(c) „pristojni organ“ pomeni centralni organ države članice, ki je pristojen za organizacijo uradnega nadzora ali kateri koli drug organ, na katerega je ta pristojnost prenesena;

(f) „uradni veterinar“ pomeni veterinarja, ki je strokovno usposobljen v skladu s to uredbo za izvajanje te funkcije in ga je določil pristojni organ;

(g) „odobreni veterinar“ pomeni veterinarja, ki ga je imenoval pristojni organ za izvajanje specifičnega uradnega nadzora na gospodarstvih v njegovem imenu;

(h) „uradni preglednik“ pomeni osebo, ki je strokovno usposobljena v skladu s to uredbo za izvajanje določenih nalog in ki jo je določil pristojni organ in dela pod vodstvom in odgovornostjo uradnega veterinarja;

(i) „oznaka zdravstvene ustreznosti“ pomeni oznako, ki označuje, potem ko je bila pritrjena, da je bil uradni nadzor opravljen v skladu s to uredbo.

(a) Uredba (ES) št. 178/2002;

(b) opredelitve „živalski stranski proizvodi“, „TSE“ (transmisivna spongiformna encefalopatija) in „tkiva s specifičnim tveganjem“ Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1774/2002 z dne 3. oktobra 2002 o zdravstvenih pravilih v zvezi z živalskimi stranskimi proizvodi, ki niso namenjeni za prehrano ljudi ( 3 );

(b)(a) Uredba (ES) št 882/2004;

(c) Uredba (ES) št. 852/2004, razen opredelitve pojma „pristojni organ“;

(d) Uredba (ES) št. 853/2004.

(c) V primeru trgovine za prodajo na debelo lahko pristojni organ ukine ali začasno ukine odobritev v zvezi z določenimi enotami ali skupinami enot.

(a) obrate, ki začenjajo z dajanjem proizvodov živalskega izvora na trg na ali po datumu začetka uporabe te uredbe;

(b) za obrate, ki že dajejo proizvode živalskega izvora na trg, vendar zanje prej ni bilo zahteve po odobritvi; v primeru le-teh se v skladu z odstavkom 1 zahtevani obisk na kraju samem opravi, kakor hitro je to mogoče.

— omogočijo dostop do zgradb, poslopij, objektov in naprav ali druge infrastrukture,

— dajo na voljo vso dokumentacijo in evidence, zahtevane v skladu s to uredbo ali ki jo pristojni organ šteje za potrebno za presojo razmer.

(a) Uredbe (ES) št. 852/2004;

(b) Uredbe (ES) št. 853/2004;

(c) Uredbe (ES) št. 1774/2002.

(a) nadzorni pregled higienske prakse in postopkov, ki temeljijo na postopkih analize nevarnosti in kritičnih kontrolnih točk (HACCP);

(b) uradni nadzor, določen v členih 5 do 8;

(c) vse podrobne naloge nadzornega pregleda, določene v prilogah.

(a) pregledi glede podatkov o prehranjevalni verigi;

(b) oblikovanostjo in vzdrževanjem prostorov in opreme;

(c) higieno pred izvajanjem, med izvajanjem in po izvajanju;

(d) osebno higieno;

(e) higienskim usposabljanjem in postopki dela;

(f) obvladovanjem škodljivcev;

(g) kakovostjo vode;

(h) nadzorom temperature;

(i) nadzorom živil, ki vstopajo v obrat in zapuščajo obrat ter vso spremno dokumentacijo.

(a) upoštevajo mikrobiološka merila, določena v zakonodaji Skupnosti;

(b) upoštevajo zakonodajo Skupnosti glede zaostankov škodljivih snovi, onesnaževalcev in prepovedanih snovi;

(c) ne vključujejo fizikalnih nevarnosti, kot so tujki.

(a) da ugotovi, ali osebje in dejavnosti osebja v obratu v vseh fazah proizvodnega postopka izpolnjujejo zadevne zahteve uredbe iz členov 1(a) in (b). Za podporo nadzornega pregleda lahko pristojni organ opravi preizkus delovanja, da bi ugotovil, ali delovanje osebja izpolnjuje specificirane parametre;

(b) da preveri zadevno evidenco nosilca živilske dejavnosti;

(c) da vzame vzorce za laboratorijsko analizo, kadar koli je potrebno;

(d) da evidentira elemente, ki so bili upoštevani pri ugotovitvah nadzornega pregleda.

(a) tveganje za javno zdravje in, če je to primerno, tveganje za zdravje živali;

(b) v primeru klavnic vidike dobrega počutja živali;

(c) vrsto in proizvodnost izvajanih postopkov;

(d) preteklo evidenco nosilca živilske dejavnosti v zvezi s skladnostjo z zakonodajo o živilih.

1. Uradni veterinar izvaja naloge inšpekcijskega pregleda v klavnicah, obratih za obdelavo divjadi in razsekovalnicah, ki dajejo sveže meso na trg v skladu s splošnimi zahtevami poglavja II oddelka I Priloge I ter posebnimi zahtevami oddelka IV, zlasti v zvezi s:

(a) podatki o prehranjevalni verigi;

(b)  ante mortem pregledom;

(c) dobrim počutjem živali;

(d)  post mortem pregledom;

(e) tkivi s specifičnim tveganjem in drugimi živalskimi stranskimi proizvodi;

(f) laboratorijskim testiranjem.

2. Označevanje zdravstvene ustreznosti domačih parkljarjev in kopitarjev, gojene divjadi, ki spada med sesalce, razen lagomorfov, in velike gojene divjadi, kakor tudi polovic trupov, četrti in kosov, dobljenih z razrezom polovic trupov v tri kose za prodajo na debelo, se izvaja v klavnicah in obratih za obdelavo divjadi v skladu s poglavjem III oddelka I Priloge I. Oznake zdravstvene ustreznosti nanese uradni veterinar, ali pa so nanešene pod njegovo odgovornostjo, če uradni pregled ni pokazal nobenih pomanjkljivosti, zaradi katerih bi bilo meso neustrezno za prehrano ljudi.

