in porabljeno v kraju, kjer ima kupec sedež svoje gospodarske dejavnosti ali stalno poslovno enoto, za katero je blago dobavljeno. Če takšnega sedeža dejavnosti ali stalne poslovne enote ni, se šteje, da je kupec blago rabil in porabil na kraju, kjer ima stalno prebivališče ali običajno prebiva.
POGLAVJE 2
Kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Člen 40
Za kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti se šteje kraj, kjer se blago nahaja v trenutku, ko se konča odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju.
Člen 41
Brez vpliva na določbe člena 40 se šteje, da je kraj pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(i) na ozemlju države članice, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero pridobitelj opravi to pridobitev, razen če oseba, ki blago pridobi, dokaže, da je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40.
Če je bila pridobitev predmet DDV v skladu s členom 40 v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, potem ko je bila obdavčena v skladu s prvim pododstavkom, se davčna osnova ustrezno zmanjša v državi članici, ki je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero je pridobitelj opravil to pridobitev.
Člen 42
Prvi odstavek člena 41 se ne uporablja in se šteje, da je bila pridobitev blaga znotraj Skupnosti predmet DDV v skladu s členom 40, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
pridobitelj dokaže, da je opravil to pridobitev za namene kasnejših dobav na ozemlju države članice, določeni v skladu s členom 40, za katere je bil kot oseba, ki je dolžna plačati davek v skladu s členom 197, določena oseba, ki ji je bila opravljena dobava;
pridobitelj je izpolnil obveznosti, predvidene v členu 265, v zvezi s predložitvijo rekapitulacijskega poročila.
POGLAVJE 3
Kraj opravljanja storitev
Oddelek 1
Opredelitve
Člen 43
Za namene uporabe pravil o kraju opravljanja storitev:
davčni zavezanec, ki opravlja tudi dejavnosti ali transakcije, ki v skladu s členom 2(1) niso obravnavane kot obdavčljive dobave blaga ali storitev, šteje za davčnega zavezanca za vse storitve, ki so bile opravljene zanj;
pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, vendar je identificirana za DDV, šteje za davčnega zavezanca.
Oddelek 2
Splošne določbe
Člen 44
Kraj opravljanja storitev je za davčnega zavezanca, ki deluje kot tak, kraj, kjer ima sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene stalni poslovni enoti davčnega zavezanca v kraju, ki ni kraj, v katerem ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima davčni zavezanec, ki prejme te storitve, stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.
Člen 45
Kraj opravljanja storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, je kraj, kjer ima izvajalec sedež svoje dejavnosti. Če so te storitve opravljene iz stalne poslovne enote izvajalca v kraju, ki ni kraj, v katerem ima sedež svoje dejavnosti, je kraj opravljanja teh storitev kraj, kjer ima stalno poslovno enoto. Če takega sedeža ali take stalne poslovne enote ni, je kraj opravljanja storitev kraj, kjer ima izvajalec stalno prebivališče ali kjer običajno prebiva.
Oddelek 3
Posebne določbe
Pododdelek 1
Storitve, ki jih opravijo posredniki
Člen 46
Kraj opravljanja storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, s strani posrednika, ki deluje v imenu in za račun druge osebe, je kraj, kjer se opravi osnovna transakcija v skladu z določbami te direktive.
Pododdelek 2
Opravljanje storitev v zvezi z nepremičninami
Člen 47
Kraj opravljanja storitev v zvezi z nepremičninami, vključno s storitvami strokovnjakov in nepremičninskih posrednikov, nastanitev v hotelskem sektorju ali v sektorjih s podobnimi funkcijami, kakor so počitniški tabori ali prostori, urejeni za uporabo kot prostori za taborjenje, dodeljevanjem pravic do uporabe nepremičnin in storitvami za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo nadzor na kraju samem, je kraj, v katerem se nepremičnina nahaja.
Pododdelek 3
Opravljanje prevoza
Člen 48
Kraj opravljanja storitev potniškega prevoza je kraj, kjer se opravlja prevoz glede na prevoženo razdaljo.
Člen 49
Kraj opravljanja storitev prevoza blaga, razen prevoza blaga znotraj Skupnosti, za osebe, ki niso davčni zavezanci, je kraj, kjer se opravlja prevoz glede na prevoženo razdaljo.
Člen 50
Kraj opravljanja prevoza blaga znotraj Skupnosti osebam, ki niso davčni zavezanci, je kraj odhoda.
Člen 51
„Prevoz blaga znotraj Skupnosti“ pomeni prevoz blaga, pri katerem se kraj odhoda in kraj prihoda nahajata na ozemlju dveh različnih držav članic.
„Kraj odhoda“ pomeni kraj, kjer se prevoz blaga dejansko začne, ne glede na prevoženo razdaljo do kraja, kjer se blago nahaja, „kraj prihoda“ pa je kraj, kjer se prevoz blaga dejansko konča.
Člen 52
Državam članicam ni treba za osebe, ki niso davčni zavezanci, uporabljati DDV za tisti del prevoza blaga znotraj Skupnosti, ki se nanaša na poti po vodah, ki niso del ozemlja Skupnosti.
Pododdelek 4
Opravljanje storitev s področja kulture, umetnosti, športa, znanosti, izobraževanja, razvedrila in podobnih storitev, pomožnih prevoznih storitev ter cenitve in dela na premičninah
Člen 53
Kraj opravljanja storitev v zvezi z vstopninami za kulturne, umetnostne, športne, znanstvene, izobraževalne, zabavne ali podobne prireditve, kot so sejmi in razstave, ter z vstopninami povezanih pomožnih storitev, ki so opravljene davčnemu zavezancu, je kraj, kjer te prireditve dejansko potekajo.
Člen 54
Kraj opravljanja naslednjih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec, je kraj, v katerem se te storitve dejansko opravijo:
pomožne prevozne dejavnosti, kot so nakladanje, razkladanje, pretovarjanje in podobne dejavnosti;
cenitve premičnin in izvajanje del na premičninah.
Pododdelek 5
Restavracijske storitve in storitve cateringa
Člen 55
Kraj opravljanja restavracijskih storitev in storitev cateringa, razen storitev, ki se dejansko opravijo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih med delom prevoza potnikov v Skupnosti, je kraj, kjer se te storitve dejansko opravijo.
Pododdelek 6
Dajanje prevoznega sredstva v najem
Člen 56
Vendar pa je kraj dajanja zasebnega čolna v najem – razen kratkoročnega najema – osebi, ki ni davčni zavezanec, kraj, kjer je zasebni čoln dejansko dan na razpolago najemniku, če izvajalec to storitev dejansko opravi iz sedeža svoje dejavnosti ali stalne poslovne enote v tem kraju.
Pododdelek 7
Opravljanje restavracijskih storitev in storitev cateringa za potrošnjo na krovu ladij, zrakoplovov ali na vlakih
Člen 57
„Kraj, v katerem se prevoz potnikov začne“ je prvi kraj v Skupnosti, kjer lahko potniki vstopijo v prevozno sredstvo, tudi po postanku zunaj Skupnosti.
„Kraj, v katerem se prevoz potnikov konča“ je zadnji kraj v Skupnosti, kjer lahko potniki, ki so vstopili znotraj Skupnosti, izstopijo iz prevoznega sredstva, tudi pred postankom zunaj Skupnosti.
V primeru povratnega potovanja se povratna pot šteje za ločen prevoz.
Pododdelek 8
Telekomunikacijske storitve, storitve oddajanja ter elektronske storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci
Člen 58
Kraj opravljanja naslednjih storitev za osebo, ki ni davčni zavezanec, je kraj, v katerem ima ta oseba sedež, stalno prebivališče ali običajno prebivališče:
telekomunikacijske storitve;
storitve radijskega in televizijskega oddajanja;
elektronsko opravljene storitve, zlasti tiste iz Priloge II.
Kadar izvajalec storitve in prejemnik komunicirata po elektronski pošti, to samo po sebi ne pomeni, da je opravljena storitev elektronsko opravljena storitev.
▼M16 —————
Pododdelek 9
Storitve, opravljene osebam, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež izven Skupnosti
Člen 59
Kraj opravljanja naslednjih storitev osebi, ki ni davčni zavezanec in ima sedež oziroma stalno prebivališče ali običajno prebivališče izven Skupnosti, je kraj, v katerem ima ta oseba sedež, stalno prebivališče ali običajno prebivališče:
prenos in odstop avtorskih pravic, patentov, licenc, blagovnih znamk in podobnih pravic;
oglaševanje;
storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn, odvetnikov, računovodij in druge podobne storitve ter obdelava podatkov in dajanje informacij;
obveznosti v zvezi s prenehanjem ali opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz tega člena;
bančne, finančne in zavarovalne transakcije, vključno s pozavarovanjem, razen najema sefov;
posredovanje osebja;
dajanje premičnin v najem, razen vseh vrst prevoznih sredstev;
zagotavljanje dostopa do sistema za zemeljski plin na ozemlju Skupnosti ali do omrežja, povezanega s takšnim sistemom, do sistema električne energije ali ogrevalnih ali hladilnih omrežij, prenos ali distribucija po teh sistemih ali omrežjih in opravljanje drugih storitev, ki so z navedenim neposredno povezane.
▼M3 —————
Pododdelek 10
Preprečitev dvojnega obdavčevanja ali neobdavčevanja
Člen 59a
Da bi se izognile dvojni obdavčitvi, neobdavčitvi in izkrivljanju konkurence, lahko države članice pri storitvah, za katere je kraj opravljanja določen v skladu s členi 44, 45, 56, 58 in 59:
za kraj opravljanja nekaterih ali vseh takih storitev, ki je na njihovem ozemlju, štejejo, kot da je zunaj Skupnosti, če se storitve dejansko uporabijo in potrošijo zunaj Skupnosti;
za kraj opravljanja nekaterih ali vseh takih storitev, ki je zunaj Skupnosti, štejejo, kot da je na njihovem ozemlju, če se storitve dejansko uporabijo in potrošijo na njihovem ozemlju.
▼M3 —————
POGLAVJE 3a
Prag za davčne zavezance, ki dobavljajo blago v skladu s točko (a) člena 33 in opravljajo storitve v skladu s členom 58
Člen 59c
Točka (a) člena 33 in člen 58 se ne uporabljata, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
dobavitelj ali izvajalec ima sedež ali, če sedeža nima, stalno ali običajno prebivališče samo v eni državi članici;
storitve se opravljajo za osebe, ki niso davčni zavezanci in imajo sedež ali stalno ali običajno prebivališče v kateri koli državi članici, ki ni država članica iz točke (a), ali blago je odposlano ali prepeljano v državo članico, ki ni država članica iz točke (a), in
skupna vrednost opravljenih storitev ali dobavljenega blaga iz točke (b) brez DDV v tekočem koledarskem letu ne presega 10 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti in tega praga ni presegala niti v predhodnem koledarskem letu.
POGLAVJE 4
Kraj uvoza blaga
Člen 60
Kraj uvoza blaga je država članica, na ozemlju katere se nahaja blago, ko se vnese v Skupnost.
Člen 61
Z odstopanjem od člena 60, kadar je za blago, ki ni v prostem prometu, pri vnosu v Skupnost začet eden od postopkov ali transakcij iz člena 156 ali postopek začasnega uvoza, s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali zunanji tranzitni postopek, je kraj uvoza takega blaga v državi članici, na ozemlju katere se ti postopki ali transakcije končajo.
Podobno, kadar se za blago, ki je v prostem prometu, ob vnosu v Skupnost začne eden od postopkov ali transakcij iz členov 276 in 277, je kraj uvoza država članica, na ozemlju katere se ti postopki ali transakcije končajo.
NASLOV VI
OBDAVČLJIVI DOGODEK IN OBVEZNOST OBRAČUNA DDV
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 62
Za namene te direktive:
je „obdavčljivi dogodek“ dogodek, s katerim so izpolnjeni pravni pogoji, potrebni za nastanek obveznosti obračuna DDV;
„obveznost obračuna“ DDV nastane v trenutku, ko ima davčni organ po zakonu pravico zahtevati davek od osebe, ki ga je dolžna plačati, četudi se plačilo lahko odloži.
POGLAVJE 2
Dobava blaga in opravljanje storitev
Člen 63
Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago dobavljeno ali so storitve opravljene.
Člen 64
Storitve, za katere mora DDV plačati naročnik storitev v skladu s členom 196, ki se nepretrgoma opravljajo v časovnem obdobju, daljšem od enega leta, in za katere se v navedenem obdobju ne izdajajo obračuni ali izvajajo plačila, veljajo za zaključene ob koncu vsakega koledarskega leta, dokler se opravljanje storitev ne konča.
Države članice lahko v nekaterih primerih, ki niso primeri iz prvega in drugega pododstavka, določijo, da se šteje, da so nepretrgane dobave blaga ali opravljanje storitev, ki se opravljajo v daljšem časovnem obdobju, končane najmanj v roku enega leta.
Člen 65
Če je plačilo izvršeno pred opravljeno dobavo blaga ali preden so storitve opravljene, nastane obveznost obračuna DDV v trenutku prejema plačila in od prejetega zneska.
Člen 66
Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65 lahko države članice določijo, da obveznost obračuna DDV za določene transakcije ali za določene kategorije davčnih zavezancev nastane v enem od naslednjih trenutkov:
najkasneje ob izdaji računa;
najkasneje ob prejemu plačila;
če račun ni izdan ali je izdan pozneje, v določenem roku, vendar najpozneje ob izteku roka, ki ga za izdajanje računov predpišejo države članice v skladu z drugim odstavkom člena 222, če pa država članica ni predpisala takšnega roka, v določenem obdobju od datuma obdavčljivega dogodka.
Izjema iz prvega odstavka pa se ne uporablja za opravljanje storitev, za katere mora prejemnik plačati DDV v skladu s členom 196, ali za dobave ali prenose blaga iz člena 67.
Člen 66a
Z odstopanjem od členov 63, 64 in 65 obdavčljivi dogodek in obveznost plačila DDV v zvezi z dobavo blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, za katerega se šteje, da je prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a, in v zvezi z dobavo blaga navedenemu davčnemu zavezancu nastaneta ob sprejetju plačila.
Člen 67
Če je pod pogoji iz člena 138 blago odposlano ali odpeljano v državo članico, ki ni država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, dobavljeno z oprostitvijo DDV, ali če davčni zavezanec za namene svojega podjetja blago prenese v drugo državo članico z oprostitvijo DDV, nastane obveznost obračuna DDV ob izdaji računa ali, če račun ni bil izdan do navedenega datuma, ob izteku roka iz prvega odstavka člena 222.
Člen 64(1), tretji pododstavek člena 64(2) in člen 65 se ne uporabljajo za dobave in prenose blaga iz prvega odstavka tega člena.
POGLAVJE 3
Pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Člen 68
Obdavčljivi dogodek nastane v trenutku, ko je opravljena pridobitev blaga znotraj Skupnosti.
Šteje se, da je pridobitev blaga znotraj Skupnosti opravljena, kadar se za dobavo podobnega blaga šteje, da je bila opravljena na ozemlju zadevne države članice.
Člen 69
V primeru pridobitve blaga znotraj Skupnosti nastane obveznost obračuna DDV ob izdaji računa, če pa račun ni bil izdan do navedenega datuma, nastane obveznost obračuna DDV ob izteku roka iz prvega odstavka člena 222.
POGLAVJE 4
Uvoz blaga
Člen 70
Obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastane, ko je blago uvoženo.
Člen 71
Vendar, če je uvoženo blago zavezano carini, kmetijskim prelevmanom ali dajatvam z enakim učinkom, določenih v okviru skupne politike, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka in obveznosti obračuna teh dajatev.
NASLOV VII
DAVČNA OSNOVA
POGLAVJE 1
Opredelitev
Člen 72
Za namene te direktive pomeni „tržna vrednost“ celoten znesek, ki bi ga pridobitelj ali prejemnik v prodajni fazi pridobitve zadevnega blaga ali opravljene storitve in pod pogoji lojalne konkurence, moral plačati neodvisnemu dobavitelju ali ponudniku na ozemlju države članice, v kateri je transakcija obdavčljiva, da bi si v tem trenutku zagotovil zadevno blago ali storitve.
Če ni mogoče ugotoviti primerljive dobave blaga ali opravljanja storitev, pomeni „tržna vrednost“ naslednje:
v zvezi z blagom znesek, ki ni manjši od nabavne cene blaga ali podobnega blaga ali – če ni nabavne cene – od lastne cene, ki se določi v trenutku dobave;
v zvezi s storitvami pomeni znesek, ki ni manjši od celotnih stroškov, ki jih mora davčni zavezanec plačati za opravljene storitve.
POGLAVJE 2
Dobava blaga in opravljanje storitev
Člen 73
Pri dobavah blaga in opravljanju storitev, razen tistih iz členov 74 do 77, davčna osnova zajema vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je prejel ali ga bo prejel dobavitelj ali izvajalec od pridobitelja, prejemnika ali tretje osebe za te dobave, vključno s subvencijami, ki so neposredno povezane s ceno takšnih dobav.
Člen 73a
Brez poseganja v člen 73 je davčna osnova za dobavo blaga ali opravljanje storitev v zvezi z večnamenskim kuponom enaka plačilu, plačanemu za kupon, oziroma, če teh informacij ni na voljo, denarni vrednosti, navedeni na samem večnamenskem kuponu ali v pripadajoči dokumentaciji, zmanjšanemu za znesek DDV, ki se nanaša na dobavljeno blago ali opravljene storitve.
Člen 74
Če davčni zavezanec uporabi ali razpolaga z blagom, ki je del poslovnih sredstev podjetja oziroma davčni zavezanec ali njegovi pravni nasledniki obdržijo blago po prenehanju opravljanja njegove obdavčljive ekonomske dejavnosti, kot je opredeljeno v členih 16 in 18, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku uporabe, razpolaganja ali zadržanja.
Člen 75
Pri opravljanju storitev iz člena 26, ki vključujejo uporabo blaga, ki je del poslovnih sredstev podjetja, za zasebno rabo in pri storitvah, ki se opravijo brezplačno, davčno osnovo sestavljajo celotni stroški davčnega zavezanca za opravljene storitve.
Člen 76
Pri dobavah blaga, ki vključujejo prenos blaga v drugo državo članico, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali, ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku prenosa.
Člen 77
Pri storitvah, ki jih davčni zavezanec opravi za namene svojega podjetja, opredeljenih v členu 27, davčno osnovo sestavlja tržna vrednost opravljene storitve.
Člen 78
Davčna osnova vključuje naslednje elemente:
davke, dajatve, prelevmane in takse, razen DDV;
postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki jih dobavitelj zaračuna pridobitelju ali prejemniku.
Za namene točke b) prvega odstavka lahko države članice stroške, ki so predmet posebnega dogovora, štejejo za postranske stroške.
Člen 79
Davčna osnova ne vključuje naslednjih elementov:
znižanja cen zaradi popusta za predčasno plačilo;
popustov na ceno in rabatov, odobrenih pridobitelju ali prejemniku in obračunanih v trenutku, ko je bila izvršena dobava;
zneskov, ki jih davčni zavezanec prejme od svojega pridobitelja ali prejemnika kot povračilo za izdatke, ki jih je plačal v imenu in za račun pridobitelja ali prejemnika in ki jih je v svojih knjigah knjižil na prehodnem kontu.
Davčni zavezanec mora predložiti dokazilo o dejanskem znesku izdatkov iz točke (c) prvega odstavka in ne sme odbiti DDV, ki je bil lahko obračunan.
Člen 80
Da se prepreči davčna utaja ali izogibanje plačilu davka, lahko države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da je glede dobave blaga ali opravljanja storitev, v primerih, ko med dobavitelji ali ponudniki in prejemniki obstajajo družinske ali druge tesne osebne vezi, upravne, lastniške, članske, finančne ali pravne vezi, kakor jih opredeljuje država članica, davčna osnova enaka tržni vrednosti, to lahko storijo v naslednjih primerih:
ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in naročnik dobave nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177;
ko je plačilo nižje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177 ter za dobavo velja oprostitev po členih 132, 135, 136, 371, 375, 376, 377, 378(2), 379(2) ali členih 380 do 390c;
ko je plačilo višje od tržne vrednosti in dobavitelj nima pravice do popolnega odbitka po členih 167 do 171 in 173 do 177.
Za namene prvega pododstavka lahko pravne vezi vključujejo tudi odnos med delodajalcem in zaposlenim, družino zaposlenega ali drugimi osebami, tesno povezanimi z zaposlenim.
Člen 81
Države članice, ki 1. januarja 1993 niso izrabile možnosti uporabe nižje stopnje v skladu s členom 98, lahko, kadar uporabijo možnost iz člena 89, za dobave umetniških predmetov iz člena 103(2) določijo, da je davčna osnova enaka delu zneska, ki se določi v skladu s členi 73, 74, 76, 78 in 79.
Del iz prvega odstavka se določi tako, da je DDV, ki ga je tako treba plačati, enak najmanj 5 % zneska, ki se določi v skladu s členi 73, 74, 76, 78 in 79.
Člen 82
Države članice lahko določijo, da davčna osnova za dobavljeno blago ali opravljene storitve vključuje vrednost oproščenega investicijskega zlata v smislu člena 346, ki ga zagotovi pridobitelj ali prejemnik kot osnovo za obdelavo in ki ob dobavi tega blaga ali opravljeni storitvi izgubi status investicijskega zlata, oproščenega DDV. Vrednost, ki se uporabi, je tržna vrednost investicijskega zlata v trenutku dobave tega blaga ali opravljanja teh storitev.
POGLAVJE 3
Pridobitev blaga znotraj Skupnosti
Člen 83
Pri pridobitvi blaga znotraj Skupnosti se davčna osnova določi na podlagi istih elementov, kot se uporabljajo ►C1 v skladu s poglavjem 2 ◄ za določitev davčne osnove za dobave enakega blaga na ozemlju zadevne države članice. Pri transakcijah, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz členov 21 in 22, davčno osnovo sestavlja nabavna cena blaga ali podobnega blaga ali ob odsotnosti nabavne cene, lastna cena blaga, določena v trenutku dobave.
Člen 84
POGLAVJE 4
Uvoz blaga
Člen 85
Pri uvozu blaga davčno osnovo sestavlja vrednost, ki je v skladu z veljavnimi določbami Skupnosti določena kot carinska vrednost.
Člen 86
Davčna osnova vključuje, če že niso vključeni, naslednje elemente:
davke, dajatve, prelevmane in druge dajatve, ki se plačajo zunaj države članice uvoza in tiste, ki se plačajo zaradi uvoza, razen DDV;
postranske stroške, kot so provizije, stroški pakiranja, prevoza in zavarovanja, ki nastanejo do prvega namembnega kraja na ozemlju države članice uvoza, kakor tudi stroške, ki izvirajo iz prevoza v drug namembni kraj v Skupnosti, če je ta kraj znan, ko nastane obdavčljivi dogodek.
Člen 87
Davčna osnova ne vključuje naslednjih elementov:
znižanja cen zaradi popusta za predčasno plačilo;
popustov na ceno in rabatov, odobrenih pridobitelju in obračunanihv trenutku, ko je izvršen uvoz.
Člen 88
Kadar se ponovno uvaža začasno izvoženo blago iz Skupnosti, ki je bilo zunaj Skupnosti popravljeno, predelano ali obdelano bodisi je bilo izdelano ali obnovljeno, države članice sprejmejo ukrepe, da zagotovijo enako davčno obravnavo blaga za namene DDV, kakor bi se obravnavalo, če bi bili ti postopki na tem blagu opravljeni na njihovem ozemlju.
Člen 89
Države članice, ki 1. januarja 1993 niso izrabile možnosti uporabe nižje stopnje v skladu s členom 98, lahko določijo, da je davčna osnova za uvoz umetniških predmetov, zbirk in starin, opredeljenih v točkah (2), (3) in (4) člena 311(1), enaka delu zneska, ki se določi v skladu s členi 85, 86 in 87.
Del iz prvega odstavka se določi tako, da je DDV, ki ga je tako treba plačati pri uvozu, enak najmanj 5 % zneska, ki se določi v skladu s členi 85, 86 in 87.
POGLAVJE 5
Druge določbe
Člen 90
Člen 91
Države članice sprejmejo namesto tega uporabo zadnjega menjalnega tečaja, ki ga objavi Evropska centralna banka ob nastanku obveznosti obračuna davka. Menjava med valutami, ki niso euro, se opravi na podlagi menjalnega tečaja za euro za vsako valuto. Države članice lahko zahtevajo, da jih davčni zavezanec obvesti o izbiri te možnosti.
Za nekatere transakcije iz prvega pododstavka ali nekatere kategorije davčnih zavezancev pa lahko države članice še naprej uporabljajo menjalni tečaj, določen v skladu z določbami Skupnosti, ki veljajo za izračun carinske vrednosti.
Člen 92
Države članice lahko v zvezi s stroški vračljive embalaže sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:
jih izključijo iz davčne osnove in sprejmejo potrebne ukrepe, da se ta osnova popravi, če se embalaža ne vrne;
jih vključijo v davčno osnovo in sprejmejo potrebne ukrepe, da se ta osnova popravi, ko se embalaža dejansko vrne.
NASLOV VIII
STOPNJE
POGLAVJE 1
Uporaba stopenj
Člen 93
Stopnja, ki se uporablja za obdavčljive transakcije, je stopnja, ki velja v trenutku nastanka obdavčljivega dogodka.
Vendar se v naslednjih primerih uporabi stopnja, ki velja ob nastanku obveznosti obračuna DDV:
primeri iz členov 65 in 66;
primer pridobitve blaga znotraj Skupnosti;
primeri uvoza blaga iz drugega pododstavka člena 71(1) in (2).
Člen 94
Člen 95
Če se stopnje spremenijo, lahko države članice v primerih iz členov 65 in 66 izvedejo popravke, da upoštevajo stopnjo, veljavno v trenutku, ko je bilo blago dobavljeno ali storitve opravljene.
Države članice lahko poleg tega sprejmejo vse ustrezne prehodne ukrepe.
POGLAVJE 2
Struktura in višina stopenj
Oddelek 1
Splošna stopnja
Člen 96
Države članice uporabljajo splošno stopnjo DDV, ki jo določi vsaka država članica kot odstotek od davčne osnove in je enaka za dobavo blaga in za opravljanje storitev.
Člen 97
Splošna stopnja ni nižja od 15 %.
Oddelek 2
Nižje stopnje
Člen 98
Nižje stopnje se ne uporabljajo za elektronsko opravljene storitve, z izjemo tistih iz točke 6 Priloge III.
Člen 99
Člen 100
Na podlagi poročila Komisije Svet od leta 1994 dalje vsaki dve leti pregleda obseg nižjih stopenj.
Svet lahko v skladu s členom 93 Pogodbe odloči spremeniti seznam blaga in storitev iz Priloge III.
Člen 101
Komisija najpozneje do 30. junija 2007 in na podlagi raziskave, ki jo izvede neodvisna skupina za gospodarska vprašanja, predloži Evropskemu parlamentu in Svetu, poročilo o splošni oceni vpliva uporabe nižjih stopenj za storitve, ki se opravljajo na lokalni ravni, vključno z restavracijskimi storitvami, predvsem v zvezi z ustvarjanjem delovnih mest, gospodarsko rastjo in pravilnim delovanjem notranjega trga.
Oddelek 3
Posebne določbe
Člen 102
Po posvetovanju z Odborom za DDV lahko vsaka država članica uporablja nižjo stopnjo za dobave zemeljskega plina, električne energije ali daljinskega ogrevanja.
Člen 103
Kadar države članice uporabijo možnost iz odstavka 1, lahko nižjo stopnjo uporabljajo tudi za naslednje transakcije:
dobave umetniških predmetov, ki jih opravi avtor ali njegovi pravni nasledniki;
dobave umetniških predmetov, ki jih priložnostno opravi davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec, če je umetniške predmete uvozil davčni zavezanec sam ali mu jih je dobavil avtor ali njegovi pravni nasledniki ali, če je imel pravico do popolnega odbitka DDV.
Člen 104
Avstrija lahko uporabi drugo splošno stopnjo v občinah Jungholz in Mittelberg (Kleines Walsertal), ki je nižja od ustrezne stopnje, ki se uporablja drugod po Avstriji, vendar ne manj kot 15 %.
Člen 104a
Ciper lahko uporabi eno od obeh nižjih stopenj iz člena 98 za dobavo utekočinjenega naftnega plina v jeklenkah.;
Člen 105
▼M5 —————
POGLAVJE 4
Posebne določbe, ki se uporabljajo do uvedbe dokončne ureditve
Člen 109
Določbe tega poglavja se uporabljajo do uvedbe dokončne ureditve iz člena 402.
Člen 110
Države članice, ki so 1. januarja 1991 uporabljale oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, ali nižje stopnje, ki so bile nižje od najnižje stopnje, določene v členu 99, lahko te oprostitve ali nižje stopnje nadalje uporabljajo.
Oprostitve in nižje stopnje iz prvega odstavka morajo biti v skladu s pravom Skupnosti, sprejete pa so morale biti iz natančno opredeljenih socialnih razlogov in v korist končnih uporabnikov.
Člen 111
Pod pogoji iz drugega odstavka člena 110 lahko oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, še naprej uporabljata naslednji državi v naslednjih primerih:
Finska za dobavo naročniških časopisov in revij ter za tiskanje izdaj, ki so distribuirane članom družb za oskrbo z javnimi dobrinami;
Švedska za dobavo časopisov, vključno z radijskimi časopisi in časopisi na kasetah za slabovidne osebe, za farmacevtska sredstva za bolnišnice ali na recept in za proizvodnjo ali druge zadevne storitve, ki so povezane z revijami neprofitnih organizacij;
Malta za dobavo živil za prehrano ljudi in farmacevtskih izdelkov.
Člen 112
Če bi določbe člena 110 za Irsko povzročile izkrivljanja konkurence pri dobavi energentov za ogrevanje in razsvetljavo, lahko Komisija na posebno zahtevo Irski dovoli, da za takšne dobave uporablja nižjo stopnjo v skladu s členoma 98 in 99.
