2005D0359 — SL — 27.11.2010 — 002.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
ODLOČBA KOMISIJE z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike (notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 1298) (UL L 114, 4.5.2005, p.14) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
L 302 |
49 |
1.11.2006 |
||
|
L 312 |
30 |
27.11.2010 |
||
ODLOČBA KOMISIJE
z dne 29. aprila 2005
o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem po poreklu iz Združenih držav Amerike
(notificirano pod dokumentarno številko K(2005) 1298)
(2005/359/ES)
KOMISIJA EVROPSKIH SKUPNOSTI JE –
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti,
ob upoštevanju Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o zaščitnih ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnosti ( 1 ) in zlasti člena 15(1) Direktive,
ob upoštevanju naslednjega:|
(1) |
V skladu z Direktivo 2000/29/ES hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem, s poreklom iz Združenih držav Amerike, načeloma ni dovoljeno vnašati v Skupnost zaradi tveganja vnosa glive Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt, povzročiteljice sušenja hrastov. |
|
(2) |
Izkušnja je pokazala, da je glede Združenih držav Amerike tveganje širjenja glive Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt z nekaterimi ukrepi možno izločiti. |
|
(3) |
Eden od ukrepov je zaplinjevanje. Nekatere države članice so zahtevale, da se uvoz zaplinjenih hrastovih hlodov opravi samo skozi določena pristanišča, kjer so na voljo ustrezni prostori za obravnavo in inšpekcijski pregled. |
|
(4) |
Prav tako je možno, da se pod določenimi tehničnimi pogoji zaplinjevanja hrasta, ki pripada skupini belega hrasta, ne izvede. Nekatere države članice so zahtevale nadaljnje odstopanje, da bi omogočili uvoz belega hrasta med določenimi meseci v letu. To drugo odstopanje mora biti omejeno na tiste predele Skupnosti, kjer so morebitni vektorji glive Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt malo aktivni ali neaktivni v zimskem obdobju, tj. v območjih severno od 45° zemljepisne širine. |
|
(5) |
Komisija bo zagotovila, da Združene države Amerike dajo na voljo vse tehnične podatke, potrebne za nadzor delovanja varstvenih ukrepov. |
|
(6) |
Državam članicam je zato za omejeno obdobje treba odobriti odstopanje za vnos hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem iz Združenih držav Amerike. |
|
(7) |
Ukrepi, predvideni s to odločbo, so v skladu z mnenjem Stalnega odbora za zdravstveno varstvo rastlin – |
SPREJELA NASLEDNJO ODLOČBO:
Člen 1
Državam članicam se od 1. januarja 2005 dovoli, da v okviru odstopanja od člena 5(1) Direktive 2000/29/ES in od tretje alinee člena 13(1)(i) navedene direktive v zvezi s Prilogo IV(A)(I)(3) k navedeni direktivi na svoje ozemlje vnesejo hrastove (Quercus L.) hlode z lubjem, s poreklom iz Združenih držav Amerike (v nadaljevanju „hlodi“), če so izpolnjeni pogoji iz členov 2 do 7.
Člen 2
1. Za koriščenje te izjeme morajo hlodi biti zaplinjeni in identificirani, kakor je določeno v Prilogi I.
2. Države članice lahko zaplinjene hlode, kar zadeva mokro skladiščenje, izvzamejo iz zahtev, določenih v členih 5(1), 5(2) in 6(2).
Člen 3
1. Hlodi se raztovarjajo samo v pristaniščih iz Priloge II.
2. Na podlagi zahtevka zadevnih držav članic lahko Komisija spremeni seznam pristanišč raztovarjanja iz Priloge II po posvetovanju z drugimi državami članicami.
Člen 4
1. Inšpekcijske preglede, zahtevane na podlagi člena 13 Direktive 2000/29/ES, opravijo uradne osebe, ki imajo posebne napotke ali so usposobljene za namene te odločbe, ob pomoči izvedencev iz člena 21 Direktive 2000/29/ES v okviru postopka iz navedene direktive, bodisi v pristaniščih iz Priloge II bodisi na kraju prvega skladiščenja iz člena 5.
Če se pristanišče raztovarjanja in kraj prvega skladiščenja nahajata v različnih državah članicah, se navedene države članice dogovorijo o kraju, kjer se bodo opravili inšpekcijski pregledi, in o izmenjavi informacij o prihodu in skladiščenju pošiljk.