3. Po izvedbi pregleda, navedenega v točkah 1 in 2, uradni veterinar sprejme ustrezne ukrepe, kot so določeni v oddelku II Priloge I, še zlasti glede:

(a) obveščanja o rezultatih pregleda;

(b) odločitev glede podatkov o prehranjevalni verigi;

(c) odločitev glede živih živali;

(d) odločitev glede dobrega počutja živali;

(e) odločitev glede mesa.

4. Uradni pregledniki lahko uradnemu veterinarju pomagajo pri izvajanju uradnih pregledov v skladu z oddelkoma I in II Priloge I, kot je določeno v poglavju I oddelka III. V tem primeru delajo kot del neodvisne ekipe.

5.

 

6.

 

in

7. Države članice zagotovijo, da so uradni veterinarji in uradni pregledniki kvalificirani in da opravijo usposabljanje v skladu s poglavjem IV oddelka III Priloge I.

(a) ga tveganje, ugotovljeno v skladu s členom 46(3)(a) Uredbe (ES) št. 882/2004, ne določa;

(b) se pri odločanju, ali posamezno državo dodati na seznam v skladu z odstavkom 1, po drugih informacijah ugotovi, da pristojni organ zagotavlja potrebna jamstva.

(a) zakonodaja tretje države glede:

(i) proizvodov živalskega izvora;

(ii) uporabe veterinarskih zdravil, vključno s predpisi o njihovi prepovedi ali dovoljenju, njihovi distribuciji, dajanju na trg in predpisi, ki pokrivajo upravljanje in pregled;

(iii) priprave in uporabe krme, vključno s postopki za uporabo aditivov in pripravo in uporabo medicirane krme, kakor tudi higienske kakovosti surovin, ki se jih uporablja za pripravo krme in končnega proizvoda;

(i) higienske razmere proizvodnje, izdelave, obdelave, skladiščenja in odpreme, ki se dejansko uporabljajo za proizvode živalskega izvora, namenjene v Skupnost;

(j) vse izkušnje trženja proizvoda iz tretje države in rezultate kakršnega koli opravljenega nadzora uvoza;

(k) rezultati nadzora Skupnosti, opravljenega v tretji državi, zlasti rezultati ocene pristojnih organov ter ukrepov, ki so jih sprejeli pristojni organi z vidika kakršnega koli priporočila, ki je bilo naslovljeno nanje potem, ko je bil nadzor Skupnosti opravljen;

(l) obstoj, izvajanje in obveščanje o odobrenem programu nadzora zoonoz;

(m) obstoj, izvajanje in obveščanje o odobrenem programu nadzora ostankov.

(a) če se, za vsak primer posebej, odloči, v skladu s postopkom iz člena 19(2), da so jamstva, ki jih določena tretja država daje v zvezi z uvozi določenih proizvodov živalskega izvora, takšna, da je postopek, predpisan v tem členu, nepotreben za zagotovitev skladnosti z zahtevami odstavka 2;

(b) v primerih, določenih v Prilogi V.

(a) ta obrat, skupaj z vsemi obrati, ki obdelujejo surovine živalskega izvora, ki se uporabljajo pri izdelavi zadevnih proizvodov živalskega izvora, izpolnjuje ustrezne zahteve Skupnosti, zlasti tiste iz Uredbe (ES) št. 853/2004, ali zahteve, za katere je bilo ugotovljeno, da so enakovredne takšnim zahtevam, kadar se odloča, da se to tretjo državo doda na zadevni seznam v skladu s členom 11;

(b) uradna inšpekcijska služba v tej tretji državi nadzoruje obrate in daje Komisiji na voljo, če je potrebno, vse zadevne informacije o obratih, ki pošiljajo surovine;

(c) ima dejanske pristojnosti, da zaustavi izvoz iz obratov v Skupnost v primeru, da obrati ne izpolnjujejo zahtev iz (a).

(a) Komisija nudi kontaktnim točkam, ki so jih države članice oblikovale za ta namen, redna uradna obvestila v zvezi z novimi ali posodobljenimi seznami, ki jih je prejela od pristojnih organov zadevnih tretjih držav v skladu z odstavkom 3.

(b) Če v roku 20 delovnih dni od uradnega obvestila Komisije nobena država članica ne nasprotuje novemu ali posodobljenemu seznamu, se dovolijo uvozi iz obratov, ki so uvrščeni na seznam 10 delovnih dni po dnevu, ko je Komisija seznam javno objavila.

(c) Komisija po potrebi, kadar koli najmanj ena država članica naredi pisne pripombe ali kadar koli misli, da so potrebne spremembe seznama z vidika zadevnih informacij, kot so poročila inšpekcije Skupnosti ali uradno obvestilo preko sistema hitrega opozarjanja, obvesti vse države članice in vključi točko na dnevni red naslednjega zasedanja zadevne sekcije Stalnega odbora za prehranjevalno verigo in zdravje živali, v skladu s postopkom iz člena 19(2).

(a) Preden se sestavi sezname iz odstavka 1, je treba upoštevati zlasti jamstva, ki jih pristojni organ tretje države daje v zvezi z izpolnjevanjem zahtev te uredbe glede nadzora in klasificiranja proizvodnih območij.

(b) Inšpekcija Skupnosti na kraju samem se opravi, preden so sestavljeni seznami, razen če:

(i) tveganje, opredeljeno v skladu s členom 18(18), tega ne utemeljuje;

(ii) je ugotovljeno, ko se odloča, da se določeno proizvodno območje doda na seznam v skladu z odstavkom 1, da druge informacije navajajo, da pristojni organ zagotavlja potrebna jamstva.