V primeru iz prvega odstavka Irska predloži svojo zahtevo Komisiji skupaj z vsemi potrebnimi informacijami. Če Komisija ne sprejme odločitve v treh mesecih po prejemu zahteve, se šteje, da Irska lahko uporablja predlagane nižje stopnje.
Člen 113
Države članice, ki so 1. januarja 1991 v skladu s pravom Skupnosti uporabljale oprostitve s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, ali nižje stopnje, ki so bile nižje od najnižje stopnje, določene v členu 99, za blago in storitve, razen tistih iz Priloge III, lahko za vsako tako dobavo blaga ali opravljanje storitev uporabljajo nižjo stopnjo ali eno od dveh nižjih stopenj iz člena 98.
Člen 114
Poleg tega lahko države članice iz prvega pododstavka uporabljajo takšno stopnjo za otroška oblačila, otroško obutev in stanovanja.
Člen 115
Države članice, ki so 1. januarja 1991 uporabljale nižjo stopnjo za otroška oblačila, otroško obutev ali stanovanja, lahko za takšne dobave blaga ali opravljanje storitev takšno stopnjo še naprej uporabljajo.
▼M5 —————
Člen 117
▼M5 —————
Člen 118
Države članice, ki so 1. januarja 1991 uporabljale nižjo stopnjo za dobave blaga in storitev, ki niso določene v Prilogi III, lahko nižjo stopnjo ali eno od dveh nižjih stopenj, določenih v členu 98 za takšne dobave, še naprej uporabljajo, če stopnja ni nižja od 12 %.
Določba iz prvega odstavka se ne uporablja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, kot je opredeljeno v točkah (1) do (4) člena 311(1), ki so predmet DDV v skladu z maržno ureditvijo iz členov 312 do 325 ali ureditvijo za prodaje na javni dražbi.
Člen 119
Za namene uporabe člena 118 lahko Avstrija uporablja nižjo stopnjo za vino, proizvedeno v okviru kmetijske pridelave s strani kmetijskih pridelovalcev, če ta stopnja ni nižja od 12 %.
Člen 120
Grčija lahko uporablja stopnje, ki so do 30 % nižje od stopenj, ki se uporabljajo v celinski Grčiji, v departmajih Lezbos, Chios, Samos, Dodekanez in Kikladi ter na otokih Thasos, Severni Sporadi, Samotraka in Skiros.
Člen 121
Države članice, ki so 1. januarja 1993 dobave na podlagi pogodbe za izdelavo obravnavale kot dobavo blaga, lahko za dobave na podlagi pogodbe za izdelavo uporabljajo stopnjo, ki se uporablja za blago po izdelavi.
Za namene uporabe prvega odstavka je „dobava na podlagi pogodbe za izdelavo“ dobava premičnin, ki jih pogodbenik izdela ali sestavi iz materialov ali predmetov, ki mu jih je v ta namen dal naročnik, ki jih pogodbenik opravi svojemu naročniku, ne glede na to, ali je pogodbenik pri tem zagotovil kakšen del uporabljenih materialov ali ne.
Člen 122
Države članice lahko uporabljajo nižjo stopnjo za dobavo živih rastlin in drugih florikulturnih izdelkov, vključno s čebulicami, koreninami in podobnim, z rezanim cvetjem in okrasnim listjem, ter lesa za kurjavo.
POGLAVJE 5
Začasne določbe
Člen 123
Češka republika lahko do 31. decembra 2010 še naprej uporablja znižano stopnjo, ki ne sme biti nižja od 5 %, za gradnjo stanovanjskih objektov, ki se ne opravlja v okviru socialne politike, razen za gradbene materiale.
▼M2 —————
Člen 125
▼M5 —————
▼M2 —————
▼M5 —————
Člen 128
▼M5 —————
Člen 129
▼M5 —————
Člen 129a
Države članice lahko sprejmejo enega od naslednjih ukrepov:
uporabijo nižjo stopnjo za dobavo in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 in storitve, ki so tesno povezane s temi pripomočki;
odobrijo oprostitev s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, za dobavo in vitro diagnostičnih medicinskih pripomočkov za COVID-19 in storitve, ki so tesno povezane s temi pripomočki.
Do ukrepov iz prvega pododstavka so upravičeni samo in vitro diagnostični medicinski pripomočki za COVID-19, ki so skladni z veljavnimi zahtevami iz Direktive 98/79/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ) ali Uredbe (EU) 2017/746 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) in druge veljavne zakonodaje Unije.
Do oprostitve iz prvega pododstavka so upravičena samo cepiva proti COVID-19, ki jih odobri Komisija ali države članice.
▼M2 —————
NASLOV IX
OPROSTITVE
POGLAVJE 1
Splošne določbe
Člen 131
Oprostitve iz poglavij 2 do 9 se uporabljajo brez vpliva na druge določbe Skupnosti in pod pogoji, ki jih določijo države članice zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe teh oprostitev in preprečevanja vsakršnih možnih davčnih utaj, izogibanja in zlorab.
POGLAVJE 2
Oprostitve za določene dejavnosti, ki so v javnem interesu
Člen 132
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
opravljanje storitev javnih poštnih služb, razen prevoza potnikov in telekomunikacijskih storitev, ter dobavo blaga v zvezi z opravljanjem teh storitev;
bolnišnično in zdravstveno oskrbo ter z njo tesno povezane dejavnosti, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali jih pod socialnimi pogoji, primerljivimi s pogoji, ki veljajo za osebe javnega prava, opravljajo bolnišnice, centri za zdravljenje in diagnostiko ter druge uradno priznane ustanove podobne vrste;
zdravstveno oskrbo oseb pri opravljanju medicinske in paramedicinske poklicne dejavnosti, kot jo opredeli posamezna država članica;
oskrbo s človeškimi organi, krvjo ter materinim mlekom;
storitve zobnih tehnikov pri opravljanju poklicne dejavnosti in zobno protetiko, ki jo dobavijo zobozdravniki in zobni tehniki;
storitve, ki jih za svoje člane opravijo neodvisne skupine oseb, katerih dejavnosti so oproščene ali niso predmet DDV, in so neposredno namenjene za opravljanje njihove dejavnosti, če te skupine od svojih članov zahtevajo samo natančno povrnitev njihovega deleža skupnih stroškov in ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence;
opravljanje storitev in dobavo blaga, ki je tesno povezana s socialnim skrbstvom in socialnovarstvenim delom, vključno z dobavami s strani domov za ostarele, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali druge organizacije, ki jih država članica priznava kot organizacije socialnega pomena;
opravljanje storitev in dobavo blaga, ki je tesno povezana z varstvom otrok in mladine in jo opravljajo osebe javnega prava ali druge organizacije, ki jih država članica priznava kot organizacije socialnega pomena;
izobraževanje otrok ali mladine, šolsko ali univerzitetno izobraževanje, poklicno usposabljanje ali prekvalifikacijo, vključno z opravljanjem storitev in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, če te dejavnosti opravljajo osebe javnega prava, ki so temu namenjene, ali druge organizacije, ki jim država članica priznava podoben namen;
poučevanje, ki ga učitelji opravljajo zasebno in se nanaša na šolsko ali univerzitetno izobraževanje;
zagotavljanje osebja s strani verskih ali filozofskih institucij za namene dejavnosti iz točk (b), (g), (h) in (i) tega člena zaradi zadovoljevanja duhovnih potreb;
opravljanje storitev in dobavo blaga, ki je tesno povezana s temi storitvami in jo opravljajo neprofitne organizacije s cilji politične, sindikalne, verske, domoljubne, filozofske, človekoljubne ali državljanske narave svojim članom kot povračilo za članarino, določeno v skladu z njihovimi pravili, če ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence;
določene storitve, ki so tesno povezane s športom ali telesno vzgojo in jih neprofitne organizacije opravijo posameznikom, ki se ukvarjajo s športom ali telesno vzgojo;
določene kulturne storitve in dobavo blaga, tesno povezano s temi storitvami, ki jih opravljajo osebe javnega prava ali druge kulturne ustanove, ki jih priznava država članica;
opravljanje storitev in dobavo blaga, ki jih opravljajo organizacije, katerih dejavnosti so oproščene v skladu z določbami iz točk (b), (g), (h), (i), (l), (m) in (n), v zvezi z dogodki za zbiranje denarnih sredstev, ki jih te organizacije organizirajo izključno za svojo lastno korist, če ni verjetno, da bi takšna oprostitev povzročila izkrivljanje konkurence;
opravljanje prevoznih storitev za bolne ali poškodovane osebe v vozilih, ki so za ta namen posebej prirejena, s strani pristojno pooblaščenih oseb;
dejavnosti, razen komercialnih, ki jih opravijo javne radijske in televizijske ustanove.
Člen 133
Države članice lahko za odobritev oprostitev iz točk (b), (g), (h), (i), (l), (m) in (n) člena 132(1) osebam, ki niso osebe javnega prava, v vsakem posameznem primeru predpišejo izpolnjevanje enega ali več naslednjih pogojev:
cilj teh oseb ne sme biti sistematično doseganje dobička, če pa dobiček vseeno dosežejo, ga ne smejo razdeliti, ampak ga morajo nameniti nadaljnjemu opravljanju ali izboljšanju opravljanja storitev;
te osebe morajo v glavnem prostovoljno upravljati in voditi osebe, ki same ali prek posrednikov nimajo neposrednega ali posrednega interesa pri rezultatih teh dejavnosti;
te osebe morajo zaračunavati cene, ki jih odobrijo državni organi ali ki niso višje od takšnih odobrenih cen, ali pri storitvah, pri katerih ni potrebna odobritev, morajo zaračunavati cene, nižje od tistih, ki jih za podobne storitve zaračunavajo komercialna podjetja, zavezanci za DDV;
ni verjetno, da bi oprostitve povzročale izkrivljanja konkurence, na primer, da bi postavila v slabši položaj komercialna podjetja, zavezance za DDV.
Države članice, ki so na podlagi Priloge E k Direktivi Sveta 77/388/EGS 1. januarja 1989 zaračunavale DDV za transakcije iz točk (m) in (n) člena 132(1), ►C1 lahko uporabijo tudi pogoje iz točke (d) prvega odstavka tega člena, ◄ ko za omenjeno dobavo blaga ali storitev, ki jih zagotovijo osebe javnega prava, velja oprostitev.
Člen 134
Dobava blaga in opravljanje storitev nista oproščena v skladu s točkami (b), (g), (h), (i), (l), (m) in (n) člena 132(1) v naslednjih primerih:
če nista nujna za oproščene transakcije;
če je njun osnovni namen, da organizacija pridobi dodatni prihodek z opravljanjem transakcij, ki neposredno konkurirajo transakcijam komercialnih podjetij, zavezancev za DDV.
POGLAVJE 3
Oprostitve za druge dejavnosti
Člen 135
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
zavarovalne in pozavarovalne transakcije, vključno s povezanimi storitvami, ki jih opravljajo zavarovalni posredniki in zavarovalni zastopniki;
dajanje kreditov in posredovanje v zvezi s krediti ter upravljanje kreditov s strani osebe, ki kredit odobri;
sklepanje ali druge vrste poslovanja v zvezi s kreditnimi garancijami ali kakršnimi koli drugimi oblikami denarnih jamstev ter upravljanje kreditnih garancij s strani osebe, ki kredit odobri;
transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z depoziti in tekočimi računi, plačili, transferji, dolgovi, čeki ali drugimi plačilnimi instrumenti, razen izterjave dolgov;
transakcije, vključno s posredovanjem, v zvezi z valuto, bankovci in kovanci, ki se uporabljajo kot zakonito plačilno sredstvo, razen zbirk, zlasti zlatih in srebrnih kovancev ter kovancev iz drugih kovin ali bankovcev, ki običajno niso v uporabi kot zakonito plačilno sredstvo ali kovancev numizmatičnega pomena;
transakcije, vključno s posredovanjem, razen upravljanja in hrambe, z delnicami, deleži v družbah ali združenjih, obveznicami in drugimi vrednostnimi papirji, razen dokumentov, ki ustanavljajo lastništvo na blagu, in pravic ali vrednostnih papirjev iz člena 15(2);
upravljanje posebnih investicijskih skladov, ki jih opredelijo države članice;
dobave poštnih znamk po nominalni vrednosti, ki se uporabljajo za poštne storitve na njihovem ozemlju, fiskalnih znamk ter drugih podobnih znamk;
stave, loterije in druge oblike iger na srečo pod pogoji in omejitvami, ki jih določi vsaka država članica;
dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1);
dobave nepozidanih zemljišč, razen dobav stavbnih zemljišč iz točke (b) člena 12(1);
lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.
V skladu s točko (l) odstavka 1 niso oproščene naslednje transakcije:
nastanitev, kot je opredeljena v zakonodaji držav članic, v hotelskem sektorju ali v sektorjih s podobnimi funkcijami, vključno z nastanitvijo v počitniških kampih ali na prostorih, urejenih za kampiranje;
dajanje garaž in površin za parkiranje vozil v najem;
dajanje stalno instalirane opreme in strojev v najem;
najem sefov.
Države članice lahko predvidijo nadaljnje izključitve iz obsega oprostitve, predvidene v točki (l) odstavka 1.
Člen 136
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
dobave blaga, ki se v celoti uporabi za dejavnost, oproščeno po členih 132, 135, 371, 375, 376 in 377, členu 378(2), členu 379(2) in členih 380 do 390c, če za to blago ni bilo mogoče uveljavljati pravice do odbitka;
dobave blaga, če za to blago ob pridobitvi ali uporabi ni bilo mogoče uveljavljati pravice do odbitka DDV na podlagi člena 176.
Člen 136a
Kadar se šteje, da je davčni zavezanec prejel in dobavil blago v skladu s členom 14a(2), države članice davčnemu zavezancu oprostijo plačilo davka za dobavo navedenega blaga.
Člen 137
Države članice lahko dovolijo davčnim zavezancem pravico do izbire za obdavčitev naslednjih transakcij:
finančnih transakcij iz točk (b) do (g) člena 135(1);
dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1);
dobave nepozidanih zemljišč, razen dobav stavbnih zemljišč iz točke (b) člena 12(1);
lizing nepremičnin ali dajanje nepremičnin v najem.
Države članice lahko omejijo obseg te pravice do izbire.
POGLAVJE 4
Oprostitve v zvezi s transakcijami znotraj Skupnosti
Oddelek 1
Oprostitve v zvezi z dobavami blaga
Člen 138
Države članice oprostijo dobave blaga, ki ga prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje z ozemlja vsake od njih, vendar znotraj Skupnosti, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
blago se dobavi drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec, ki deluje kot taka v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne;
davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, za katero se dobavi blago, je identificirana za DDV v državi članici, ki ni država članica, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga začne, in je to identifikacijsko številko za DDV sporočila dobavitelju.
Razen dobav iz odstavka 1, države članice oprostijo naslednje transakcije:
dobave novih prevoznih sredstev, ki jih prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje pridobitelju z njihovega ozemlja, vendar znotraj Skupnosti, če so opravljene za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti na podlagi člena 3(1) niso predmet DDV, ali za katero koli drugo osebo, ki ni davčni zavezanec;
dobave trošarinskih izdelkov, ki jih prodajalec ali pridobitelj ali druga oseba za njun račun odpošlje ali odpelje pridobitelju z njihovega ozemlja, vendar znotraj Skupnosti, če se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti, razen trošarinskih izdelkov, na podlagi člena 3(1) niso predmet DDV, kadar se odpošiljanje ali prevoz teh izdelkov opravi v skladu s členom 7(4) in (5) ali členom 16 Direktive 92/12/EGS;
dobave blaga v obliki prenosa v drugo državo članico, za katere bi se priznale oprostitve iz odstavka 1 in točk (a) in (b), če bi bile opravljene za račun drugega davčnega zavezanca.
Člen 139
Oprostitev se ne uporablja tudi za dobave blaga, ki se opravijo za davčne zavezance ali pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti na podlagi člena 3(1) niso predmet DDV.
Oprostitev iz člena 138(1) in (2)(c) se ne uporablja za dobave rabljenih prevoznih sredstev, kot so opredeljena v členu 327(3), ki so predmet DDV v skladu s prehodno ureditvijo za rabljena prevozna sredstva.
Oddelek 2
Oprostitve za pridobitve blaga znotraj Skupnosti
Člen 140
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, katerega dobava bi bila, če bi jo opravili davčni zavezanci, v vsakem primeru oproščena na ozemlju vsake od njih;
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, katerega uvoz bi bil v vsakem primeru oproščen na podlagi določb iz točk (a), (b) in (c) ter (e) do (l) člena 143(1);
pridobitev blaga znotraj Skupnosti, pri katerem bi imel na podlagi členov 170 in 171 pridobitelj v vsakem primeru pravico do vračila celotnega DDV, dolgovanega na podlagi določb člena 2(1)(b).
Člen 141
Vsaka država članice sprejme posebne ukrepe, da se DDV ne obračuna za pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki se v skladu z merili iz člena 40 opravi na njenem ozemlju, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
pridobitev blaga opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici, vendar je identificiran za DDV v drugi državi članici;
pridobitev blaga se opravi za namene kasnejše dobave tega blaga, ki jo opravi davčni zavezanec iz točke (a) v isti državi članici;
blago, ki ga davčni zavezanec iz točke (a) tako pridobi, se neposredno odpošlje ali odpelje iz druge države članice, kot je tista, v kateri je identificiran za DDV, in je namenjeno prejemniku nadaljne dobave;
oseba, kateri je namenjena nadaljnja dobava blaga je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v isti državi članici;
oseba iz točke (d) je bila določena v skladu s členom 197 kot oseba, ki je dolžna plačati davek za dobavo, ki jo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolžan davek.
Oddelek 3
Oprostitve za določene prevozne storitve
Člen 142
Države članice oprostijo opravljanje prevoznih storitev znotraj Skupnosti pri odpošiljanju ali prevozu blaga na ali z otokov, ki so del avtonomnega področja Azorov in Madeire ter pošiljanje ali prevoz blaga med temi otoki.
POGLAVJE 5
Oprostitve pri uvozu
Člen 143
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
dokončen uvoz blaga, katerega dobava s strani davčnega zavezanca bi bila na ozemlju vsake od njih v vsakem primeru oproščena;
dokončen uvoz blaga s tretjega ozemlja, ki je del carinskega območja Skupnosti, v prosti promet, za katero bi se lahko uporabila oprostitev iz točke (b), če je bilo blago uvoženo v smislu prvega pododstavka člena 30;
uvoz blaga, za katero se DDV prijavi v skladu s posebno ureditvijo iz oddelka 4 poglavja 6 naslova XII in za katero je bila pristojnemu carinskemu uradu v državi članici uvoza najpozneje ob vložitvi uvozne deklaracije predložena individualna identifikacijska številka DDV za uporabo posebne ureditve dobavitelja ali posrednika, ki deluje za njegov račun, dodeljena v skladu s členom 369q;
uvoz blaga, poslanega ali odpeljanega s tretjega ozemlja ali tretje države v državo članico, ki ni država, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je dobava takega blaga, ki jo opravi uvoznik, določen ali priznan za osebo, dolžno plačati davek v skladu s členom 201, oproščena v skladu s členom 138;
ponovni uvoz blaga, ki ga v stanju, kakor je bilo izvoženo, ponovno uvaža oseba, ki ga je izvozila, če takšno blago izpolnjuje pogoje za oprostitev carine;
uvoz blaga v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov, ki izpolnjuje pogoje za oprostitev carine;
uvoz blaga s strani Evropske skupnosti, Evropske skupnosti za atomsko energijo, Evropske centralne banke, Evropske investicijske banke ali organov, ki so jih ustanovile Skupnosti, za katere se uporablja Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, in sicer v okvirih in pod pogoji iz navedenega Protokola in sporazumov o njegovem izvajanju ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence;
uvoz blaga s strani Komisije ali agencije oziroma organa, ustanovljenega na podlagi prava Unije, kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ uvaža to blago pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s pravom Unije, pri odzivanju na pandemijo COVID-19, razen kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ uvoženo blago takoj ali pozneje uporabi za nadaljnje dobave za plačilo;
uvoz blaga s strani mednarodnih organizacij, ki niso navedene v točki (fa) in jih kot take priznavajo državni organi države članice gostiteljice, ali s strani članov takšnih organizacij, in sicer v okviru omejitev in pod pogoji iz mednarodnih konvencij o ustanovitvi organizacij ali sporazumov o sedežu teh organizacij;
uvoz blaga, ki ga na ozemlje držav članic, pogodbenic Severnoatlantske zveze, uvozijo oborožene sile drugih držav, pogodbenic te zveze, za potrebe teh sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi;
uvoz blaga, ki ga opravijo oborožene sile Združenega kraljestva, ki so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Republike Ciper z dne 16. avgusta 1960 stacionirane na otoku Ciper, če je namenjen za njihovo uporabo, uporabo spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin;
uvoz ulova, nepredelanega ali obdelanega po postopkih za ohranitev kakovosti za prodajo, vendar še nedobavljenega, ki ga v pristaniščih opravijo podjetja z dejavnostjo morskega ribolova;
zlato, ki ga uvozijo centralne banke;
uvoz plina po sistemu za zemeljski plin ali po omrežju, povezanem s takšnim sistemom, ali dovajanje s plovila za prevoz plina v sistem za zemeljski plin ali pridobivalno plinovodno omrežje, električne energije ali toplote ali energije za hlajenje po ogrevalnih ali hladilnih omrežjih.
Oprostitev iz točke (d) odstavka 1 velja v primerih, ko uvozu blaga sledi dobava blaga, oproščenega v skladu s členom 138(1) in (2)(c), le če uvoznik v trenutku uvoza pristojnim organom države članice uvoza zagotovi vsaj naslednje informacije:
svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici uvoza, ali identifikacijsko številko za DDV svojega davčnega zastopnika, ki je dolžan plačati DDV, izdano v državi članici uvoza;
identifikacijsko številko za DDV stranke, ki ji je blago dobavljeno v skladu s členom 138(1), izdano v drugi državi članici, ali svojo identifikacijsko številko za DDV, izdano v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, če je blago predmet prenosa v skladu s členom 138(2)(c);
dokaz, da je uvoženo blago namenjeno, da se odpelje ali odpošlje iz države članice uvoza v drugo državo članico.
Vendar lahko države članice določijo, da se dokaz iz točke (c) pristojnim organom predloži izključno na zahtevo.
Člen 144
Države članice oprostijo opravljanje storitev v zvezi z uvozom blaga, če je vrednost takšnih storitev vključena v davčno osnovo v skladu s členom 86(1)(b).
Člen 145
Države članice lahko prilagodijo svoje nacionalne določbe, da čim bolj zmanjšajo izkrivljanje konkurence in predvsem preprečijo neobdavčevanje ali dvojno obdavčevanje v Skupnosti.
Države članice lahko za dosego oprostitev uporabljajo kakršne koli administrativne postopke, za katere menijo, da so najustreznejši.
POGLAVJE 6
Oprostitve pri izvozu
Člen 146
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
dobavo blaga, ki ga prodajalec ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti;
dobavo blaga, ki ga pridobitelj, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, ali druga oseba za njegov račun odpošlje ali odpelje v namembni kraj zunaj Skupnosti, razen blaga, ki ga prevaža pridobitelj sam in je namenjeno opremljanju, oskrbovanju z gorivom in drugemu oskrbovanju zasebnih čolnov, zasebnih zrakoplovov ali katerih koli drugih prevoznih sredstev za zasebno rabo;
blago, dobavljeno pooblaščenim organizacijam, ki ga izvozijo iz Skupnosti kot del njihovih človekoljubnih, dobrodelnih ali dejavnosti poučevanja zunaj Skupnosti;
storitve, opravljene na premičninah, ki so bile pridobljene ali uvožene zaradi opravljanja teh storitev v Skupnosti in jih iz Skupnosti odpošlje ali odpelje oseba, ki opravlja te storitve, ali prejemnik, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, ali druga oseba za račun enega od njiju;
opravljanje storitev, vključno s prevoznimi in pomožnimi posli, razen opravljanja storitev, ki so oproščene v skladu s členoma 132 in 135, če so neposredno povezane z izvozom ali uvozom blaga, ki ga zajemajo določbe člena 61 in člena 157(1)(a).
Člen 147
Pri dobavi blaga iz točke (b) člena 146(1), ki se prevaža v osebni prtljagi potnikov, se oprostitev uporablja samo, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
potnik nima prebivališča v Skupnosti;
blago je odpeljano iz Skupnosti pred potekom tretjega meseca, ki sledi mesecu, v katerem se opravi dobava;
skupna vrednost dobave, skupaj z DDV, je višja od 175 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti, določeni enkrat letno na podlagi tečaja zamenjave, ki je v veljavi prvi delovni dan v oktobru, z učinkom od 1. januarja naslednjega leta.
Države članice pa lahko oprostijo dobavo, katere skupna vrednost je nižja od zneska iz točke (c) pododstavka 1.
Za dokazilo o izvozu velja račun ali drug dokument namesto njega, ki ga potrdi carinski urad v kraju, kjer blago zapusti Skupnost.
Vsaka država članica pošlje Komisiji vzorce žigov, ki jih uporablja za potrjevanje iz drugega pododstavka. Komisija pošlje to informacijo davčnim organom drugih držav članic.
POGLAVJE 7
Oprostitve v zvezi z mednarodnim prevozom
Člen 148
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
dobavo blaga za oskrbovanje plovil za plovbo na odprtem morju, ki opravljajo prevoz potnikov za plačilo ali so namenjena opravljanju komercialne, industrijske ali ribiške dejavnosti, ter plovil za reševanje ali pomoč na morju in plovil za priobalni ribolov, razen oskrbovanja plovil za priobalni ribolov;
dobavo blaga za oskrbovanje vojaških plovil, zajetih pod oznako kombinirane nomenklature (KN) 8906 10 00, ki zapustijo njihovo ozemlje in so namenjena v pristanišča ali sidrišča zunaj države članice;
dobavo, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem plovil iz točke (a) ter dobavo, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, vključno z ribiško opremo, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja;
opravljanje storitev, razen storitev iz točke (c), za neposredne potrebe plovil iz točke (a) in njihovega tovora;
dobavo blaga za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje zrakoplovov, ki jih uporabljajo letalske družbe predvsem za polete na mednarodnih zračnih poteh za plačilo;
dobavo, izboljšave, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov iz točke (e) ter dobavo, najem, popravilo in vzdrževanje opreme, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja;
opravljanje storitev, razen storitev iz točke (f), za neposredne potrebe zrakoplovov iz točke (e) in njihovega tovora.
Člen 149
Portugalska lahko obravnava pomorski in zračni promet med otoki, ki sestavljajo avtonomni regiji Azori in Madeira, in med njima in celino, na enak način kot mednarodni promet.
Člen 150
POGLAVJE 8
Oprostitve za nekatere transakcije, ki se obravnavajo kot izvoz
Člen 151
Države članice oprostijo naslednje transakcije:
dobave blaga in opravljanje storitev v okviru diplomatskih in konzularnih odnosov;
dobave blaga ali opravljanje storitev Evropski skupnosti, Evropski skupnosti za atomsko energijo, Evropski centralni banki, Evropski investicijski banki ali organom, ki so jih ustanovile Skupnosti, za katere se uporablja Protokol z dne 8. aprila 1965 o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, in sicer v okvirih in pod pogoji iz Protokola in sporazumov za njegovo izvajanje ali sporazumov o sedežu ter predvsem le do obsega, ki ne povzroča izkrivljanja konkurence;
dobave blaga ali storitev Komisiji ali agenciji oziroma organu, ustanovljenem na podlagi prava Unije, kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ kupi to blago ali storitve pri opravljanju nalog, ki so jim dodeljene s pravom Unije, pri odzivanju na pandemijo COVID-19, razen kadar Komisija ali takšna agencija oziroma organ kupljeno blago ali storitve takoj ali pozneje uporabi za nadaljnje dobave za plačilo;
dobave blaga in opravljanje storitev mednarodnim organizacijam, ki niso navedene v točki (aa) in jih kot take priznavajo državni organi države članice gostiteljice, in članom teh organizacij, in sicer v okviru in pod pogoji, ki jih določajo mednarodne konvencije o ustanovitvi organizacij ali sporazumi o sedežu teh organizacij;
dobave blaga in opravljanje storitev, opravljene znotraj države članice, pogodbenice Severnoatlantske zveze, za potrebe oboroženih sil drugih držav, pogodbenic te zveze, ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri skupni obrambi;
dobave blaga in opravljanje storitev v drugo državo članico in namenjene za oborožene sile katere koli države članice, ki je pogodbenica Severnoatlantske zveze, razen same namembne države članice, za potrebe teh oboroženih sil ali spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin, kadar te sile sodelujejo pri zagotavljanju skupne obrambe;
dobave blaga in opravljanje storitev oboroženim silam Združenega kraljestva, ki so v skladu s Pogodbo o ustanovitvi Republike Ciper z dne 16. avgusta 1960 stacionirane na otoku Ciper, za njihovo uporabo, za uporabo spremnega civilnega osebja ali za oskrbo njihovih menz ali kantin.
Do sprejetja enotnih davčnih pravil za oprostitve iz prvega pododstavka, razen tistih iz točke (ab), veljajo omejitve, ki jih določi država članica gostiteljica.
Člen 152
Države članice oprostijo dobavo zlata centralnim bankam.
POGLAVJE 9
Oprostitve za storitve, ki jih opravijo posredniki
Člen 153
Države članice oprostijo storitve, ki jih opravijo posredniki, delujoči v imenu in za račun druge osebe, če so sodelovali pri transakcijah iz poglavij 6, 7 in 8 ali pri transakcijah, opravljenih zunaj Skupnosti.
Oprostitev iz prvega odstavka se ne uporablja za potovalne agencije, ki v potnikovem imenu in za njegov račun opravljajo storitve, ki se izvedejo v drugih državah članicah.