2. Inšpekcijski pregledi obsegajo:
(a) pregled vsakega fitosanitarnega spričevala;
(b) preverjanje istovetnosti s primerjavo oznake na vsakem hlodu in števila hlodov z informacijami iz ustreznega fitosanitarnega spričevala;
(c) test barvne reakcije ob zaplinjevanju, kot je določen v Prilogi III, na ustreznem številu naključno izbranih hlodov iz vsake pošiljke.
3. Če inšpekcijski pregled pokaže, da pošiljka ne ustreza popolnoma pogojem iz člena 2(1), se celotna pošiljka zavrne in odstrani iz Skupnosti.
Komisijo in pristojne uradne organe vseh držav članic se nemudoma obvesti o podrobnostih zadevne pošiljke.
Člen 5
1. Hlode se skladišči samo v prostorih, o katerih so bili pristojni uradni organi zadevne države članice obveščeni in ki so bili z njihove strani odobreni ter imajo ustrezne prostore za mokro skladiščenje, na voljo za obdobje, določeno v odstavku 2.
2. Hlode se trajno mokro uskladišči najpozneje v času izpiranja v sosednjih hrastovih gozdovih.
3. Redne inšpekcijske preglede sosednjih hrastovih gozdov za simptome Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt v primernih časovnih razmikih izvršijo odgovorni uradni organi.
Če so simptomi, ki jih je lahko povzročila gliva Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt, odkriti med inšpekcijskim pregledom, se opravi nadaljnje uradno testiranje v skladu z ustreznimi metodami, da se potrdi, ali je ta gliva navzoča ali ne.
Če je potrjena navzočnost Ceratocystis fagacearum (Bretz) Hunt, se nemudoma obvesti Komisijo.
Člen 6
1. Hlode se obdela samo v obratih, ki so bili sporočeni navedenim odgovornim uradnim organom in so jih le-ti odobrili.
2. Lubje in druge odpadke, ki nastanejo med obdelavo, se takoj uniči na kraju obdelave.
Člen 7
1. Pred uvozom uvoznik pravočasno uradno obvesti o vsaki pošiljki odgovorne uradne organe države članice predvidenega kraja prvega skladiščenja ter označi:
(a) količino hlodov;
(b) državo porekla;
(c) odpremno pristanišče;
(d) pristanišče ali pristanišča raztovarjanja;
(e) kraj ali kraje skladiščenja;
(f) kraj ali kraje, kjer se bo izvajala obdelava.
2. Ko uvoznik uradno obvesti o nameravanem uvozu pošiljke, kakor je navedeno v odstavku 1, ga pred uvozom odgovorni uradni organ obvesti o pogojih iz te odločbe.
3. Kopije informacij iz odstavkov 1 in 2 pristojni uradni organ zadevne države članice posreduje pristojnemu organu pristanišča raztovarjanja.
Člen 8
1. Države članice lahko hlode vrst Quercus L., ki pripadajo skupini belega hrasta, oprostijo pogojev o zaplinjevanju iz člena 2(1), v kolikor so izpolnjeni naslednji pogoji:
(a) hlodi v pošiljkah so izključno hlodi, ki pripadajo vrstam skupine belega hrasta;
(b) hlodi so identificirani v skladu s Prilogo IV;
(c) hlode se odpremi iz odpremnih pristanišč ne prej kot 15. oktobra in pripelje v kraj skladiščenja najpozneje 30. aprila naslednjega leta;
(d) hlodi se hranijo v pogojih mokrega skladiščenja;
(e) vnos hlodov v ali skozi območja južno od 45° zemljepisne širine se ne dovoli; kljub temu se lahko kot pristanišče za razkladanje uporabi Marseille, pod pogojem, da se zagotovi takojšnja odprava pošiljke v območja, severno od 45° zemljepisne širine;
(f) inšpekcijski pregledi iz člena 4 na kraju testa barvne reakcije ob zaplinjevanju obsegajo test barvne identifikacije hloda belega hrasta, kakor je določen v Prilogi IV, na najmanj 10 % naključno izbranih hlodov iz vsake pošiljke.
