2005L0035 — SL — 16.11.2009 — 001.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/35/ES z dne 7. septembra 2005 o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve v zvezi z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami (UL L 255, 30.9.2005, p.11) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA 2009/123/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 21. oktobra 2009 |
L 280 |
52 |
27.10.2009 |
|
popravljena z:
DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 2005/35/ES
z dne 7. septembra 2005
o onesnaževanju morja z ladij in uvedbi kazni za kršitve v zvezi z onesnaževanjem, vključno s kazenskimi sankcijami
◄
(Besedilo velja za EGP)
◄
EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA —
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 80(2) Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije,
ob upoštevanju mnenja Evropskega ekonomsko-socialnega odbora ( 1 ),
po posvetovanju z Odborom regij,
v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 2 ),
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
Politika Skupnosti o pomorski varnosti si prizadeva za visoko stopnjo varnosti in varstva okolja in temelji na zavedanju, da so vse v prevoz blaga po morju vključene strani odgovorne za zagotavljanje spoštovanja veljavnih pravil in standardov s strani vseh ladij, ki plujejo po vodah Skupnosti. |
|
(2) |
Glavni standardi za izpuste onesnaževalnih snovi z ladij v vseh državah članicah temeljijo na Konvenciji Marpol 73/78; vendar teh pravil vsakodnevno ne upošteva zelo veliko število ladij, ki plujejo v vodah Skupnosti, ne da bi se proti njim sprejelo prisilne ukrepe. |
|
(3) |
Izvajanje Marpol 73/78 razkriva neusklajenost med državami članicami, zato je treba njeno izvajanje uskladiti na ravni Skupnosti; znatne razlike so opazne zlasti pri ravnanju držav članic glede uvedbe kazni za izpuste onesnaževalnih snovi z ladij. |
|
(4) |
Odvračilni ukrepi so sestavni del politike Skupnosti o pomorski varnosti, saj zagotavljajo vez med odgovornostjo vseh v prevoz onesnaževalnega blaga po morju vpletenih strani in njihovo izpostavljenostjo kaznim; za dosego učinkovitega varstva okolja so potrebne učinkovite, odvračilne in sorazmerne kazni. |
|
(5) |
Zaradi tega je ključnega pomena uskladitev obstoječih pravnih predpisov z ustreznimi pravnimi instrumenti, predvsem natančna opredelitev zadevne kršitve, izjem in minimalnih pravil glede kazni ter opredelitev odgovornosti in sodne pristojnosti. |
|
(6) |
To direktivo dopolnjujejo natančnejša pravila o kaznivih dejanjih in kaznih ter druge določbe iz Okvirnega sklepa Sveta 2005/667/PNZ z dne 12. julija 2005 o okrepitvi kazenskopravnega okvira za izvrševanje zakonodaje proti onesnaževanju morja z ladij ( 3 ). |
|
(7) |
Mednarodna ureditev civilne odgovornosti in odškodnine za onesnaženje z nafto in mednarodna ureditev glede onesnaževanja z drugimi nevarnimi in zdravju škodljivimi snovmi ne zagotavljata zadostnih odvračilnih učinkov, ki bi v prevoz nevarnega tovora po morju vpletene strani odvrnili od ravnanja, ki ne izpolnjuje standardov; potrebne odvračilne učinke se lahko doseže le z uvedbo kazni, ki se uporabljajo za vsako osebo, ki povzroči ali pripomore k onesnaženju morja; kazni naj se uporabljajo tako za lastnika ladje ali njenega kapitana, kot tudi za lastnika tovora, klasifikacijski zavod ali katero koli drugo vpleteno osebo. |
|
(8) |
Izpusti onesnaževalnih snovi z ladij naj se obravnavajo kot kršitve, kadar so storjeni naklepno, iz zavestne ali nezavestne malomarnosti. Te kršitve kot kazniva dejanja obravnava in natančno opredeljuje Okvirni sklep 2005/667/PNZ, ki dopolnjuje to direktivo. |
|
(9) |
Kazni za izpust onesnaževalnih snovi z ladij niso povezane s civilno odgovornostjo zadevnih strani in zato niso vezane na pravila o omejevanju ali prenosu civilne odgovornosti, prav tako pa ne omejujejo ustrezne odškodnine za žrtve v primerih onesnaženja. |
|
(10) |
Države članice morajo tudi v prihodnje med seboj učinkovito sodelovati, da zagotovijo pravočasno odkritje izpustov onesnaževalnih snovi z ladij in odkritje storilcev. Iz tega razloga ima Evropska agencija za pomorsko varnost, ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27 junija 2002 ( 4 ) ključno vlogo v sodelovanju z državami članicami pri razvoju tehničnih rešitev in zagotavljanju tehnične pomoči v zvezi z izvajanjem te direktive ter pri nudenju pomoči Komisiji pri izvajanju vseh nalog, ki so ji naložene za učinkovito izvajanje te direktive. |