POGLAVJE 10
Oprostitve transakcij, povezanih z mednarodnim trgovanjem
Oddelek 1
Carinska skladišča, skladišča, ki niso carinska, in podobne ureditve
Člen 154
Za namene tega oddelka se šteje, da so „skladišča, ki niso carinska skladišča“, pri trošarinskih izdelkih prostori, ki so v členu 4(b) Direktive 92/12/EGS opredeljeni kot davčna skladišča, in pri netrošarinskih izdelkih prostori, ki jih kot take določijo države članice.
Člen 155
Brez poseganja v druge davčne določbe Skupnosti, lahko države članice po posvetovanju z odborom za DDV, sprejmejo posebne ukrepe, s katerimi so oproščene plačila DDV vse ali nekatere od transakcij iz tega oddelka, če niso namenjene za končno uporabo ali potrošnjo in je znesek dolgovanega DDV ob prenehanju postopkov ali možnosti iz tega oddelka enak znesku davka, ki bi bil dolgovan, če bi bila vsaka od teh transakcij obdavčena na njihovem ozemlju.
Člen 156
Države članice lahko oprostijo naslednje transakcije:
dobave blaga, namenjene da se predložijo carini in, kadar je to ustrezno, začasni hrambi;
dobave blaga, namenjene vnosu v prosto cono ali v prosto skladišče;
dobave blaga, za katere naj bi se začel postopek carinskega skladiščenja ali postopek aktivnega oplemenitenja;
dobave blaga, namenjene da se prepeljejo v teritorialne vode za vgradnjo v vrtalne ali proizvodne ploščadi zaradi gradnje, popravila, vzdrževanja, spremembe ali opremljanja takšnih ploščadi ali za povezavo takšnih vrtalnih ali proizvodnih ploščadi s kopnim;
dobave blaga, namenjene da se prepeljejo v teritorialne vode za oskrbovanje z gorivom in drugo oskrbovanje vrtalnih ali proizvodnih ploščadi.
Člen 157
Države članice lahko oprostijo naslednje transakcije:
uvoz blaga, namenjenega v postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje;
dobave blaga, ki naj bi se na njihovem ozemlju dalo v postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje.
Člen 158
Z odstopanjem od člena 157(2) lahko države članice določijo postopek skladiščenja, ki ni carinsko skladiščenje, v naslednjih primerih:
če je blago namenjeno davkov prostim prodajalnam za namene dobav blaga, ki se iznese v potnikovi osebni prtljagi pri poletih ali ladijskih prevozih na tretje ozemlje ali v tretjo državo, kadar so te dobave oproščene v skladu s točko (b) člena 146(1);
če je blago namenjeno davčnim zavezancem za namene dobav potnikom na krovu zrakoplova ali plovila med poletom ali ladijskim prevozom, kadar je kraj prihoda zunaj Skupnosti;
če je blago namenjeno davčnim zavezancem za namene dobav, ki so oproščene DDV v skladu s členom 151.
Člen 159
Države članice lahko oprostijo opravljanje storitev v zvezi z dobavami blaga iz člena 156, člena 157(1)(b) in člena 158.
Člen 160
Države članice lahko oprostijo naslednje transakcije:
dobave blaga in opravljanje storitev, ki se opravijo na krajih iz člena 156(1) in za katere se na njihovem ozemlju še uporablja ena od možnosti iz istega odstavka;
dobave blaga in opravljanje storitev, ki se opravijo na krajih iz člena 157(1)(b) in člena 158 in za katere se na njihovem ozemlju uporablja ena od možnosti ►C1 iz člena 157(1) (b) oziroma člena 158(1). ◄
Člen 161
Države članice lahko oprostijo naslednje dobave blaga in s tem povezane storitve:
dobave blaga iz prvega odstavka člena 30, dokler je v postopku začasnega uvoza, s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, ali zunanji tranzitni postopek;
dobave blaga iz drugega odstavka člena 30, dokler je v notranjem skupnostnem tranzitnem postopku iz člena 276.
Člen 162
Kadar države članice uporabijo možnost iz tega oddelka, sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da se za pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki je namenjeno za enega od postopkov ali možnosti iz člena 156, člena 157(1)(b) in člena 158, uporabijo iste določbe kot za dobave blaga, ki se opravijo na njihovem ozemlju pod enakimi pogoji.
Člen 163
Kadar se zaradi končanja postopkov ali možnosti iz tega oddelka blago uvozi v smislu člena 61, država članica uvoza sprejme potrebne ukrepe v izogib dvojnemu obdavčevanju.
Oddelek 2
Transakcije, oproščene za namene izvoza in v okviru trgovine med državami članicami
Člen 164
Po posvetovanju z odborom za DDV lahko države članice oprostijo naslednje transakcije, ki jih opravi davčni zavezanec ali so mu namenjene, do zneska, ki je enak vrednosti izvoza, opravljenega v predhodnih 12 mesecih:
pridobitve blaga znotraj Skupnosti, ki jih opravi davčni zavezanec, ter uvoz in dobave blaga za davčnega zavezanca, ki namerava to blago izvoziti iz Skupnosti v stanju, kakor je ali po predelavi;
opravljanje storitev v zvezi z izvozno dejavnostjo tega davčnega zavezanca.
Člen 165
Države članice lahko določijo enotni najvišji znesek za transakcije, ki jih oprostijo na podlagi člena 164.
Oddelek 3
Skupne določbe za oddelka 1 in 2
Člen 166
Komisija Svetu po potrebi in v najkrajšem možnem času predloži predloge skupnih postopkov za uporabo DDV za transakcije iz oddelkov 1 in 2.
NASLOV X
ODBITKI
POGLAVJE 1
Nastanek in obseg pravice do odbitka
Člen 167
Pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost za obračun odbitnega davka.
Člen 167a
Države članice lahko v okviru izbirne ureditve določijo, da se pravica do odbitka davčnega zavezanca, za katerega nastane obveznost obračuna DDV le na podlagi člena 66(b) odloži, dokler DDV za njemu dobavljeno blago ali opravljene storitve ni plačan njegovemu dobavitelju.
Države članice, ki uporabljajo izbirno ureditev iz prvega odstavka, določijo prag za davčne zavezance, ki uporabljajo ureditev na svojem ozemlju, na podlagi letnega prometa davčnega zavezanca, izračunanega v skladu s členom 288. Ta prag ne sme presegati 500 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti. Države članice lahko po posvetovanju z odborom za DDV ta prag dvignejo na 2 000 000 EUR ali njegovo protivrednost v nacionalni valuti. Vendar se takšno posvetovanje z odborom za DDV ne zahteva za države članice, v katerih se je 31. decembra 2012 uporabljal prag, višji od 500 000 EUR, ali njegova protivrednost v nacionalni valuti.
Države članice obvestijo odbor za DDV o nacionalnih zakonodajnih ukrepih, sprejetih v skladu s prvim odstavkom tega člena.
Člen 168
Dokler se blago in storitve uporabljajo za namene njegovih obdavčenih transakcij, ima davčni zavezanec v državi članici, v kateri opravlja te transakcije, pravico, da odbije od zneska DDV, ki ga je dolžan plačati, naslednje zneske:
DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal v tej državi članici za blago ali storitve, ki mu jih je ali mu jih bo opravil drug davčni zavezanec;
DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot dobave blaga in opravljanje storitev v skladu s členoma 18(a) in 27;
DDV, ki ga je dolžan plačati za pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členom 2(1)(b)(i);
DDV, ki ga je dolžan za transakcije, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti v skladu s členoma 21 in 22;
DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za uvoženo blago v to državo članico.
Člen 168a
Z odstopanjem od člena 26 se spremembe v deležu uporabe nepremičnine iz prvega pododstavka upoštevajo v skladu z načeli iz členov 184 do 192, kakor se uporabljajo v zadevnih državah članicah.
Člen 169
Razen odbitka iz člena 168 ima davčni zavezanec pravico do odbitka DDV iz omenjenega člena, če se blago in storitve uporabljajo za namene:
transakcij v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), opravljene zunaj države članice, v kateri je davek dolgovan ali plačan, v zvezi s katerimi bi imel pravico do odbitka DDV, če bi bile opravljene v tej državi članici;
transakcij, oproščenih v skladu s členi 136a, 138, 142 ali 144, členi 146 do 149, členi 151, 152, 153 ali 156, členom 157(1)(b), členi 158 do 161 in členom 164;
transakcij, ki so oproščene v skladu s točkami (a) do (f) člena 135(1), če ima prejemnik sedež zunaj Skupnosti ali če so te transakcije neposredno povezane z blagom, namenjenim za izvoz izSkupnosti.
Člen 170
Vsi davčni zavezanci, ki v smislu člena 1 Direktive 86/560/EGS ( 6 ), točke 1 člena 2 in člena 3 Direktive 2008/9/ES ( 7 ) ter člena 171 te direktive nimajo sedeža v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, obdavčeno z DDV, imajo pravico do vračila DDV pod pogojem, da se blago in storitve uporabljajo za:
transakcije iz člena 169;
transakcije, za katere davek plača izključno prejemnik v skladu s členi 194, 195, 196, 197 in 199.
Člen 171
Davčni zavezanci iz člena 1 Direktive 86/560/EGS, ki v državi članici, v kateri kupujejo blago in storitve ali uvažajo blago, ki je predmet DDV, opravljajo samo dobavo blaga ali storitev, pri katerih je prejemnik določen kot oseba, ki je dolžna plačati DDV v skladu s členi 194 do197 in člena 199, se za namene uporabe navedene direktive štejejo kot davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti.
Direktiva 86/560/EGS se ne uporablja za:
zneske DDV, ki so bili v skladu z zakonodajo države članice vračila nepravilno zaračunani;
zaračunane zneske DDV za dobavo blaga, ki je oproščena ali ki se lahko oprosti v skladu s členom 138 ali točko (b) člena 146(1).
Člen 171a
Države članice lahko namesto odobritve vračila DDV v skladu z Direktivo 86/560/EGS ali 2008/9/ES za dobave blaga ali opravljanje storitev za davčnega zavezanca, za katere je ta davčni zavezanec dolžan plačati davek v skladu s členi 194 do 197 ali členom 199, dovolijo odbitek tega davka po postopku iz člena 168. Omejitve iz člena 2(2) in člena 4(2) Direktive 86/560/EGS se lahko ohranijo.
V ta namen lahko države članice tega davčnega zavezanca, ki mora plačati davek, izključijo iz postopka vračila v skladu z Direktivo 86/560/EGS ali 2008/9/ES.
Člen 172
Pravica do odbitka nastane in se lahko uveljavi samo v trenutku dobave novega prevoznega sredstva.
POGLAVJE 2
Delež odbitka
Člen 173
Odbitni delež se določi v skladu s členoma 174 in 175 za vse transakcije, ki jih opravlja davčni zavezanec.
Države članice lahko sprejmejo naslednje ukrepe:
dovolijo, da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti, če vodi ločeno knjigovodstvo za vsako področje;
zahtevajo, da davčni zavezanec določi delež za vsako področje svoje dejavnosti in za vsako področje vodi ločeno knjigovodstvo;
dovolijo ali zahtevajo, da davčni zavezanec opravi odbitek na podlagi uporabe vsega ali dela blaga in storitev;
dovolijo ali zahtevajo, da davčni zavezanec v skladu s pravilom iz prvega pododstavka odstavka 1 opravi odbitek od vsega blaga in storitev, uporabljenih za vse transakcije iz omenjenega pododstavka;
določijo, da kadar je DDV, za katerega davčni zavezanec nima pravice do odbitka, neznaten, da se šteje, kakor da ga ni.
Člen 174
Odbitni delež se določi z ulomkom, ki vsebuje naslednje zneske:
v števcu skupni znesek letnega prometa brez DDV, ki se nanaša na transakcije, pri katerih je dana pravica do odbitka DDV po členih 168 in 169;
v imenovalcu skupni znesek letnega prometa brez DDV, ki se nanaša na transakcije, vključene v števcu, in transakcije, pri katerih ni dana pravica do odbitka DDV.
Države članice lahko v imenovalec vključijo tudi znesek subvencij, razen tistih, ki so neposredno povezane s ceno dobave blaga ali storitev iz člena 73.
Z odstopanjem od določb odstavka 1 se pri izračunu odbitnega deleža ne upoštevajo naslednji zneski:
znesek prometa, ki se nanaša na dobave investicijskega blaga, ki ga je davčni zavezanec uporabljal za namene svoje dejavnosti;
znesek prometa, ki se nanaša na priložnostne transakcije z nepremičninami in finančne transakcije;
znesek prometa, ki se nanaša na transakcije iz točk (b) do (g) člena 135(1), če so to priložnostne transakcije.
Člen 175
Države članice pa lahko še naprej uporabljajo svoja sedanja pravila, ki so bila v veljavi 1. januarja 1979, oziroma v primeru držav članic, ki so Skupnosti pristopile po tem datumu, na dan njihovega pristopa.
POGLAVJE 3
Omejitve pravice do odbitka
Člen 176
Svet na predlog Komisije soglasno odloči, za katere izdatke ni dana pravica do odbitka DDV. V nobenem primeru ni dana pravica do odbitka DDV za izdatke, ki niso nedvomno poslovni izdatki, kot so izdatki za luksuzne predmete, razvedrilo ali zabavo.
Do začetka veljavnosti določb iz prvega odstavka lahko države članice ohranijo vse izključitve, določene v njihovih nacionalnih zakonodajah 1. januarja 1979 oziroma, v primeru držav članic, ki so Skupnosti pristopile po tem datumu, na dan njihovega pristopa.
Člen 177
Po posvetovanju z odborom za DDV lahko vsaka država članica zaradi cikličnih gospodarskih razlogov iz sistema odbitkov v celoti ali delno izvzame investicijsko blago ali del investicijskega blaga ali drugo blago.
Za ohranitev enakih pogojev konkurence lahko države članice, namesto da ne dovolijo odbitka, obdavčijo blago, ki ga davčni zavezanec bodisi sam proizvede ali kupi v Skupnosti bodisi uvozi, tako da ta davek ne preseže zneska DDV, ki bi bil obračunan ob pridobitvi istovrstnega blaga.
POGLAVJE 4
Pravila za uveljavljanje pravice do odbitka
Člen 178
Za uveljavljanje pravice do odbitka mora davčni zavezanec izpolniti naslednje pogoje:
za odbitke v skladu s členom 168(a) v zvezi z dobavo blaga ali opravljanjem storitev imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 6 poglavja 3 naslova XI;
za odbitke v skladu s členom 168(b) v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot dobava blaga in opravljanje storitev, izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica;
za odbitke v skladu s členom 168(c) v zvezi s pridobitvijo blaga znotraj Skupnosti v obračunu DDV iz člena 250 navesti vse podatke, potrebne za izračun zneska DDV, ki ga je treba plačati za njegove pridobitve blaga znotraj Skupnosti, in imeti račun, izdan v skladu z oddelki 3 do 5 poglavja 3 naslova XI;
za odbitke v skladu s členom 168(d) v zvezi s transakcijami, ki se obravnavajo kot pridobitve blaga znotraj Skupnosti, izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica;
za odbitke v skladu s členom 168(e) v zvezi z uvozom blaga imeti uvozni dokument, na katerem je naveden kot prejemnik ali uvoznik in na katerem je naveden znesek dolgovanega DDV oziroma omogoča izračun tega zneska dolgovanega DDV;
če je dolžan plačati DDV kot prejemnik ali pridobitelj pri uporabi členov 194 do 197 ali členom 199, mora izpolnjevati formalnosti, ki jih določi vsaka država članica.
Člen 179
Davčni zavezanec opravi odbitek tako, da od skupnega zneska DDV, dolgovanega za dano davčno obdobje, odšteje skupni znesek DDV, za katerega je v istem obdobju nastala pravica do odbitka, ki se uveljavlja v skladu z določbami člena 178.
Države članice pa lahko zahtevajo, da davčni zavezanci, ki opravljajo občasne transakcije, opredeljene v členu 12, pravico do odbitka uveljavljajo samo v trenutku dobave.
Člen 180
Države članice lahko davčnemu zavezancu dovolijo, da opravi odbitek, ki ga ni opravil v skladu z določbami členov 178 in 179.
Člen 181
Države članice lahko davčnemu zavezancu, ki nima računa, izdanega v skladu z oddelki 3 do 5 poglavja 3 naslova XI, dovolijo, da opravi odbitek iz člena 168(c) za svoje pridobitve blaga znotraj Skupnosti.
Člen 182
Države članice določijo pogoje in podrobnosti za uporabo členov 180 in 181.
Člen 183
Če za dano davčno obdobje znesek odbitkov presega znesek dolgovanega DDV, lahko države članice vrnejo davek ali pa presežek prenesejo v naslednje obdobje v skladu s pogoji, ki jih določijo.
Države članice pa lahko zavrnejo vračilo ali prenos, če je znesek presežka neznaten.
POGLAVJE 5
Popravki odbitkov
Člen 184
Začetni odbitek se popravi, če je bil odbitek višji ali nižji od odbitka, do katerega je bil davčni zavezanec upravičen.
Člen 185
Če transakcije v celoti ali delno ostanejo neplačane in v primeru tatvine lahko države članice vseeno zahtevajo popravek.
Člen 186
Države članice določijo podrobnosti za uporabo členov 184 in 185.
Člen 187
Vendar lahko države članice pri popravku upoštevajo obdobje celih pet let od trenutka prve uporabe blaga.
Pri nepremičninah, ki so bile pridobljene kot investicijsko blago, se lahko obdobje popravka podaljša na največ 20 let.
Popravek iz prvega pododstavka se izvede na podlagi razlik v upravičenosti do odbitka v naslednjih letih glede na upravičenost v letu, v katerem je bilo blago pridobljeno, izdelano ali, kadar je to ustrezno, prvič uporabljeno.
Člen 188
Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti obdavčena, če je dobava investicijskega blaga obdavčena.
Šteje se, da je ekonomska dejavnost v celoti oproščena, če je dobava investicijskega blaga oproščena.
Člen 189
Za namene uporabe členov 187 in 188 lahko države članice sprejmejo naslednje ukrepe:
opredelijo pojem investicijskega blaga;
navedejo znesek DDV, ki se upošteva za popravek;
sprejmejo vse ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da popravek ne pomeni nobene neupravičene prednosti;
dovolijo administrativne poenostavitve.
Člen 190
Za namene členov 187, 188, 189 in 191 lahko države članice za investicijsko blago štejejo tiste storitve, ki imajo podobne lastnosti kot tiste, ki se običajno pripišejo investicijskemu blagu.
Člen 191
Če je praktični učinek uporabe členov 187 in 188 v državi članici neznaten, lahko slednja po posvetovanju z odborom za DDV opusti uporabo teh določb, pri čemer upošteva celoten učinek DDV v zadevni državi članici in potrebo po administrativni poenostavitvi, če pri tem ne prihaja do izkrivljanja konkurence.
Člen 192
Če davčni zavezanec preide s splošnega načina obdavčitve na posebno ureditev ali obratno, lahko države članice sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da davčni zavezanec zaradi tega nima neupravičenih koristi niti ni neupravičeno oškodovan.
NASLOV XI
OBVEZNOSTI DAVČNIH ZAVEZANCEV IN NEKATERIH OSEB, KI NISO DAVČNI ZAVEZANCI
POGLAVJE 1
Obveznost plačila
Oddelek 1
Osebe, ki so dolžne plačati DDV davčnim organom
Člen 192a
Za namene uporabe tega oddelka se davčni zavezanec, ki ima stalno poslovno enoto na ozemlju države članice, v kateri je davek dolgovan, šteje za davčnega zavezanca, ki v tej državi nima sedeža, kadar so izpolnjeni naslednji pogoji:
davčni zavezanec opravlja obdavčljivo dobavo blaga ali storitev na ozemlju te države članice;
poslovna enota, ki jo ima dobavitelj ali izvajalec storitev na ozemlju te države članice, ne sodeluje pri dobavi tega blaga ali opravljanju teh storitev.
Člen 193
DDV je dolžan plačati davčni zavezanec, ki dobavlja obdavčljivo blago ali opravlja obdavčljivo storitev, razen v primerih, v katerih je davek v skladu s členi 194 do 199b in členom 202 dolžna plačati druga oseba.
Člen 194
Člen 195
DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki je identificirana za DDV v državi članici, v kateri je davek dolgovan, in ji je dobavljeno blago pod pogoji, določenimi v členu 38 ali 39, če dobave opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v tej državi članici.
Člen 196
DDV je dolžan plačati vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificirana za namene DDV, kateremu/kateri se opravijo storitve iz člena 44, če te storitve opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža na ozemlju zadevne države članice.
Člen 197
DDV je dolžna plačati oseba, kateri se opravi dobava blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
obdavčljiva transakcija je dobava blaga, opravljena pod pogoji iz člena 141;
oseba, kateri se opravi dobava blaga, je drug davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, identificiran/a za DDV v državi članici, v kateri se opravi dobava;
račun, ki ga izda davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici osebe, kateri je blago dobavljeno, se izda v skladu z oddelki 3 do 5 poglavja 3.
Člen 198
Če je pridobitelj, ki ni član zakonsko urejenega trga plemenitih kovin, davčni zavezanec in se mora identificirati za DDV namene v državi članici, v kateri je dolgovan DDV, zgolj v zvezi s transakcijami iz člena 352, davčne obveznosti za račun pridobitelja v skladu z določbami te države članice izpolni prodajalec.
Člen 199
Države članice lahko določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, za katerega se opravi katera koli izmed naslednjih storitev:
gradbena dela, vključno s popravili, čiščenjem, vzdrževanjem, rekonstrukcijo in rušenjem v zvezi z nepremičninami, kot tudi predaja gradbenih del, ki velja za dobavo blaga v skladu s členom 14(3);
zagotovitev osebja, vključenega v dejavnosti iz točke (a);
dobava nepremičnin, kakor je navedeno v členu 135(1)(j) in (k), če se je dobavitelj odločil za obdavčenje dobave v skladu s členom 137;
dobava rabljenega materiala, tudi rabljenega materiala, ki ga kot takega ni mogoče ponovno uporabiti, ostankov, industrijskih in neindustrijskih odpadkov, odpadkov, ki jih je mogoče reciklirati, delno predelanih odpadkov in določenega blaga in storitev, kot je navedeno v Prilogi VI;
dobava blaga, ki ga davčni zavezanec zagotavlja kot jamstvo drugemu davčnemu zavezancu v zvezi z izvrševanjem tega jamstva;
dobava blaga po odstopu pridržka lastninske pravice prejemniku odstopljene pravice in po uveljavljanju te pravice s strani prejemnika odstopljene pravice;
dobava nepremičnin, ki jih prodaja dolžnik po sodbi v postopku obvezne prodaje drugi osebi.
Za namene odstavka 1 lahko države članice sprejmejo naslednje ukrepe:
določijo, da se davčni zavezanec, ki opravlja tudi dejavnosti ali transakcije, ki niso obravnavane kot obdavčljive dobave blaga ali opravljanja storitev, v skladu s členom 2 šteje za davčnega zavezanca za vse prejete dobave ali opravljene storitve, kakor je navedeno v odstavku 1 tega člena;
določijo, da javni organ, ki ni davčni zavezanec, šteje za davčnega zavezanca v zvezi s prejetimi dobavami, kakor je navedeno v točkah (e), (f) in (g) odstavka 1.
Člen 199a
►M19 Države članice lahko do 30. junija 2022 določijo, da je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zavezanec, kateremu se opravi katera koli izmed naslednjih dobav: ◄
prenos pravic do emisije toplogrednih plinov, kakor so opredeljeni v členu 3 Direktive 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti ( 8 ), prenosljivih v skladu s členom 12 navedene direktive;
prenos drugih enot, ki jih lahko upravljavci naprav uporabljajo zaradi skladnosti z navedeno direktivo;
dobave mobilnih telefonov, to je naprav, narejenih ali prilagojenih za uporabo v povezavi z licenčnim omrežjem, ki delujejo na posebnih frekvencah, ne glede na to, ali so namenjeni drugi uporabi ali ne;
dobave naprav z integriranimi vezji, kot so mikroprocesorji in centralne procesne enote, v stanju, preden se vstavijo v proizvode za končnega uporabnika;
dobave plina in električne energije davčnemu zavezancu – preprodajalcu, kot je opredeljen v členu 38(2);
dobave certifikatov za plin in elektriko;
dobave telekomunikacijskih storitev, kot so opredeljene v členu 24(2);
dobave igralnih konzol, tabličnih računalnikov in prenosnih računalnikov;
dobave žita in industrijskih rastlin, vključno z oljnicami in sladkorno peso, ki se v nespremenjenem stanju običajno ne uporabljajo za končno potrošnjo;
dobave neobdelane in polobdelane kovine, vključno s plemenitimi kovinami, če zanje ne veljajo točka (d) člena 199(1), posebni dogovori za rabljeno blago, umetniška dela, zbirateljske predmete in starine v skladu s členi 311 do 343 ali posebna ureditev za investicijsko zlato v skladu s členi 344 do 356.
Države članice odbor za DDV obvestijo o uporabi mehanizma iz odstavka 1 ob njegovi uvedbi in mu pošljejo naslednje podatke:
področje uporabe ukrepa, na podlagi katerega se uporabi mehanizem, skupaj z vrsto in značilnostmi goljufije, ter podroben opis spremljevalnih ukrepov, vključno z morebitnimi obveznostmi poročanja za davčne zavezance in morebitnimi nadzornimi ukrepi;
ukrepi, s katerimi se zadevni davčni zavezanci obvestijo o začetku uporabe mehanizma;
merila za ocenjevanje za primerjavo med goljufivimi dejanji v zvezi z blagom in storitvami, navedenimi v odstavku 1, pred uporabo mehanizma in po njej, goljufivimi dejanji v zvezi z drugim blagom in storitvami pred uporabo mehanizma in po njej ter kakršnim koli porastom drugih vrst goljufivih dejanj pred uporabo mehanizma in po njej;
datum začetka uporabe in obdobje, ki ga zajema ukrep, s katerim se uvaja mehanizem.
Poročilo vsebuje podrobno oceno splošne učinkovitosti in uspešnosti ukrepa, zlasti kar zadeva:
učinek na goljufiva dejanja v zvezi z dobavo blaga ali storitev, na katere se nanaša ukrep;
možno razširitev goljufivih dejanj na blago ali druge storitve;
stroške upoštevanja predpisov v zvezi z ukrepom za davčne zavezance.
Člen 199b
Za posebni ukrep mehanizma za hiter odziv se uporabljajo ustrezni nadzorni ukrepi, ki jih izvaja država članica v zvezi z davčnimi zavezanci, ki dobavljajo blago ali opravljajo storitve, za katere se navedeni ukrep uporablja, uporabljajo pa se največ devet mesecev.
Država članica, ki želi uvesti posebni ukrep mehanizma za hiter odziv iz odstavka 1 tega člena, Komisiji obenem predloži vlogo v skladu s postopkom iz člena 395(2) in (3).
V izjemno nujnih primerih iz odstavka 1 tega člena se postopek iz člena 395(2) in (3) zaključi v šestih mesecih po tem, ko Komisija prejme vlogo.
Člen 199c
Država članica, ki želi uvesti splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, izpolnjuje vse naslednje pogoje:
v letu 2014 je imela v skladu z metodo in podatki iz končnega poročila za leto 2016 z dne 23. avgusta 2016 o vrzeli pri pobiranju DDV, ki ga je objavila Komisija, vrzel pri pobiranju DDV, izraženo kot odstotek skupne davčne obveznosti za DDV, vsaj za 5 odstotnih točk višjo od mediane vrzeli pri pobiranju DDV v Skupnosti;
na podlagi ocene učinka, ki je priložena zakonodajnemu predlogu za ta člen, znaša njena stopnja davčnega vrtiljaka več kot 25 % njene celotne vrzeli pri pobiranju DDV;
dokaže, da drugi nadzorni ukrepi ne zadostujejo za boj proti davčnemu vrtiljaku na njenem ozemlju, ter zlasti navede uporabljene nadzorne ukrepe in posebne razloge za njihovo pomanjkljivo učinkovitost, pa tudi razloge za nezadostno upravno sodelovanje na področju DDV;
dokaže, da ocenjeni dobiček iz izpolnjevanja davčnih obveznosti in pobiranja davkov, ki se pričakuje zaradi uvedbe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, najmanj za 25 % presega ocenjeno celotno dodatno breme za podjetja in davčne organe, in
dokaže, da podjetja in davčni organi zaradi uvedbe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti ne bodo imeli višjih stroškov, kot so stroški zaradi uporabe drugih nadzornih ukrepov.
Država članica k zahtevku iz odstavka 3 priloži izračun vrzeli pri pobiranju DDV v skladu z metodo in razpoložljivimi podatki iz poročila o vrzeli pri pobiranju DDV, ki ga je objavila Komisija, iz točke (a) drugega pododstavka tega odstavka.
Države članice, ki želijo uporabljati splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, predložijo zahtevek Komisiji in navedejo naslednje informacije:
podrobno utemeljitev, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1;
datum začetka uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in obdobje, ki naj bi bilo zajeto s tem mehanizmom;
ukrepe, ki bodo sprejeti za obveščanje davčnih zavezancev o uvedbi uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, in
podroben opis spremljevalnih ukrepov iz odstavka 2.
Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, zahteva dodatne informacije, tudi glede metod, predpostavk, študij in drugih dokazil, v enem mesecu od prejema zahtevka. Država članica prosilka predloži zahtevane informacije v enem mesecu od prejema uradnega obvestila.
Šteje se, da je znaten negativen učinek dokazan, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
vsaj ena država članica, ki ne uporablja splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti, Komisijo obvesti o povečanju goljufij na področju DDV na svojem ozemlju zaradi uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in
Komisija dokaže, tudi na podlagi informacij, ki jih predložijo države članice iz točke (a) tega pododstavka, da je povečanje goljufij na področju DDV na njihovem ozemlju povezano z uporabo splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti v eni ali več državah članicah.
