(a) zgodovinsko priznana kot tradicionalni proizvodi; ali

(b) proizvedena po kodificiranih ali registriranih tehničnih priporočilih za tradicionalni proces ali po tradicionalnih proizvodnih metodah; ali

(c) zaščitena kot tradicionalno živilo z zakonodajo Skupnosti, nacionalno, regionalno ali lokalno zakonodajo.

(a) poglavja II(1) Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 glede prostorov, kjer so taki proizvodi izpostavljeni okolju, potrebnemu za delni razvoj njihovih značilnosti. Taki prostori imajo lahko zlasti stene, strope in vrata, ki niso gladki, neprepustni, nevpojni ali iz nerjavečega materiala ter naravne geološke stene, strope in tla;

(b) poglavja II(1)(f) in poglavja V(1) Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004 glede vrste materialov, ki sestavljajo orodja in opremo, značilno za pripravo, pakiranje in zavijanje teh proizvodov.

(a) vsebujejo kratek opis prilagojenih zahtev;

(b) opisujejo zadevna živila in obrate;

(c) navajajo vse druge ustrezne informacije.

1. Pristojni organ na kraju odpreme obvesti nosilca živilske dejavnosti, ki odpremlja, o najnujnejših podatkih o prehranjevalni verigi, ki jih je treba sporočiti klavnici v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2.

Pristojni organ na kraju zakola preveri, da:

3. Kadar se živali odpremljajo v zakol v drugo državo članico, pristojni organi na kraju odpreme in na kraju zakola z medsebojnim sodelovanjem zagotovijo, da so podatki nosilca živilske dejavnosti, ki živali odpremlja, lahko dostopni za nosilca živilske dejavnosti, ki upravlja klavnico in jih sprejema.

1. Uradni veterinar lahko uporabi vzorec dokumenta iz Dodatka I za ustrezne rezultate pregledov, ki jih je treba sporočiti gospodarstvu, na katerem so bile vzrejene živali, pred zakolom v isti državi članici v skladu s poglavjem I v oddelku II Priloge I k Uredbi (ES) št. 854/2004.

2. Pristojni organ je odgovoren za sporočanje ustreznih rezultatov pregledov, kadar so živali vzrejene na gospodarstvu v drugi državi članici, in mora uporabiti različico vzorca dokumenta iz dodatka v jeziku države odpreme in namembne države.

1. „Vidni parazit“ je parazit ali skupina parazitov, ki se po svojih dimenzijah, barvi ali strukturi jasno razlikuje od ribjih tkiv.

2. „Vizualni pregled“ je pregled rib ali ribiških proizvodov, ki teh ne poškoduje, brez optičnih povečevalnih sredstev in v za človeški vid ugodnih pogojih osvetlitve, po potrebi s presvetlitvijo.

3. „Presvetlitev“ je pri ploščatih ribah ali ribjih filejih držanje ribe proti svetlobi v temnem prostoru za odkrivanje zajedavcev.

1. Vizualni pregled se opravi na reprezentativnem številu vzorcev. Vodje predelovalnih obratov na kopnem in usposobljene osebe na krovu predelovalnih plovil določijo obseg in pogostnost pregledov glede na vrsto ribiških proizvodov, njihovo geografsko poreklo in njihovo uporabo. Med proizvodnjo morajo usposobljene osebe pri ribah, ki so jim bili odstranjeni notranji organi, opravljati vizualne preglede trebušnih votlin, jeter in iker, namenjenih za prehrano ljudi. Vizualni pregled je odvisen od načina odstranjevanja notranjih organov:

(a) pri ročni odstranitvi notranjih organov se pregled opravlja ves čas odstranjevanja in pranja;

(b) pri strojni odstranitvi notranjih organov se pregled opravi na reprezentativnem številu vzorcev, tj. pri najmanj 10 ribah na serijo.

2. Vizualne preglede ribjih filejev ali rezin morajo opravljati usposobljene osebe med njihovo pripravo in po njej. Kadar zaradi velikosti filejev ali obsega njihove priprave individualni pregledi niso možni, je treba narediti program jemanja vzorcev, ki mora biti na voljo pristojnim organom v skladu s poglavjem II(4) oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Kadar je s tehničnega vidika potrebno presvetljevanje, je treba to metodo vključiti v program jemanja vzorcev.