|
(11) |
Za učinkovitejše preprečevanje in boj proti onesnaževanju morja je potrebno usklajeno delovanje med izvršilnimi organi, kot so na primer nacionalne obalne straže. V tem okviru naj Komisija izvede študijo izvedljivosti evropske obalne straže, katere naloga bi bila preprečevanje onesnaževanja in odzivanje na onesnaževanje, pri čemer mora študija jasno opredeliti stroške in koristi. Če je to primerno, naj študiji sledi predlog o evropski obalni straži. |
|
(12) |
Če obstaja jasen objektiven dokaz o izpustu, ki je povzročil ali grozi z veliko škodo, naj države članice zadevo predložijo svojim pristojnim organom z namenom uvedbe postopkov v skladu s členom 220 Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982. |
|
(13) |
Izvrševanje Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 2000/59/ES z dne 27. novembra 2000 o pristaniških zmogljivostih za sprejem ladijskih odpadkov in ostankov tovora ( 5 ) skupaj s to direktivo je ključni instrument v nizu ukrepov za preprečevanje onesnaževanja z ladij. |
|
(14) |
Ukrepi, potrebne za izvajanje te direktive, naj se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 6 ). |
|
(15) |
Ker cilja te direktive, in sicer vključitve mednarodnih standardov o onesnaževanju morja z ladij v pravo Skupnosti in uvedbe kazenskopravnih ali upravnih kazni za kršitve teh standardov, katerih namen je doseganje visoke stopnje varnosti in varstva okolja v pomorskem prometu, države članice ne morejo zadovoljivo doseči in ker ta cilj tako lažje doseže Skupnost, Skupnost lahko sprejme ukrepe v skladu z načelom subsidiarnosti iz člena 5 Pogodbe. Skladno z načelom sorazmernosti iz navedenega člena ta direktiva ne prekoračuje okvirov, ki so potrebni za doseganje navedenega cilja. |
|
(16) |
Ta direktiva v celoti upošteva Listino Evropske unije o temeljnih pravicah; vsakomur, za kogar obstaja sum, da je storil kršitev, mora biti zagotovljena pravica do pravičnega in nepristranskega zaslišanja, izrečene kazni pa morajo biti sorazmerne — |
SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:
Člen 1
Namen
1. Namen te direktive je vključiti mednarodne standarde za onesnaževanje z ladij v pravo Skupnosti in zagotoviti, da se osebe, odgovorne za izpuste onesnaževalnih snovi, ustrezno kaznujejo, tudi s kazenskimi sankcijami, z namenom izboljšanja pomorske varnosti in okrepitve varstva morskega okolja pred onesnaževanjem z ladij.
2. Ta direktiva ne preprečuje državam članicam, da sprejmejo v skladu z mednarodnim pravom proti onesnaževanju z ladij strožje ukrepe.
Člen 2
Opredelitve pojmov
V tej direktivi:
1. „Marpol 73/78“ pomeni Mednarodno konvencijo o preprečevanju onesnaževanja morja z ladij iz leta 1973 in Protokol h Konvenciji iz leta 1978 v posodobljeni obliki.
2. „Onesnaževalne snovi“ so snovi, navedene v prilogah I (nafta) in II (zdravju škodljive tekočine) k Marpol 73/78.
3. „Izpust“ pomeni sprostitev snovi z ladje, povzročeno na kakršen koli način, v skladu s členom 2 Marpol 73/78.
4. „Ladja“ pomeni kakršno koli morsko plovilo, ne glede na to, pod katero zastavo pluje, ki kakor koli deluje v morskem okolju, vključno s hidrogliserji, plovili na zračni blazini, podvodnimi in plavajočimi plovili.
5. „Pravna oseba“ pomeni vsak pravni subjekt, ki ima tak status po veljavnem nacionalnem pravu, z izjemo držav ali javnih organov, ki izvršujejo državno oblast, ali javnih mednarodnih organizacij.
Člen 3
Področje uporabe
1. Ta direktiva se uporablja v skladu z mednarodnim pravom za izpuste onesnaževalnih snovi v:
(a) notranjih vodah, vključno s pristanišči države članice, kolikor se zanje uporablja ureditev iz Marpol;
(b) v teritorialnem morju države članice;
(c) v ožinah, skozi katere poteka mednarodna plovba v skladu z ureditvijo tranzitnega prehoda, ki ga določa oddelek 2 dela III Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, kolikor država članica v teh ožinah izvršuje svojo jurisdikcijo;
(d) v izključni ekonomski coni ali enakovredni coni države članice, vzpostavljeni v skladu z mednarodnim pravom; in
(e) na odprtem morju.