(a) zahteve, določene za takšne proizvode v skladu z Uredbo (ES) št. 852/2004 in Uredbo (ES) št. 853/2004 ali določbami, ki so enakovredne tem zahtevam;

(b) vsi posebni uvozni pogoji, določeni v skladu s členom 48 Uredbe (ES) št. 882/2004.

(a) Ribiški proizvodi, uvoženi iz tovarne ali zamrzovalnega plovila, ki pluje pod zastavo tretje države, prihajajo s plovil, ki so na seznamu, sestavljenem in posodobljenem v skladu s postopkom, določenim v členu 12(4).

(b) Vendar je z izjemo iz člena 12(2)(b) tako plovilo lahko vključeno na takšne sezname:

(i) na podlagi skupnega sporočila pristojnega organa tretje države zastave, pod katero pluje plovilo, in od pristojnega organa druge tretje države, na katero je prejšnji pristojni organ prenesel odgovornost za pregled zadevnega plovila, pod pogojem da:

— je tretja država uvrščena na seznam tretjih držav, sestavljen v skladu s členom 11, iz katerih je dovoljen uvoz ribiških proizvodov,

— so vsi ribiški proizvodi iz zadevnega ribiškega plovila, namenjeni za dajanje na trg v Skupnosti, iztovorjeni neposredno v tej tretji državi,

— je pristojni organ te tretje države opravil pregled plovila in podal deklaracijo, da izpolnjuje zahteve Skupnosti,

— in

— je pristojni organ te tretje države izjavil, da bo redno opravljal preglede plovila za zagotovitev, da še nadalje izpolnjuje zahteve Skupnosti;

(ii) na podlagi skupnega sporočila od pristojnega organa tretje države zastave, pod katero pluje plovilo, in od pristojnega organa druge države članice, na katero je prejšnji pristojni organ prenesel odgovornost za pregled zadevnega plovila, pod pogojem da:

— so vsi ribiški proizvodi iz zadevnega ribiškega plovila namenjeni za dajanje na trg v Skupnosti, iztovorjeni neposredno v tej državi članici,

— je pristojni organ te države članice opravil pregled plovila in podal deklaracijo, da izpolnjuje zahteve Skupnosti,

— in

— je pristojni organ te države članice izjavil, da bo redno opravljal preglede plovila za zagotovitev, da še nadalje izpolnjuje zahteve Skupnosti.

(c) Komisija poskrbi, da so posodobljene verzije vseh sestavljenih ali posodobljenih seznamov v skladu s tem členom na voljo javnosti.

(a) imajo za cilj:

(i) omogočiti stalno uporabo tradicionalnih metod v vseh fazah proizvodnje, predelave ali distribucije živil;

(ii) prilagoditi potrebe živilskih dejavnosti z nizko proizvodnostjo ali ki se nahajajo v regijah s posebnimi geografskimi omejitvami;

(iii) omogočiti pilotne projekte, da se preveri nove pristope k higienskemu nadzoru mesa;

(b) zadevajo zlasti naslednje elemente Priloge I:

(i) informacije o prehranjevalni verigi;

(ii) prisotnost pristojnih organov proizvodov v obratih.

(a) zagotovi podroben opis zahtev, za katere država članica meni, da jih je treba prilagoditi, in vrsto želene prilagoditve;

(b) opiše zadevne obrate;

(c) poda razloge za prilagoditev, po potrebi vključno z zagotovitvijo povzetka izvedene analize tveganja in vseh ukrepov, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev, da prilagoditev ne bo ogrozila ciljev te uredbe;

(d) poda vse ustrezne informacije.

(a) v skladu z odločitvijo, sprejeto v skladu z odstavkom 6;

(b) če en mesec po izteku obdobja iz odstavka 6 Komisija ni obvestila države članice, da je prejela pisne pripombe ali da namerava predlagati sprejem odločitve v skladu z odstavkom 6.

1. teste za oceno delovanja nosilcev živilske dejavnosti in njihovega osebja;

2. metodo obveščanja o rezultatih inšpekcije;

3. merila za opredelitev kdaj, na temelju analize tveganja, mora biti uradni veterinar prisoten v klavnicah in obratih za obdelavo meso v teku ante mortem pregleda in post mortem pregleda;

4. predpise v zvezi s testi za uradne veterinarje in uradne preglednike;

5. mikrobiološka merila za nadzor postopka v zvezi s higieno v obratih;

6. alternativne postopke, serološke in druge laboratorijske teste, ki dajejo jamstva, ki so najmanj enakovredna posebnim postopkom pregleda po zakolu, opisanim v oddelku IV Priloge I, in jih torej lahko nadomestijo, če tako odloči pristojni organ;

7. okoliščine, v katerih določeni postopki post mortem pregleda, opisani v oddelku IV Priloge I, niso potrebni, ob upoštevanju gospodarstva, regije ali države porekla ter načel analize tveganja;

8. predpise za laboratorijsko testiranje;

9. obdelavo z mrazom, ki se jo uporablja v zvezi s cisticerkozo in trihinozo;

10. pogoji, pod katerimi se gospodarstva in regije lahko certificira kot uradno proste cisticerkoze ali trihinele;

11. metode, ki se uporabljajo pri pregledu pogojev iz poglavja IX oddelka IV Priloge I;

12. za prašiče pitance, merila za nadzorovane pogoje bivanja in sisteme integrirane proizvodnje;

13. merila za klasifikacijo proizvodnih in distribucijskih območij za žive školjke v sodelovanju z ustreznim referenčnim laboratorijem Skupnosti, vključno z:

(a) mejnimi vrednostmi in analitskimi metodami za morske biotoksine;

(b) testnimi postopki za viruse in virološkimi standardi;

(c) načrti vzorčenja in metodami in merilnimi negotovostmi, ki jih je treba uporabljati za preverjanje skladnosti z merili;

14. organoleptična merila za oceno svežosti ribiških proizvodov;

15. analitične limite, metode analiz in načrte vzorčenja za uradni nadzor ribiških proizvodov, zahtevanih v okviru Priloge III, vključno glede parazitov in okoljskih onesnaževalcev;

16. metodo, po kateri bo Komisija naredila seznam tretjih držav in obratov v tretjih državah, ki je na voljo javnosti v skladu s členi 11, 12, 13 in 15.