Države članice, ki uporabljajo splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, vsem državam članicam predložijo naslednje informacije v elektronski obliki:
imena oseb, ki so bile v 12 mesecih pred datumom začetka uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti bodisi v kazenskem bodisi v upravnem postopku zaradi goljufij na področju DDV, in
imena oseb, v primeru pravnih oseb pa tudi imena njihovih direktorjev, katerih registracija za namene DDV v tej državi članici po uvedbi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti preneha, in
imena oseb, v primeru pravnih oseb pa tudi imena njihovih direktorjev, ki dve zaporedni davčni obdobji po uvedbi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti niso predložili obračuna DDV.
Informacije iz točk (a) in (b) prvega pododstavka se predložijo najpozneje 3 mesece po uvedbi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in posodobijo vsake tri mesece po tem. Informacije iz točke (c) prvega pododstavka se predložijo najpozneje devet mesecev po uvedbi splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti in posodobijo vsake tri mesece po tem.
Države članice, ki uporabljajo splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, Komisiji najpozneje eno leto po začetku uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti pošljejo vmesno poročilo. To poročilo vsebuje podrobno oceno učinkovitosti splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti. Tri mesece po koncu uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti države članice, ki uporabljajo splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti, predložijo končno poročilo o njegovem splošnem učinku.
Če splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti uporablja vsaj ena država članica, države članice, ki navedenega mehanizma ne uporabljajo, Komisiji najpozneje do 30. septembra 2022 predložijo končno poročilo v zvezi z učinkom, ki ga ima uporaba splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti v drugih državah članicah na njihovem ozemlju.
Države članice v poročilih iz odstavka 6 ocenijo učinek uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti na podlagi naslednjih meril ocenjevanja:
razvoja vrzeli pri pobiranju DDV;
razvoja goljufij na področju DDV, zlasti davčnega vrtiljaka in goljufij na maloprodajni ravni;
razvoja upravnega bremena za davčne zavezance;
razvoja upravnih stroškov za davčne organe.
Države članice v poročilih iz odstavka 7 ocenijo učinek uporabe splošnega mehanizma obrnjene davčne obveznosti na podlagi naslednjih meril ocenjevanja:
razvoja goljufij na področju DDV, zlasti davčnega vrtiljaka in goljufij na maloprodajni ravni;
preusmerjanja goljufij iz tistih držav članic, ki uporabljajo ali so uporabljale splošni mehanizem obrnjene davčne obveznosti.
Člen 200
DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki opravi obdavčljivo pridobitev blaga znotraj Skupnosti.
Člen 201
Pri uvozu je DDV dolžna plačati oseba ali osebe, ki jih država članica uvoza določi ali prizna kot osebe, ki so dolžne plačati davek.
Člen 202
DDV je dolžna plačati oseba, ki da nalog, da se za blago končajo postopki ali možnosti iz členov 156, 157, 158, 160 in 161.
Člen 203
DDV je dolžna plačati vsaka oseba, ki izkaže DDV na računu.
Člen 204
Poleg tega, kadar obdavčljivo transakcijo opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolgovan DDV, in z državo, v kateri ima ta davčni zavezanec sedež, ne obstaja pravni instrument o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je predpisano v Direktivi 76/308/EGS ( 11 ) in Uredbi (ES) št. 1798/2003 ( 12 ), lahko države članice sprejmejo ukrepe, da je lahko oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik, ki ga imenuje davčni zavezanec, ki nima sedeža.
Vendar države članice ne smejo uporabiti možnosti iz drugega pododstavka za davčne zavezance v smislu točke (1) člena 358a, ki so izbrali posebno ureditev za storitve, ki jih opravijo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti.
Člen 205
V primerih iz členov 193 do 200 in členov 202, 203 in 204 lahko države članice določijo, da je namesto osebe, ki je dolžna plačati davek, druga oseba solidarno odgovorna za plačilo DDV.
Oddelek 2
Plačilni pogoji
Člen 206
Vsak davčni zavezanec, ki je dolžan plačati DDV, mora plačati neto znesek DDV ob predložitvi obračuna DDV, predvidenega v členu 250. Države članice pa lahko določijo drugačen datum za plačilo tega zneska ali zahtevajo vmesno plačilo.
Člen 207
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da tiste osebe, za katere se šteje, da so v skladu s členi 194 do 197 ter členoma 199 in 204 dolžne plačati DDV namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, izpolnjujejo obveznosti glede plačila iz tega oddelka.
Države članice sprejmejo tudi potrebne ukrepe, da osebe, ki so v skladu s členom 205 solidarno odgovorne za plačilo DDV, izpolnjujejo te obveznosti glede plačila.
Člen 208
Če države članice na podlagi člena 198(1) imenujejo pridobitelja investicijskega zlata kot zavezanca za plačilo DDV, ali če, v primeru zlatega materiala, polizdelkov ali investicijskega zlata, kot je opredeljeno v členu 344(1), izvajajo možnost iz člena 198(2), tj. imenujejo pridobitelja kot zavezanca za plačilo DDV, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ta oseba izpolni obveznost plačila iz tega oddelka.
Člen 209
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, so pa dolžne plačati dolgovani DDV za pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(i), izpolnjujejo obveznosti plačila iz tega oddelka.
Člen 210
Države članice sprejmejo podrobnosti plačila DDV pri pridobitvah novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(ii) in pri pridobitvah trošarinskih izdelkov iz člena 2(1)(b)(iii) znotraj Skupnosti.
Člen 211
Države članice določijo podrobnosti plačila pri uvozu blaga.
Predvsem lahko države članice določijo, da DDV, ki bi ga pri uvozu blaga morali plačati davčni zavezanci ali osebe, ki so dolžne plačati DDV, ali določene kategorije teh oseb, ni treba plačati v trenutku uvoza, pod pogojem, da se DDV kot tak navede v obračunu DDV, ki se predloži v skladu s členom 250.
Člen 212
Države članice lahko oprostijo davčne zavezance plačila dolgovanega DDV, če je znesek davka neznaten.
POGLAVJE 2
Identifikacija
Člen 213
Države članice dovolijo in lahko zahtevajo, da se prijava predloži z elektronskimi sredstvi, v skladu s pogoji, ki jih predpišejo.
Člen 214
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da zagotovijo, da so naslednje osebe identificirane s posamično številko:
vsak davčni zavezanec, razen davčnih zavezancev iz člena 9(2), ki na njihovem ozemlju dobavlja blago ali opravlja storitve, v zvezi s katerimi ima pravico do odbitka DDV, razen dobav blaga ali opravljanja storitev, za katere DDV plača izključno prejemnik storitev ali oseba v skladu s členi 194 do 197 in členom 199;
vsak davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec in ki v skladu s členom 2(1)(b) opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti, ki je predmet DDV, ali izkoristi možnost iz člena 3(3) da za svoje pridobitve znotraj Skupnosti obračuna DDV;
vsak davčni zavezanec, ki na njihovem ozemlju opravi pridobitev blaga znotraj Skupnosti za namene transakcij v zvezi z dejavnostmi iz drugega pododstavka člena 9(1), ki se opravljajo zunaj tega ozemlja;
vsak davčni zavezanec, za katerega se na njihovem ozemlju opravijo storitve, za katere je v skladu s členom 196 dolžan plačati DDV;
vsak davčni zavezanec, ki ima sedež na njihovem ozemlju in na ozemlju druge države članice opravlja storitve, za katere mora v skladu s členom 196 DDV plačati izključno prejemnik storitev.
Člen 215
Vsaka posamična identifikacijska DDV številka ima predpono v skladu z oznako ISO – 3166 alfa 2, po kateri je mogoče identificirati državo članico, ki jo je izdala.
Grčiji se kljub temu dovoli uporaba predpone „EL“.
Za Severno Irsko se uporablja predpona „XI“.
Člen 216
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da njihov identifikacijski sistem razlikuje med davčnimi zavezanci iz člena 214 in tako zagotovijo pravilno uporabo prehodne ureditve za obdavčevanje transakcij znotraj Skupnosti iz člena 402.
POGLAVJE 3
Fakturiranje
Oddelek 1
Opredelitve
Člen 217
Za namene te direktive je „,elektronski račun“ račun, ki vsebuje predpisane informacije iz te direktive in ki je bil izdan in prejet v kateri koli elektronski obliki.
Oddelek 2
Opredelitev računa
Člen 218
Za namene te direktive države članice kot račune sprejmejo vse dokumente ali sporočila na papirju ali v elektronski obliki, ki izpolnjujejo pogoje, določene v tem poglavju.
Člen 219
Enako kot račun se obravnava vsak dokument ali sporočilo, ki spreminja prvotni račun in se nanj izrecno in nedvoumno nanaša.
Oddelek 3
Izdajanje računov
Člen 219a
Z odstopanjem od odstavka 1 za izdajanje računov veljajo naslednja pravila:
pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri ima dobavitelj ali izvajalec sedež svoje dejavnosti ali stalno poslovno enoto, iz katere je dobavljeno blago ali opravljena storitev, ali če takega sedeža ali stalne poslovne enote nima, v državi članici, v kateri ima stalno ali običajno prebivališče, kadar:
dobavitelj ali izvajalec nima sedeža v državi članici, za katero se v skladu z določbami naslova V šteje, da je bilo v njej dobavljeno blago ali so bile v njej opravljene storitve, ali če njegov sedež v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi blaga ali opravljanju storitev v smislu točke (b) člena 192a in je oseba, ki je dolžna plačati DDV, oseba, ki ji je bilo dobavljeno blago ali so bile zanjo opravljene storitve, razen če prejemnik izda račun (samofakturiranje);
se šteje, da blago ni bilo dobavljeno ali da storitve niso bile opravljene v Skupnosti v skladu z določbami naslova V;
pravila, ki se uporabljajo v državi članici, v kateri je identificiran dobavitelj ali izvajalec, ki uporablja eno od posebnih ureditev iz poglavja 6 naslova XII.
Člen 220
Vsak davčni zavezanec mora zagotoviti, da sam, prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun izda račun v naslednjih primerih:
za dobave blaga ali opravljanje storitev, ki jih je opravil drugemu davčnemu zavezancu ali pravni osebi, ki ni davčni zavezanec;
za dobavo blaga iz točke (a) člena 33, razen če davčni zavezanec uporablja posebno ureditev iz oddelka 3 poglavja 6 naslova XII;
za blago, dobavljeno v skladu s pogoji iz člena 138;
za vsako predplačilo, ki ga prejme, preden je katera od dobav blaga iz točk 1 in 2 opravljena;
za vsako predplačilo, ki ga prejme od drugega davčnega zavezanca ali pravne osebe, ki ni davčni zavezanec, preden so storitve v celoti opravljene.
Člen 220a
V katerem koli od naslednjih primerov države članice davčnemu zavezancu dovolijo izdajo poenostavljenega računa:
kadar znesek na računu ni višji od 100 EUR ali njegove protivrednosti v nacionalni valuti;
izdani račun je dokument ali sporočilo, ki se upošteva kot račun v skladu s členom 219.
Člen 221
Člen 222
Za blago, dobavljeno v skladu s pogoji iz člena 138, ali opravljene storitve, za katere DDV plača prejemnik v skladu s členom 196, se račun izda najpozneje 15. dan v mesecu, ki sledi mesecu, v katerem nastane obdavčljivi dogodek.
Za druge dobave blaga ali opravljanje storitev lahko države članice davčnim zavezancem naložijo roke za izdajo računov.
Člen 223
Države članice davčnemu zavezancu dovolijo, da izda skupne račune, na katerih je podrobno navedenih več ločenih dobav blaga ali opravljenih storitev, če obveznost obračuna DDV za dobavljeno blago ali opravljene storitve, navedene v skupnem računu, nastane v istem koledarskem mesecu.
Države članice lahko brez poseganja v člen 222 dovolijo izdajo skupnih računov za dobavljeno blago ali opravljene storitve, za katere nastane obveznost obračuna DDV v obdobju, daljšem od enega koledarskega meseca.
Člen 224
Račune lahko sestavi prejemnik v zvezi z njemu opravljeno dobavo blaga ali storitev, ki mu jo je davčni zavezanec dobavil, ali za storitve, ki mu jih je davčni zavezanec opravil, če se obe stranki o tem predhodno dogovorita in pod pogojem, da obstaja postopek za sprejem vsakega računa s strani davčnega zavezanca, ki dobavlja blago ali opravlja storitve. Države članice lahko zahtevajo, da se taki računi izdajajo v imenu in za račun davčnega zavezanca.
Člen 225
Države članice lahko naložijo posebne pogoje za davčne zavezance, če ima tretja oseba ali prejemnik, ki izdaja račune, sedež v državi, s katero ni sklenjenega nobenega pravnega instrumenta o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je predpisano v Direktivi 2010/24/EU ( 13 ) in Uredbi (ES) št. 1798/2003 ( 14 ).
Oddelek 4
Vsebina računov
Člen 226
Brez poseganja v posebne določbe te direktive, se za namene DDV na računih, ki se izstavljajo v skladu s členom 220 in 221 zahtevajo samo naslednji podatki:
datum izdaje računa;
zaporedna številka, ki temelji na eni ali več serij, ki izključno identificira račun;
identifikacijska številka DDV iz člena 214, pod katero je davčni zavezanec dobavil blago ali opravil storitve;
identifikacijska številka DDV prejemnika v skladu s členom 214, pod katero je pridobiteljprejel dobavo blaga ali storitev, za katero je dolžan plačati DDV, ali je prejel dobavo blaga v skladu s členom 138;
polno ime in naslov davčnega zavezanca in pridobitelja ali prejemnika;
količina in vrsta dobavljenega blaga ali obseg in vrsta opravljenih storitev;
datum, na katerega je bila opravljena dobava blaga ali dokončana storitev, ali datum, na katerega je bilo opravljeno predplačilo iz točk (4) in (5) člena 220, kolikor se datum lahko določi in se razlikuje od datuma izdaje računa;
če nastane obveznost obračuna DDV ob prejemu plačila v skladu s členom 66(b) in pravica do odbitka nastane v trenutku, ko nastane obveznost obračuna odbitnega davka, navedba „cash accounting“.
davčna osnova za vsako stopnjo ali oprostitev, cena na enoto brez DDV in kakršni koli popusti ali znižanja, če niso vključeni v ceno na enoto;
uporabljena stopnja DDV;
znesek DDV, ki se plača, razen tam, kjer se uporablja posebna ureditev, za katero ta direktiva tak podatek izključuje;
če prejemnik izda račun namesto dobavitelja ali izvajalca, navedba „self-billing“.
v primeru oprostitve, sklicevanje na veljavno določbo te direktive ali na ustrezno nacionalno določbo ali na katerokoli drugo navedbo, da je dobava blaga ali opravljanje storitev oproščeno;
kadar je prejemnik dolžan plačati DDV, navedba „Reverse Charge“.
v primeru dobave novega prevoznega sredstva, opravljene v skladu s pogoji iz člena 138(1) in (2)(a), podatki, našteti v točki (b) člena 2(2);
v primeru uporabe maržne ureditve za potovalne agencije, navedba „Margin scheme - Travel agents“;
v primeru uporabe ene od posebnih ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine, navedba „Margin scheme - Second-hand goods“; „Margin scheme - works of art“ oziroma „Margin scheme - collector’s items and antiques“;
kjer je oseba, ki je dolžna plačati DDV, davčni zastopnik v smislu člena 204, identifikacijska številka DDV tega davčnega zastopnika v skladu s členom 214, skupaj z njegovim polnim imenom in naslovom.
Člen 226a
Kadar izda račun davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je treba plačati davek, ali pa njegova poslovna enota v tej državi članici ne sodeluje pri dobavi v smislu člena 192a, in ki opravi dobavo blaga ali storitev prejemniku, ki je dolžan plačati DDV, lahko davčni zavezanec izpusti podrobnosti iz točk 8, 9 in 10 člena 226 in namesto tega navede davčno osnovo tega blaga ali storitev z navedbo količine in vrste dobavljenega blaga oziroma obsega in vrste opravljenih storitev.
Člen 226b
Glede poenostavljenih računov, izdanih v skladu s členom 220a ter členom 221(1) in (2), države članice zahtevajo najmanj naslednje podatke:
datum izdaje računa;
identifikacija davčnega zavezanca, ki dobavi blago ali opravi storitev;
identifikacijo vrste dobavljenega blaga ali vrste opravljenih storitev;
znesek DDV, ki se plača, ali informacije, ki so potrebne za njegov izračun;
če je izdani račun dokument ali sporočilo, ki se upošteva kot račun v skladu s členom 219, jasna in nedvoumna navedba tega prvotnega računa in konkretne podrobnosti, ki so spremenjene.
Države članice na računih poleg podatkov iz členov 226, 227 in 230 ne smejo zahtevati drugih podatkov.
Člen 227
Države članice lahko zahtevajo, da davčni zavezanci, ki imajo sedež na njihovem ozemlju in tam opravijo dobave blaga ali storitve, navedejo v členu 214 opredeljeno identifikacijsko številko DDV pridobitelja ali prejemnika v primerih, ki niso navedeni v točki (4) člena 226.
▼M9 —————
Člen 229
Države članice ne zahtevajo, da so računi podpisani.
Člen 230
Zneski, izkazani na računih, so lahko izraženi v kateri koli valuti pod pogojem, da je znesek DDV, ki ga je treba plačati ali popraviti, izražen v nacionalni valuti države članice, z uporabo menjalnega mehanizma, ki je določen v členu 91.
▼M9 —————
Oddelek 5
Člen 232
Prejemnik računa se mora strinjati z uporabo elektronskega računa.
Člen 233
Vsak davčni zavezanec določi način za zagotovitev pristnosti izvora, celovitosti vsebine in čitljivosti računa. To se lahko doseže s postopki za nadzor poslovanja, ki ustvarijo zanesljivo revizijsko sled med računom in dobavo blaga ali opravljeno storitvijo.
„Pristnost izvora“ pomeni zagotovitev identitete dobavitelja ali izdajatelja računa.
„Celovitost vsebine“ pomeni, da vsebina, ki je zahtevana v skladu s to direktivo, ni bila spremenjena.
Poleg postopkov za nadzor poslovanja iz odstavka 1 tega člena sta v nadaljevanju navedena primera tehnologij, ki zagotavljata pristnost izvora in celovitost vsebine elektronskega računa:
z naprednim elektronskim podpisom v smislu točke 2 člena 2 Direktive 1999/93/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 1999 o okviru Skupnosti za elektronski podpis, ki je bil narejen z napravo za varno podpisovanje in temelji na kvalificiranem potrdilu, ustrezno v smislu točk 6 in 10 člena 2 Direktive 1999/93/ES ( 15 ).
z elektronsko izmenjavo podatkov (EDI), kot je opredeljena v členu 2 Priloge 1 k Priporočilu Komisije 94/820/ES z dne 19. oktobra 1994 o pravnih vidikih izmenjave elektronskih podatkov ( 16 ), če sporazum, ki se nanaša na izmenjavo, predvideva uporabo postopkov, ki zagotavljajo pristnost izvora in celovitost podatkov.
▼M9 —————
Člen 235
Države članice lahko določijo posebne pogoje za elektronske račune, izdane za blago, dobavljeno na njihovo ozemlje, ali za storitve, opravljene na njihovem ozemlju, iz države, s katero ni nobenega pravnega instrumenta o vzajemni pomoči, katerega področje uporabe bi bilo podobno področju uporabe, ki je določeno v Direktivi 2010/24/EU in Uredbi (ES) št. 1798/2003.
Člen 236
Kjer se istemu prejemniku pošlje ali da na razpolago sveženj z več elektronskimi računi, se lahko podatki, ki so skupni na posameznih računih, navedejo samo enkrat, če so za vsak račun dostopne vse informacije.
Člen 237
Komisija najpozneje do 31. decembra 2016 in na podlagi neodvisne ekonomske raziskave Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o splošni oceni vpliva pravil o izdajanju računov, ki veljajo 1. januarja 2013, zlasti na obseg dejanskega zmanjšanja upravnih obremenitev za podjetja, po potrebi z ustreznim predlogom za spremembo zadevnih pravil.
Oddelek 6
Ukrepi za poenostavitev
Člen 238
Države članice lahko po posvetovanju z odborom za DDV in pod pogoji, ki jih lahko predpišejo, določijo, da se v naslednjih primerih na računih za dobavljeno blago ali za storitve navedejo samo podatki iz člena 226b:
kadar znesek računa presega 100 EUR, vendar ni višji od 400 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;
kadar je zaradi poslovne ali upravne prakse v zadevnem poslovnem sektorju ali tehničnih pogojev izdajanja računov izredno težko izpolnjevati vse obveznosti iz člena 226 ali 230.
▼M9 —————
Člen 239
V primerih, ko države članice uporabijo možnost, ki je predvidena v točki (b) prvega pododstavka člena 272(1), da ne dodelijo identifikacijske številke DDV davčnim zavezancem, ki ne opravljajo nobenih transakcij iz členov 20, 21, 22, 33, 36, 138 in 141, in kjer dobavitelju, pridobitelju ali prejemniku storitev ni bila dodeljena ta identifikacijska številka, mora imeti račun namesto tega drugo številko, ki se imenuje davčna sklicna številka, kot jo opredelijo zadevne države članice.
Člen 240
Države članice, ki uporabijo možnost iz točke (b) prvega pododstavka člena 272(1), lahko, če je bila davčnemu zavezancu dodeljena identifikacijska številka DDV, poleg tega predvidijo, da račun vsebuje naslednje navedbe:
za opravljene storitve iz členov 44, 47, 50, 53, 54 in 55 in za dobave blaga iz členov 138 in 141, identifikacijsko številko DDV in davčno sklicno številko dobavitelja;
za druge dobave blaga in opravljanje storitev samo davčno sklicno številko dobavitelja ali samo identifikacijsko številko DDV.
POGLAVJE 4
Knjigovodstvo
Oddelek 1
Opredelitve
Člen 241
Za namene tega poglavja hramba računa „z elektronskimi sredstvi“ pomeni hrambo podatkov s pomočjo uporabe elektronske opreme za obdelavo (vključno z digitalno kompresijo) ter z uporabo žic, radijskega prenosa, optičnih tehnologij ali drugih elektromagnetnih sredstev.
Oddelek 2
Splošne obveznosti
Člen 242
Vsak davčni zavezanec vodi dovolj podrobno knjigovodstvo, da omogoča uporabo DDV in nadzor davčnega organa.
Člen 242a
Te evidence se morajo hraniti deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.
Člen 243
Vsak davčni zavezanec, kateremu se blago dobavi v okviru ureditve skladiščenja na odpoklic iz člena 17a, vodi evidenco o zadevnem blagu.
Oddelek 3
Posebne obveznosti glede hrambe vseh računov
Člen 244
Vsak davčni zavezanec zagotovi, da se shranijo kopije računov, ki jih izda sam, pridobitelj ali prejemnik ali tretja oseba v njegovem imenu in za njegov račun, ter vsi računi, ki jih je prejel.
Člen 245
Države članice lahko tudi zahtevajo, da davčni zavezanci s sedežem na njihovem ozemlju hranijo znotraj tega ozemlja račune, ki so jih izstavili sami ali pridobitelji ali prejemniki storitev ali v njihovem imenu in za njihov račun tretje osebe, ter vse račune, ki so jih prejeli, če ne gre za hrambo z elektronskimi sredstvi, ki zagotavlja neprekinjen on-line dostop do zadevnih podatkov.
▼M9 —————
Člen 247
Člen 248
Države članice lahko pod pogoji, ki jih določijo, zahtevajo shranjevanje računov, ki jih prejmejo osebe, ki niso davčni zavezanci.
Oddelek 4
Pravica dostopa do računov, ki so shranjeni z elektronskimi sredstvi v drugi državi članici
Člen 248a
Države članice zaradi nadzora in v zvezi z računi za dobave blaga ali storitev opravljene na njihovem ozemlju in računi, ki jih prejmejo davčni zavezanci s sedežem na njihovem ozemlju, za določene davčne zavezance ali določene primere lahko zahtevajo prevod v svoje uradne jezike. Vendar države članice ne smejo predpisati splošne zahteve po prevodu računov.
Člen 249
Kadar davčni zavezanec račune, ki jih izda ali prejme, shrani z elektronskimi sredstvi, ki zagotavljajo on-line dostop do zadevnih podatkov, imajo pristojni organi države članice, v kateri ima sedež, in pristojni organi druge države članice, kadar je treba DDV plačati v tej drugi državi članici, zaradi nadzora pravico do dostopa, prenosa in uporabe navedenih računov.
POGLAVJE 5
Obračuni
Člen 250
Člen 251
Obračun DDV, ki zajema dano davčno obdobje mora poleg podatkov iz člena 250 vsebovati naslednje podatke:
skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga iz člena 138, za katere je v tem davčnem obdobju nastala obveznost obračuna DDV;
skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga iz členov 33 in 36, opravljenih na ozemlju druge države članice in za katere je v tem davčnem obdobju nastala obveznost obračuna DDV, če se kraj, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga začne nahaja v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti;
skupno vrednost pridobitev blaga znotraj Skupnosti in transakcij, ki se tako obravnavajo iz členov 21 ali 22, zmanjšano za DDV, ki so bile opravljene v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti in za katere je v tem davčnem obdobju nastala obveznost obračuna DDV;
skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga iz členov 33 in 36, opravljenih v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti, in za katere je nastala obveznost obračuna DDV v tem davčnem obdobju, če se kraj, kjer se odpošiljanje ali prevoz blaga začne nahaja na ozemlju druge države članice;
skupno vrednost, brez DDV, dobav blaga, opravljenih v državi članici, v kateri je treba obračun predložiti, za katere je bil davčni zavezanec v skladu s členom 197 določen za osebo, dolžno plačati DDV, in za katere je nastala obveznost obračuna DDV v tem davčnem obdobju.
Člen 252
Države članice pa lahko določijo drugačna davčna obdobja pod pogojem, da ta obdobja ne presežejo enega leta.
Člen 253
Švedska lahko za mala in srednja podjetja uporabi poenostavljen postopek, po katerem lahko davčni zavezanci, ki opravljajo samo transakcije, obdavčljive na nacionalni ravni, predložijo obračune DDV tri mesece po končanem obdobju letnega neposrednega davka.
Člen 254
Pri dobavah novih prevoznih sredstev, ki jih opravi pod pogoji iz člena 138(2)(a) davčni zavezanec, identificiran za namene DDV, pridobitelju, ki ni identificiran za namene DDV, ali davčni zavezanec, kot je opredeljen v členu 9(2), države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da prodajalec sporoči vse potrebne podatke za uporabo DDV in nadzor davčnega organa.
Člen 255
Če države članice na podlagi člena 198(1) imenujejo pridobitelja investicijskega zlata kot zavezanca za plačilo DDV ali če, v primeru zlatega materiala, polizdelkov ali investicijskega zlata, kot je opredeljeno v členu 344(1), izvajajo možnost iz člena 198(2), tj. imenujejo pridobitelja kot zavezanca za plačilo DDV, države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da ta oseba izpolni obveznost predložitve obračuna DDV, kot je določeno v tem poglavju.
Člen 256
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo da osebe, za katere se šteje, da so v skladu s členi 194 do 197 in členom 204 dolžne plačati DDV namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, izpolnjujejo obveznosti glede predložitve obračuna DDV iz tega poglavja.
Člen 257
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da pravne osebe, ki niso davčni zavezanci, so pa dolžne plačati dolgovani DDV za pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(i), izpolnjujejo obveznosti v zvezi s predložitvijo obračuna DDV iz tega poglavja.
Člen 258
Države članice določijo natančna pravila za predložitev obračuna DDV pri pridobitvah novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(ii) in pri pridobitvah trošarinskih izdelkov znotraj Skupnosti iz člena 2(1)(b)(iii).
Člen 259
Države članice lahko zahtevajo, da osebe, ki opravljajo pridobitve novih prevoznih sredstev znotraj Skupnosti, kot so opredeljena v členu 2(1)(b)(ii), pri predložitvi obračuna DDV zagotovijo vse potrebne podatke za uporabo DDV in nadzor davčnega organa.
Člen 260
Države članice določijo natančnejša pravila za predložitev obračuna DDV ob uvozu blaga.
Člen 261
POGLAVJE 6
Rekapitulacijska poročila
Člen 262
Vsak davčni zavezanec, ki je identificiran za DDV, predloži rekapitulacijsko poročilo, v katerem so navedeni:
pridobitelji, identificirani za DDV, katerim jim je dobavil blago pod pogoji iz člena 138(1) in točke (c) člena 138(2);
osebe, identificirane za DDV, katerim jim je dobavil blago, ki mu je bilo dobavljeno v okviru pridobitve blaga znotraj Skupnosti iz člena 42;
davčni zavezanci in pravne osebe, ki niso davčni zavezanci in so identificirane za DDV, katerim je opravil storitve, ki niso storitve, ki so oproščene plačila DDV v državi članici, kjer je transakcija obdavčljiva, in pri katerih je prejemnik storitev dolžan plačati davek v skladu s členom 196.
Člen 263
Možnost, predvidena v prvem pododstavku, preneha veljati ob koncu meseca, v katerem skupna vrednost dobav blaga, brez DDV, iz člena 264(1)(d) in člena 265(1)(c) za tekoče četrtletje preseže vrednost 50 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti. V tem primeru se rekapitulacijsko poročilo sestavi za vsak mesec oziroma vse mesece od začetka četrtletja v roku, ki ni daljši od enega meseca.
Države članice lahko od davčnih zavezancev, ki dobavljajo blago in opravljajo storitve v smislu člena 264(1)(d), zahtevajo zlasti, da rekapitulacijsko poročilo predložijo v roku, ki izhaja iz uporabe odstavkov 1 do 1b.