2. Ta direktiva se uporablja za izpuste onesnaževalnih snovi z vseh ladij, ne glede na njihovo zastavo, ne uporablja pa se za vojne ladje, pomožne ladje mornarice ali druge ladje, ki so v lasti države, ali jih ta upravlja in se trenutno uporabljajo zgolj za nekomercialne vladne namene.
Člen 4
Kršitve
1. Države članice zagotovijo, da se izpusti onesnaževalnih snovi z ladij, vključno s takšnimi izpusti manjšega obsega, na katerem koli območju iz člena 3(1) obravnavajo kot kršitve, če so bili povzročeni naklepno, iz zavestne ali nezavestne malomarnosti.
2. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da je vsaka fizična ali pravna oseba, ki je storila kršitev v smislu odstavka 1, lahko odgovorna za svoje dejanje.
Člen 5
Izjeme
1. Izpust onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1) se ne obravnava kot kršitev, če izpolnjuje pogoje, navedene v pravilih 15, 34, 4.1 ali 4.3 iz Priloge I ali v pravilih 13, 3.1.1 ali 3.1.3 iz Priloge II k Marpol 73/78.
2. Izpust onesnaževalnih snovi na katerem koli območju iz člena 3(1)(c), (d) in (e) se ne obravnava kot kršitev lastnika, poveljnika ali posadke, če je v skladu s pogoji, navedenimi v pravilu 4.2 iz Priloge I ali pravilu 3.1.2 iz Priloge II k Marpol 73/78.
Člen 5a
Kazniva dejanja
1. Države članice zagotovijo, da se kršitve v smislu členov 4 in 5 štejejo za kazniva dejanja.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za izpuste manjšega obsega, pri katerih storjena kršitev ne povzroči poslabšanja kakovosti vode.
3. Ponavljajoči se izpusti manjšega obsega, ki v posameznem primeru sicer ne povzročijo poslabšanja kakovosti vode, vzeti skupaj z drugimi primeri pa takšno poslabšanje povzročijo, se obravnavajo kot kaznivo dejanje, kadar so povzročeni naklepno, iz zavestne ali nezavestne malomarnosti.
Člen 5b
Napeljevanje, pomoč in podpora
Države članice zagotovijo, da se vsako napeljevanje k namernim dejanjem iz člena 5a(1) in (3) ali pomoč in podpora pri njih kaznujejo kot kaznivo dejanje.
Člen 6
Izvršilni ukrepi v zvezi z ladjami v pristaniščih držav članic
1. Če nepravilnosti ali informacije vzbujajo sum, da je ladja, ki je prostovoljno v pristanišču ali predobalnem terminalu države članice, izpuščala ali izpušča onesnaževalne snovi na katerem koli območju iz člena 3(1), ta država članica zagotovi ustrezno inšpekcijo ob upoštevanju ustreznih smernic, ki jih je sprejela Mednarodna pomorska organizacija (IMO), in v skladu z nacionalno zakonodajo.
2. V primeru, da se pri inšpekciji iz odstavka 1 odkrijejo dejstva, ki kažejo na kršitev v smislu člena 4, se o tem obvesti pristojne organe te države članice in države zastave, pod katero pluje ladja.
Člen 7
Izvršilni ukrepi obalnih držav v zvezi z ladjami v tranzitu
1. Če pride do domnevnega izpusta onesnaževalnih snovi na območjih iz člena 3(1)(b), (c), (d) ali (e) in ladja, ki je osumljena izpusta, ne pristane v pristanišču države članice, ki razpolaga z informacijami o domnevnem izpustu, se uporabijo naslednja pravila:
(a) če je naslednji postanek ladje pristanišče v drugi državi članici, zadevni državi članici tesno sodelujeta pri inšpekciji iz člena 6(1) in pri odločitvi o ustreznih ukrepih v zvezi s tem izpustom;
(b) če je naslednji postanek ladje pristanišče v državi, ki ni članica Skupnosti, država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da je pristanišče naslednjega postanka ladje obveščeno o domnevnem izpustu, in zahteva od države, v kateri se nahaja pristanišče naslednjega postanka, da sprejme ustrezne ukrepe v zvezi s tem izpustom.
2. Če obstajajo jasni, objektivni dokazi, da je ladja, ki pluje na območjih iz člena 3(1)(b) ali (d), na območju iz člena 3(1)(d) storila kršitev izpusta, ki je povzročil ali bi utegnil povzročiti veliko škodo obali ali s tem povezanim interesom zadevne države članice oz. katerim koli virom območij iz člena 3(1)(b) ali (d), ta država ob upoštevanju oddelka 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982 zadevo predloži, če razpoložljivi dokazi to omogočajo, pristojnim organom, zato da ti v skladu z nacionalno zakonodajo sprožijo postopek, ki lahko vključuje tudi pridržanje ladje.