1. pred predlaganjem prilagoditve posebnih zahtev v zvezi s postopki post mortem pregleda, določenimi v oddelku IV Priloge I;

2. pred predlaganjem prilagoditve predpisov poglavja IX oddelka IV Priloge I glede mesa živali, pri katerih je post mortem pregled odkril lezije, ki nakazujejo okužbo z brucelozo ali tuberkulozo;

3. pred predlaganjem izvedbenih ukrepov glede zadev iz člena 18(5) do (15).

(a) Uredba (ES) št. 852/2004;

(b) Uredba (ES) št. 853/2004;

(c) Direktiva 2004/41/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o razveljavitvi nekaterih direktiv v zvezi s higieno živil in sanitarno-zdravstvenimi pogoji za proizvodnjo in dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, namenjenih za prehrano ljudi ( 4 ).

1. Poleg splošnih zahtev člena 4(4) v zvezi z nadzorom dobre higienske prakse mora uradni veterinar preverjati stalno skladnost nosilca živilske dejavnosti z njegovimi lastnimi postopki v zvezi z zbiranjem, prevozom, skladiščenjem, obdelavo, predelavo in uporabo ali odlaganjem živalskih stranskih proizvodov, vključno s tkivi s specifičnim tveganjem, za katere je odgovoren nosilec živilske dejavnosti.

2. Poleg splošnih zahtev člena 4(5) v zvezi z nadzorom načel, ki temeljijo na HACCP, mora uradni veterinar preverjati, da postopki nosilca dejavnosti v možnem obsegu jamčijo, da meso:

(a) ne vsebuje patofizioloških anomalij ali sprememb;

(b) ni onesnaženo s fekalijami ali drugače;

(c) ne vsebuje tkiv s specifičnim tveganjem, razen kar predvideva zakonodaja Skupnosti in je bilo proizvedeno v skladu z zakonodajo Skupnosti glede TSE (transmisivne spongiformne encefalopatije).

1. Uradni veterinar mora preveriti in analizirati zadevne podatke iz evidenc gospodarstva, od koder izvirajo živali, namenjene za zakol, in upoštevati dokumentirane rezultate tega pregleda in analize pri izvajanju ante mortem in post mortem pregleda.

2. Pri izvajanju nalog inšpekcije mora uradni veterinar upoštevati uradna spričevala, ki spremljajo živali, in vse deklaracije, ki so jih podali veterinarji, ki izvajajo nadzor na ravni primarne proizvodnje, vključno z uradnimi in odobrenimi veterinarji.

3. Če nosilci živilske dejavnosti sprejmejo dodatne ukrepe za jamčenje varnosti živil z izvajanjem integriranih sistemov, sistemov lastnega nadzora, certificiranjem, ki ga opravi neodvisna tretja stranka, ali na druge načine in če so ti ukrepi dokumentirani ter je mogoče živali, ki jih pokrivajo ti programi, jasno identificirati, lahko uradni veterinar to upošteva pri izvajanju nalog pregleda in pri preverjanju postopkov, temelječih na HACCP.

1. V skladu z odstavkoma 4 in 5:

(a) mora uradni veterinar opraviti ante mortem pregled vseh živali;

(b) navedeni pregled se mora opraviti v času 24 ur po prispetju v klavnico in manj kot 24 ur pred zakolom.

2.  Ante mortem pregled mora zlasti ugotoviti, ali je v zvezi z določeno pregledovano živaljo kakršen koli znak:

(a) da je bilo dobro počutje ogroženo;

(b) kakršnega koli stanja, ki bi lahko prizadelo zdravje ljudi ali živali, s posebno pozornostjo odkrivanju zoonotskih bolezni in živalskih bolezni, za katere zakonodaja Unije določa predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

3. Poleg rutinskega ante mortem pregleda mora uradni veterinar opraviti klinični pregled vseh živali, ki jih je nosilec živilske dejavnosti ali uradni preglednik mogoče dal na stran.

4. V primeru nujnega zakola izven klavnice ali uplenjene divjadi mora uradni veterinar v klavnici ali obratu za obdelavo divjadi pregledati deklaracijo, ki spremlja trup živali in ki jo je izdal veterinar ali usposobljena oseba v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004.

5. Če je predvideno v poglavju II oddelka III ali v oddelku IV, se ante mortem pregled lahko opravi na gospodarstvu porekla. V takšnih primerih mora uradni veterinar v klavnici opraviti ante mortem pregled samo, kadar je določeno in v določenem obsegu.

1. Trupi in spremljajoča drobovina morajo biti takoj po zakolu pregledani post mortem. Vse zunanje površine je treba pregledati. V ta namen je potrebna minimalna obdelava trupa in drobovine ali posebne tehnične naprave. Posebno pozornost je treba nameniti odkrivanju zoonotskih bolezni in živalskih bolezni, za katere zakonodaja Unije določa predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali. Hitrost klavne linije in število prisotnega inšpekcijskega osebja morata biti tolikšna, da omogočata ustrezni pregled.