Člen 264
Rekapitulacijsko poročilo vsebuje naslednje podatke:
številko, s katero je davčni zavezanec identificiran za DDV v državi članici, v kateri je treba predložiti rekapitulacijsko poročilo, in pod katero je dobavil blago pod pogoji člena 138(1) ali opravil obdavčljive storitve v smislu člena 44;
številko, s katero je pridobitelj blaga ali prejemnik storitev identificiran za DDV v drugi državi članici, kakor je tista, v kateri je treba predložiti rekapitulacijsko poročilo, in pod katero mu je bilo dobavljeno blago ali opravljena storitev;
številko, s katero je davčni zavezanec identificiran za DDV v državi članici, v kateri je treba predložiti rekapitulacijsko poročilo, in pod katero je opravil prenos iz člena 138(2)(c) v drugo državo članico, in številko, s katero je identificiran v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz konča;
za vsakega pridobitelja blaga ali prejemnika storitev skupno vrednost dobav blaga in skupno vrednost storitev, ki jih je opravil davčni zavezanec;
za dobave v obliki prenosov blaga v drugo državo članico iz člena 138(2)(c), skupno vrednost dobavljenega blaga, določeno v skladu s členom 76;
vrednost popravkov, opravljenih na podlagi člena 90.
Vrednost iz točke (f) odstavka 1 se prijavi za obdobje za predložitev, določeno v skladu z odstavki (1) do (1c) člena 263, v katerem je pridobitelj obveščen o popravku.
Člen 265
V primerih pridobitev blaga znotraj Skupnosti iz člena 42 mora davčni zavezanec, identificiran za DDV v državi članici, ki mu je izdala identifikacijsko številko DDV, pod katero izvaja te pridobitve, v rekapitulacijskem poročilu jasno navesti naslednje podatke:
svojo identifikacijsko številko DDV v tej državi članici in pod katero je opravil pridobitev in kasnejšo dobavo blaga;
identifikacijsko številko DDV, pod katero je v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča, identificirana oseba, kateri je davčni zavezanec opravil kasnejšo dobavo;
za vsako osebo, kateri je bila opravljena kasnejša dobava, skupni znesek dobav, brez DDV, ki jih je opravil davčni zavezanec v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga konča.
Člen 266
Z odstopanjem od členov 264 in 265 lahko države članice določijo, da rekapitulacijska poročila vsebujejo dodatne navedbe.
Člen 267
Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da tiste osebe, za katere se šteje, da so v skladu s členoma 194 in 204 dolžne plačati DDV namesto davčnega zavezanca, ki nima sedeža na njihovem ozemlju, izpolnjujejo obveznost predložitve rekapitulacijskega poročila iz tega poglavja.
Člen 268
Države članice lahko zahtevajo, da davčni zavezanci, ki na njihovem ozemlju opravljajo pridobitve blaga znotraj Skupnosti in podobne transakcije, kot so opredeljene v členih 21 in 22, predložijo poročila s podrobnostmi o takšnih pridobitvah, s tem, da takšnih poročil ne smejo zahtevati za obdobje, ki je krajše od enega meseca.
Člen 269
Svet lahko na predlog Komisije soglasno dovoli kateri koli državi članici, da uvede posebne ukrepe iz členov 270 in 271 za poenostavitev obveznosti predložitve rekapitulacijskega poročila iz tega poglavja. Taki ukrepi ne smejo ogrožati pravilnega spremljanja transakcij znotraj Skupnosti.
Člen 270
Na podlagi dovoljenja iz člena 269 lahko države članice dovolijo, da davčni zavezanci predložijo letno rekapitulacijsko poročilo, ki vsebuje identifikacijsko številko DDV v drugi državi članici, tistih pridobiteljev, katerim je ta davčni zavezanec dobavljal blago pod pogoji iz člena 138(1) in (2)(c), če davčni zavezanec izpolnjuje naslednje tri pogoje:
skupna letna vrednost njihovih dobav blaga in opravljenih storitev, brez DDV, ne presega zneska letnega prometa, ki se uporablja za oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292, za več kot 35 000 EUR ali protivrednost v nacionalni valuti;
skupni letni znesek, brez DDV, dobav blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, ne presega 15 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;
dobave blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, niso dobave novih prevoznih sredstev.
Člen 271
Na podlagi dovoljenja iz člena 269 lahko države članice, ki določijo, da je trajanje davčnega obdobja, za katerega mora davčni zavezanec predložiti obračun DDV iz člena 250, daljše od treh mesecev, takemu davčnemu zavezancu dovolijo, da predloži rekapitulacijsko poročilo za isto obdobje, če ta davčni zavezanec izpolnjuje naslednje tri pogoje:
skupna letna vrednost dobavljenega blaga in storitev, brez DDV, ne presega 200 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;
skupni letni znesek, brez DDV, dobav blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, ne presega 15 000 EUR ali protivrednosti v nacionalni valuti;
dobave blaga, ki jih opravijo pod pogoji iz člena 138, niso dobave novih prevoznih sredstev.
POGLAVJE 7
Druge določbe
Člen 272
Države članice lahko naslednje davčne zavezance oprostijo nekaterih ali vseh obveznosti iz poglavij 2 do 6:
davčne zavezance, katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti niso predmet DDV v skladu s členom 3(1);
davčne zavezance, ki ne opravljajo nobene od transakcij iz členov 20, 21, 22, 33, 36, 136a, 138 in 141;
davčne zavezance, ki opravljajo samo dobave blaga ali storitev, ki so oproščene na podlagi členov 132, 135 in 136, členov 146 do 149 ter členov 151, 152 ali 153;
davčne zavezance, ki so upravičeni do oprostitve za mala podjetja iz členov 282 do 292;
davčne zavezance, ki so upravičeni do skupne pavšalne ureditve za kmete.
Države članice davčnih zavezancev iz točke (b) prvega pododstavka ne smejo oprostiti obveznosti izdajanja računov iz oddelkov 3 do 6 poglavja 3 in oddelka 3 poglavja 4.
Člen 273
Države članice lahko določijo še druge obveznosti, za katere menijo, da so potrebne za pravilno pobiranje DDV in za preprečevanje utaj, ob upoštevanju zahteve po enakem obravnavanju domačih transakcij in transakcij, ki jih opravljajo davčni zavezanci med državami članicami, pod pogojem, da takšne obveznosti v trgovini med državami članicami ne zahtevajo formalnosti pri prehodu meja.
Možnost, ki je predvidena v prvem pododstavku, se ne more uporabljati za nalaganje dodatnih obveznosti v zvezi z izdajanjem računov, ki jih je več, kot je določeno v poglavju 3.
POGLAVJE 8
Obveznosti glede nekaterih transakcij pri uvozu in izvozu
Oddelek 1
Uvoz
Člen 274
Določbe členov 275, 276 in 277 se uporabljajo za uvoz blaga v prostem prometu, ki se vnese v Skupnost s tretjega ozemlja, ki je sestavni del carinskega območja Skupnosti.
Člen 275
Formalnosti v zvezi z uvozom blaga iz člena 274 so enake kot formalnosti, ki jih določajo carinski predpisi Skupnosti za uvoz blaga na carinsko območje Skupnosti.
Člen 276
Če je kraj prihoda ali prevoza blaga iz člena 274 zunaj države članice, v kateri se vnese v Skupnost, se blago giblje v Skupnosti v okviru notranjega tranzitnega postopka Skupnosti, ki ga določajo veljavni carinski predpisi Skupnosti, če je bila ob vnosu v Skupnost zanj izpolnjena deklaracija, s katero je bilo dano v ta postopek.
Člen 277
Če se v trenutku vnosa v Skupnost ugotovi, da za blago iz člena 274 velja ena od možnosti, zaradi katere bi izpolnjevalo pogoje, če bi bilo uvoženo v smislu prvega odstavka člena 30 za enega od postopkov ali transakcij iz člena 156, ali je v postopku začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev, države članice sprejmejo ukrepe, da lahko blago ostane v Skupnosti pod istimi pogoji, kot so določeni za uporabo takšnih postopkov ali situacij.
Oddelek 2
Izvoz
Člen 278
Določbe členov 279 in 280 se uporabljajo za izvoz blaga v prostem prometu, ki se odpošlje ali odpelje iz države članice na tretje ozemlje, ki je del carinskega območja Skupnosti.
Člen 279
Formalnosti v zvezi z izvozom blaga iz člena 278 z ozemlja Skupnosti so enake kot jih določajo veljavni carinski predpisi Skupnosti za izvoz blaga s carinskega območja Skupnosti.
Člen 280
Za blago, ki se začasno izvozi iz Skupnosti z namenom ponovnega uvoza, države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da ob ponovnem uvozu v Skupnost za takšno blago veljajo ugodnosti iz istih predpisov, kot če bi bilo začasno izvoženo s carinskega območja Skupnosti.
NASLOV XII
POSEBNE UREDITVE
POGLAVJE 1
Posebna ureditev za mala podjetja
Oddelek 1
Poenostavljeni postopki za obračunavanje in pobiranje
Člen 281
Države članice, ki bi pri uporabi splošne ureditve DDV za mala podjetja lahko naletele na težave zaradi njihovih dejavnosti ali strukture, lahko pod takšnimi pogoji in s takšnimi omejitvami, kot jih lahko določijo, in po posvetovanju odbora za DDV, uporabljajo poenostavljene postopke, kot so pavšalne ureditve za obračunavanje in pobiranje DDV, če to ne vodi k zmanjšanju davka.
Oddelek 2
Oprostitve in progresivne olajšave
Člen 282
Oprostitve in progresivne davčne olajšave, predvidene v tem oddelku, se uporabljajo za dobavo blaga in storitev malih podjetij.
Člen 283
Iz postopkov, predvidenih v tem oddelku, so izvzete naslednje transakcije:
transakcije, ki se opravijo priložnostno, iz člena 12;
dobave novih prevoznih sredstev, ki se opravijo pod pogoji iz člena 138(1) in(2)(a);
dobave blaga in storitev, ki jih opravi davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici, v kateri je dolgovan DDV.
Člen 284
Države članice, ki so uporabljale progresivno davčno olajšavo, ne smejo niti povečati zgornje meje progresivnih davčnih olajšav niti odobriti ugodnejših pogojev za odobravanje te olajšave.
Člen 285
Države članice, ki niso uporabile izbire iz člena 14 Direktive 67/228/EGS, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet je največ enak 5 000 EUR ali protivrednosti tega zneska v nacionalni valuti.
Države članice iz prvega pododstavka lahko odobrijo progresivno davčno olajšavo davčnim zavezancem, katerih letni promet presega zgornjo mejo, ki so jo določile.
Člen 286
Države članice, ki so 17. maja 1977 uporabljale oprostitev davka za davčne zavezance, katerih letni promet je bil enak ali višji od protivrednosti 5 000 evropskih obračunskih enot v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na ta dan, lahko ta znesek povečajo, da ohranijo njegovo realno vrednost.
Člen 287
Države članice, ki so pristopile po 1. januarja 1978, lahko oprostijo davčne zavezance, katerih letni promet ne presega protivrednosti naslednjih zneskov v nacionalni valuti po menjalnem tečaju na dan njihovega pristopa:
Grčija: 10 000 evropskih obračunskih enot;
Španija: 10 000 ECU;
Portugalska: 10 000 ECU;
Avstrija: 35 000 ECU;
Finska: 10 000 ECU;
Švedska: 10 000 ECU;
Češka: 35 000 EUR;
Estonija: 16 000 EUR;
Ciper: 15 600 EUR;
Latvija: 17 200 EUR;
Litva: 29 000 EUR;
Madžarska: 35 000 EUR;
Malta: 37 000 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost dobave blaga, 24 300 EUR, če gre pretežno za ekonomsko dejavnost opravljanja storitev z nizko dodano vrednostjo (visoki vložki), in 14 600 EUR v drugih primerih, predvsem za opravljanje storitev z visoko dodano vrednostjo (nizki vložki);
Poljska: 10 000 EUR;
Slovenija: 25 000 EUR;
Slovaška: 35 000 EUR;
Bolgarija: 25 600 EUR;
Romunija: 35 000 EUR;
Hrvaška: 35 000 EUR.
Člen 288
Promet, ki je osnova za uporabo postopkov iz tega oddelka, obsega naslednje zneske brez DDV:
znesek dobav blaga in storitev, kolikor so ti obdavčeni;
znesek transakcij, ki so oproščene s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi na podlagi člena 110 ali 111, člena 125(1), člena 127 ali člena 128(1);
znesek transakcij, ki so oproščene na podlagi členov 146 do 149 in členov 151, 152 ali 153;
znesek transakcij z nepremičninami, finančnih transakcij iz točk (b) do (g) člena 135(1) in zavarovalnih storitev, razen če so te transakcije postranske transakcije.
Pri izračunu prometa pa se ne upošteva odtujitev opredmetenih ali neopredmetenih osnovnih sredstev podjetja.
Člen 289
Davčni zavezanci, oproščeni DDV, nimajo pravice do odbitka DDV v skladu s členi 167 do 171 in členi 173 do 177 niti ga ne smejo izkazovati na svojih računih.
Člen 290
Davčni zavezanci, upravičeni do oprostitve DDV, se lahko odločijo za splošno ureditev DDV ali za poenostavljene postopke iz člena 281. V tem primeru imajo pravico do vsakršne progresivne davčne olajšave, ki jo lahko določa nacionalna zakonodaja.
Člen 291
Ob uporabi člena 281 se davčni zavezanci, ki uživajo progresivno olajšavo, obravnavajo kot davčni zavezanci, za katere velja splošna ureditev DDV.
Člen 292
Ureditev iz tega oddelka se uporablja do datuma, ki ga določi Svet v skladu s členom 93 Pogodbe, ki pa ne sme biti kasnejši od datuma začetka veljavnosti dokončne ureditve iz člena 402.
Oddelek 3
Poročilo in ponovni pregled
Člen 293
Komisija vsaka štiri leta od sprejetja te direktive na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Svetu predloži poročilo o uporabi določb tega poglavja, ki mu po potrebi in ob upoštevanju potrebe zagotoviti dolgoročno konvergenco nacionalnih predpisov priloži predloge za:
izboljšanje posebne ureditve za mala podjetja;
prilagoditev nacionalnih sistemov glede oprostitev in progresivne davčne olajšave;
prilagoditev pragov iz oddelka 2.
Člen 294
Svet v skladu s členom 93 Pogodbe odloči, ali je v okviru dokončne ureditve potrebna posebna ureditev za mala podjetja, in po potrebi odloči o skupnih omejitvah in pogojih izvajanja te posebne ureditve.
POGLAVJE 2
Skupna pavšalna ureditev za kmete
Člen 295
Pomen izrazov, uporabljenih v tem poglavju:
„kmet“: davčni zavezanec, ki opravlja svojo dejavnost v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem podjetju;
„kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje“: podjetje, ki ga kot takega priznava posamezna država članica v okviru proizvodnih dejavnosti iz Priloge VII;
„kmet pavšalist“: kmet, za katerega velja pavšalna ureditev iz tega poglavja;
„kmetijski pridelki“: blago, ki ga pridela kmetijsko, gozdarsko ali ribiško podjetje v posamezni državi članici pri opravljanju dejavnosti iz Priloge VII;
„kmetijske storitve“: storitve, zlasti tiste iz Priloge VIII, ki jih opravi kmet s svojo delovno silo ali opremo, ki jo sam upravlja in se običajno uporablja v kmetijskem, gozdarskem ali ribiškem podjetju, in so običajno sestavni del kmetijske proizvodnje;
„obračunan vstopni DDV“: znesek skupnega DDV od blaga in storitev, ki jih kupijo vsa kmetijska, gozdarska in ribiška podjetja posamezne države članice, za katere velja sistem pavšalne ureditve, če bi kmet imel pravico do odbitka davka v skladu s členi 167, 168 in 169 ter členi 173 do 177, če bi zanj veljala splošna ureditev DDV;
„odstotki pavšalnega nadomestila“: odstotki, ki jih določijo države članice v skladu s členi 297, 298 in 299 in ki jih uporabljajo v primerih iz člena 300, da bi omogočile kmetom pavšalistom nadomestiti obračunan vstopni DDV po določeni stopnji;
„pavšalno nadomestilo“: znesek, ki se v primerih iz člena 300 izračuna na promet kmeta pavšalista z uporabo odstotka pavšalnega nadomestila.
Člen 296
Člen 297
Države članice po potrebi določijo odstotke pavšalnega nadomestila. Določijo lahko različne odstotke pavšalnega nadomestila za gozdarstvo, za različna podpodročja kmetijstva in za ribištvo.
Države članice o odstotkih pavšalnega nadomestila, določenih na podlagi prvega odstavka, Komisijo obvestijo pred začetkom njihove uporabe.
Člen 298
Odstotki pavšalnega nadomestila se določijo na podlagi makroekonomskih statistik za kmete pavšaliste za pretekla tri leta.
Odstotki se lahko zaokrožijo navzgor ali navzdol do najbližje polodstotne točke. Države članice lahko te odstotke tudi zmanjšajo na stopnjo nič.
Člen 299
Odstotki pavšalnega nadomestila ne smejo biti določeni tako, da bi kmetje pavšalisti pridobili večja vračila, kot bi znašal obračunani vstopni DDV.
Člen 300
Odstotki pavšalnega nadomestila se uporabijo na cene brez DDV za naslednje blago in storitve:
kmetijske pridelke, ki jih dobavijo kmetje pavšalisti davčnim zavezancem, razen tistim, ki imajo v državi članici, v kateri so dobave opravljene, pravico do te pavšalne ureditve;
kmetijske pridelke, ki jih dobavijo kmetje pavšalisti pod pogoji iz člena 138 pravnim osebam, ki niso davčni zavezanci in katerih pridobitve blaga znotraj Skupnosti so v skladu s členom 2(1)(b) predmet DDV v državi članici, v kateri se odpošiljanje ali prevoz teh kmetijskih pridelkov konča;
kmetijske storitve, ki jih opravijo kmetje pavšalisti davčnim zavezancem, razen tistim, ki imajo v državi članici, v kateri so storitve opravljene, pravico do te pavšalne ureditve.
Člen 301
Člen 302
Če je kmet pavšalist upravičen do pavšalnega nadomestila, za dejavnosti, ki jih ureja ta pavšalna ureditev, ni upravičen do odbitka.
Člen 303
Države članice vrnejo pridobitelju ali prejemniku znesek pavšalnega nadomestila, ki ga je plačal za katero koli od naslednjih transakcij:
dobave kmetijskih pridelkov, opravljene pod pogoji iz člena 138, kadar je pridobitelj davčni zavezanec ali pravna oseba, ki ni davčni zavezanec, ki delujejo kot takšni, v drugi državi članici, na ozemlju katere so njihove pridobitve blaga znotraj Skupnosti predmet DDV v skladu s členom 2(1)(b);
dobave kmetijskih pridelkov, opravljene pod pogoji iz členov 146, 147, 148 in 156, člena 157(1)(b) ter členov 158, 160 in 161 pridobiteljem, ki so davčni zavezanci, s sedežem zunaj Skupnosti, če te pridelke ti pridobitelji uporabijo za transakcije iz člena 169(a) in (b) ali za opravljanje storitev, za katere se šteje, da so bile opravljene na ozemlju države članice, v kateri ima prejemnik sedež, in za katere DDV plača izključno prejemnik v skladu s členom 196;
opravljanje kmetijskih storitev za prejemnike storitev, ki so davčni zavezanci s sedežem v Skupnosti, vendar v drugi državi članici, ali za prejemnike storitev, ki so davčni zavezanci s sedežem zunaj Skupnosti, če te storitve ti prejemniki storitev uporabijo za transakcije iz člena 169(a) in (b) ali za opravljanje storitev, za katere se šteje, da so opravljene na ozemlju države članice, na ozemlju katere ima prejemnik storitev sedež, in za katere DDV plačajo izključno prejemniki storitev v skladu s členom 196.
Člen 304
Države članice sprejmejo vse potrebne določbe za učinkovit nadzor plačila pavšalnega nadomestila kmetom pavšalistom.
Člen 305
Kadar države članice uporabijo to pavšalno ureditev, sprejmejo vse potrebne ukrepe, da zagotovijo, da se za dobave kmetijskih pridelkov med državami članicami, ki se opravijo pod pogoji iz člena 33, uporablja isti način obdavčevanja, ne glede na to, ali dobave opravi kmet pavšalist ali drug davčni zavezanec.
POGLAVJE 3
Posebna ureditev za potovalne agente
Člen 306
Ta posebna ureditev se ne uporablja za potovalne agencije v primeru, da delujejo samo kot posredniki in za katere se za izračun davčne osnove uporablja točka (c) prvega odstavka člena 79.
Člen 307
Transakcije, ki jih pod pogoji iz člena 306 opravi potovalna agencija v zvezi s potovanjem, se obravnavajo za enotno storitev potovalne agencije potniku.
Enotna storitev je obdavčljiva v državi članici, v kateri ima potovalna agencija sedež svoje dejavnosti ali ima stalno poslovno enoto, iz katere je potovalna agencija opravila storitve.
Člen 308
Davčna osnova in cena brez DDV v smislu točke 8 člena 226 glede enotne storitve, ki jo opravi potovalna agencija, je marža potovalne agencije, kar pomeni razliko med celotnim zneskom, brez DDV, ki ga plača potnik, in dejanskimi stroški potovalne agencije za dobave blaga in storitev, ki jih opravljano drugi davčni zavezanci, če so te transakcije v neposredno korist potnika.
Člen 309
Če so transakcije, ki jih za potovalno agencijo opravijo drugi davčni zavezanci, opravljene zunaj Skupnosti, se opravljanje storitev potovalne agencije obravnava kot oproščena dejavnost posredovanja v skladu s členom 153.
►C1 Če so transakcije iz prvega pododstavka opravljene ◄ znotraj Skupnosti pa tudi zunaj nje, je lahko oproščen samo tisti del storitve potovalne agencije, ki se nanaša na transakcije zunaj Skupnosti.
Člen 310
DDV, ki ga potovalni agenciji zaračunajo drugi davčni zavezanci za transakcije, opisane v členu 307, in so v neposredno korist potnika, nima pravice do odbitka ali vračila v kateri koli državi članici.
POGLAVJE 4
Posebna ureditev za rabljeno blago, umetniške predmete, zbirke in starine
Oddelek 1
Opredelitve
Člen 311
Za namene tega poglavja in brez vpliva na druge določbe Skupnosti imajo posamezni izrazi naslednji pomen:
„rabljeno blago“ pomeni premične stvari, ki so primerne za nadaljnjo uporabo takšne kot so, ali po popravilu, razen umetniških predmetov, zbirk ali starin in razen plemenitih kovin ali dragega kamenja, kot določijo države članice;
„umetniški predmeti“ pomenijo predmete iz dela A Priloge IX;
„zbirke“ pomenijo predmete iz dela B Priloge IX;
„starine“ pomenijo predmete iz dela C Priloge IX;
„obdavčljivi preprodajalec“ pomeni vsakega davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti kupuje ali pridobiva za svoje podjetje ali uvaža z namenom nadaljnje prodaje rabljeno blago in/ali umetniške predmete, zbirke ali starine, ne glede na to, ali ta davčni zavezanec deluje v svojem imenu ali za račun druge osebe v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija na nakup ali prodajo;
„organizator prodaje na javni dražbi“ pomeni kateregakoli davčnega zavezanca, ki v okviru svoje ekonomske dejavnosti ponuja blago za prodajo na javni dražbi z namenom, da ga izroči najboljšemu ponudniku;
„principal organizatorja prodaje na javni dražbi“ pomeni katerokoli osebo, ki izroči blago organizatorju prodaje na javni dražbi po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija na prodajo.
Oddelek 2
Posebna ureditev za obdavčljive preprodajalce
Pododdelek 1
Maržna ureditev
Člen 312
Pomen izrazov, uporabljenih v tem pododdelku:
„prodajna cena“ pomeni vse, kar predstavlja plačilo, ki ga je ali ga bo obdavčljivi preprodajalec prejel od pridobitelja ali tretje osebe, vključno s subvencijami, neposredno povezanimi s transakcijo, davki, dajatvami, prelevmani in taksami ter postranskimi stroški, kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih obdavčljivi preprodajalec zaračuna pridobitelju, razen zneskov iz člena 79;
„nabavna cena“ pomeni vse, kar predstavlja plačilo, opredeljeno v točki (1), ki ga je ali ga bo prejel dobavitelj od obdavčljivega preprodajalca.
Člen 313
Člen 314
Maržna ureditev se uporablja za dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, če mu to blago v Skupnosti dobavi ena od naslednjih oseb:
oseba, ki ni davčni zavezanec;
drug davčni zavezanec, kolikor je dobava blaga, ki jo opravi ta drug davčni zavezanec, oproščena v skladu s členom 136;
drug davčni zavezanec, kolikor dobava blaga, ki jo opravi ta drug davčni zavezanec, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292 in vključuje osnovna sredstva;
drug obdavčljiv preprodajalec, kolikor je bila dobava blaga, ki jo opravi ta drug obdavčljiv preprodajalec, obdavčena z DDV po tej maržni ureditvi.
Člen 315
Davčna osnova za dobave blaga iz člena 314 je razlika v ceni, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na razliko v ceni.
Razlika v ceni obdavčljivega preprodajalca je enaka razliki med prodajno ceno, ki jo zaračuna obdavčljivi preprodajalec za blago, in nabavno ceno.
Člen 316
Države članice omogočijo obdavčljivim preprodajalcem uporabo maržne ureditve za naslednje transakcije:
dobavo umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih obdavčljivi preprodajalci uvozijo sami;
dobavo umetniških predmetov, ki jo za obdavčljive preprodajalce opravijo avtorji ali njihovi pravni nasledniki;
dobavo umetniških predmetov obdavčljivemu preprodajalcu, ki jo opravi davčni zavezanec, razen obdavčljivi preprodajalec, če je bila dobava obdavčena z nižjo stopnjo na podlagi člena 103.
Člen 317
Če obdavčljivi preprodajalec uporablja možnost iz člena 316, se davčna osnova določi v skladu s členom 315.
Za dobave umetniških predmetov, zbirk ali starin, ki jih obdavčljivi preprodajalec uvozi sam, je nabavna cena, ki se upošteva pri izračunu dosežene razlike v ceni, enaka davčni osnovi pri uvozu, določeni v skladu s členi 85 do 89, povečani za DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal pri uvozu.
Člen 318
V primeru iz prvega pododstavka je davčna osnova za dobavo blaga, za katerega se uporablja ista stopnja DDV, celotna razlika, ki jo doseže obdavčljivi preprodajalec, zmanjšana za znesek DDV, ki se nanaša na to razliko.
Celotna razlika je enaka razliki med obema naslednjima zneskoma:
skupnim zneskom dobav blaga po maržni ureditvi, ki jih obdavčljivi preprodajalec opravi v davčnem obdobju, na katerega se obračun nanaša, tj. skupnim zneskom prodajnih cen;
skupnim zneskom nabav blaga iz člena 314, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec v davčnem obdobju, na katerega se obračun nanaša, tj. skupnim zneskom nabavnih cen.
Člen 319
Obdavčljivi preprodajalec lahko uporablja splošno ureditev DDV za vsako dobavo, za katero velja maržna ureditev.
Člen 320
Če obdavčljivi preprodajalec uporablja splošno ureditev DDV za dobavo umetniškega predmeta, ki mu ga dobavi avtor ali njegov pravni naslednik ali davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec, ima pravico, da od zneska svoje davčne obveznosti odbije DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniški predmet, ki mu je bil dobavljen.
Člen 321
Kadar se dobave rabljenega blaga, umetniških predmetov, zbirk ali starin, za katere velja maržna ureditev, opravijo pod pogoji iz členov 146, 147, 148 ali 151 so te dobave oproščene plačila davka.
Člen 322
Če se za dobave blaga, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, uporablja maržna ureditev, obdavčljivi preprodajalec od DDV, ki ga je dolžan plačati, ne sme odbiti naslednjih zneskov:
DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniške predmete, zbirke ali starine, ki jih je sam uvozil;
DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniške predmete, ki so mu jih ali naj bi mu jih dobavili avtorji ali njihovi pravni nasledniki;
DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za umetniške predmete, ki mu jih je ali naj bi mu jih dobavil davčni zavezanec, ki ni obdavčljivi preprodajalec.
Člen 323
Davčni zavezanec od davka, ki ga je dolžan plačati, ne sme odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za blago, ki ga je ali naj bi ga prejel od obdavčljivega preprodajalca, kolikor se za dobave tega blaga, ki jih opravi obdavčljivi preprodajalec, uporablja maržna ureditev.
Člen 324
Obdavčljivi preprodajalec, ki uporablja splošno ureditev DDV in maržno ureditev, mora v svojih poslovnih knjigah ločeno izkazovati transakcije za vsako ureditev posebej, v skladu s pravili, ki jih določijo države članice.
Člen 325
Obdavčljivi preprodajalec na računih, ki jih izdaja, ne sme posebej izkazati DDV od dobav blaga, za katere uporablja maržno ureditev.
Pododdelek 2
Prehodna ureditev za rabljena prevozna sredstva
Člen 326
Države članice, ki so 31. decembra 1992 uporabljale posebno ureditev obdavčevanja, razen maržne ureditve, za dobave rabljenih prevoznih sredstev, ki jih opravijo obdavčljivi preprodajalci, lahko do uvedbe dokončne ureditve iz člena 402 še naprej uporabljajo to ureditev, če izpolnjuje ali je prilagojena tako, da izpolnjuje pogoje iz tega pododdelka.
Danska ima pravico uvesti posebno ureditev iz prvega odstavka.
Člen 327
Člen 328
Dolgovani DDV za vsako dobavo iz člena 327 je enak znesku davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se od dobave obračunaval DDV po splošni ureditvi, zmanjšan za znesek DDV, za katerega se šteje, da ga je obdavčljivi preprodajalec vključil v nabavno vrednost prevoznih sredstev.
Člen 329
DDV, za katerega se šteje, da ga je obdavčljivi preprodajalec vključil v nabavno ceno prevoznih sredstev, se izračuna po naslednji metodi:
nabavna cena, ki se upošteva, je nabavna cena v smislu točke (2) člena 312;
šteje se, da nabavna cena, ki jo plača obdavčljivi preprodajalec, vključuje DDV, ki bi ga bilo treba plačati, če bi dobavitelj, od katerega je preprodajalec prevozno sredstvo prejel, uporabil splošno ureditev DDV;
upošteva se stopnja, ki se v smislu člena 93 uporablja v državi članici, na ozemlju katere se šteje, da je kraj opravljene dobave obdavčljivemu preprodajalcu, določen v skladu s členoma 31 in 32.