3. V vsakem primeru se obvesti pristojne organe države zastave, pod katero pluje ladja.
Člen 8
Kazni
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da se kršitve v smislu členov 4 in 5 kaznujejo z učinkovitimi, sorazmernimi in odvračilnimi kaznimi.
Člen 8a
Kazni za fizične osebe
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da za dejanja iz člena 5a(1) in (3) ter člena 5b veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.
Člen 8b
Odgovornost pravnih oseb
1. Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da so pravne osebe lahko odgovorne za kazniva dejanja iz člena 5a(1) in (3) ter člena 5b, ki jih v njihovo korist stori katera koli fizična oseba, ki deluje bodisi samostojno bodisi kot član organa te pravne osebe, njen vodilni položaj znotraj te pravne osebe pa temelji na:
(a) pooblastilu za zastopanje pravne osebe;
(b) pristojnosti za sprejemanje odločitev v imenu pravne osebe, ali
(c) pristojnosti za opravljanje nadzora znotraj pravne osebe.
2. Vsaka država članica tudi zagotovi, da je pravna oseba lahko odgovorna tudi v primeru, ko sta pomanjkljiv nadzor ali kontrola s strani fizične osebe iz odstavka 1 omogočila, da je ta njej podrejena fizična oseba za korist te pravne osebe storila katero od kaznivih dejanj iz člena 5a(1) in (3) ter člena 5b.
3. Odgovornost pravne osebe v skladu z odstavkoma 1 in 2 ne izključuje kazenskih postopkov proti fizičnim osebam, ki so storilci, napeljevalci ali pomagači pri kaznivih dejanjih iz člena 5a(1) in (3) ter člena 5b.
Člen 8c
Kazni za pravne osebe
Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da za pravno osebo, odgovorno na podlagi člena 8b, veljajo učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni.
Člen 9
Usklajenost z mednarodnim pravom
Države članice uporabljajo določbe te direktive brez formalnega ali dejanskega razlikovanja med tujimi ladjami in v skladu z veljavnim mednarodnim pravom, vključno z oddelkom 7 dela XII Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu iz leta 1982, in brez odlašanja obvestijo državo zastave, pod katero pluje plovilo, in katero koli drugo zadevno državo o ukrepih, ki so bili sprejeti v skladu s to direktivo.
Člen 10
Spremljajoči ukrepi
1. Za namene te direktive države članice in Komisija, kadar je to primerno, tesno sodelujejo z Evropsko agencijo za pomorsko varnost, ob upoštevanju akcijskega programa o ukrepanju proti naključnemu ali namernemu onesnaževanju morja, vzpostavljenega z Odločbo št. 2850/2000/ES ( 7 ), in, če je to primerno, izvajanja Direktive 2000/59/ES, da bi:
(a) razvile potrebne informacijske sisteme za učinkovito izvajanje te direktive;
(b) določile skupne prakse in smernice na podlagi obstoječih praks in smernic na mednarodni ravni, še posebej za:
— nadzor in zgodnje odkrivanje ladij, ki izpuščajo onesnaževalne snovi in s tem kršijo to direktivo, vključno z ladijsko nadzorno opremo, kjer je to primerno,
— zanesljive metode, ki omogočajo povezavo med odkritimi onesnaževalnimi snovmi v morju in posamezno ladjo, in
— učinkovito izvrševanje te direktive.
2. V skladu z njenimi nalogami, kot so opredeljene v Uredbi (ES) št. 1406/2002, Evropska agencija za pomorsko varnost:
(a) sodeluje z državami članicami pri razvoju tehničnih rešitev in zagotavljanju tehnične pomoči v zvezi z izvajanjem te direktive pri ukrepih, kot je odkrivanje izpustov preko satelitskega spremljanja in nadzora;
(b) v skladu s členom 3 Uredbe (ES) št. 1406/2002 nudi pomoč Komisiji pri izvajanju te direktive, če je to primerno vključno z obiski v državah članicah.
Člen 11
Študija izvedljivosti
Komisija do konca 2006 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži študijo izvedljivosti evropske obalne straže, katere naloga bi bila preprečevanje onesnaževanja in odzivanje na onesnaževanje, pri čemer mora študija jasno opredeliti stroške in koristi.
Člen 12
Poročanje
Države članice vsaka tri leta predložijo Komisiji poročilo o izvajanju te direktive s strani pristojnih organov. Na podlagi teh poročil Komisija predloži poročilo Skupnosti Evropskemu parlamentu in Svetu. Komisija v tem poročilu med drugim oceni zaželenost pregleda ali razširitve področja uporabe te direktive. Opiše tudi razvoj zadevne sodne prakse v državah članicah in preuči možnost oblikovanja javne baze podatkov, ki bi vsebovala tako sodno prakso.