2. Kadar koli se to zdi potrebno, je treba opraviti dodatne preglede, kot so palpacija in zareza delov trupa in drobovine in laboratorijski testi:

(a) da se naredi končno diagnozo;

(b) odkrije prisotnost:

(i) živalske bolezni;

(ii) ostankov ali onesnaževalcev, ki presegajo ravni, določene v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(iii) neizpolnjevanje mikrobioloških meril;

(iv) druge dejavnike, zaradi katerih bi bilo treba meso deklarirati za neustrezno za prehrano ljudi ali naložiti omejitve pri njegovi uporabi,

3. Uradni veterinar mora zahtevati, da so trupi domačih kopitarjev, govedi, starejše od šestih mesecev, in domačih prašičev, starejših od štirih tednov, ki jih je treba predložiti v post mortem pregled, razrezani po dolžini v polovici trupa vzdolž hrbtenjače. Če je tako treba zaradi veterinarskega pregleda, lahko uradni veterinar zahteva, da je vsaka glava ali vsak trup vzdolžno prerezan. Vendar lahko, ob upoštevanju določenih prehranjevalnih navad, tehnološkega razvoja ali posebnih sanitarnih razmer, pristojni organ dovoli, da se v veterinarski pregled domačih kopitarjev, goveda, starejšega od šestih mesecev, in domačih prašičev, starejših od štirih tednov, predloži trupe, ki niso razpolovljeni.

4. Med pregledom je treba ravnati v skladu z varstvenimi ukrepi, da se zagotovi, da se onesnaženje mesa zaradi palpacije, rezanja ali zareze obdrži na minimumu.

5. V primeru nujnega zakola je treba na trupu opraviti post mortem pregled, kakor hitro je to mogoče, v skladu z odstavki 1 do 4, preden se sprosti za prehrano ljudi.

1. Uradni veterinar mora zagotoviti, da se opravi vzorčenje in da so vzorci ustrezno identificirani in se z njimi ustrezno ravna ter da so poslani v ustrezen laboratorij v okviru:

(a) spremljanja in nadzora zoonoz in povzročiteljev zoonoz;

(b) posebnega laboratorijskega testiranja za diagnozo TSE, v skladu z Uredbo (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta ( 5 );

(c) odkritja nedovoljenih snovi ali proizvodov in nadzor s predpisi opredeljenih snovi, zlasti v okviru nacionalnih načrtov glede zaostankov, navedenih v Direktivi Sveta 96/23/ES ( 6 );

(d) odkritje živalskih bolezni, za katere zakonodaja Unije določa predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali.

2. Uradni veterinar mora tudi zagotoviti, da se opravi kakršno koli drugo potrebno laboratorijsko testiranje.

1. Uradni veterinar mora nadzorovati označevanje zdravstvene ustreznosti in uporabljene oznake.

2. Uradni veterinar mora zlasti zagotoviti, da:

(a) je oznaka zdravstvene ustreznosti nanešena samo na živali (domače kopitarje in parkljarje, gojene divje sesalce razen lagomorfov, ter veliko divjad), na katerih sta bila opravljena ante mortem pregled in post mortem pregled v skladu s to uredbo ter kadar ni utemeljenih razlogov za deklariranje mesa za neustreznega za prehrano ljudi. Vendar se oznako zdravstvene ustreznosti lahko nanese, preden so na voljo rezultati kakršnega koli pregleda na trihinelo, če so uradnemu veterinarju predloženi zadostni dokazi, da bo meso zadevne živali sproščeno na trg samo, če bodo rezultati zadovoljivi;

(b) se zdravstvena ustreznost označuje na zunanjo površino trupa z žigosanjem oznake s črnilom ali vžiganjem na takšen način, da če so trupi razrezani na polovice trupa ali četrti trupa, ali so polovice trupa razrezane na tri kose, ima vsak kos svojo oznako zdravstvene ustreznosti.

3. Oznaka zdravstvene ustreznosti mora biti ovalen znak najmanj širine 6,5 cm in višine 4,5 cm z navedbo naslednjih podatkov s popolnoma čitljivimi črkami:

(a) Oznaka mora vsebovati ime države, v kateri se nahaja obrat, ki je lahko izpisano v celoti z velikimi tiskanimi črkami ali v obliki dvočrkovne oznake v skladu z ustreznim standardom ISO.

(b) oznaka mora vsebovati številko odobritve klavnice;

(c) kadar se uporablja v obratu v Skupnosti, mora biti oznaka ovalne oblike in vsebovati kratico CE, EC, EF, EG, EK, EO, EY, ES, EÜ, EK, EB, EZ ali WE.

4. Črke morajo biti visoke najmanj 0,8 cm in številke visoke najmanj 1 cm. Dimenzije in črke oznake za označevanje zdravstvene ustreznosti jagnjet, kozličkov in prašičkov se lahko zmanjšajo.

5. Barve, ki se uporabljajo za označevanje zdravstvene ustreznosti, morajo biti dovoljene v skladu s predpisi Skupnosti glede uporabe barvil v živilih.

6. Oznaka zdravstvene ustreznosti lahko vključuje navedbo uradnega veterinarja, ki je opravil zdravstveni pregled mesa. ►M3  ————— ◄

8. Meso neodrte velike divjadi ne more imeti oznake zdravstvene ustreznosti, razen če ni bil po odrtju v obratu za obdelavo divjadi opravljen post mortem pregled in je bilo deklarirano kot ustrezno za prehrano ljudi.

9. To poglavje se uporablja brez poseganja v predpise o zdravstvenem varstvu živali glede označevanja zdravstvene ustreznosti.

1. Uradni veterinar mora zabeležiti in oceniti rezultate inšpekcijskih dejavnosti.

2.