Člen 330
Dolgovani DDV za vsako dobavo prevoznih sredstev iz člena 327(1), določen v skladu s členom 328, ne sme biti nižji od zneska DDV, ki bi ga bilo treba plačati, če bi se za dobavo uporabljala maržna ureditev.
Države članice lahko določijo, da ta razlika, če se je za dobave uporabljala maržna ureditev, ne sme biti nižja od 10 % prodajne cene v smislu točke (1) člena 312.
Člen 331
Davčni zavezanec od DDV, ki ga je dolžan plačati, ne sme odbiti DDV, ki ga je dolžan ali ga je plačal za rabljeno prevozno sredstvo, ki mu ga je dobavil obdavčljivi preprodajalec, če za dobavo tega blaga preprodajalec uporablja obdavčitev v skladu s to prehodno ureditvijo.
Člen 332
Obdavčljivi preprodajalec na računu, ki ga izda, ne sme ločeno izkazovati DDV, ki se nanaša na dobave, za katere uporablja to prehodno ureditev.
Oddelek 3
Posebna ureditev za prodajo na javni dražbi
Člen 333
Člen 334
Ta posebna ureditev se uporablja za dobave, ki jih organizator prodaje na javni dražbi opravi v svojem imenu za račun naslednjih oseb:
oseba, ki ni davčni zavezanec;
drugega davčnega zavezanca, kolikor je dobava blaga, ki jo opravi ta davčni zavezanec po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, oproščena v skladu s členom 136;
drugega davčnega zavezanca, kolikor dobava blaga tega davčnega zavezanca, opravljena po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, izpolnjuje pogoje za oprostitev za mala podjetja iz členov 282 do 292 in vključuje osnovna sredstva;
obdavčljivega preprodajalca, kolikor je dobava blaga, ki jo opravi ta obdavčljivi preprodajalec po pogodbi, na podlagi katere se plača provizija od prodaje, predmet DDV po maržni ureditvi.
Člen 335
Šteje se, da se dobava blaga davčnemu zavezancu, ki je organizator prodaje na javni dražbi, opravi, ko se to blago proda na javni dražbi.
Člen 336
Davčna osnova za vsako dobavo blaga iz tega oddelka je skupni znesek, ki ga organizator prodaje na javni dražbi zaračuna pridobitelju v skladu s členom 339, zmanjšan za naslednje zneske:
neto znesek, ki ga je ali naj bi ga plačal organizator prodaje na javni dražbi svojemu naročniku, določen v skladu s členom 337;
znesek DDV, ki ga mora plačati organizator prodaje na javni dražbi za opravljeno dobavo.
Člen 337
Neto znesek, ki ga je ali naj bi ga plačal organizator prodaje na javni dražbi svojemu naročniku, je enak razliki med ceno blaga, doseženo na javni dražbi, in zneskom provizije, ki jo ali naj bi jo dobil organizator prodaje na javni dražbi od svojega naročnika po pogodbi, kjer se provizija plača od prodaje.
Člen 338
Organizatorji prodaje na javni dražbi, ki dobavljajo blago pod pogoji iz členov 333 in 334, morajo v svojem knjigovodstvu na prehodnih postavkah izkazati naslednje zneske:
zneske, ki so jih ali naj bi jih dobili od pridobitelja blaga;
zneske, ki so jih ali naj bi jih vrnili prodajalcu blaga.
Zneski iz prvega odstavka morajo biti ustrezno utemeljeni.
Člen 339
Organizator prodaje na javni dražbi mora pridobitelju izdati račun, na katerem izkaže naslednje zneske:
ceno blaga, doseženo na dražbi;
davke, dajatve, prelevmane in takse;
postranske stroške, kot so provizije, stroški embaliranja, prevoza in zavarovanja, ki jih zaračuna organizator pridobitelju blaga.
Na računu, ki ga izda organizator prodaje na javni dražbi, ne sme biti ločeno izkazan DDV.
Člen 340
Obračun, ki ga izda organizator prodaje na javni dražbi, mora izkazovati znesek transakcije, t.j. ceno blaga, doseženo na dražbi, zmanjšano za znesek provizije, ki jo je ali naj bi jo dobil od naročnika.
Člen 341
Države članice, ki uporabljajo ureditev iz tega oddelka, to ureditev uporabljajo tudi za dobave rabljenih prevoznih sredstev, kakor so opredeljena v členu 327(3), ki jih opravi organizator prodaje na javni dražbi v svojem imenu, v skladu s pogodbo, na podlagi katere se plača provizija od prodaje tega blaga na javni dražbi, za račun obdavčljivega preprodajalca, kolikor bi bile te dobave, ki bi jih opravil ta obdavčljivi preprodajalec, predmet DDV v skladu s prehodno ureditvijo, ki se uporablja za rabljena prevozna sredstva.
Oddelek 4
Zaščitni ukrepi pred izkrivljanjem konkurence in davčnimi goljufijami
Člen 342
Države članice lahko sprejmejo ukrepe glede pravice do odbitka DDV, da bi preprečile neupravičene ugodnosti ali neupravičeno škodo obdavčljivih preprodajalcev, za katere se uporablja ena od ureditev iz oddelka 2.
Člen 343
Svet lahko na predlog Komisije soglasno dovoli katerikoli državi članici, da uvede posebne ukrepe za preprečevanje davčnih goljufij, tako da določi, da DDV, ki ga je treba plačati na podlagi maržne ureditve, ne more biti nižji od zneska davka, ki bi ga bilo treba plačati, če bi bila razlika v ceni enaka določenemu odstotku prodajne cene.
Odstotek prodajne cene se določi z upoštevanjem običajne razlike v ceni, ki jo dosežejo gospodarski subjekti v zadevnem sektorju.
POGLAVJE 5
Posebna ureditev za investicijsko zlato
Oddelek 1
Splošne določbe
Člen 344
Za namene te direktive in brez poseganja v druge določbe Skupnosti „investicijsko zlato“ pomeni:
zlato v obliki palic ali ploščic s težo, ki jo sprejemajo trgi plemenitih kovin, čistine, ki je enaka ali večja od 995 tisočink, predstavljeno z vrednostnimi papirji ali ne;
zlate kovance s čistino enako ali večjo od 900 tisočink, skovane po letu 1800, ki so ali so bili zakonito plačilno sredstvo v državi porekla in ki se običajno prodajajo po ceni, ki ne presega za več kot 80 % vrednosti zlata na odprtem trgu, vsebovanega v kovancih.
Člen 345
Od leta 1999 dalje vsaka država članica vsako leto do 1. julija Komisijo obvesti o kovancih, ki izpolnjujejo kriterije iz točke (2) člena 344(1) in s katerimi se trguje v tej državi članici. Komisija objavi celoten seznam teh kovancev v seriji „C“Uradnega lista Evropske unije pred 1. decembrom vsako leto. Šteje se, da kovanci iz objavljenega seznama izpolnjujejo ta merila v celotnem letu, za katerega se seznam objavi.
Oddelek 2
Oprostitev DDV
Člen 346
Države članice oprostijo DDV dobavo, pridobitev znotraj Skupnosti in uvoz investicijskega zlata, vključno z investicijskim zlatom, ki ga predstavljajo potrdila za alocirano ali nealocirano zlato ali s katerim se trguje na računih za zlato, in vključujoč predvsem posojila v zlatu in swap posle, vključno z lastninsko pravico ali terjatvami v zvezi z investicijskim zlatom, kakor tudi transakcije z investicijskim zlatom, ki vključujejo terminske posle in terminske pogodbe za prenos lastninske pravice ali terjatve v zvezi z investicijskim zlatom.
Člen 347
Države članice oprostijo storitve posrednikov, ki delujejo v imenu in za račun druge osebe, kadar posredujejo pri dobavi investicijskega zlata za svojega naročnika.
Oddelek 3
Izbira obdavčitve
Člen 348
Države članice dovolijo davčnim zavezancem, ki proizvajajo investicijsko zlato ali predelujejo zlato v investicijsko zlato, da se odločijo za obdavčitev dobav investicijskega zlata, ki bi bile sicer oproščene na podlagi člena 346, drugemu davčnemu zavezancu.
Člen 349
Člen 350
Kadar dobavitelj uporabi pravico do izbire obdavčevanja v skladu s členoma 348 in 349, države članice podelijo posredniku pravico do izbire za obdavčitev za storitve, navedene v členu 347.
Člen 351
Države članice določijo natančna navodila za uporabo pravice do izbire iz tega oddelka in o tem obvestijo Komisijo.
Oddelek 4
Transakcije na zakonsko urejenem trgu plemenitih kovin
Člen 352
Vsaka država članica lahko po posvetovanju z odborom za DDV uvede DDV za posebne transakcije v zvezi z investicijskim zlatom, opravljene v tej državi članici med davčnimi zavezanci, ki so člani trga plemenitih kovin, ki ga zakonsko ureja ta država članica, ali med takšnim davčnim zavezancem in drugim davčnim zavezancem, ki ni član tega trga. Vendar država članica ne more uporabiti DDV za dobave, opravljene pod pogoji iz člena 138, niti za izvoz investicijskega zlata.
Člen 353
Države članice, ki na podlagi člena 352 obdavčijo transakcije med davčnimi zavezanci, ki so člani zakonsko urejenega trga plemenitih kovin, zaradi poenostavitve dovolijo odlog obračuna davka ter davčne zavezance oprostijo zahtev glede knjigovodstva za DDV.
Oddelek 5
Posebne pravice in obveznosti trgovcev z investicijskim zlatom
Člen 354
Če je njegova kasnejša dobava investicijskega zlata na podlagi tega poglavja oproščena, ima davčni zavezanec pravico odbiti naslednje zneske:
DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za investicijsko zlato, ki mu ga je dobavila oseba, ki je izkoristila pravico do izbire iz členov 348 in 349, ali mu je bilo dobavljeno v skladu z oddelkom 4;
DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za dobavo, ki mu je opravljena, pridobitev znotraj Skupnosti ali za uvoz zlata, razen investicijskega zlata, ki ga kasneje predela ali ga druga oseba za njegov račun predela v investicijsko zlato;
DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačal za storitve, opravljene zanj, ki vsebujejo spremembo oblike, teže ali čistosti zlata, vključno z investicijskim zlatom.
Člen 355
Davčni zavezanci, ki proizvajajo investicijsko zlato ali predelujejo zlato v investicijsko zlato, imajo pravico odbiti davek, ki so ga dolžni plačati ali so ga plačali za dobavo ali pridobitev znotraj Skupnosti ali za uvoz blaga ali opravljanje storitev v zvezi s proizvodnjo ali predelavo tega zlata, kot da bi bila kasnejša dobava zlata, ki je oproščeno po členu 346, obdavčena.
Člen 356
Trgovci hranijo informacije iz prvega pododstavka najmanj pet let.
POGLAVJE 6
Posebne ureditve za davčne zavezance, ki opravljajo storitve za osebe, ki niso davčni zavezanci, ali prodajajo blago na daljavo ali opravljajo nekatere domače dobave blaga
Oddelek 1
Splošne določbe
▼M3 —————
Člen 358
Za namene tega poglavja in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
▼M16 —————
„obračun DDV“ pomeni obračun, ki vsebuje podatke, potrebne za ugotavljanje zneska DDV, ki ga je treba plačati v posameznih državah članicah.
Oddelek 2
Posebna ureditev za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki nimajo sedeža v Skupnosti
Člen 358a
Za namene tega oddelka in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti“, pomeni davčnega zavezanca, ki na ozemlju Skupnosti nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote;
„država članica identifikacije“ pomeni državo članico, ki jo davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, izbere, da v njej prijavi začetek svoje dejavnosti kot davčni zavezanec na ozemlju Skupnosti v skladu s tem oddelkom;
„država članica potrošnje“ pomeni državo članico, za katero se šteje, da je bila v njej opravljena storitev v skladu s poglavjem 3 naslova V.
Člen 359
Države članice dovolijo uporabo te posebne ureditve vsakemu davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti in opravlja storitve za osebo, ki ni davčni zavezanec in ima sedež ali stalno ali običajno prebivališče v državi članici. Ta ureditev se uporablja za vse tako opravljene storitve v Skupnosti.
Člen 360
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, državi članici identifikacije prijavi začetek ali prenehanje svoje dejavnosti kot davčni zavezanec ali spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve. Takšna prijava se predloži v elektronski obliki.
Člen 361
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, mora ob začetku svojih obdavčljivih dejavnosti državi članici identifikacije posredovati naslednje podatke:
ime;
poštni naslov;
elektronske naslove, vključno s spletnimi stranmi;
nacionalno davčno številko, če obstaja;
izjavo, da na ozemlju Skupnosti nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote.
Člen 362
Država članica identifikacije dodeli davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v Skupnosti, individualno identifikacijsko številko DDV za uporabo te posebne ureditve in ga o tej številki uradno obvesti z elektronskimi sredstvi. Na podlagi informacij, uporabljenih za to identifikacijo, lahko države članice potrošnje vodijo lastne identifikacijske sisteme.
Člen 363
Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki nima sedeža v Skupnosti, izključi iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:
davčni zavezanec jo uradno obvesti, da ne opravlja več storitev, zajetih v tej posebni ureditvi;
če se lahko kako drugače sklepa, da so se njegove obdavčljive dejavnosti končale;
davčni zavezanec ne izpolnjuje več potrebnih pogojev za uporabo te posebne ureditve;
davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.
Člen 364
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti in uporablja to posebno ureditev, z elektronskimi sredstvi predloži državi članici identifikacije obračun DDV za vsako koledarsko četrtletje ne glede na to, ali so bile storitve, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne. Obračun DDV se predloži do konca meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.
Člen 365
V obračunu DDV se navedejo individualna identifikacijska številka DDV za uporabo te posebne ureditve in za vsako državo članico potrošnje, v kateri je nastala obveznost plačila DDV, skupna vrednost opravljenih storitev, zajetih v tej posebni ureditvi, v davčnem obdobju brez DDV ter skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah. V obračunu se morajo navesti tudi uporabljene stopnje DDV in skupni znesek dolgovanega DDV.
Kadar so po predložitvi obračuna DDV potrebne kakršne koli spremembe tega obračuna, se te spremembe vključijo v enega od naslednjih obračunov v treh letih od datuma, na katerega je bilo treba predložiti prvotni obračun v skladu s členom 364. V takem naslednjem obračunu se opredelijo ustrezna država članica potrošnje, davčno obdobje in znesek DDV, za katerega se zahtevajo kakršne koli spremembe.
Člen 366
Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se obračun DDV izpolni v njihovih nacionalnih valutah. Če so bile storitve zaračunane v drugih valutah, davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, v obračunu DDV uporabi menjalni tečaj zadnjega dne davčnega obdobja.
Člen 367
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti, plača DDV z navedbo ustreznega obračuna DDV ob predložitvi obračuna DDV, vsekakor pa najkasneje po preteku roka za predložitev obračuna.
Plačilo se izvrši na bančni račun, izražen v eurih, ki ga določi država članica identifikacije. Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se plačilo izvede na bančni račun, izražen v njihovi nacionalni valuti.
Člen 368
Davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti in uporablja to posebno ureditev, ne sme odbiti DDV v skladu s členom 168 te direktive. Ne glede na točko 1 člena 1 Direktive 86/560/EGS se temu davčnemu zavezancu odobri vračilo DDV v skladu z navedeno direktivo. Člen 2(2) in (3) ter člen 4(2) Direktive 86/560/EGS se ne uporabljata za vračila v zvezi s storitvami, zajetimi v tej posebni ureditvi.
Če mora biti davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v državi članici registriran za dejavnosti, ki niso zajete v tej posebni ureditvi, v obračunu DDV, ki ga predloži v skladu s členom 250 te direktive, odbije zneske DDV, ki se v tej državi članici plačajo v zvezi z njegovimi obdavčljivimi dejavnostmi, zajetimi v tej posebni ureditvi.
Člen 369
Evidence se hranijo 10 let po poteku leta, v katerem se je transakcija opravila.
Oddelek 3
Posebna ureditev za prodajo blaga na daljavo znotraj Skupnosti, za dobavo blaga v državi članici prek elektronskih vmesnikov, ki omogočajo dobavo, in za storitve, ki jih opravljajo davčni zavezanci, ki imajo sedež v Skupnosti, vendar ne v državi članici potrošnje
Člen 369a
Za namene tega oddelka in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„davčni zavezanec, ki nima sedeža v državi članici potrošnje“pomeni davčnega zavezanca, ki ima sedež svoje dejavnosti v Skupnosti ali stalno poslovno enoto, vendar na ozemlju države članice potrošnje nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote;
„država članica identifikacije“ pomeni državo članico, v kateri ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti ali, če nima sedeža dejavnosti v Skupnosti, v kateri ima stalno poslovno enoto.
Če davčni zavezanec nima sedeža poslovanja v Skupnosti, ima pa več kot eno stalno poslovno enoto v Skupnosti, je država identifikacije država s stalno poslovno enoto, v kateri davčni zavezanec prijavi uporabo te posebne ureditve. Davčni zavezanec je vezan na to odločitev v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih.
Kadar davčni zavezanec nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti in v njej nima stalne poslovne enote, je država članica identifikacije tista država članica, v kateri se začne odpošiljanje ali prevoz blaga. Kadar obstaja več kot ena država članica, v kateri se začne odpošiljanje ali prevoz blaga, davčni zavezanec navede, katera od teh držav članic je država članica identifikacije. Davčni zavezanec je vezan na to odločitev v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih;
„država članica potrošnje“ pomeni nekaj od naslednjega:
v primeru dobave storitev, državo članico, za katero se šteje, da je bila v njej opravljena dobava v skladu s poglavjem 3 naslova V;
v primeru prodaje blaga na daljavo znotraj Skupnosti, državo članico, v kateri se konča odpošiljanje ali prevoz blaga prejemniku;
v primeru dobave blaga, ki jo opravi davčni zavezanec, ki omogoča takšno dobavo v skladu s členom 14a(2), če se odpošiljanje ali prevoz dobavljenega blaga začne in konča v isti državi članici, navedeno državo članico.
Člen 369b
Države članice dovolijo uporabo te posebne ureditve naslednjim davčnim zavezancem:
davčnemu zavezancu, ki prodaja blago na daljavo znotraj Skupnosti;
davčnemu zavezancu, ki opravlja dobavo blaga v skladu s členom 14a(2), če se odpošiljanje ali prevoz dobavljenega blaga začne in konča v isti državi članici;
davčnemu zavezancu, ki nima sedeža v državi članici potrošnje in opravlja storitve za osebo, ki ni davčni zavezanec.
Ta posebna ureditev se uporablja za vse blago ali storitve, ki jih v Skupnosti dobavi zadevni davčni zavezanec.
Člen 369c
Davčni zavezanec državi članici identifikacije prijavi začetek in prenehanje svojih obdavčljivih dejavnosti, zajetih v tej posebni ureditvi, ali z njimi povezane spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve. Takšna prijava se predloži v elektronski obliki.
Člen 369d
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, je za obdavčljive transakcije po tej ureditvi identificiran za namene DDV samo v državi članici identifikacije. V ta namen država članica uporabi individualno identifikacijsko številko DDV, ki je že bila dodeljena davčnemu zavezancu v zvezi z njegovimi obveznostmi po notranjem sistemu.
Na podlagi podatkov, ki se uporabljajo za identifikacijo, lahko države članice potrošnje vodijo lastne identifikacijske sisteme.
Člen 369e
Država članica identifikacije davčnega zavezanca izključi iz posebne ureditve v naslednjih primerih:
če sporoči, da ne opravlja več dobave blaga in storitev, zajetih v tej posebni ureditvi;
če se lahko kako drugače sklepa, da so se njegove obdavčljive dejavnosti na podlagi te posebne ureditve končale;
davčni zavezanec ne izpolnjuje več potrebnih pogojev za uporabo te posebne ureditve;
davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.
Člen 369f
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, državi članici identifikacije z elektronskimi sredstvi predloži obračun DDV za vsako koledarsko četrtletje, ne glede na to, ali so bile dobave blaga ali storitev, zajete v tej posebni ureditvi, opravljene ali ne. Obračun DDV se predloži do konca meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.
Člen 369g
Obračun DDV vsebuje identifikacijsko številko za DDV iz člena 369d in za vsako državo članico potrošnje, v kateri je treba plačati DDV, skupno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek ustreznega DDV in skupni znesek DDV, ki ga je treba plačati za naslednje dobave, zajete v tej posebni ureditvi, izvedene v davčnem obdobju:
prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti;
dobava blaga v skladu s členom 14a(2), če se odpošiljanje ali prevoz navedenega blaga začne in konča v isti državi članici;
opravljanje storitev.
Obračun DDV vključuje tudi spremembe v zvezi s preteklimi davčnimi obdobji, kot je določeno v odstavku 4 tega člena.
Kadar je blago odposlano ali prepeljano iz držav članic, ki niso država članica identifikacije, obračun DDV vključuje tudi celotno vrednost brez DDV, veljavne stopnje DDV, skupni znesek pripadajočega DDV, razdeljen po davčnih stopnjah, in skupni znesek dolgovanega DDV za naslednje dobave, zajete v tej posebni ureditvi, za vsako državo članico, iz katere se blago odpošlje ali odpelje:
prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti, razen blaga, ki ga je prodal davčni zavezanec v skladu s členom 14a(2);
prodaja blaga na daljavo znotraj Skupnosti in dobava blaga, kadar se odpošiljanje ali prevoz tega blaga začne in konča v isti državi članici, ki ga opravi davčni zavezanec v skladu s členom 14a(2).
V zvezi z dobavami iz točke (a) obračun DDV vključuje tudi individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, ki jo dodeli vsaka od držav članic, iz katere se blago odpošlje ali odpelje.
V zvezi z dobavami iz točke (b) obračun DDV vključuje, če je na voljo, tudi individualno identifikacijsko številko za DDV ali davčno sklicno številko, ki jo dodeli vsaka od teh držav članic, iz katere se blago odpošlje ali odpelje.
Obračun DDV vključuje informacije iz tega odstavka, razčlenjene po državah članicah potrošnje.
Člen 369h
Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se obračun DDV izpolni v njihovih nacionalnih valutah. ►M16 Če so bile dobave blaga ali opravljene storitve zaračunane v drugih valutah, davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v obračunu DDV uporabi menjalni tečaj zadnjega dne davčnega obdobja. ◄
Člen 369i
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, plača DDV z navedbo ustreznega obračuna DDV najpozneje ob preteku roka za predložitev obračuna.
Plačilo se izvrši na bančni račun, izražen v eurih, ki ga določi država članica identifikacije. Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se plačilo izvede na bančni račun, izražen v njihovi nacionalni valuti.
Člen 369j
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v zvezi s svojimi obdavčljivimi dejavnosti, zajetimi v tej posebni ureditvi ne sme odbiti DDV, ki nastane v državi članici potrošnje, v skladu s členom 168 te direktive. Ne glede na člen 2(1), člen 3 in točko (e) člena 8(1) Direktive 2008/9/ES se temu davčnemu zavezancu odobri vračilo DDV v skladu z navedeno direktivo.
Če mora biti davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v državi članici registriran za dejavnosti, ki niso zajete v tej posebni ureditvi, v obračunu DDV, ki ga predloži v skladu s členom 250 te direktive, odbije zneske DDV, ki se v tej državi članici plačajo v zvezi z njegovimi obdavčljivimi dejavnostmi, zajetimi v tej posebni ureditvi.
Člen 369k
Evidence je treba hraniti deset let od 31. decembra tistega leta, v katerem je bila transakcija opravljena.
ODDELEK 4
Posebna ureditev za prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga
Člen 369l
Za namene tega oddelka prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga zajema samo blago, razen trošarinskih izdelkov, v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 EUR.
Za namene tega oddelka in brez poseganja v druge določbe Skupnosti se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
„davčni zavezanec, ki nima sedeža v Skupnosti“ pomeni davčnega zavezanca, ki na ozemlju Skupnosti nima niti sedeža svoje dejavnosti niti stalne poslovne enote;
„posrednik“ pomeni osebo, ki ima sedež v Skupnosti in ki jo davčni zavezanec, ki prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago, imenuje za osebo, ki je dolžna plačati DDV in izpolnjevati obveznosti v okviru te posebne ureditve v imenu in za račun davčnega zavezanca;
„država članica identifikacije“ pomeni naslednje:
kadar davčni zavezanec nima sedeža v Skupnosti, državo članico, v kateri se ta davčni zavezanec odloči registrirati;
kadar davčni zavezanec nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti, vendar ima v njej eno ali več stalnih poslovnih enot, državo članico s stalno poslovno enoto, v kateri davčni zavezanec prijavi uporabo te posebne ureditve;
kadar ima davčni zavezanec sedež svoje dejavnosti v državi članici, to državo članico;
kadar ima posrednik sedež svoje dejavnosti v državi članici, to državo članico;
kadar posrednik nima sedeža svoje dejavnosti v Skupnosti, vendar ima v njej eno ali več stalnih poslovnih enot, državo članico s stalno poslovno enoto, v kateri posrednik prijavi uporabo te posebne ureditve.
Za namene točk (b) in (e) davčnega zavezanca ali posrednika, ki ima več kot eno stalno poslovno enoto v Skupnosti, zavezuje odločitev, da bo prijavil državo članico sedeža v tekočem koledarskem letu in dveh naslednjih koledarskih letih;
„država članica potrošnje“ pomeni državo članico, v kateri se odpošiljanje ali prevoz blaga pridobitelju konča.
Člen 369m
Države članice dovolijo uporabo te posebne ureditve naslednjim davčnim zavezancem, ki prodajajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago:
vsakemu davčnemu zavezancu, ki ima sedež v Skupnosti in prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago;
vsakemu davčnemu zavezancu s sedežem v Skupnosti ali brez njega, ki prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženo blago in ga zastopa posrednik, ki ima sedež v Skupnosti;
vsakemu davčnemu zavezancu, ki ima sedež v tretji državi, s katero je Unija sklenila sporazum o medsebojni pomoči, katerega področje uporabe je podobno področju uporabe Direktive Sveta 2010/24/EU ( 19 ) in Uredbe (EU) št. 904/2010, in ki prodaja blago na daljavo iz te tretje države.
Ti davčni zavezanci uporabljajo to posebno ureditev za vse svoje prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga.
Člen 369n
V zvezi s prodajo na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga, za katero se DDV prijavi v skladu s to posebno ureditvijo, obdavčljivi dogodek in s tem obveznost obračuna DDV nastaneta v trenutku dobave. Za blago se šteje, da je bilo dobavljeno, ko je bilo sprejeto plačilo.
Člen 369o
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali posrednik, ki deluje za njegov račun, državi članici identifikacije prijavi začetek ali prenehanje svoje dejavnosti v okviru te posebne ureditve ali njene spremembe, zaradi katerih ni več upravičen do te posebne ureditve. Takšna prijava se predloži v elektronski obliki.
Člen 369p
Davčni zavezanec, ki ne uporablja posrednika, pred začetkom uporabe te posebne ureditve državi članici identifikacije posreduje naslednje podatke:
ime;
poštni naslov;
elektronski naslov in spletna mesta;
identifikacijsko številko DDV ali nacionalno davčno številko.
Posrednik pred začetkom uporabe te posebne ureditve za račun davčnega zavezanca državi članici identifikacije posreduje naslednje podatke:
ime;
poštni naslov;
elektronski naslov;
identifikacijsko številko DDV.
Posrednik državi članici identifikacije za vsakega davčnega zavezanca, ki ga zastopa, preden slednji začne uporabljati to posebno ureditev, posreduje naslednje podatke:
ime;
poštni naslov;
elektronski naslov in spletna mesta;
identifikacijsko številko DDV ali nacionalno davčno številko;
njegovo individualno identifikacijsko številko, dodeljeno v skladu s členom 369q(2).
Člen 369q
Člen 369r
Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki ne uporablja posrednika, črta iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:
če jo davčni zavezanec uradno obvesti, da ne prodaja več na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga;
če se lahko kako drugače sklepa, da so njegove obdavčljive dejavnosti prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga prenehale;
če davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za uporabo te posebne ureditve;
če davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.
Država članica identifikacije posrednika črta iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:
če dve zaporedni koledarski četrtletji ne deluje kot posrednik za račun katerega od davčnih zavezancev, ki uporabljajo to posebno ureditev;
če ne izpolnjuje več drugih potrebnih pogojev za delovanje kot posrednik;
če neprenehoma krši pravila te posebne ureditve.
Država članica identifikacije davčnega zavezanca, ki ga zastopa posrednik, črta iz identifikacijskega registra v naslednjih primerih:
če posrednik uradno obvesti državo članico, da zadevni davčni zavezanec ne prodaja več na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga;
če se lahko kako drugače sklepa, da so obdavčljive dejavnosti zadevnega davčnega zavezanca prodaje na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga prenehale;
če zadevni davčni zavezanec ne izpolnjuje več pogojev, potrebnih za uporabo te posebne ureditve;
če zadevni davčni zavezanec neprenehoma krši pravila te posebne ureditve;
če posrednik uradno obvesti državo članico identifikacije, da ne zastopa več zadevnega davčnega zavezanca.
Člen 369s
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali njegov posrednik z elektronskimi sredstvi predloži državi članici identifikacije obračun DDV za vsak mesec ne glede na to, ali je bila prodaja na daljavo s tretjih ozemelj ali iz tretjih držav uvoženega blaga opravljena ali ne. Obračun DDV se predloži do konca meseca po poteku davčnega obdobja, na katerega se obračun nanaša.