Člen 13
Postopek odbora
1. Komisiji pomaga Odbor za varnost na morju in preprečevanje onesnaževanja z ladij (COSS), ustanovljen s členom 3 Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 2099/2002 z dne 5. novembra 2002 ( 8 ).
2. Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju člena 8 Sklepa.
Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je en mesec.
Člen 14
Obveščanje
Komisija redno obvešča odbor, ustanovljen s členom 4 Odločbe št. 2850/2000/ES, o vseh predlaganih ukrepih ali drugih ustreznih dejavnostih, ki se nanašajo na ukrepanje proti onesnaževanju morja.
Člen 15
Postopek za spremembo
V skladu s členom 5 Uredbe (ES) št. 2099/2002 in po postopku iz člena 13 te direktive lahko COSS spremembe Marpol 73/78 izključi iz področja uporabe te direktive.
Člen 16
Izvajanje
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, pred 1. aprilom 2007 in o tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Člen 17
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 18
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA
Povzetek pravil Marpol 73/78 za namene sklicevanja v zvezi z izpusti nafte in zdravju škodljivih tekočin v morje v smislu člena 2(2)
Del I: Nafta (Marpol 73/78, Priloga I)
Za namene Priloge I k Marpol 73/78 „nafta“ pomeni zemeljsko olje v kakršni koli obliki, vključno s surovo nafto, kurilnim oljem, goščo, naftnimi odpadki in rafiniranimi proizvodi (razen petrokemičnih proizvodov, za katere veljajo določbe Priloge II k Marpol 73/78); „naftna mešanica“ pomeni kakršno koli mešanico, ki vsebuje nafto.
Izvleček iz ustreznih določb Priloge I k Marpol 73/78:
Pravilo 9: Nadzor nad izpusti nafte
(1) V skladu z določbami pravil 10 in 11 te priloge in odstavkom (2) tega pravila so vsi izpusti nafte ali naftnih mešanic z ladij, za katere se uporablja ta priloga, prepovedani, razen če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) pri naftnih tankerjih, razen če ni v pododstavku (b) tega odstavka določeno drugače:
(i) če se tanker ne nahaja na posebnem območju;
(ii) če je tanker več kot 50 navtičnih milj od najbližjega kopnega;
(iii) če je tanker na poti;
(iv) če trenutna količina izpuščene nafte ne presega 30 litrov na navtično miljo;
(v) če celotna količina v morje izpuščene nafte pri obstoječih tankerjih ne presega 1/15000 celotne količine posameznega tovora, ki mu je pripadala izlita nafta, in pri novih tankerjih 1/30000 celotne količine posameznega tovora, katerega del je bila izlita nafta; in
(vi) če je na tankerju sistem za spremljanje in nadzor izpuščanja in odlivni tank v skladu s pravilom 15 te priloge.
(b) pri ladjah z bruto tonažo 400 ton in več, z izjemo naftnih tankerjev, in pri kalužni vodi iz strojnice, z izjemo vode od pretovornih črpalk, pri naftnem tankerju, če ni mešana z ostanki naftnega tovora:
(i) če se ladja ne nahaja na posebnem območju;
(ii) če je ladja na poti;
(iii) če nerazredčena vsebina naftnega izpusta ne presega 15 delov na milijon in
(iv) če je na ladji sistem [za spremljanje, nadzor in filtriranje] v skladu s pravilom 16 te priloge.
(2) Pri ladjah z bruto tonažo manj kot 400 ton, z izjemo naftnih tankerjev, kadar so izven posebnega območja, pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja] zagotovijo, da so opremljene, kolikor je to razumno in izvedljivo, z instalacijami, ki zagotavljajo skladiščenje naftnih ostankov na krovu ali njihov izpust v sprejemne objekte ali v morje v skladu z zahtevami odstavka (1)(b) tega pravila.
(3) […]
(4) Določbe odstavka (1) tega pravila se ne uporabljajo za izpust čistih ali ločenih balastnih ali neobdelanih naftnih mešanic, pri katerih v nerazredčeni obliki količina nafte ne presega 15 delov na milijon in ki ne izvirajo iz pretovornih črpalk ter niso mešane z ostanki tovora.
(5) Noben izpust v morje ne sme vsebovati kemikalij ali drugih snovi v takšnih količinah ali koncentracijah, ki so škodljive za morsko okolje, ali kemikalij ali drugih snovi, ki bi bile uporabljene z namenom izogibanja pogojem o izpuščanju, določenim v tem pravilu.
(6) Naftni ostanki, ki ne morejo biti izpuščeni v morje v skladu z odstavki (1), (2) in (4) tega pravila, ostanejo na krovu ali so izpuščeni v sprejemne objekte.