 

3. Rezultate pregledov in testov je treba vnesti v ustrezne baze podatkov.

4. Če uradni veterinar pri izvajanju pregleda ante mortem ali post mortem ali katerega koli drugega pregleda sumi prisotnost povzročitelja okužb živalskih bolezni, za katere zakonodaja Unije določa predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, mora uradni veterinar nemudoma obvestiti pristojni organ in oba morata sprejeti vse potrebne ukrepe in varstvene ukrepe za preprečitev možnega širjenja povzročitelja okužb v skladu z veljavno zakonodajo Unije.

1. Uradni veterinar mora preveriti, da se živali ne zakolje, če upravljavcu klavnice ustrezni podatki o prehranjevalni verigi niso bili predloženi in jih ni preveril.

2. Vendar lahko uradni veterinar dovoli, da so živali v klavnici zaklane, celo če ustrezni podatki o prehranjevalni verigi niso na voljo. V tem primeru je treba vse zadevne podatke o prehranjevalni verigi predložiti, preden je trup odobren za prehrano ljudi. Do končne odločitve je treba takšne trupe in povezano drobovino skladiščiti ločeno od drugega mesa.

3. Ne glede na odstavek 2, če v 24 urah po prispetju živali v klavnico ni na voljo ustreznih podatkov o prehranjevalni verigi, je treba vse meso od živali deklarirati za neprimerno za prehrano ljudi. Če žival še ni bila zaklana, jo je treba usmrtiti ločeno od drugih živali.

4. Kadar spremna evidenca, dokumenti ali drugi podatki kažejo, da:

(a) žival prihaja z gospodarstva ali območja, kjer velja prepoved gibanja ali druga prepoved zaradi zdravja živali ali javnega zdravja;

(b) niso bili izpolnjeni predpisi o veterinarskih zdravilih;

(c) je prisotno kakršno koli drugo stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi ali živali, se živali ne sme sprejeti za zakol drugače kot v skladu s postopki, določenimi v zakonodaji Skupnosti, da se odpravi tveganje za zdravje ljudi ali živali.

5. Pristojni organ mora sprejeti ustrezne ukrepe, če odkrije, da spremna evidenca, dokumentacija ali drugi podatki ne ustrezajo dejanskim razmeram na gospodarstvu porekla ali pa dejanskemu stanju živali ali da je njen cilj namenoma zavesti uradnega veterinarja. Pristojni organ mora sprejeti ukrepe proti nosilcu živilske dejavnosti, odgovornemu za gospodarstvo porekla živali, ali vsaki vpleteni osebi. Ta ukrep mora zlasti vključevati dodatni nadzor. Nosilec živilske dejavnosti, odgovoren za gospodarstvo porekla živali, ali vsaka vpletena oseba mora nositi stroške takšnega dodatnega nadzora.

1. Uradni veterinar mora preveriti skladnost z dolžnostmi nosilca živilske dejavnosti v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004 za zagotovitev, da so živali, sprejete za zakol, ustrezno označene. Uradni veterinar mora zagotoviti, da so živali, katerih identitete ni mogoče utemeljeno ugotoviti, usmrčene ločeno in deklarirane za neustrezne za prehrano ljudi. Kadar koli uradni veterinar meni, da je to potrebno, je treba na gospodarstvu porekla izvajati uradni nadzor.

2. Kadar pa prevladujejo interesi dobrega počutja živali, se konje lahko v klavnici usmrti, tudi če pravno zahtevani podatki glede njihove identitete niso bili predloženi. Vendar morajo biti ti podatki predloženi, preden se trupe lahko razglasi za ustrezne za prehrano ljudi. Te zahteve veljajo tudi v primeru nujnega zakola konjev izven klavnice.

3. Uradni veterinar mora preveriti skladnost z dolžnostmi nosilca živilske dejavnosti iz Uredbe (ES) št. 853/2004 za zagotovitev, da živali, ki imajo kožo ali krzno v takšnem stanju, da obstaja nesprejemljivo tveganje okužbe mesa med zakolom, niso zaklane za prehrano ljudi, če niso prej očiščene.

4. Živali z boleznijo ali stanjem, ki bi se lahko prenesla na živali ali ljudi z obdelavo ali zaužitjem mesa, in ki na splošno kažejo klinične znake sistemske bolezni ali mršavosti, se ne zakoljejo za prehrano ljudi. Takšne živali je treba usmrtiti ločeno v takšnih pogojih, da se drugih živali ali trupov ne more okužiti, in deklarirati za neustrezne za prehrano ljudi.

5. Zakol živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivala na zdravje ljudi ali živali, je treba odložiti. Takšne živali je treba podrobno ante mortem pregledati, da se postavi diagnoza. Poleg tega se lahko uradni veterinar odloči, da se namesto post mortem pregleda vzame vzorce in naredi laboratorijske preiskave. Če je to potrebno, je treba živali zaklati ločeno ali ob koncu običajnega klanja, z ukrenitvijo vsega potrebnega, da se izogne okužbi drugega mesa.

6. Z živalmi, ki bi lahko vsebovale ostanke veterinarskih zdravil preko meja, določenih v skladu z zakonodajo Skupnosti, ali ostanke prepovedanih snovi, je treba ravnati v skladu z Direktivo 96/23/ES.

7. Uradni veterinar mora naložiti pogoje, pod katerimi je treba, pod njegovim/njenim nadzorom, ravnati z živalmi, v skladu s posebnim programom za izkoreninjenje ali nadzor specifičnih bolezni, kot sta bruceloza ali tuberkuloza, ali povzročitelji zoonoz, kot je salmonela. Pristojni organ mora določiti pogoje, pod katerimi se lahko zakolje takšne živali. Ti pogoji morajo imeti za cilj zmanjšanje okužbe drugih živali in mesa drugih živali.

8. Živali, ki so pripeljane v klavnico za zakol, morajo praviloma biti tam zaklane. Vendar lahko v izjemnih okoliščinah, kot je resna okvara klavnih naprav, uradni veterinar dovoli neposredne premike v drugo klavnico.