1. Sveži ribiški proizvodi se štejejo za neustrezne za prehrano ljudi, kadar organoleptična ocena zbudi dvome o njihovi svežosti, kemijsko preverjanje pa pokaže, da so presežene naslednje mejne vrednosti TVB-N:

(a) 25 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 1 poglavja II;

(b) 30 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 2 poglavja II;

(c) 35 mg dušika/100 g mesa za vrste iz točke 3 poglavja II;

(d) 60 mg dušika/100 g celih ribiških proizvodov, ki se uporabljajo neposredno za pripravo ribjega olja za prehrano ljudi, kakor je navedeno v drugem pododstavku dela B(1) poglavja IV oddelka VIII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004; kadar pa je surovina v skladu s točkami (a), (b) in (c) dela B(1) navedenega poglavja, lahko države članice do sprejetja posebne zakonodaje Skupnosti določijo višje mejne vrednosti za določene vrste.

2. Destilacija iz točke 1 se mora izvesti z aparaturo, ki je skladna s shemo v poglavju IV.

3. Rutinske metode, ki se lahko uporabljajo za preverjanje mejne vrednosti TVB-N, so naslednje:

— mikrodifuzijska metoda po Conwayu in Byrnu (1933),

— metoda neposredne destilacije po Antonacopoulosu (1968),

— destilacija ekstrakta, razgrajenega s triklorocetno kislino (Odbor Codex Alimentarius za ribe in ribiške proizvode (1968)).

4. Vzorec mora biti sestavljen iz približno 100 g mesa, odvzetega z najmanj treh različnih mest, zmešanega skupaj z mletjem.

1.  Sebastes spp., Helicolenus dactylopterus, Sebastichthys capensis.

2. Vrste iz družine Pleuronectidae (razen navadnega jezika: Hippoglossus spp.).

3.  Salmo salar, vrste iz družine Merlucciidae, vrste iz družine Gadidae.

(a) raztopina perklorne kisline (klorove(VII) kisline) = 6 g/100 ml;

(b) raztopina natrijevega hidroksida = 20 g/100 ml;

(c) standardna raztopina klorovodikove kisline 0,05 mol/l (0,05  N).

(d) raztopina borove kisline = 3 g/100 ml;

(e) silikonsko antipenilno sredstvo;

(f) raztopina fenolftaleina = 1 g/100 ml 95-odstotnega etanola;

(g) indikatorska raztopina (Tashiro mešani indikator) 2 g metilrdečega in 1 g metilenmodrega se raztopi v 1 000  ml 95-odstotnega etanola.

(a) Mlin za meso za izdelavo dovolj homogeno sesekljanega ribjega mesa.

(b) Visokohitrostni mešalnik z med 8 000 in 45 000 vrtljaji/min.

(c) Nagubani filtrirni papir, premer 150 mm, za hitro filtriranje.

(d) Bireta, 5 ml, graduirana na 0,01  ml.

(e) Aparatura za destilacijo z vodno paro. Aparatura mora biti takšna, da omogoča reguliranje različnih količin pare in proizvaja konstantno količino pare v določenem času. Zagotovljeno mora biti, da med dodajanjem snovi za naalkaljenje sproščene baze ne uhajajo.

(a)  Priprava vzorca:

(b)  Destilacija z vodno paro

(c)  Titracija

(d)  Slepi preizkus

1. Potrebna je dvakratna ponovitev analize. Uporabljena metoda je pravilna, če razlika med obema analizama ni večja od 2 mg/100 g.

2. Aparature se preverijo z destilacijo raztopine NH4Cl, ekvivalentne 50 mg TVB-N/100 g.

3. Standardni odmik obnovljivosti Sr = 1,20  mg/100 g. Standardni odmik primerljivosti SR = 2,50  mg/100 g.

1. Količino paralitičnega toksina školjk (PSP) v užitnih delih mehkužcev (telesu v celoti ali vsakem užitnem delu posebej) je treba odkrivati v skladu z biološko preskusno metodo ali drugo mednarodno priznano metodo.

2. Če so rezultati sporni, je referenčnega metoda t. i. Lawrenceova metoda, ki je bila objavljena kot Official Method 2005.06 (Paralytic Shellfish Poisoning Toxins in Shellfish) AOAC.

1. Metoda EU-RL LC-MS/MS je referenčna metoda za odkrivanje morskih toksinov iz poglavja V(2)(c), (d) in (e) oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. Ta metoda določa vsaj naslednje spojine:

2. Skupna toksična ekvivalentnost se izračuna z uporabo faktorjev toksične ekvivalentnosti (TEF) kot priporoča Evropska agencija za varnost hrane.