(7) […]
Pravilo 10: Metode za preprečevanje onesnaževanja z nafto z ladij, ki plujejo na posebnih območjih
(1) V tej prilogi so posebna območja: območje Sredozemskega morja, območje Baltskega morja, območje Črnega morja, območje Rdečega morja, območje Perzijskega zaliva, območje Adenskega zaliva, območje Antarktike in severno-zahodne evropske vode, [kot so opredeljene in navedene v nadaljevanju].
(2) Ob upoštevanju določb pravila 11 te priloge je:
(a) vsak izpust nafte ali naftne mešanice v morje, ki ga povzročijo naftni tankerji in druge ladje s tonažo 400 ton in več, ki niso naftni tankerji, na posebnih območjih prepovedan, […]
(b) […] vsak izpust nafte ali naftne mešanice v morje, ki ga povzročijo ladje s tonažo manj kot 400 ton, razen naftnih tankerjev, na posebnih območjih prepovedano, razen če nerazredčena vsebina izpuščenih snovi ne presega 15 delov na milijon.
(a) Določbe odstavka (2) tega pravila se ne uporabljajo za izpust čistega ali ločenega balasta.
(b) Določbe pododstavka (2)(a) tega pravila se ne uporabljajo za izpust predelane kalužne vode iz strojnice, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(i) kalužna voda ne prihaja iz pretovornih črpalk;
(ii) kalužna voda ni mešana z naftnimi ostanki;
(iii) ladja je na poti;
(iv) nerazredčena vsebina naftnega izpusta ne presega 15 delov na milijon;
(v) na ladji je sistem za filtriranje nafte v skladu s pravilom 16(5) te priloge in
(vi) sistem za filtriranje je opremljen z napravo za ustavljanje, ki zagotavlja avtomatično prekinitev izpuščanja, ko koncentracija nafte v izpustu preseže 15 delov na milijon.
(a) Noben izpust v morje ne sme vsebovati kemikalij ali drugih snovi v takšnih količinah ali koncentracijah, ki so škodljive za morsko okolje, ali kemikalij ali drugih snovi, uporabljenih z namenom izogibanja pogojem za izpuščanje, določenim v tem pravilu.
(b) Naftni ostanki, ki ne morejo biti izpuščeni v morje v skladu z odstavkoma (2) ali (3) tega pravila, ostanejo na krovu in so izpuščeni v sprejemne objekte.
(5) Nič v tem pravilu ladji, ki samo del poti opravi na posebnem območju, ne prepoveduje izpuščanja snovi izven posebnega območja v skladu s pravilom 9 te priloge.
(6) […]
(7) […]
(8) […]
Pravilo 11: Izjeme
Pravili 9 in 10 iz te priloge se ne uporabljata:
(a) kadar je treba nafto ali naftno mešanico izpustiti v morje zato, da se zagotovi varnost ladje ali rešuje življenje na morju; ali
(b) kadar je bil izpust nafte ali naftne mešanice v morje posledica poškodbe ladje ali ladijske opreme:
(i) pod pogojem, da so bili po nastanku škode ali odkritju izpusta uvedeni vsi razumni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje izpusta; in
(ii) da lastnik ali poveljnik nista povzročila škode naklepno ali iz malomarnosti, zavedajoč se, da bo škoda verjetno nastala; ali
(c) kadar je bil izpust snovi, ki vsebuje nafto, v morje odobren s stani pristojnih organov [države zastave, pod katero pluje ladja] zaradi ukrepanja proti posebnim primerom onesnaženja, da bi se tako zmanjšalo škodo, ki jo je povzročilo onesnaženje. Vsak tak izpust mora odobriti vlada, ki ima jurisdikcijo na območju, kjer se izpust načrtuje.
Del II: Zdravju škodljive tekočine (Marpol 73/78, Priloga II)
Izvleček ustreznih določb Priloge II k Marpol 73/78:
Pravilo 3: Razvrstitev in seznam zdravju škodljivih tekočin
(1) V pravilih iz te priloge so zdravju škodljive tekočine razvrščene v naslednje štiri skupine:
(a) Kategorija A: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo resno nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali resno ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih je upravičeno izvajanje strogih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja.
(b) Kategorija B: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih je upravičeno izvajanje posebnih ukrepov za preprečevanje onesnaževanja.
(c) Kategorija C: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo manjšo nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali v manjši meri ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih so potrebni posebni delovni pogoji.
(d) Kategorija D: zdravju škodljive tekočine, ki pri izpustu v morje med čiščenjem ali raztovarjanjem cistern predstavljajo prepoznavno nevarnost za morske vire ali človekovo zdravje ali v zelo majhni meri ogrožajo možnosti za rekreacijo ali druge zakonite načine rabe morja; v teh primerih je potrebna določena pozornost glede delovnih pogojev.