1. Če predpisi glede zaščite živali v času klanja ali usmrtitve niso upoštevani, mora uradni veterinar preveriti, da nosilec živilske dejavnosti nemudoma sprejme korekcijske ukrepe in prepreči ponavljanje.

2. Uradni veterinar mora sprejeti ustrezen in postopen pristop pri izvrševanju ukrepov, ki segajo od odreditve upočasnitve do ustavitve proizvodnje, odvisno od narave in teže problema.

3. Po potrebi uradni veterinar obvesti druge pristojne organe o problemih dobrega počutja živali.

4. Če uradni veterinar odkrije, da se predpisi glede zaščite živali med prevozom ne spoštujejo, mora sprejeti potrebne ukrepe, v skladu z ustrezno zakonodajo Skupnosti.

5. Če:

(a) uradni preglednik opravlja preglede dobrega počutja živali v skladu z oddelkom III ali IV;

(b) ti pregledi odkrijejo kršitev predpisov glede zaščite živali,

1. Meso je treba deklarirati za neustrezno za prehrano ljudi, če:

(a) izhaja iz živali, na katerih ni bil opravljen ante mortem pregled, razen uplenjene divjadi;

(b) izhaja iz živali, na katerih ni bil opravljen post mortem pregled, razen če ni drugače predpisano v tej uredbi ali Uredbi (ES) št. 853/2004;

(c) izhaja od živali, ki so bile mrtve pred zakolom, mrtvorojene, nerojene ali zaklane pred starostjo sedmih dni;

(d) izhaja od obrezovanja vbodnih ran;

(e) izhaja iz živali, ki so jih prizadele bolezni, za katere zakonodaja Unije v Prilogi I k Direktivi Sveta 2002/99/ES ( 7 ) določa predpise v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, razen če je pridobljeno v skladu s posebnimi zahtevami iz navedene zakonodaje, če ni drugače določeno v oddelku IV;

(f) izhaja od živali, ki jih je prizadela splošna bolezen, kot so splošna septikemija, piemija, toksemija ali viremija;

(g) ni v skladu z mikrobiološkimi merili, določenimi v zakonodaji Skupnosti za opredelitev, ali se živilo sme dati na trg;

(h) kaže napad parazitov, razen če ni drugače predpisano v oddelku IV;

(i) vsebuje zaostanke ali onesnaževalce, ki presegajo ravni, določene v zakonodaji Skupnosti. Vsaka prekoračitev ustreznih ravni bi morala voditi do dodatnih analiz, kadar koli je to potrebno;

(j) ne glede na bolj specifično zakonodajo Skupnosti izhaja od živali ali trupov, ki vsebujejo ostanke prepovedanih snovi, ali iz živali, ki so bile zdravljene s prepovedanimi snovmi;

(k) sestoji iz jeter in ledvic živali, starejših od dveh let iz regij, kjer je izvajanje načrtov, odobrenih v skladu s členom 5 Direktive 96/23/ES, odkrilo splošno prisotnost težkih kovin v okolju;

(l) je bilo protizakonito obdelano z dekontaminacijskimi snovmi;

(m) je bilo protizakonito obdelano z ionizirajočimi UV žarki;

(n) vsebuje tuje primesi (razen v primeru divjadi, snov, uporabljeno za ulov živali);

(o) presega maksimalne dovoljene ravni radioaktivnosti, določene v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(p) kaže na patofiziološke spremembe, anomalije v konsistenci, nezadostno izkrvavitev (razen pri divjadi) ali organoleptične anomalije, zlasti izrazit spolni vonj;

(q) izhaja od mršavih živali;

(r) vsebuje tkiva s specifičnim tveganjem, razen predvidenih v skladu z zakonodajo Skupnosti;

(s) je onesnaženo z blatom, fekalijami ali drugače;

(t) sestoji iz krvi, ki bi lahko predstavljala tveganje za zdravje ljudi ali živali zaradi zdravstvenega statusa živali, iz katere izhaja, ali kontaminacije, nastale med postopkom zakola;

(u) po mnenju uradnega veterinarja po preučitvi vseh zadevnih podatkov lahko predstavlja tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali iz kakršnega koli drugega razloga ni primerno za prehrano ljudi.

2. Uradni veterinar lahko naloži zahteve v zvezi z uporabo mesa, ki izhaja iz živali:

(a) ki so bile zaklane v sili, izven klavnice, ali

(b) če izhajajo iz jat, v katerih se bo obdelava mesa uporabljala v skladu z delom (E) Priloge II k Uredbi (ES) št. 2160/2003, preden se meso da v promet.

1. v zvezi z nalogami nadzora lahko uradni pregledniki samo zbirajo podatke glede dobre higienske prakse in postopkov, temelječih na HACCP;

2. v zvezi z ante mortem pregledom in pregledi glede dobrobiti živali lahko uradni pregledniki pomagajo le pri čisto praktičnih nalogah, ki lahko vključujejo predizbiro živali z anomalijami;

3. v zvezi s post mortem pregledom mora uradni veterinar redno pregledovati delo uradnih preglednikov in v primeru živali, ki jih je bilo treba zaklati v sili izven klavnice, osebno opravi pregled.

1. Pristojni organ mora zagotoviti, da je vsaj en uradni veterinar prisoten:

(a) v klavnici pri celotnem ante mortem in post mortem pregledu;

(b) v obratih za obdelavo divjadi pri celotnem post mortem pregledu.