3. Če se odkrijejo novi analogi, ki so pomembni za javno zdravje, jih je treba vključiti v analizo. Skupna toksična ekvivalentnost se izračuna z uporabo faktorjev toksične ekvivalentnosti (TEF), kot priporoča Evropska agencija za varnost hrane.

4. Druge metode, kot je tekočinska kromatografija (LS) - masna spektrometrija (MS), tekočinska kromatografija visoke ločljivosti (HPLC) z ustreznim odkrivanjem, imunski in funkcionalni preskusi, kot je poskus zaviranja encima fosfataze, se lahko uporabijo kot nadomestne možnosti ali so dopolnilne metode EU-RL LC-MS/MS, če:

(a) same ali v povezavi z drugimi odkrijejo vsaj analoge, določene iz točke A(1) tega poglavja. Po potrebi se morajo določiti ustreznejša merila;

(b) izpolnjujejo merila učinkovitosti metode, ki jih določa EU-RL. Takšne metode se morajo potrditi intralaboratorijsko in uspešno preskusiti s shemo preskusa strokovnosti. EU-RL podpira dejavnosti, ki so usmerjene k medlaboratorijski potrditvi tehnike, ki dopušča formalno standardizacijo;

(c) njihovo izvajanje zagotavlja enako raven varstva javnega zdravja.

1. Da se državam članicam dopusti prilagoditev njihovih metod metodi LC-MS/MS iz točke A(1) tega poglavja, se za odkrivanje morskih toksinov iz poglavja V(2)(c), (d) in (e) oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 vrsta bioloških poskusov na miših, ki se razlikujejo po uporabljenih delih živali (hepatopankreas ali celo telo) ter uporabljenih topilih pri ekstrakciji in čiščenju, lahko uporablja do 31. decembra 2014.

2. Občutljivost in selektivnost sta odvisni od raztopin, ki se uporabljajo pri ekstrakciji in čiščenju, to pa je treba upoštevati pri izbiri metode, da bi zajeli celotno paleto toksinov.

3. Za odkrivanje okadaične kisline, dinofizistoksinov, azaspiracidov, pektenotoksinov in jestoksinov se lahko uporabi en sam biološki poskus na miših, pri katerem je uporabljena ekstrakcija z acetonom. Po potrebi se ta poskus lahko dopolni s tekočinskim/tekočinskim postopkom ločevanja z uporabo etilacetata in vode ali diklormetana in vode, da bi odstranili morebitne interference.

4. Za vsak poskus se uporabijo tri miši. Kadar v 24 urah po inokulaciji z ekstraktom v odmerku, ki je enakovreden 5 g hepatopankreasa ali 25 g celotnega telesa, pogineta dve od treh miši, to velja za pozitiven rezultat na prisotnost enega ali več toksinov iz poglavja V(2)(c), (d) in (e) oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 v koncentracijah, ki presegajo navedene.

5. Biološki poskus na miših z ekstrakcijo z acetonom, ki ji sledi tekočinski/tekočinski postopek ločevanja z dietiletrom, se lahko uporablja za odkrivanje okadaične kisline, dinofizistoksinov, pektenotoksinov in azaspiracidov, ni pa ga mogoče uporabiti za odkrivanje jestoksinov, saj med postopkom ločevanja lahko pride do izgubljanja teh toksinov. Za vsak poskus se uporabijo tri miši. Kadar v 24 urah po inokulaciji z ekstraktom v odmerku, ki je enakovreden 5 g hepatopankreasa ali 25 g celotnega telesa, pogineta dve od treh miši, to velja za pozitiven rezultat na prisotnost okadaične kisline, dinofizistoksinov, pektenotoksinov in azaspiracidov v koncentracijah, ki presegajo navedene iz poglavja V(2)(c) in (e) oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

6. Z biološkim poskusom na podganah je mogoče zaznati okadaično kislino, dinofizistoksine in azaspiracide. Za vsak poskus se uporabijo tri podgane. Pojav diareje pri kateri koli izmed treh podgan se obravnava kot pozitiven rezultat na prisotnost okadaične kisline, dinofizistoksinov in azaspiracidov v koncentracijah, ki presegajo navedene v poglavju V(2)(c) in (e) oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

1. ne presega 0,1  % (= 100 mg/100 g ali 1 000  ppm) svežega proizvoda;

2. je določena s standardizirano mednarodno metodo.