(2) […]
(3) […]
(4) […]
[Nadaljnja navodila v zvezi s kategorizacijo snovi, vključno s seznamom razvrščenih snovi, se nahajajo v pravilu 3(2)-(4) in pravilu 4 ter dodatkih k Prilogi II k Marpol 73/78.]
Pravilo 5: Izpust zdravju škodljivih tekočin
Snovi kategorij A, B in C zunaj posebnih območij in snovi kategorije D na vseh območjih
Ob upoštevanju določb […] pravila 6 te priloge velja naslednje:
(1) Izpust snovi kategorije A, kakor so opredeljene v pravilu 3(1)(a) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano. Če je treba cisterne, ki vsebujejo takšne snovi ali mešanice, oprati, morajo biti odpadne tekočine izpuščene v sprejemne objekte, dokler koncentracija snovi v izpustu ni enaka 0,1 % po teži ali manj in dokler cisterna ni prazna; to ne velja za rumeni ali beli fosfor, pri katerem je dovoljena koncentracija v izpustu 0,01 % po teži. Vsaka voda, ki je bila v cisterno dodana kasneje, je lahko izpuščena v morje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje, ki nimajo lastnega pogona);
(b) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov; in
(c) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m.
(2) Izpust snovi kategorije B, kakor so opredeljene v pravilu 3(1)(b) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);
(b) postopke in ureditve za izpust so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega enega dela na milijon;
(c) največja količina tovora, izpuščenega iz posamezne cisterne, in z njo povezanega cevnega sistema ne presega največje količine, dovoljene v skladu s postopki, navedenimi v pododstavku (b) tega odstavka, ki v nobenem primeru ne sme presegati 1 m3 ali 1/3000 zmogljivosti cisterne v m3;
(d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov; in
(e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m.
(3) Izpust snovi kategorije C, kakor so opredeljene v pravilu 3(1)(c) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);
(b) postopke in ureditve za izpust so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega 10 delov na milijon;
(c) največja količina tovora, izpuščenega iz posamezne cisterne in z njo povezanega cevnega sistema ne presega največje količine, dovoljene v skladu s postopki, navedenimi v pododstavku (b) tega odstavka, ki v nobenem primeru ne sme presegati 3 m3 ali 1/1000 zmogljivosti cisterne v m3;
(d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov; in
(e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m.
(4) Izpuščanje snovi kategorije D, kakor so opredeljene v pravilu 3(1)(d) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);
(b) koncentracija takšnih mešanic ne presega razmerja en del snovi proti deset delov vode; in
(c) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj.
(5) Pri odstranjevanju ostankov tovora iz cisterne so lahko uporabljeni ventilacijski postopki, ki jih odobrijo pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Ti postopki temeljijo na standardih [IMO]. Vsaka voda, ki je v cisterno dodana kasneje, je obravnavana kot čista in zanjo ne veljajo odstavki (1), (2), (3) ali (4) tega pravila.
(6) Izpust snovi, ki ne spadajo v omenjene kategorije, niso bile začasno ocenjene ali ovrednotene v skladu s pravilom 4(1) te priloge, ali balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano.
Snovi kategorij A, B in C na posebnih območjih [v skladu s pravilom 1 Priloge II k Marpol 73/78, vključno z Baltskim morjem]
Ob upoštevanju določb […] pravila 6 te priloge velja naslednje:
(7) Izpust snovi kategorije A, kakor so opredeljene v pravilu 3(1)(a) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano. Če morajo biti cisterne, ki vsebujejo takšne snovi ali mešanice, oprane, morajo biti odpadne tekočine izpuščene v sprejemne objekte, ki jih mora država, ki meji na posebno območje zagotoviti v skladu s pravilom 7 te priloge, dokler koncentracija snovi v izpustu ni enaka ali manjša od 0,05 % po teži in dokler cisterna ni prazna; to ne velja za rumeni ali beli fosfor, pri katerem je dovoljena koncentracija v izpustu 0,005 % po teži. Vsaka voda, ki je bila v cisterno dodana kasneje, je lahko izpuščena v morje, če so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);
(b) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov; in
(c) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m.
(8) Izpust snovi kategorije B, kakor so opredeljene v pravilu 3(1)(b) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) cisterna je bila prej oprana v skladu s postopkom, ki so ga odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja], temelječim na standardih [IMO], in odpadna voda od pranja je bila izlita v sprejemne objekte;
(b) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);
(c) postopke in ureditve za izpust in pranje so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega enega dela na milijon;
(d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov; in
(e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m.