Z odstopanjem od točke (c) lahko organizacija za varstvo rastlin države članice skladiščenja dovoli, da se pošiljke raztovori in mokro skladišči po 30. aprilu naslednjega leta, kakor je določeno v navedeni točki, če je njihovo prispetje v pristanišče raztovarjanja nepredvidljivo zamujalo.
2. Odstavek 1 se ne uporablja za Grčijo, Španijo, Italijo, Ciper, Malto in Portugalsko.
Člen 9
Države članice posredujejo Komisiji in drugim državam članicam besedilo določb, ki ga sprejmejo v skladu z dovoljenjem iz člena 1.
Člen 10
Države članice, ki so uporabile odstopanje od člena 1, poročajo Komisiji in drugim državam članicam o svojem delovanju do 30. junija vsako leto za predhodno obdobje od 1. maja do 30. aprila.
Poročilo obsega podrobnosti o uvoženih količinah.
Člen 11
Odločba preneha veljati 31. decembra 2020.
Člen 12
Ta odločba je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
POGOJI ZAPLINJEVANJA IN S TEM POVEZANA IDENTIFIKACIJA IZ ČLENA 2(1)
1. Hlode se zloži v skladovnico pod plinsko neprepustnim pokrivalom na tak način in do take višine, da se zagotovi razkropitev plina med hlodi.
2. Brez poseganja v katere koli dodatne izvozne zahtevke, ki jih določi uradna organizacija Združenih držav Amerike za varstvo rastlin (tj. „Animal and Plant Health Inspection Service“ – APHIS), se skladovnica zaplini s čistim metil bromidom v minimalni višini 240 g/m3 celotne količine pod pokrivalom 72 ur pri začetni temperaturi hlodov najmanj +5 °C. Po 24 urah izvajanja tega postopka se pripravi dodatna količina plina, da se obnovi zgoraj navedena koncentracija; temperatura hlodov se ohrani na najmanj +5 °C skozi ves postopek. Na podlagi znanstvenih dokazov in v skladu s postopkom iz člena 18(2) Direktive 2000/29/ES se lahko sprejme odločitev, da se ali se lahko uporabi druge metode.
3. Postopke zaplinjevanja, opisane v 1 in 2, opravijo izvajalci zaplinjevanja z uradno izdanim dovoljenjem v ustreznih prostorih za zaplinjevanje in kvalificirano osebje v skladu s predpisanimi standardi.
Izvajalce se obvesti o podrobnostih postopkov, potrebnih za zaplinjevanje hlodov.
Seznami izvajalcev zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem in spremembe teh seznamov se sporočijo Komisiji. Komisija si pridržuje pravico do izjave, da posamezni izvajalci zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem ne morejo biti več sprejeti za namene te odločbe. Mesta, na katerih izvajalci zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem izvajajo postopke zaplinjevanja, se nahajajo v odpremnih pristaniščih v Skupnost, vendar pa lahko izbrane lokacije v notranjosti odobri zadevna uradna organizacija za varstvo rastlin.
4. Identifikacijske oznake (števila in/ali črke) zaplinjene serije se postavi na podlago vsake zaplinjene skladovnice hlodov, tako da jih ni mogoče odstraniti. Za identifikacijsko oznako zaplinjene serije odgovarja odpremnik. Oznaka se ne uporabi za hlode iz drugih serij. Evidence o identifikacijskih oznakah hrani vršilec zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem.
5. Posamezne postopke zaplinjevanja vključno z označevanjem iz 4 na mestih zaplinjevanja sistematično nadzorujejo uradne osebe zadevne uradne organizacije za varstvo rastlin ali sodelujoče uradne osebe držav/provinc tako, da se zajamči izpolnjevanje zahtev iz 1, 2, 3 in 4.
6. Uradno fitosanitarno spričevalo, zahtevano v skladu s členom 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES izda zadevna uradna organizacija za varstvo rastlin po zaključku zaplinjevanja, temelji pa na dejavnostih iz 5 in pregledu, opravljenem v skladu s členom 6 navedene direktive, ki se nanaša na pogoje iz člena 6(1)(a) navedene direktive ter iz te priloge.
7. V navedenem spričevalu je označeno botanično ime roda ali vrste, število hlodov v pošiljki in identifikacijska oznaka zaplinjene serije iz 4, brez ozira na informacije, ki so zahtevane v okviru postopka dezinsekcije in/ali dezinfekcije.