1. Vsaka država članica Komisiji pošlje povezavo do enotnega nacionalnega spletnega mesta z glavnim seznamom vseh seznamov odobrenih živilskih obratov za proizvode živalskega izvora, opredeljene v točki 8.1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 853/2004.

2. Glavni seznam iz točke 1 je sestavljen iz enega lista in je izpolnjen v enem ali več uradnih jezikih Unije.

1. Spletno mesto z glavnim seznamom razvije pristojni organ ali, kjer je primerno, eden od pristojnih organov iz člena 4 Uredbe (ES) št. 882/2004.

2. Glavni seznam vsebuje povezave na:

(a) druge spletne strani na istem spletnem mestu;

(b) če nekaterih seznamov odobrenih živilskih obratov ne vodi pristojni organ iz točke 1, spletna mesta, ki jih upravljajo drugi pristojni organi, enote ali telesa, kjer je ustrezno.

1. nabrane na proizvodnih območjih, ki so jih pristojni organi jasno določili, nadzorovali in odobrili za namen Odločbe Komisije 2006/766/ES ( 2 ) in kjer je raven PSL v užitnih delih teh mehkužcev pod 300 μg za 100g;

2. prepeljane neposredno v obrat v kontejnerjih ali vozilih, ki so jih pristojni organi zapečatili.

3. med prevozom v obrat opremljene z dokumentom, ki ga je izdal pristojni organ in ki dovoljuje prevoz, izkazuje naravo in vrsto proizvoda, območje izvora in namembni obrat;

4. so bile toplotno obdelane v skladu s Prilogo k Odločbi 96/77/ES;

5. ne vsebujejo takšne ravni PSL, ki se zaznava z metodo bioloških preizkusov, kakor je(so) navajalo(-a) priloženo(-a) poročilo(-a) o analizi preskusa, opravljenega na vsaki seriji pošiljke, ki jo zajema to potrdilo.

1. Pri preverjanju meril iz dela III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 je treba kot referenčne metode uporabiti naslednje standarde:

(a) EN/ISO 4833 za skupno število mikroorganizmov pri 30 oC;

(b) ISO 13366-1 za število somatskih celic.

2. Uporaba alternativnih analiznih metod je sprejemljiva:

(a) Za skupno število mikroorganizmov pri 30 oC, kadar so metode preverjene glede na referenčno metodo iz točke 1(a) v skladu s protokolom, določenim v standardu EN/ISO 16140, ali podobnimi mednarodno sprejetimi protokoli.

(b) Za število somatskih celic, kadar so metode preverjene glede na referenčno metodo iz točke 1(b) v skladu s protokolom, določenim v standardu ISO 8196, in se uporabljajo v skladu s standardom ISO 13366-2 ali podobnimi mednarodno sprejetimi protokoli.

1. Pri določanju aktivnosti alkalne fosfataze je treba kot referenčno metodo uporabiti standard ISO 11816-1.

2. Aktivnost alkalne fosfataze je izražena kot število milienot encimskega delovanja na liter (mU/l). Enota aktivnosti alkalne fosfataze je količina encima alkalne fosfataze, ki katalizira pretvorbo 1 mikromola substrata na minuto.

3. Rezultat preskusa alkalne fosfataze je negativen, kadar izmerjena aktivnost v kravjem mleku ne presega 350 mU/l.

4. Uporaba alternativnih analiznih metod je sprejemljiva, kadar so metode preverjene glede na referenčno metodo iz točke 1 v skladu z mednarodno sprejetimi protokoli.

(a) vsa krma je bila proizvedena v obratu, ki proizvaja krmo v skladu s predpisi iz členov 4 in 5 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 ( 3 ); kadar se za krmo za živali uporabi krma bogata z vlakninami ali poljščine, se ti ustrezno obdelajo in kadar je možno, posušijo in/ali peletirajo;

(b) če je le možno, se uporablja sistem „all-in/all-out“. Kadar se v čredo doda nove živali, se jih osami tako dolgo, kolikor zahteva veterinarska služba, da se prepreči vnos bolezni;

(c) nobena žival nima dostopa do zunanjih objektov, razen če nosilec živilske dejavnosti z analizo tveganja dokaže pristojnemu organu, da časovno obdobje, objekti in okoliščine dostopa ne predstavljajo tveganja za vnos bolezni v čredo;