(9) Izpust snovi kategorije C, kakor so opredeljene v pravilu 3(1)(c) te priloge, ali snovi, ki so začasno ocenjene kot take, balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano, razen kadar so izpolnjeni vsi naslednji pogoji:
(a) ladja je na poti in pluje vsaj s hitrostjo 7 vozlov (za ladje na lastni pogon) ali vsaj s hitrostjo 4 vozle (za ladje brez lastnega pogona);
(b) postopke in ureditve za izpust so odobrili pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Takšni postopki in ureditve temeljijo na standardih [IMO] in zagotavljajo, da je koncentracija in stopnja izpuščene snovi takšna, da koncentracija v krmilni brazdi ne presega enega dela na milijon;
(c) največja količina tovora, izpuščenega iz posamezne cisterne in z njo povezanega cevnega sistema ne presega največje količine, dovoljene v skladu s postopki, navedenimi v pododstavku (b) tega odstavka, ki v nobenem primeru ne sme presegati 1 m3 ali 1/3000 zmogljivosti cisterne v m3;
(d) izpust je izvršen pod vodno gladino, upoštevajoč lokacijo dovodov; in
(e) izpust je izvršen na mestu, ki je od najbližje obale oddaljeno vsaj 12 navtičnih milj, pri globini vsaj 25 m.
(10) Pri odstranjevanju ostankov tovora iz cisterne so lahko uporabljeni ventilacijski postopki, ki jih odobrijo pristojni organi [države zastave, pod katero pluje ladja]. Ti postopki temeljijo na standardih [IMO]. Vsaka voda, ki je v cisterno dodana kasneje, je obravnavana kot čista in zanjo ne veljajo odstavki (7), (8), ali (9) tega pravila.
(11) Izpust snovi, ki ne spadajo v omenjene kategorije, niso bile začasno ocenjene ali ovrednotene v skladu s pravilom 4(1) te priloge, ali balastnih vod, odpadnih vod od pranja cistern ali drugih ostankov ali mešanic, ki vsebujejo take snovi, v morje je prepovedano.
(12) Nič v tem pravilu ladji ne prepoveduje, da obdrži na krovu ostanke tovora kategorije B ali C in take ostanke izpusti izven posebnega območja v skladu z odstavkom (2) oziroma (3) tega pravila.
Pravilo 6: Izjeme
Pravilo 5 te priloge se ne uporablja:
(a) kadar je treba zdravju škodljive tekočine ali mešanice, ki vsebujejo take snovi, izpustiti v morje zato, da se zagotovi varnost ladje ali rešuje življenje na morju; ali
(b) kadar je bil izpust zdravju škodljive tekočine ali mešanice, ki vsebujejo take snovi, v morje posledica poškodbe ladje ali ladijske opreme:
(i) pod pogojem, da so bili po nastanku škode ali odkritju izpusta uvedeni vsi razumni ukrepi za preprečitev ali zmanjšanje izpusta; in
(ii) da lastnik ali poveljnik nista povzročila škode naklepno ali iz malomarnosti, zavedajoč se, da bo škoda verjetno nastala; ali
(c) kadar je bil izpust zdravju škodljive tekočine ali mešanice, ki vsebujejo take snovi, v morje odobren s stani pristojnih organov [države zastave, pod katero pluje ladja] zaradi ukrepanja proti posebnim primerom onesnaženja, da bi se tako zmanjšalo škodo, ki jo je povzročilo onesnaženje. Vsak tak izpust mora odobriti vlada, ki ima jurisdikcijo na območju, kjer se izpust načrtuje.
( 1 ) UL C 220, 16.9.2003, str. 72.
( 2 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 13. januarja 2004 (UL C 92 E, 16.4.2004, str. 77), Skupno stališče Sveta z dne 7. oktobra 2004 (UL C 25 E, 1.2.2005, str. 29), Stališče Evropskega parlamenta z dne 23. februarja 2005 (še ni objavljeno v Uradnem listu) in Sklep Sveta z dne 12. julija 2005.
( 3 ) Glej stran 164 tega uradnega lista.
( 4 ) UL L 208, 5.8.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 724/2004 (UL L 129, 29.4.2004, str. 1).
( 5 ) UL L 332, 28.12.2000, str. 81. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/84/ES (UL L 324, 29.11.2002, str. 53).
( 6 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.
( 7 ) Odločba Evropskega parlamenta in Sveta št. 2850/2000/ES z dne 20. decembra 2000 o vzpostavitvi okvira Skupnosti za sodelovanje na področju naključnega ali namernega onesnaževanja morja (UL L 332, 28.12.2000, str. 1). Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo št. 787/2004/ES (UL L 138, 30.4.2004, str. 12).
( 8 ) UL L 324, 29.11.2002, str. 1. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 415/2004 (UL L 68, 6.3.2004, str. 10).