V vseh primerih spričevalo vsebuje naslednjo „Dopolnilno izjavo“:
„Ta izjava potrjuje, da je hlode, ki so bili odpremljeni po tem spričevalu, zaplinil .................... (vršilec zaplinjevanja z izdanim dovoljenjem) .................... v .................... (lokacija zaplinjevanja) ............................ v skladu z določbami iz Priloge I k Odločbi Komisije 2005/359/ES.“
8. V primeru hlodov, ki se jih odpremlja prek kanadskih odpremnih pristanišč, lahko vse ali del ukrepov, ki jih v okviru točk 1 do 7 izvaja zadevna uradna organizacija za varstvo rastlin, izvede „Canadian Food Inspection Agency (CFIA)“.
PRILOGA II
PRISTANIŠČA RAZTOVARJANJA
1. Amsterdam
2. Antwerpen
3. Arhus
4. Bilbao
5. Bremen
6. Bremerhaven
7. Kopenhagen
8. Hamburg
9. Klaipeda
10. Koper
11. Larnaka
12. Leghorn
13. Le Havre
14. Lemesos
15. Lizbona
16. Marseille
17. Marsaxlokk
18. Muuga
19. Neapelj
20. Nordenham
21. Oporto
22. Pirej
23. Ravenna
24. Riga
25. Rostock
26. Rotterdam
27. Salerno
28. Sines
29. Stralsund
30. Valencia
31. Valletta
32. Benetke
33. Vigo
34. Wismar
35. Zeebrugge
PRILOGA III
TEST BARVNE REAKCIJE OB ZAPLINJEVANJU
Teste barvne reakcije ob zaplinjevanju iz člena 4(2)(c) se opravi na naslednji način:
Vzorce iz celotne debeline beljave se vzame z vrtalnikom za prirastek na mestih z nepoškodovanim lubjem najmanj en meter od konca hloda in se jih namoči v sveže pripravljeno (manj kot en dan staro) 1 % raztopino 2,3,5-trifenil-2H-tetrazolijevega klorida (TTC) in destilirane vode. Vzorci, ki ne pokažejo rdeče obarvanosti po treh dneh namakanja, veljajo za ustrezno zaplinjene.
PRILOGA IV
IDENTIFIKACIJA HLODA BELEGA HRASTA
1. Uradne osebe zadevne uradne organizacije za varstvo rastlin identificirajo vsak hlod kot pripadajočega skupini belega hrasta ali na podlagi vizualnega pregleda, kolikor je to mogoče, ali z opravljenim testom barvne identifikacije hloda belega hrasta, kot je določeno v 2. Test barvne identifikacije se izvede na najmanj 10 % hlodov v pošiljki.
2. Test barvne identifikacije hloda belega hrasta se opravi s škropljenjem ali barvanjem z 10 % raztopino natrijevega nitrita na mestu čistega in površinsko posušenega stržena najmanj pet centimetrov v premeru. Ocena testa se opravi v 20 do 60 minutah po nanosu. Pri temperaturah pod 2,5 °C se lahko raztopini doda 20 % etilen glikol kot sredstvo proti zamrznitvi. Vzorci hlodov, na katerih naravna barva na začetku postane rdečkasto rjava, pozneje pa sivo modra, veljajo za hlode iz skupine belega hrasta.
3. Vsak hlod se označi z „WO“ pod nadzorom zadevne uradne organizacije za varstvo rastlin ali sodelujočih uradnih oseb držav/provinc.
4. Uradno fitosanitarno spričevalo, kot je zahtevano v skladu s členom 13(1)(ii) Direktive 2000/29/ES, izda zadevna uradna organizacija za varstvo rastlin, temelji pa na ukrepih iz 1, 2 in 3. V spričevalu je označeno botanično ime roda ali vrste in število hlodov v pošiljki. Spričevalo vsebuje naslednjo „Dopolnilno izjavo“:
„Ta izjava potrjuje, da hlodi, odpremljeni po tem spričevalu, pripadajo izključno vrstam skupine belega hrasta.“
( 1 ) UL L 169, 10.7.2000, str. 1. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2005/16/ES (UL L 57, 3.3.2005, str. 19).