(d) na voljo so podrobne informacije o živalih od rojstva do zakola in pogoji ravnanja z njimi v skladu z oddelkom III Priloge II k Uredbi (ES) št. 853/2004;

(e) če se za živali uporablja nastilj, se bolezen ali vnos bolezni preprečuje z ustrezno obdelavo nastilja;

(f) osebje kmetijskega gospodarstva mora upoštevati splošne higienske določbe iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 852/2004;

(g) uporabljajo se postopki, s katerimi se nadzira dostop do prostorov, kjer bivajo živali;

(h) gospodarstvo nima objektov za turiste ali kampiranje, razen če nosilec živilske dejavnosti z analizo tveganja dokaže pristojnemu organu, da so objekti primerno ločeni od objektov za rejo živali in da posreden in neposreden stik ljudi z živalmi ni mogoč.

(i) živali nimajo dostopa do odlagališča odpadkov ali odpadkov z gospodarstva;

(j) izvaja se zatiranje in nadzor škodljivcev;

(k) silaže se ne uporablja za krmljenje, razen če nosilec živilske dejavnosti z analizo tveganja pristojnemu organu dokaže, da krma ne predstavlja tveganja za živali;

(l) odpadnih vod in usedlin iz komunalnih čistilnih naprav se ne sprošča na področje, do katerega imajo dostop živali ali se uporablja za pridelavo poljščin za krmo, razen če se jih ne obravnava ustrezno, kar potrdi pristojni organ.

1. Oddelek I(B) Priloge II se spremeni:

(a) V točki 6 se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(b) Točka 8 se nadomesti z naslednjim besedilom:

„8. Kadar se uporablja v obratu, nameščenem v Skupnosti, mora biti oznaka ovalne oblike in vsebovati kratico CE, EC, EF, EG, EK, EY, ES, EÜ, EK, EB ali WE.“

2. Priloga III se spremeni:

(a) Točka 8 v poglavju IV oddelka I se nadomesti z naslednjim besedilom:

„8. Treba je izvesti popolno odstranitev kože trupa in drugih delov telesa, namenjenega za prehrano ljudi, razen pri prašičih, glavah ovc in koz ter spodnjih delih nog govedi, ovc in koz. Z glavami in spodnjimi deli nog je treba ravnati tako, da se izognemo kontaminaciji.“

(b) V oddelku II se doda naslednje poglavje VII:

(c) Točka 1 v poglavju V(E) oddelka VIII se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Ribiški proizvodi, dobljeni iz strupenih rib naslednjih družin, se ne smejo dati na trg: Tetraodontidae, Molidae, Diodontidae in Canthigasteridae. Sveži, pripravljeni in predelani ribiški proizvodi, ki pripadajo družini Gempylidae, zlasti Ruvettus pretiosus in Lepidocybium flavobrunneum, se lahko dajo na trg samo v embalirani/pakirani obliki in morajo biti ustrezno označeni, da porabnike seznanijo z informacijami o pripravi/kuhanju in o tveganju v zvezi s prisotnostjo snovi s škodljivimi želodčno-črevesnimi učinki. Na etiketi mora splošno ime spremljati tudi znanstveno poimenovanje.“

(d) Oddelek IX se spremeni:

(i) Točka (e) v poglavju I(II)(B)(1) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„(e) da se kopeli ali spreji za seske uporabljajo samo po odobritvi ali registraciji v skladu s postopki iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 98/8/ES z dne 16. februarja 1998 o dajanju biocidnih pripravkov v promet ( *1 ).“

(ii) Točka 1 v poglavju II(II) se nadomesti z naslednjim besedilom:

„1. Nosilci živilske dejavnosti morajo zagotoviti, da se pri toplotni obdelavi surovega mleka ali mlečnih izdelkov upoštevajo zahteve iz poglavja XI Priloge II k Uredbi (ES) št. 852/2004. Pri uporabi naslednjih postopkov zagotovijo zlasti, da ti ustrezajo navedenim specifikacijam:

(a) Pasterizacija se izvaja z obdelavo, ki vključuje:

(i) visoko temperaturo za kratek čas (najmanj 72 oC za 15 sekund);

(ii) nizko temperaturo za dolgo časa (najmanj 63 oC za 30 minut); ali

(iii) drugo kombinacijo časa in temperature, ki zagotavlja enakovreden učinek,

(b) Kratkotrajna sterilizacija (postopek UHT) se izvaja z obdelavo:

(i) ki vključuje stalen dotok toplote pri visoki temperaturi za kratek čas (ne manj kot 135 oC v kombinaciji z ustreznim časom zadrževanja), tako da v obdelanem proizvodu, ki se hrani v aseptični zaprti embalaži pri sobni temperaturi, ni mikroorganizmov ali spor, sposobnih preživetja, ki bi se lahko razmnoževali; in

(ii) ki zagotavlja, da proizvodi ostanejo mikrobiološko stabilni po 15 dneh inkubacije pri 30 oC v zaprti embalaži ali po 7 dneh pri 55 oC v zaprti embalaži ali po drugi metodi, ki dokazuje, da je bila opravljena ustrezna toplotna obdelava.“

(e) Poglavje II oddelka X se spremeni:

(i) Točka 5 v delu III se zamenja z naslednjo:

„5. Po tretju je treba vse dele jajčnega melanža čim prej predelati, da se odpravijo mikrobiološka tveganja ali se zmanjšajo do sprejemljive ravni. Serija, ki je bila nezadostno predelana, se lahko takoj znova predela v istem obratu, če ta predelava omogoči, da je serija primerna za prehrano ljudi. Če se ugotovi, da serija ni primerna za prehrano ljudi, mora biti denaturirana, tako da se ne more uporabiti za prehrano ljudi.“

(ii) Točka 2 v delu V se zamenja z naslednjo:

„2. Pri melanžu mora etiketa iz točke 1 imeti tudi napis: ‚nepasteriziran jajčni melanž – obdelati na namembnem kraju‘ in označena morata biti datum in ura, ko se jajce stre.“

(f) V oddelku XIV se doda naslednje poglavje V:

1. Poglavje III(3) v oddelku I Priloge I se spremeni:

(a) V točki (a) se drugi pododstavek nadomesti z naslednjim:

(b) Točka (c) se nadomesti z naslednjo:

„(c) Kadar se uporablja v klavnici v Skupnosti, mora oznaka vsebovati kratico CE, EC, EF, EG, EK, EY, ES, EÜ, EK, EB ali WE.“

2. V poglavju II(A) Priloge II se točki 4 in 5 nadomestita z naslednjima:

„4. Pristojni organ lahko med območja razreda B uvrsti območja, na katerih se lahko nabirajo žive školjke, vendar se lahko dajo v promet za prehrano ljudi šele po obdelavi v centru za prečiščevanje ali po ponovni nasaditvi, tako da izpolnjujejo zdravstvene standarde iz odstavka 3. Žive školjke s teh območij ne smejo presegati 4 600 E.coli na 100 g mesa in tekočine. Referenčna metoda za to analizo je preskus MPN s petimi epruvetami in trojnim redčenjem, opredeljen v standardu ISO 16649-3. Alternativne metode se lahko uporabljajo, če so potrjene glede na to referenčno metodo v skladu z merili v EN/ISO 16140.

5. Pristojni organ lahko med območja razreda C uvrsti območja, na katerih se lahko nabirajo žive školjke, vendar se lahko dajo v promet šele po ponovni nasaditvi za dolgo obdobje, tako da izpolnjujejo zdravstvene standarde iz odstavka 3. Žive školjke s teh območij ne smejo presegati 46 000 E.coli na 100 g mesa in tekočine. Referenčna metoda za to analizo je preskus MPN s petimi epruvetami in trojnim redčenjem, opredeljen v standardu ISO 16649-3. Alternativne metode se lahko uporabljajo, če so potrjene glede na to referenčno metodo v skladu z merili v EN/ISO 16140.“

3. Točka 1 v poglavju II(G) Priloge III, se nadomesti z naslednjo:

„1. Ribiški proizvodi, dobljeni iz strupenih rib naslednjih družin, se ne smejo dati na trg: Tetraodontidae, Molidae, Diodontidae in Canthigasteridae. Sveži, pripravljeni in predelani ribiški proizvodi, ki pripadajo družini Gempylidae, zlasti Ruvettus pretiosus in Lepidocybium flavobrunneum, se lahko dajo na trg samo v embalirani/pakirani obliki in morajo biti ustrezno označeni, da porabnike seznanijo z informacijami o pripravi/kuhanju in o tveganju v zvezi s prisotnostjo snovi s škodljivimi želodčno-črevesnimi učinki. Na etiketi mora splošno ime spremljati tudi znanstveno poimenovanje.“