Kadar je treba predložiti obračun DDV v skladu s prvim odstavkom, države članice za namene DDV ne naložijo kakršnih koli dodatnih obveznosti ali drugih formalnosti v zvezi z uvozom.
Člen 369t
Člen 369u
Države članice, katerih valuta ni euro, lahko predpišejo, da se obračun DDV izpolni v njihovi nacionalni valuti. Če so bile dobave zaračunane v drugih valutah, davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali njegov posrednik v obračunu DDV uporabi menjalni tečaj zadnjega dne davčnega obdobja.
Člen 369v
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, ali njegov posrednik plača DDV z navedbo ustreznega obračuna DDV najpozneje ob izteku roka za predložitev obračuna.
Plačilo se izvede na bančni račun, izražen v eurih, ki ga določi država članica identifikacije. Države članice, ki niso uvedle eura, lahko predpišejo, da se plačilo izvede na bančni račun, izražen v njihovi nacionalni valuti.
Člen 369w
Davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v zvezi s svojimi obdavčljivimi dejavnosti, zajetimi v tej posebni ureditvi, ne sme odbiti DDV, ki nastane v državah članicah potrošnje, v skladu s členom 168 te direktive. Ne glede na točko 1 člena 1 Direktive 86/560/EGS ter točko 1 člena 2 in člen 3 Direktive 2008/9/ES se temu davčnemu zavezancu odobri vračilo DDV v skladu z navedenima direktivama. Člen 2(2) in (3) ter člen 4(2) Direktive 86/560/EGS se ne uporabljata za vračila v zvezi z blagom, zajetim v tej posebni ureditvi.
Če mora biti davčni zavezanec, ki uporablja to posebno ureditev, v državi članici registriran za dejavnosti, ki niso zajete v tej posebni ureditvi, v obračunu DDV, ki ga predloži v skladu s členom 250 te direktive, odbije zneske DDV, ki se v tej državi članici plačajo v zvezi z njegovimi obdavčljivimi dejavnostmi, zajetimi v tej posebni ureditvi.
Člen 369x
Evidence se morajo hraniti deset let po poteku leta, v katerem je bila opravljena transakcija.
POGLAVJE 7
Posebna ureditev za prijavo in plačilo uvoznega DDV
Člen 369y
Kadar se za uvoz blaga, razen trošarinskih izdelkov, v pošiljkah z realno vrednostjo največ 150 EUR ne uporablja posebna ureditev iz oddelka 4 poglavja 6, država članica uvoza osebi, ki carinskim organom predloži blago za račun osebe, ki ji je blago namenjeno, na ozemlju Skupnosti dovoli uporabo posebne ureditve za prijavo in plačilo uvoznega DDV v zvezi z blagom, za katero se odpošiljanje ali prevoz konča v tej državi članici.
Člen 369z
Za namene te posebne ureditve velja naslednje:
oseba, ki ji je blago namenjeno, je dolžna plačati DDV;
oseba, ki predloži blago carinskim organom na ozemlju Skupnosti, pobere DDV od osebe, ki ji je blago namenjeno, in plača tak DDV.
Člen 369za
Z odstopanjem od člena 94(2) lahko države članice določijo, da se pri uporabi te posebne ureditve uporablja splošna stopnja DDV, ki velja v državi članici uvoza.
Člen 369zb
POGLAVJE 8
Protivrednosti
Člen 369zc
NASLOV XIII
ODSTOPANJA
POGLAVJE 1
Odstopanja, ki se uporabljajo do sprejetja dokončne ureditve
Oddelek 1
Odstopanja za države, ki so del Skupnosti od 1. januarja 1978
Člen 370
Države članice, ki so 1. januarja 1978 obdavčevale transakcije s seznama v delu A Priloge X, lahko te še naprej obdavčujejo.
Člen 371
Države članice, ki so 1. januarja 1978 oprostile transakcije s seznama v delu B Priloge X, lahko te še naprej oproščajo pod pogoji, ki so takrat veljali v vsaki od zadevnih držav članic.
Člen 372
Države članice, ki so 1. januarja 1978 uporabljale določbe, ki odstopajo od načela takojšnjega odbitka iz prvega odstavka člena 179, lahko te še naprej uporabljajo.
Člen 373
Države članice, ki so 1. januarja 1978 uporabljale določbe, ki odstopajo od člena 28 in točke (c) prvega odstavka člena 79, lahko te še naprej uporabljajo.
Člen 374
Z odstopanjem od členov 169 in 309 države članice, ki so 1. januarja 1978 oprostile storitve potovalnih agentov iz člena 309 brez pravice do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, lahko te še naprej oproščajo. To odstopanje se uporablja tudi za potovalne agente, ki delujejo v potnikovem imenu in za njegov račun.
Oddelek 2
Odstopanja za države, ki so Skupnosti pristopile po 1. januarju 1978
Člen 375
Grčija lahko še naprej oprošča transakcije iz točk (2), (8), (9), (11) in (12) dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali 1. januarja 1987.
Člen 376
Španija lahko še naprej oprošča storitve avtorjev iz točke (2) dela B Priloge X in transakcije iz točk (11) in (12) dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali 1. januarja 1993.
Člen 377
Portugalska lahko še naprej oprošča transakcije iz točk (2), (4), (7), (9), (10) in (13) dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali 1. januarja 1989.
Člen 378
Dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 1994, lahko Avstrija pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:
transakcije, naštete v točkah (5) in (9) dela B Priloge X;
s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, vse dele mednarodnega potniškega letalskega in pomorskega prometa ter prometa po notranjih plovnih poteh, razen potniškega prometa na Bodenskem jezeru.
Člen 379
Člen 380
Švedska lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča storitve avtorjev, umetnikov in nastopajočih izvajalcev iz točke (2) dela B Priloge X in transakcije iz točk (1), (9) in (10) dela B Priloge X, dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 1994.
Člen 381
Češka lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 382
Estonija lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 383
Ciper lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:
dobavo gradbenih zemljišč iz točke (9) dela B Priloge X, in sicer do 31. decembra 2007;
mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 384
Dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004, lahko Latvija pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:
storitve, ki jih opravljajo avtorji, umetniki in nastopajoči izvajalci iz točke 2 dela B Priloge X;
mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X.
Člen 385
Litva lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 386
Madžarska lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 387
Dokler se iste oprostitve uporabljajo v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004, lahko Malta pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:
brez pravice do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, oskrbo z vodo, ki jo zagotavljajo javni organi, iz točke (8) dela B Priloge X;
brez pravice do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, dobave objektov in gradbenih zemljišč iz točke (9) dela B Priloge X;
s pravico do odbitka DDV, plačanega v predhodni fazi, notranji prevoz potnikov, mednarodni prevoz potnikov in notranji pomorski prevoz potnikov med otoki iz točke (10) dela B Priloge X.
Člen 388
Poljska lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 389
Slovenija lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 390
Slovaška lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča mednarodni prevoz potnikov iz točke (10) dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 30. aprila 2004.
Člen 390a
Bolgarija lahko za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev plačila davka, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 2006.
Člen 390b
Romunija lahko za mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej uporablja oprostitev davka, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Skupnosti 31. decembra 2006.
Člen 390c
Hrvaška lahko pod pogoji, ki so v tej državi članici veljali na dan njenega pristopa, še naprej oprošča naslednje transakcije:
dobavo pozidanih ali nepozidanih stavbnih zemljišč, kakor je določeno v členu 135(1)(j) in v točki 9 dela B Priloge X, do 31. decembra 2014 brez možnosti podaljšanja;
mednarodni prevoz potnikov iz točke 10 dela B Priloge X, dokler se ista oprostitev uporablja v eni od držav članic, ki je bila članica Unije pred pristopom Hrvaške.
Oddelek 3
Skupne določbe za oddelka 1 in 2
Člen 391
Države članice, ki oprostijo transakcije iz členov 371, 375, 376 ali 377, iz člena 378(2), člena 379(2) ali členov 380 do 390c, lahko davčnim zavezancem odobrijo izbiro glede obdavčevanja teh transakcij.
Člen 392
Države članice lahko določijo, da je za dobavo objektov in gradbenih zemljišč, ki jih kupi z namenom nadaljnje prodaje davčni zavezanec, za katerega pri nakupu davek ni bil odbiten, davčna osnova razlika med prodajno in nakupno ceno.
Člen 393
POGLAVJE 2
S pooblastilom odobrena odstopanja
Oddelek 1
Ukrepi za poenostavitev in zaščito pred davčnimi utajami ali izogibanjem davkom
Člen 394
Države članice, ki 1. januarja 1977 uporabljajo posebne ukrepe zaradi poenostavitve postopka za obračunavanje davka ali zaradi preprečevanja nekaterih davčnih utaj ali izogibanja davkom, lahko te ukrepe ohranijo pod pogojem, da so o njih do 1. januarja 1978 uradno obvestile Komisijo, in pod pogojem, da so ukrepi poenostavitve v skladu z zahtevo iz drugega pododstavka člena 395(1).
Člen 395
Ukrepi za poenostavitev postopka obračunavanja davka ne smejo, razen v zanemarljivi meri, vplivati na skupni znesek davčnih prihodkov države članice v fazi končne potrošnje.
Ko ima Komisija vse informacije, za katere meni, da so potrebne za presojo zahteve, v roku enega meseca o tem uradno obvesti državo članico, ki je zahtevo vložila in zahtevo v izvornem jeziku posreduje drugim državam članicam.
▼M19 —————
Oddelek 2
Mednarodni sporazumi
Člen 396
Ko ima Komisija vse informacije, za katere meni, da so potrebne za presojo zahteve, v roku enega meseca o tem uradno obvesti državo članico, ki je zahtevo vložila in zahtevo v izvornem jeziku posreduje drugim državam članicam.
NASLOV XIV
DRUGE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Izvedbeni ukrepi
Člen 397
Svet na predlog Komisije soglasno sprejme ukrepe, potrebne za izvajanje te direktive.
POGLAVJE 2
Odbor za DDV
Člen 398
Predsednik odbora je predstavnik Komisije.
Tajniške storitve za odbor opravlja Komisija.
POGLAVJE 3
Menjalni tečaj
Člen 399
Protivrednost zneskov v nacionalnih valutah, ki so v tej direktivi izraženi v eurih, se brez poseganja v druge posebne določbe določi po veljavnem menjalnem tečaju eura na 1. januar 1999. Države članice, ki so pristopile k Evropski uniji po tem datumu in niso uvedle eura kot enotne valute, uporabijo menjalni tečaj eura, ki velja na dan njihovega pristopa.
Člen 400
Pri preračunavanju zneskov iz člena 399 v nacionalne valute lahko države članice zaokrožijo zneske, ki jih dobijo pri preračunu, do 10 % navzgor ali navzdol.
POGLAVJE 4
Druge obremenitve, dajatve in davki
Člen 401
Brez poseganja v druge določbe prava Skupnosti ta direktiva ne preprečuje, da država članica ohrani ali uvede davke na zavarovalne pogodbe ter davke na stave in igre na srečo, trošarine, kolke in, bolj splošno, katerekoli davke, dajatve ali obremenitve, ki jih ni mogoče označiti kot prometne davke, pod pogojem, da obračunavanje teh davkov, dajatev in obremenitev v trgovini med državami članicami ne zahteva formalnosti pri prehodu meja.
NASLOV XV
KONČNE DOLOČBE
POGLAVJE 1
Prehodne ureditve za obdavčevanje trgovine med državami članicami
Člen 402
▼M21 —————
POGLAVJE 2
Prehodni ukrepi, ki se uporabljajo ob pristopu k Evropski uniji
Člen 405
Pomen izrazov, uporabljenih v tem poglavju:
„Skupnost“ pomeni ozemlje Skupnosti, kot je opredeljeno v točki (1) člena 5 pred pristopom novih držav članic;
„nove države članice“ pomeni ozemlje držav članic, ki so pristopile k Evropski uniji po 1. januarju 1995, kot je opredeljeno za vsako izmed teh držav članic v točki (2) člena 5;
„razširjena Skupnost“ pomeni ozemlje Skupnosti, kot je opredeljeno v točki (1) člena 5 po pristopu novih držav članic.
Člen 406
Določbe, ki veljajo takrat, ko je bilo blago uvedeno v postopek začasnega uvoza s popolno oprostitvijo uvoznih dajatev ali v enega od postopkov ali transakcij iz člena 156 ali v podoben postopek ali transakcijo v eni od novih držav članic, se še naprej uporabljajo, dokler se postopek ali transakcija ne zaključi po datumu pristopa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
blago je bilo pred datumom pristopa vneseno v Skupnost ali v eno od novih držav članic;
blago je bilo predmet tega postopka ali transakcije od vnosa v Skupnost ali v eno od novih držav članic;
postopek ali transakcija za to blago ni bila zaključena pred datumom pristopa.
Člen 407
Določbe, ki veljajo takrat, ko je bilo blago uvedeno v postopek carinskega tranzita, se še naprej uporabljajo, dokler se postopek ne zaključi po datumu pristopa, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
postopek carinskega tranzita za to blago se je začel pred datumom pristopa;
postopek za to blago ni bil zaključen pred datumom pristopa.
Člen 408
Naslednji primeri se štejejo za uvoženo blago, za katerega je bilo dokazano, da je bilo v prostem prometu v eni od novih držav članic ali v Skupnosti:
vsak zaključek, vključno z izrednim zaključkom, postopka začasnega uvoza, v katerega je bilo blago uvedeno pred datumom pristopa pod pogoji iz člena 406;
vsak zaključek, vključno z izrednim zaključkom, postopka ali transakcije iz člena 156 ali podobnega postopka ali transakcije, v katero je bilo blago uvedeno pred datumom pristopa pod pogoji iz člena 406;
zaključek enega od teh postopkov iz člena 407, ki se je pred datumom pristopa začel na ozemlju ene od novih držav članic zaradi dobave blaga, ki jo je davčni zavezanec v tem svojstvu in pred tem datumom opravil za plačilo na ozemlju te države članice;
vse nepravilnosti ali prekrški, ki so bili storjeni med postopkom carinskega tranzita, ki se je izvajal pod pogoji iz točke (c).
Poleg primera iz odstavka 1, se uporaba po datumu pristopa na ozemlju ene od držav članic s strani davčnega zavezanca ali osebe, ki ni davčni zavezanec, blaga, ki mu je bilo dobavljeno pred datumom pristopa na ozemlju Skupnosti ali ene od novih držav članic, šteje za uvoz blaga, če so izpolnjeni naslednji pogoji:
dobava tega blaga je bila oproščena ali bi lahko bila oproščena na podlagi točk (a) in (b) člena 146(1) ali na podlagi podobne določbe v novih državah članicah;
blago pred datumom pristopa ni bilo vneseno v eno od novih držav članic ali v Skupnost.
Člen 409
V primerih iz člena 408(1) se šteje, da je bil opravljen uvoz, v smislu člena 61, v državo članico, na ozemlju katere se konča postopek ali transakcija za blago, ki je bilo vneseno v ta postopek ali transakcijo pred datumom pristopa.
Člen 410
Z odstopanjem od člena 71 je uvoz blaga v smislu člena 408 opravljen, ne da bi nastal obdavčljivi dogodek, če je izpolnjen eden on naslednjih pogojev:
uvoženo blago je odposlano ali odpeljano zunaj razširjene Skupnosti;
uvoženo blago v smislu člena 408(1)(a), ki ni prevozno sredstvo in je ponovno odposlano ali odpeljano v državo članico, iz katere je bilo izvoženo, in na naslov tistega, ki je to blago izvozil;
uvoženo blago v smislu člena 408(1)(a) je prevozno sredstvo, ki je bilo pridobljeno ali uvoženo pred datumom pristopa po splošnih uvoznih pogojih notranjega trga ene od novih držav članic ali ene od držav članic Skupnosti, ali pa za to blago niso bile izkoriščene izvoze olajšave ali povračila DDV.
Pogoj iz odstavka 1(c) se šteje za izpolnjen v naslednjih primerih:
ko je obdobje od začetka prve uporabe prevoznega sredstva in dnem pristopa k Evropski uniji daljše od osem let;
znesek dolgovanega davka zaradi uvoza je neznaten.
POGLAVJE 2a
Prehodni ukrepi za uporabo nove zakonodaje
Člen 410a
Členi 30a, 30b in 73a se uporabljajo le za kupone, izdane po 31. decembru 2018.
Člen 410b
Komisija najpozneje do 31. decembra 2022 na podlagi informacij, ki jih pridobi od držav članic, Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o oceni uporabe določb te direktive glede DDV obravnave kuponov, zlasti glede opredelitve kuponov, pravil o DDV v zvezi z obdavčitvijo kuponov v distribucijski fazi in neunovčenih kuponov, pri čemer po potrebi priloži ustrezen predlog o spremembi zadevnih pravil.
POGLAVJE 3
Prenos in začetek veljavnosti
Člen 411
Člen 412
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 413
Ta direktiva začne veljati 1. januarja 2007.
Člen 414
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
SEZNAM DEJAVNOSTI IZ TRETJEGA PODODSTAVKA ČLENA 13(1)
Telekomunikacijske storitve;
dobava vode, plina, električne energije in pare;
prevoz blaga;
pristaniške in letališke storitve;
prevoz potnikov;
dobava novega blaga, izdelanega za prodajo;
transakcije kmetijskih intervencijskih agencij v zvezi s kmetijskimi proizvodi, ki se opravljajo v skladu s predpisi o skupni ureditvi trga s temi proizvodi;
prirejanje sejmov in razstav komercialne narave;
skladiščenje;
dejavnosti komercialnih oglaševalcev;
dejavnosti potovalnih agencij;
vodenje prodajaln za zaposlene, zadružnih in industrijskih prehrambnih obratov in podobnih ustanov;
dejavnosti radijskih in televizijskih ustanov, če slednje niso oproščene na podlagi člena 132(1)(q).
PRILOGA II
OKVIRNI SEZNAM ELEKTRONSKO OPRAVLJANIH STORITEV IZ TOČKE (C) PRVEGA ODSTAVKA ČLENA 58
Spletna ponudba, spletno gostovanje, vzdrževanje programov in opreme na daljavo;
dobava programske opreme in njeno posodabljanje;
dobava slik, besedil in informacij kot tudi dajanje baz podatkov na razpolago;
dobava glasbe, filmov in iger, vključno z igrami na srečo in loterijo, kot tudi predvajanj in prireditev s področij politike, kulture, umetnosti, športa, znanosti in zabave;
opravljanje poučevanja na daljavo.
PRILOGA III
SEZNAM DOBAV BLAGA IN STORITEV, ZA KATERE SE LAHKO UPORABLJAJO NIŽJE STOPNJE IZ ČLENA 98
Živila (vključno s pijačami, razen alkoholnih pijač) za prehrano ljudi in živali; živih živali, semen, rastlin in sestavin, ki so običajno namenjene za pripravo živil; proizvodov, ki se običajno uporabljajo kot dodatki ali nadomestki živil;
oskrba z vodo;
farmacevtski izdelki, ki se običajno uporabljajo za zdravstveno nego, preprečevanje bolezni in zdravljenje v medicini ali veterini, skupaj z izdelki, ki se uporabljajo za preprečevanje zanositve in sanitarno zaščito;
medicinska oprema, pripomočki in druge naprave, ki se običajno uporabljajo za lajšanje ali zdravljenje invalidnosti, za izključno osebno rabo invalidne osebe, skupaj s popravili takšnega blaga ter dobava avtomobilskih sedežev za otroke;
prevoz potnikov in njihove spremljajoče prtljage;
dobava, vključno s knjižnično izposojo, knjig, časopisov in periodičnih publikacij na fizičnih nosilcih ali dobavljenih elektronsko ali oboje (vključno z brošurami, letaki in podobnim tiskanim materialom, otroškimi slikanicami, knjigami za risanje ali pobarvankami, glasbenimi deli, tiskanimi ali v rokopisu, zemljevidi in hidrografskimi ali podobnimi kartami), razen publikacij, ki so v celoti ali v pretežnem delu namenjene oglaševanju, in publikacij, ki jih v celoti ali v pretežnem delu tvorijo video vsebine ali avdio glasbene vsebine;
vstopnine za prireditve, gledališča, cirkuse, sejme, zabavišča, koncerte, muzeje, živalske vrtove, kinodvorane, razstave in podobne kulturne dogodke in objekte;
sprejem radijskih in televizijskih programov;
opravljanje storitev ali avtorski honorarji pisateljev, skladateljev in izvajalskih umetnikov;
dobava, gradnja, obnova in adaptacija stanovanj, ki so del socialne politike;
obnova in popravila zasebnih stanovanj, razen materialov, ki so bistveni del vrednosti dobave;
čiščenje oken in čiščenje zasebnih gospodinjstev;
dobave blaga in opravljanje storitev, ki so običajno namenjene za uporabo v kmetijski proizvodnji, razen opreme kot so kmetijski stroji ali objekti;
nastanitev, ki jo ponujajo hoteli in podobni obrati, skupaj s počitniškimi nastanitvami, ter dajanje v najem zemljišč za kampiranje in prostorov za počitniške prikolice;
restavracijske storitve in storitve cateringa, pri čemer je možno izključiti dobavo (alkoholnih in/ali brezalkoholnih) pijač;
vstopnine za športne prireditve;
uporaba športnih objektov;
dobave blaga in opravljanje storitev, ki jih opravijo organizacije, ki jih države članice priznavajo za dobrodelne in ki delujejo na področju socialnega varstva, če te transakcije niso oproščene po členih 132, 135 in 136;
opravljanje storitev s strani podjetij, ki se ukvarjajo s pogrebno dejavnostjo in upepelitevijo, ter dobava blaga s tem v zvezi;
zdravstvena in zobozdravstvena nega ter termalno zdravljenje, razen če te storitve niso oproščene po točkah (b) do (e) člena 132(1);
opravljanje storitev, izvedenih v okviru čiščenja cest, odvažanja smeti in predelave odpadkov, razen če takšnih storitev ne opravljajo organizacije iz člena 13;
manjša popravila koles, čevljev in usnjenih izdelkov, oblačil in gospodinjskega perila (vključno s krpanjem in predelavo);
storitve domačega varstva (kot pomoč na domu in varstvo otrok, skrb za ostarele, obolele ali invalide);
frizerske storitve.
▼M5 —————
PRILOGA V
VRSTE BLAGA, KI JE LAHKO SKLADIŠČENO DRUGJE KOT V CARINSKIH SKLADIŠČIH V SKLADU S ČLENOM 160(2)
|
Tarifna oznaka KN |
Poimenovanje blaga |
1) |
0701 |
Krompir |
2) |
0711 20 |
Oljke |
3) |
0801 |
Kokosovi orehi, brazilski orehi in akažu orehi |
4) |
0802 |
Drugo lupinasto sadje |
5) |
0901 11 00 |
Kava, nepražena |
|
0901 12 00 |
|
6) |
0902 |
Čaj |
7) |
1001 do 1005 |
Žita |
|
1007 do 1008 |
|
8) |
1006 |
Oluščen nebrušen riž |
9) |
1201 do 1207 |
Zrnje, oljni plodovi in semena (vključno s sojo v zrnu) |
10) |
1507 do 1515 |
Olja in masti rastlinskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane |
11) |
1701 11 |
Surovi sladkor |
|
1701 12 |
|
12) |
1801 |
Kakav v zrnu, cel ali zdrobljen, surov ali pražen |
13) |
2709 |
Mineralna olja (vključno s propanom in butanom; tudi surova nafta in olja) |
|
2710 |
|
|
2711 12 |
|
|
2711 13 |
|
14) |
Poglavji 28 in 29 |
Kemijski proizvodi v razsutem stanju |
15) |
4001 |
Naravni kavčuk v primarnih oblikah ali ploščah, listih ali trakovih |
|
4002 |
|
16) |
5101 |
Volna |
17) |
7106 |
Srebro |
18) |
7110 11 00 |
Platina (paladij, rodij) |
|
7110 21 00 |
|
|
7110 31 00 |
|
19) |
7402 |
Baker |
|
7403 |
|
|
7405 |
|
|
7408 |
|
20) |
7502 |
Nikelj |
21) |
7601 |
Aluminij |
22) |
7801 |
Svinec |
23) |
7901 |
Cink |
24) |
8001 |
Kositer |
25) |
ex 8112 92 |
Indij |
|
ex 8112 99 |
PRILOGA VI
SEZNAM DOBAV BLAGA IN OPRAVLJANJA STORITEV IZ TOČKE (D) ČLENA 199(1)
Dobava kovinskih in nekovinskih odpadkov, ostankov in rabljenega materiala, vključno s polizdelki od predelave, izdelave ali taljenja železnih in neželeznih kovin ter njihovih zlitin;
dobava železnih in neželeznih pol predelanih izdelkov v nekaterih s tem povezanih storitvah predelave;
dobava ostankov in drugega materiala, ki ga je mogoče reciklirati in vsebuje železne in neželezne kovine, njihove zlitine, žlindro, pepel, škajo in industrijske ostanke, ki vsebujejo kovine ali njihove zlitine, ter opravljanje storitev izbiranja, rezanja, ločevanja na dele in stiskanje za te izdelke;
dobava odpadkov iz železa in neželeznih kovin kot tudi ostružkov, ostankov, odpadkov, rabljenega materiala in materiala, ki ga je mogoče reciklirati, ki vsebujejo odpadno steklo, steklo, papir, karton, lepenko, krpe, kosti, usnje, umetno usnje, pergament, surovo kožo z dlako ali brez nje, kite, tetive, motvoze, vrvi, konopce, kable, gumo in plastiko, ter nekatere storitve predelave v zvezi z naštetim;
dobava materiala, navedenega v tej prilogi, po predelavi v obliki čiščenja, loščenja, izbire, rezanja, drobljenja, stiskanja ali vlivanja v ingote;
dobava ostankov in odpadkov po obdelavi osnovnih materialov.
PRILOGA VII
SEZNAM DEJAVNOSTI KMETIJSKE PROIZVODNJE IZ TOČKE (4) ČLENA 295(1)
Rastlinska proizvodnja:
proizvodnja kmetijskih rastlin, vključno z vinogradništvom,
proizvodnja sadja (vključno z oljkami) in vrtnin, cvetja ter okrasnih rastlin na prostem in v steklenjakih,
gojenje gob, proizvodnja začimb, semen in sadik,
izraba drevesnic;
reja živali in izraba zemljišča:
živinoreja,
reja perutnine,
reja kuncev,
čebelarstvo,
gojenje sviloprejk,
gojenje polžev;
gozdarstvo;
ribištvo:
sladkovodni ribolov,
ribogojstvo,
gojenje dagenj, ostrig ter drugih školjk in rakov,
gojenje žab.
PRILOGA VIII
OKVIRNI SEZNAM KMETIJSKIH STORITEV IZ TOČKE (5) ČLENA 295(1)
Priprava polja, žetev in košnja, mlačev, baliranje, pobiranje, spravilo, setev in sajenje;
pakiranje in priprava kmetijskih proizvodov za trg, kot so sušenje, čiščenje, mletje, razkuževanje in siliranje;
shranjevanje kmetijskih proizvodov;
oskrba, vzreja in pitanje živine;
dajanje opreme, ki se običajno uporablja v kmetijskih, gozdarskih ali ribiških podjetjih, v najem za uporabo v kmetijstvu;
tehnična pomoč;
uničevanje plevela in škodljivcev, zapraševanje in škropljenje posevkov in zemlje;
upravljanje namakalnih in osuševalnih naprav;
čiščenje, sečnja in druge gozdarske storitve.
PRILOGA IX
UMETNIŠKI PREDMETI, ZBIRKE IN STARINE IZ TOČK (2), (3) IN (4) ČLENA 311(1)
DEL A
Umetniški predmeti
Slike, kolaži in sorodne dekorativne plošče, risbe in pasteli, v celoti ročno delo umetnika, razen načrtov in risb za arhitekturo, strojegradnjo, industrijo, trgovino, topografijo ali podobne namene, ročno poslikanih ali okrašenih izdelkov množične proizvodnje, gledaliških kulis, platen za ozadje studijev ali podobno iz poslikanega ali porisanega platna (oznaka KN 9701 );
izvirna grafična dela, odtisi in litografije, izdelani v omejenem številu, neposredno v črno–beli barvi ali v barvi ene ali več plošč, ki so neposredno ročno delo umetnika, ne glede na postopek ali material, ki je bil uporabljen, kar pa ne vključuje nikakršnega mehaničnega ali fotomehaničnega postopka (oznaka KN 9702 00 00 );
izvirne plastike in kipi iz kakršnegakoli materiala, ki so v celoti ročno delo umetnika, skulpturni odlitki, katerih izdelava je omejena na osem kopij in jo nadzoruje avtor ali njegov zakoniti naslednik (oznaka KN 9703 00 00 ); izjemoma in v primerih, ki jih določijo države članice, se lahko za skulpturne odlitke, izdelane pred 1. januarjem 1989, omejitev osem kopij prekorači;
tapiserije (oznaka KN 5805 00 00 ) in ročno izdelani tekstilni stenski predmeti (oznaka KN 6304 00 00 ), na podlagi izvirnega umetniškega dela, pod pogojem, da ni več kot osem kopij vsakega;
unikatni keramični predmeti, izdelani izključno s strani avtorja in z njegovim podpisom;
poslikave na baker, izdelane izključno ročno, omejene na osem oštevilčenih kopij, na katerih je podpis avtorja ali studia, razen izdelkov draguljarjev, zlatarjev in srebrarjev;
umetniške fotografije, ki jih posname oziroma natisne avtor ali so posnete pod njegovim nadzorstvom, če so podpisane in oštevilčene ter omejene na 30 kopij, v vseh velikostih.
DEL B
Zbirke
Poštne znamke in kolki, priložnostni pisemski ovitki, priložnostni pisemski ovitki prvega dne, natisnjene frankirane pisemske pošiljke in podobno, rabljene, ali če niso rabljene, take, ki niso v obtoku in niso namenjene za uporabo (oznaka KN 9704 00 00 );
►C1 zbirke in zbirateljski predmeti, ◄ ki imajo zoološki, botanični, mineraloški, anatomski, zgodovinski, arheološki, paleontološki, etnografski ali numizmatični pomen (oznaka KN 9705 00 00 ).
DEL C
Starine
Predmeti, razen umetniških predmetov ali zbirk, stari več kot 100 let (oznaka KN 9706 00 00 ).
PRILOGA X
SEZNAM TRANSAKCIJ, ZA KATERE VELJAJO ODSTOPANJA IZ ČLENOV 370 IN 371 TER ČLENOV 375 DO 390c
DEL A
Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej obdavčujejo
Storitve zobnih tehnikov pri opravljanju poklicne dejavnosti in zobna protetika, ki jo dobavijo zobozdravniki in zobni tehniki;
dejavnosti javnih radijskih in televizijskih ustanov, razen komercialnih;
dobave objektov ali delov objektov ter zemljišč, na katerih stojijo, razen tistih iz točke (a) člena 12(1), če jih opravijo davčni zavezanci, ki so imeli pravico do odbitka vstopnega davka od zadevnega objekta;
storitve potovalnih agencij iz člena 306 in storitve potovalnih agencij, ki delujejo v imenu in za račun potnika, za potovanja zunaj Skupnosti.
DEL B
Transakcije, ki jih države članice lahko še naprej oproščajo davka
Vstopnine za športne prireditve;
storitve avtorjev, umetnikov, nastopajočih izvajalcev, odvetnikov in drugih članov svobodnih poklicev, z izjemo medicinskih in paramedicinskih poklicev, razen naslednjih storitev:
odstop patentov, blagovnih in trgovskih znamk in podobnih pravic in odstop od licenc, ki zadevajo te pravice,
dela, razen izročitve dela po pogodbi, v zvezi s premičninami in izvedena za davčnega zavezanca,
storitve za pripravo in koordinacijo gradbenih del, kot so storitve arhitektov in podjetij, ki zagotavljajo neposredni nadzor na kraju samem,
oglaševalske storitve,
prevoz blaga in skladiščenje blaga ter s tem povezane storitve,
dajanje premičnin v najem davčnemu zavezancu,
posredovanje osebja davčnemu zavezancu,
storitve svetovalcev, inženirjev, svetovalnih pisarn in druge podobne storitve na tehničnem, gospodarskem in znanstvenem področju,
izvajanje obveznosti v zvezi z opustitvijo, v celoti ali deloma, poslovne dejavnosti ali pravice iz točk (a) do (h) in (j),
storitve odpravnih družb, posrednikov, poslovnih agentov in drugih avtonomnih posrednikov, če zadevajo dobavo ali uvoz blaga ali storitve iz točk (a) do (i);
telekomunikacijske storitve, ki jih opravljajo javne poštne službe, in dobave blaga v zvezi z opravljanjem teh storitev;
storitve pokopa in upepelitev ter dobave blaga v zvezi s temi storitvami,
transakcije, ki jih opravljajo slepe osebe, ali delavnice za slepe, če te oprostitve ne povzročijo večjega izkrivljanja konkurence;
dobave blaga in opravljanje storitev za uradne organe, pristojne za gradnjo, opremljanje in vzdrževanje pokopališč, grobov in spomenikov žrtvam vojne;
transakcije, ki jih opravljajo bolnišnice in niso zajete v točki (b) člena 132(1);
oskrba z vodo, ki jo opravljajo državni organi;
dobave objektov ali delov objektov in pripadajočih zemljišč, predanih pred prvo vselitvijo, ter predaja zazidljivih zemljišč, opisanih v členu 12;
prevoz potnikov in blaga, kot so prtljaga in motorna vozila, ki spremljajo potnike, in opravljanje storitev v zvezi s prevozom potnikov sta oproščena samo, če je prevoz potnikov oproščen;
dobava, izboljšava, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem zrakoplovov, vključno z opremo, ki je vgrajena ali se pri tem uporablja, ko jo uporabljajo državne institucije;
dobava, izboljšava, popravilo, vzdrževanje, zakup in najem vojnih ladij;
storitve potovalnih agentov iz člena 306 in storitve potovalnih agentov, ki delujejo v imenu in za račun potnikov, za potovanja v Skupnosti.
PRILOGA XI
DEL A
Razveljavljene direktive z zaporednimi spremembami
(1) Direktiva 67/227/EGS (UL 71, 14.4.1967, str. 1301)
Direktiva 77/388/EGS
(2) Direktiva 77/388/EGS (UL L 145, 13.6.1977, str. 1)
Direktiva 78/583/EGS (UL L 194, 19.7.1978, str. 16)
Direktiva 80/368/EGS (UL L 90, 3.4.1980, str. 41)
Direktiva 84/386/EGS (UL L 208, 3.8.1984, str. 58)
Direktiva 89/465/EGS (UL L 226, 3.8.1989, str. 21)
Direktiva 91/680/EGS (UL L 376, 31.12.1991, str. 1) (razen člena 2)
Direktiva 92/77/EGS (UL L 316, 31.10.1992, str. 1)
Direktiva 92/111/EGS (UL L 384, 30.12.1992, str. 47)
Direktiva 94/4/ES (UL L 60, 3.3.1994, str. 14) (samo člen 2)
Direktiva 94/5/ES (UL L 60, 3.3.1994, str. 16)
Direktiva 94/76/ES (UL L 365, 31.12.1994, str. 53)
Direktiva 95/7/ES (UL L 102, 5.5.1995, str. 18)
Direktiva 96/42/ES (UL L 170, 9.7.1996, str. 34)
Direktiva 96/95/ES (UL L 338, 28.12.1996, str. 89)
Direktiva 98/80/ES (UL L 281, 17.10.1998, str. 31)
Direktiva 1999/49/ES (UL L 139, 2.6.1999, str. 27)
Direktiva 1999/59/ES (UL L 162, 26.6.1999, str. 63)
Direktiva 1999/85/ES (UL L 277, 28.10.1999, str. 34)
Direktiva 2000/17/ES (UL L 84, 5.4.2000, str. 24)
Direktiva 2000/65/ES (UL L 269, 21.10.2000, str. 44)
Direktiva 2001/4/ES (UL L 22, 24.1.2001, str. 17)
Direktiva 2001/115/ES (UL L 15, 17.1.2002, str. 24)
Direktiva 2002/38/ES (UL L 128, 15.5.2002, str. 41)
Direktiva 2002/93/ES (UL L 331, 7.12.2002, str. 27)
Direktiva 2003/92/ES (UL L 260, 11.10.2003, str. 8)
Direktiva 2004/7/ES (UL L 27, 30.1.2004, str. 44)
Direktiva 2004/15/ES (UL L 52, 21.2.2004, str. 61)
Direktiva 2004/66/ES (UL L 168, 1.5.2004, str. 35) (samo točka V Priloge)
Direktiva 2005/92/ES (UL L 345, 28.12.2005, str. 19)
Direktiva 2006/18/ES (UL L 51, 22.2.2006, str. 12)
Direktiva 2006/58/ES (UL L 174, 28.6.2006, str. 5)
Direktiva 2006/69/ES (UL L 221, 12.8.2006, str. 9) (samo člen 1)
Direktiva 2006/98/ES (UL L 363, 20.12.2006, str. 129) (samo točka 2 priloge).
DEL B
Roki za prenos v nacionalno pravo
(iz člena 411)
►C1 Direktiva ◄ |
Rok za prenos |
1. januar 1970 |
|
1. januar 1978 |
|
1. januar 1979 |
|
1. januar 1979 |
|
1. julij 1985 |
|
1. januar 1990 |
|
|
1. januar 1991 |
|
1. januar 1992 |
|
1. januar 1993 |
|
1. januar 1994 za Portugalsko |
1. januar 1993 |
|
31. december 1992 |
|
1. januar 1993 |
|
|
1. januar 1994 |
|
1. oktober 1993 za Nemčijo |
1. april 1994 |
|
1. januar 1995 |
|
1. januar 1995 |
|
1. januar 1996 |
|
|
1. januar 1997 za Nemčijo in Luksemburg |
1. januar 1995 |
|
1. januar 1997 |
|
1. januar 2000 |
|
1. januar 1999 |
|
1. januar 2000 |
|
— |
|
— |
|
31. december 2001 |
|
1. januar 2001 |
|
1. januar 2004 |
|
Direktiva 2006/58/ES |
1. julij 2006 |
— |
|
1. januar 2005 |
|
30. januar 2004 |
|
— |
|
1. maj 2004 |
|
1. januar 2006 |
|
— |
|
Direktiva 2006/58/ES |
1. julij 2006 |
1. januar 2008 |
|
1. januar 2007 |
PRILOGA XII
PRIMERJALNA TABELA
Direktiva 67/227/EGS |
Direktiva 77/388/EGS |
Direktive o spremembah |
Ostali akti |
Ta direktiva |
člen 1, prvi pododstavek |
|
|
|
člen 1(1) |
člen 1, drugi in tretji pododstavek |
|
|
|
— |
člen 2, prvi, drugi in tretji pododstavek |
|
|
|
člen 1(2), prvi, drugi in tretji pododstavek |
členi 3, 4 in 6 |
|
|
|
— |
|
člen 1 |
|
|
— |
|
člen 2, točka (1) |
|
|
člen 2(1)(a) in (c) |
|
člen 2, točka (2) |
|
|
člen 2(1)(d) |
|
člen 3(1), prva alinea |
|
|
člen 5, točka (2) |
|
člen 3(1), druga alinea |
|
|
člen 5, točka (1) |
|
člen 3(1), tretja alinea |
|
|
člen 5, točki (3) in (4) |
|
člen 3(2) |
|
|
— |
|
člen 3(3), prvi pododstavek, prva alinea |
|
|
člen 6(2)(a) in (b) |
|
člen 3(3), prvi pododstavek, druga alinea |
|
|
člen 6(2)(c) in (d) |
|
člen 3(3), prvi pododstavek, tretja alinea |
|
|
člen 6(2)(e), (f) in (g) |
|
člen 3(3), drugi pododstavek, prva alinea |
|
|
člen 6(1)(b) |
|
člen 3(3), drugi pododstavek, druga alinea |
|
|
člen 6(1)(c) |
|
člen 3(3), drugi pododstavek, tretja alinea |
|
|
člen 6(1)(a) |
|
člen 3(4), prvi pododstavek, prva in druga alinea |
|
|
člen 7(1) |
|
člen 3(4), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea |
|
|
člen 7(2) |
|
člen 3(5) |
|
|
člen 8 |
|
člen 4(1) in (2) |
|
|
člen 9(1), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 4(3)(a), prvi pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 12(1)(a) |
|
člen 4(3)(a), prvi pododstavek, drugi stavek |
|
|
člen 12(2), drugi pododstavek |
|
člen 4(3)(a), drugi pododstavek |
|
|
člen 12(2), tretji pododstavek |
|
člen 4(3)(a), tretji pododstavek |
|
|
člen 12(2), prvi pododstavek |
|
člen 4(3)(b), prvi pododstavek |
|
|
člen 12(1)(b) |
|
člen 4(3)(b), drugi poodstavek |
|
|
člen 12(3) |
|
člen 4(4), prvi pododstavek |
|
|
člen 10 |
|
člen 4(4), drugi in tretji pododstavek |
|
|
člen 11, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 4(5), prvi, drugi in tretji pododstavek |
|
|
člen 13(1), prvi, drugi in tretji pododstavek |
|
člen 4(5), četrti pododstavek |
|
|
člen 13(2) |
|
člen 5(1) |
|
|
člen 14(1) |
|
člen 5(2) |
|
|
člen 15(1) |
|
člen 5(3)(a), (b) in (c) |
|
|
člen 15(2)(a), (b) in (c) |
|
člen 5(4)(a), (b) in (c) |
|
|
člen 14(2)(a), (b) in (c) |
|
člen 5(5) |
|
|
člen 14(3) |
|
člen 5(6), prvi in drugi stavek |
|
|
člen 16, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 5(7)(a), (b) in (c) |
|
|
člen 18(a), (b) in (c) |
|
člen 5(8), prvi stavek |
|
|
člen 19, prvi pododstavek |
|
člen 5(8), drugi in tretji stavek |
|
|
člen 19, drugi pododstavek |
|
člen 6(1), prvi pododstavek |
|
|
člen 24(1) |
|
člen 6(1), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea |
|
|
člen 25(a), (b) in (c) |
|
člen 6(2), prvi pododstavek, točki (a) in (b) |
|
|
člen 26(1)(a) in (b) |
|
člen 6(2), drugi pododstavek |
|
|
člen 26(2) |
|
člen 6(3) |
|
|
člen 27 |
|
člen 6(4) |
|
|
člen 28 |
|
člen 6(5) |
|
|
člen 29 |
|
člen 7(1)(a) in (b) |
|
|
člen 30, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 7(2) |
|
|
člen 60 |
|
člen 7(3), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 61, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 8(1)(a), prvi stavek |
|
|
člen 32, prvi pododstavek |
|
člen 8(1)(a), drugi in tretji stavek |
|
|
člen 36, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 8(1)(b) |
|
|
člen 31 |
|
člen 8,(1)(c), prvi pododstavek |
|
|
člen 37(1) |
|
člen 8(1)(c), drugi pododstavek, prva alinea |
|
|
člen 37(2), prvi pododstavek |
|
člen 8(1)(c), drugi pododstavek, druga in tretja alinea |
|
|
člen 37(2), drugi in tretji pododstavek |
|
člen 8(1)(c), tretji pododstavek |
|
|
člen 37(2), četrti pododstavek |
|
člen 8(1)(c), četrti pododstavek |
|
|
člen 37(3), prvi pododstavek |
|
člen 8(1)(c), peti pododstavek |
|
|
— |
|
člen 8(1)(c), šesti pododstavek |
|
|
člen 37(3), drugi pododstavek |
|
člen 8(1)(d), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 38(1) in (2) |
|
člen 8(1)(e), prvi stavek |
|
|
člen 39, prvi pododstavek |
|
člen 8(1)(e), drugi in tretji stavek |
|
|
člen 39, drugi pododstavek |
|
člen 8(2) |
|
|
člen 32, drugi pododstavek |
|
člen 9(1) |
|
|
člen 43 |
|
člen 9(2), uvodni stavek |
|
|
— |
|
člen 9(2)(a) |
|
|
člen 45 |
|
člen 9(2)(b) |
|
|
člen 46 |
|
člen 9(2)(c), prva in druga alinea |
|
|
člen 52(a) in (b) |
|
člen 9(2)(c), tretja in četrta alinea |
|
|
člen 52(c) |
|
člen 9(2)(e), prva do šesta alinea |
|
|
člen 56(1)(a) do (f) |
|
člen 9(2)(e), sedma alinea |
|
|
člen 56(1)(l) |
|
člen 9(2)(e), osma alinea |
|
|
člen 56(1)(g) |
|
člen 9(2)(e), deveta alinea |
|
|
člen 56(1)(h) |
|
člen 9(2)(e), deseta alinea, prvi stavek |
|
|
člen 56(1)(i) |
|
člen 9(2)(e), deseta alinea, drugi stavek |
|
|
člen 24(2) |
|
člen 9(2)(e), deseta alinea, tretji stavek |
|
|
člen 56(1)(i) |
|
člen 9(2)(e), enajsta in dvanajsta alinea |
|
|
člen 56(1)(j) in (k) |
|
člen 9(2)(f) |
|
|
člen 57(1) |
|
člen 9(3) |
|
|
člen 58, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 9(3)(a) in (b) |
|
|
člen 58, prvi odstavek, točki (a) in (b) |
|
člen 9(4) |
|
|
člen 59(1) in (2) |
|
člen 10(1)(a) in (b) |
|
|
člen 62, točki (1) in (2) |
|
člen 10(2), prvi pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 63 |
|
člen 10(2), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek |
|
|
člen 64(1) in (2) |
|
člen 10(2), drugi pododstavek |
|
|
člen 65 |
|
člen 10(2), tretji pododstavek, prva, druga in tretja alinea |
|
|
člen 66(a), (b) in (c) |
|
člen 10(3), prvi pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 70 |
|
člen 10(3), prvi pododstavek, drugi stavek |
|
|
člen 71(1), prvi pododstavek |
|
člen 10(3), drugi pododstavek |
|
|
člen 71(1), drugi pododstavek |
|
člen 10(3), tretji pododstavek |
|
|
člen 71(2) |
|
člen 11(A)(1)(a) |
|
|
člen 73 |
|
člen 11(A)(1)(b) |
|
|
člen 74 |
|
člen 11(A)(1)(c) |
|
|
člen 75 |
|
člen 11(A)(1)(d) |
|
|
člen 77 |
|
člen 11(A)(2)(a) |
|
|
člen 78, prvi pododstavek, točka (a) |
|
člen 11(A)(2)(b), prvi stavek |
|
|
člen 78, prvi pododstavek, točka (b) |
|
člen 11(A)(2)(b), drugi stavek |
|
|
člen 78, drugi pododstavek |
|
člen 11(A)(3)(a) in (b) |
|
|
člen 79, prvi pododstavek, točki (a) in (b) člen 87(a) in (b) |
|
člen 11(A)(3)(c), prvi stavek |
|
|
člen 79, prvi pododstavek, točka (c) |
|
člen 11(A)(3)(c), drugi stavek |
|
|
člen 79, drugi pododstavek |
|
člen 11(A)(4), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 81, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 11(A)(5) |
|
|
člen 82 |
|
člen 11(A)(6), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek |
|
|
člen 80(1), prvi pododstavek |
|
člen 11(A)(6), prvi pododstavek, tretji stavek |
|
|
člen 80(1), drugi pododstavek |
|
člen 11(A)(6), drugi pododstavek |
|
|
člen 80(1), prvi pododstavek |
|
člen 11(A)(6), tretji pododstavek |
|
|
člen 80(2) |
|
člen 11(A)(6), četrti pododstavek |
|
|
člen 80(3) |
|
člen 11(A)(7), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 72, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 11(B)(1) |
|
|
člen 85 |
|
člen 11(B)(3)(a) |
|
|
člen 86(1)(a) |
|
člen 11(B)(3)(b), prvi pododstavek |
|
|
člen 86(1)(b) |
|
člen 11(B)(3)(b), drugi pododstavek |
|
|
člen 86(2) |
|
člen 11(B)(3)(b), tretji pododstavek |
|
|
člen 86(1)(b) |
|
člen 11(B)(4) |
|
|
člen 87 |
|
člen 11(B)(5) |
|
|
člen 88 |
|
člen 11(B)(6), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 89, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 11(C)(1), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 90(1) in (2) |
|
člen 11(C)(2), prvi pododstavek |
|
|
člen 91(1) |
|
člen 11(C)(2), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek |
|
|
člen 91(2), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 11(C)(3), prva in druga alinea |
|
|
člen 92(a) in (b) |
|
člen 12(1) |
|
|
člen 93, prvi pododstavek |
|
člen 12(1)(a) |
|
|
člen 93, drugi pododstavek, točka (a) |
|
člen 12(1)(b) |
|
|
člen 93, drugi pododstavek, točka (c) |
|
člen 12(2), prva in druga alinea |
|
|
člen 95, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 12(3)(a), prvi pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 96 |
|
člen 12(3)(a), prvi pododstavek, drugi stavek |
|
|
člen 97(1) |
|
člen 12(3)(a), drugi pododstavek |
|
|
člen 97(2) |
|
člen 12(3)(a), tretji pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 98(1) |
|
člen 12(3)(a), tretji pododstavek, drugi stavek |
|
|
člen 98(2), prvi pododstavek člen 99(1) |
|
člen 12(3)(a), četrti pododstavek |
|
|
člen 98(2), drugi pododstavek |
|
člen 12(3)(b), prvi stavek |
|
|
člen 102, prvi pododstavek |
|
člen 12(3)(b), drugi, tretji in četrti stavek |
|
|
člen 102, drugi pododstavek |
|
člen 12,(3)(c), prvi pododstavek |
|
|
člen 103(1) |
|
člen 12(3)(c), drugi pododstavek, prva in druga alinea |
|
|
člen 103(2)(a) in (b) |
|
člen 12(4), prvi pododstavek |
|
|
člen 99(2) |
|
člen 12(4), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek |
|
|
člen 100, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 12(4), tretji pododstavek |
|
|
člen 101 |
|
člen 12(5) |
|
|
člen 94(2) |
|
člen 12(6) |
|
|
člen 105 |
|
člen 13(A)(1), uvodni stavek |
|
|
člen 131 |
|
člen 13(A)(1)(a) do (n) |
|
|
člen 132(1)(a) do (n) |
|
člen 13(A)(1)(o), prvi stavek |
|
|
člen 132(1)(o) |
|
člen 13(A)(1)(o), drugi stavek |
|
|
člen 132(2) |
|
člen 13(A)(1)(p) in (q) |
|
|
člen 132(1)(p) in (q) |
|
člen 13(A)(2)(a), prva do četrta alinea |
|
|
člen 133(a) do (d) |
|
člen 13(A)(2)(b), prva in druga alinea |
|
|
člen 134(a) in (b) |
|
člen 13(B), uvodni stavek |
|
|
člen 131 |
|
člen 13(B)(a) |
|
|
člen 135(1)(a) |
|
člen 13(B)(b), prvi pododstavek |
|
|
člen 135(1)(l) |
|
člen 13(B)(b), prvi pododstavek, točke (1) do (4) |
|
|
člen 135(2), prvi pododstavek, točke (a) do (d) |
|
člen 13(B)(b), drugi pododstavek |
|
|
člen 135(2), drugi pododstavek |
|
člen 13(B)(c) |
|
|
člen 136(a) in (b) |
|
člen 13(B)(d) |
|
|
— |
|
člen 13(B)(d), točke (1) do (5) |
|
|
člen 135(1)(b) do (f) |
|
►C1 člen 13(B)(d), točka (5), prva in druga alinea ◄ |
|
|
člen 135(1)(f) |
|
člen 13(B)(d), točka (6) |
|
|
člen 135(1)(g) |
|
člen 13(B)(e) do (h) |
|
|
člen 135(1)(h) do (k) |
|
člen 13(C), prvi pododstavek, točka (a) |
|
|
člen 137(1)(d) |
|
člen 13(C), prvi pododstavek, točka (b) |
|
|
člen 137(1)(a), (b) in (c) |
|
člen 13(C), drugi pododstavek |
|
|
člen 137(2), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 14(1), uvodni stavek |
|
|
člen 131 |
|
člen 14(1)(a) |
|
|
►C1 člen 143(a) ◄ |
|
člen 14(1)(d), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 143(b) in (c) |
|
člen 14(1)(e) |
|
|
člen 143(e) |
|
člen 14(1)(g), prva do četrta alinea |
|
|
člen 143(f) do (i) |
|
člen 14(1)(h) |
|
|
člen 143(j) |
|
člen 14(1)(i) |
|
|
člen 144 |
|
člen 14(1)(j) |
|
|
člen 143(k) |
|
člen 14(1)(k) |
|
|
člen 143(l) |
|
člen 14(2), prvi pododstavek |
|
|
člen 145(1) |
|
člen 14(2), drugi pododstavek, prva, druga in tretja alinea |
|
|
člen 145(2), prvi, drugi in tretji pododstavek |
|
člen 14(2), tretji pododstavek |
|
|
člen 145(3) |
|
člen 15, uvodni stavek |
|
|
člen 131 |
|
člen 15, točka (1) |
|
|
člen 146(1)(a) |
|
člen 15, točka (2), prvi pododstavek |
|
|
člen 146(1)(b) |
|
člen 15, točka (2), drugi pododstavek, prva in druga alinea |
|
|
člen 147(1), prvi pododstavek, točki (a) in (b) |
|
člen 15, točka (2), drugi pododstavek, tretja alinea, prvi del stavka |
|
|
člen 147(1), prvi pododstavek, točka (c) |
|
člen 15, točka (2), drugi pododstavek, tretja alinea, drugi del stavka |
|
|
člen 147(1), drugi pododstavek |
|
člen 15, točka (2), tretji pododstavek, prva in druga alinea |
|
|
člen 147(2), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 15, točka (2), četrti pododstavek |
|
|
člen 147(2), tretji pododstavek |
|
člen 15, točka (3) |
|
|
člen 146(1)(d) |
|
člen 15, točka (4), prvi pododstavek, točki (a) in (b) |
|
|
člen 148(a) |
|
člen 15, točka (4), prvi pododstavek, točka (c) |
|
|
člen 148(b) |
|
člen 15, točka (4), drugi pododstavek, prvi in drugi stavek |
|
|
člen 150(1) in (2) |
|
člen 15, točka (5) |
|
|
člen 148(c) |
|
člen 15, točka (6) |
|
|
člen 148(f) |
|
člen 15, točka (7) |
|
|
člen 148(e) |
|
člen 15, točka (8) |
|
|
člen 148(d) |
|
člen 15, točka (9) |
|
|
člen 148(g) |
|
člen 15, točka (10), prvi pododstavek, prva do četrta alinea |
|
|
člen 151(1), prvi pododstavek, točke (a) do (d) |
|
člen 15, točka (10), drugi pododstavek |
|
|
člen 151(1), drugi pododstavek |
|
člen 15, točka (10), tretji pododstavek |
|
|
člen 151(2) |
|
člen 15, točka (11) |
|
|
člen 152 |
|
člen 15, točka (12), prvi stavek |
|
|
člen 146(1)(c) |
|
člen 15, točka (12), drugi stavek |
|
|
člen 146(2) |
|
člen 15, točka (13) |
|
|
člen 146(1)(e) |
|
člen 15, točka (14), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 153, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 15, točka (15) |
|
|
člen 149 |
|
člen 16(1) |
|
|
— |
|
člen 16(2) |
|
|
člen 164(1) |
|
člen 16(3) |
|
|
člen 166 |
|
člen 17(1) |
|
|
člen 167 |
|
člen 17(2), (3) in (4) |
|
|
— |
|
člen 17(5), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 173(1), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 17(5), tretji pododstavek, točke (a) do (e) |
|
|
člen 173(2)(a) do (e) |
|
člen 17(6) |
|
|
člen 176 |
|
člen 17(7), prvi in drugi stavek |
|
|
člen 177, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 18(1) |
|
|
— |
|
člen 18(2), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 179, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 18(3) |
|
|
člen 180 |
|
člen 18(4), prvi in drugi pododstavek |
|
|
člen 183, prvi in drugi pododstavek |
|
člen 19(1), prvi pododstavek, prva alinea |
|
|
člen 174(1), prvi pododstavek, točka (a) |
|
člen 19(1), prvi pododstavek, druga alinea, prvi stavek |
|
|
člen 174(1), prvi pododstavek, točka (b) |
|
člen 19(1), prvi pododstavek, druga alinea, drugi stavek |
|
|
člen 174(1), drugi pododstavek |
|
člen 19(1), drugi pododstavek |
|
|
člen 175(1) |
|
člen 19(2), prvi stavek |
|
|
člen 174(2)(a) |
|
člen 19(2), drugi stavek |
|
|
člen 174(2)(b) in (c) |
|
člen 19(2), tretji stavek |
|
|
člen 174(3) |
|
člen 19(3), prvi pododstavek, prvi in drugi stavek |
|
|
člen 175(2), prvi pododstavek |
|
člen 19(3), prvi pododstavek, tretji stavek |
|
|
člen 175(2), drugi pododstavek |
|
člen 19(3), drugi pododstavek |
|
|
člen 175(3) |
|
člen 20(1), uvodni stavek |
|
|
člen 186 |
|
člen 20(1)(a) |
|
|
člen 184 |
|
člen 20(1)(b), prvi del prvega stavka |
|
|
člen 185(1) |
|
člen 20(1)(b), drugi del prvega stavka |
|
|
člen 185(2), prvi pododstavek |
|
člen 20(1)(b), drugi stavek |
|
|
člen 185(2), drugi pododstavek |
|
člen 20(2), prvi pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 187(1), prvi pododstavek |
|
člen 20(2), prvi pododstavek, drugi in tretji stavek |
|
|
člen 187(2), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 20(2), drugi in tretji pododstavek |
|
|
člen 187(1), drugi in tretji pododstavek |
|
člen 20(3), prvi pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 188(1), prvi pododstavek |
|
člen 20(3), prvi pododstavek, drugi stavek |
|
|
člen 188(1), drugi in tretji pododstavek |
|
člen 20(3), prvi pododstavek, tretji stavek |
|
|
člen 188(2) |
|
člen 20(3), drugi pododstavek |
|
|
člen 188(2) |
|
člen 20(4), prvi pododstavek, prva do četrta alinea |
|
|
člen 189(a) do (d) |
|
člen 20(4), drugi pododstavek |
|
|
člen 190 |
|
člen 20(5) |
|
|
člen 191 |
|
člen 20(6) |
|
|
člen 192 |
|
člen 21 |
|
|
— |
|
člen 22 |
|
|
— |
|
člen 22a |
|
|
člen 249 |
|
člen 23, prvi pododstavek |
|
|
člen 211, prvi odstavek člen 260 |
|
člen 23, drugi pododstavek |
|
|
člen 211, drugi odstavek |
|
člen 24(1) |
|
|
člen 281 |
|
člen 24(2), uvodni stavek |
|
|
člen 292 |
|
člen 24(2)(a), prvi pododstavek |
|
|
člen 284(1) |
|
člen 24(2)(a), drugi in tretji pododstavek |
|
|
člen 284(2), prvi in drugi pododstavek |
|
člen 24(2)(b), prvi in drugi stavek |
|
|
člen 285, prvi in drugi odstavek |
|
člen 24(2)(c) |
|
|
člen 286 |
|
člen 24(3), prvi pododstavek |
|
|
člen 282 |
|
člen 24(3), drugi pododstavek, prvi stavek |
|
|
člen 283(2) |
|
člen 24(3), drugi pododstavek, drugi stavek |
|
|
člen 283(1)(a) |
|
člen 24(4), prvi pododstavek |
|
|
člen 288, prvi pododstavek, točke (1) do (4) |
|
člen 24(4), drugi pododstavek |
|
|
člen 288, drugi pododstavek |
|
člen 24(5) |
|
|
člen 289 |
|
člen 24(6) |
|
|