2. Vendar lahko pristojni organ prilagodi ta pristop v določenih klavnicah in obratih za obdelavo divjadi, identificiranih na temelju analize tveganja in v skladu z merili, določenimi v skladu s členom 18, točka 3, če obstajajo. V takšnih primerih:

(a) uradnemu veterinarju ni treba biti prisoten v času ante mortem pregleda v klavnici, če:

(i) je uradni veterinar ali odobreni veterinar opravil ante mortem pregled na gospodarstvu porekla, pregledal podatke o prehranjevalni verigi ter rezultate pregleda sporočil uradnemu pregledniku v klavnici;

(ii) je uradnemu pregledniku v klavnici predložen zadovoljiv dokaz, da prehranjevalna veriga ne kaže na noben možen problem glede varnosti živil in da je splošno zdravstveno stanje in dobro počutje živali zadovoljivo;

(iii) se uradni veterinar redno ustrezno prepriča, da uradni preglednik takšne preglede pravilno opravlja;

(b) uradnemu veterinarju ni treba biti prisoten v celotnem času post mortem pregleda, če:

(i) uradni preglednik opravi post mortem pregled in meso z anomalijami in vse drugo meso od iste živali da na stran;

(ii) uradni veterinar kasneje pregleda vse takšno meso;

(iii) uradni preglednik dokumentira vse svoje postopke in ugotovitve na način, ki uradnemu veterinarju daje zadovoljiv dokaz, da so bili izpolnjeni standardi.

3. Fleksibilnost, predvidena v odstavku 2, se ne uporablja:

(a) za živali, ki so bile zaklane v sili;

(b) za živali, za katere se sumi, da imajo bolezen ali stanje, ki bi lahko negativno vplivalo na zdravje ljudi;

(c) za govedo iz čred, ki niso bile uradno deklarirane za proste tuberkuloze;

(d) za govedo, ovce in koze iz čred, ki niso deklarirane za uradno proste bruceloze;

(e) v primeru izbruha živalskih bolezni, za katere zakonodaja Unije določa predpise v zvezi z zdravstvenim stanjem živali. To se nanaša na živali, dovzetne za določeno bolezen, ki prihaja iz določenega območja, kot je opredeljeno v členu 2 Direktive Sveta 64/432/EGS ( 8 );

(f) kadar je potreben strožji nadzor, da bi se upošteval pojav bolezni ali določenih bolezni list OIE.

4. Pristojni organ mora zagotoviti, da je v razsekovalnicah pri obdelavi mesa prisoten uradni veterinar ali uradni preglednik tako pogosto, kot je to primerno, da se dosežejo cilji te uredbe.

(a) Če obrat uporablja dobro higiensko prakso v skladu s členom 4(4) te Uredbe in postopki HACCP najmanj 12 mesecev, lahko pristojni organ pooblasti osebje obrata za izvajanje nalog uradnih preglednikov. To pooblastilo se lahko dodeli le, če pristojni organ potrdi, da je bilo osebje obrata usposobljeno na enak način kot uradni pregledniki za naloge uradnih preglednikov ali za posebne naloge, za katerih izvajanje so pooblaščeni. Osebje je pod nadzorom, vodstvom in odgovornostjo uradnega veterinarja. V takšnih okoliščinah je uradni veterinar prisoten pri ante mortem in post mortem pregledih, nadzoruje te dejavnosti in redno testira izvajanje za zagotovitev, da osebje klavnice pri izvajanju nalog izpolnjuje posebna merila, ki jih je določil pristojni organ, ter dokumentira rezultate teh izvajanj. Če je raven higiene obrata prizadeta zaradi dela tega osebja, če to osebje nalog ne izvaja pravilno ali na splošno to osebje izvaja svoje delo na način, za katerega pristojni organ meni, da je nezadovoljivo, se to osebje nadomesti z uradnimi pregledniki.

(b) Pristojni organ države članice odloči načeloma ter za vsak primer posebej, ali dovoli izvajanje zgoraj opisanega sistema. Če se država članica načeloma odloči za ta sistem, o tej odločitvi in z njo povezanimi pogoji obvesti Komisijo. Za nosilce živilske dejavnosti v državi članici, ki izvaja sistem, je dejanska raba sistema neobvezna. Pristojni organ ne sili nosilcev živilske dejavnosti, da bi uvedli zgoraj opisani sistem. Če pristojni organ ni prepričan, da nosilec živilske dejavnosti izpolnjuje zahteve, se v tem obratu sistem ne uvede. Da bi to ocenil, pristojni organ opravi analizo proizvodnje in pregled evidenc, vrste opravljenih dejavnosti v obratu, zgodovino izpolnjevanja predpisov, strokovno znanje in izkušnje ter občutek odgovornosti osebja klavnice glede varnosti živil, skupaj z drugimi zadevnimi podatki.

1. Pristojni organ za uradne veterinarje lahko imenuje samo veterinarje, ki so opravili test, ki izpolnjuje zahteve odstavka 2.

2. Pristojni organ mora pripraviti vse za test. Test mora potrditi poznavanje naslednjih področij do potrebnega obsega, odvisno od veterinarjevih strokovnih izkušenj in kvalifikacij:

(a) nacionalna zakonodaja in zakonodaja Skupnosti o veterinarskem javnem zdravstvu, varnosti živil, zdravju živali, dobrem počutju živali in farmacevtskih snoveh;

(b) načela skupne kmetijske politike, ukrepi trga, izvozna nadomestila in odkrivanje goljufij (vključno v svetovnem merilu: STO, SPS, Codex Alimentarius, OIE);

(c) osnove predelave živil in živilske tehnologije;

(d) načela, koncepti in metode dobre proizvodne prakse in vodenje kakovosti;

(e) vodenje kakovosti pred spravilom pridelka (dobra kmetijska praksa);

(f) spodbujanje in uporaba higiene živil, varnost povezana z živili (dobre higienske prakse);

(g) načela, koncepti in metode analize tveganja;

(h) načela, koncepti in metode HACCP, uporaba HACCP v celotni verigi proizvodnje živil;

(i) preprečevanje in nadzor z živili povezanih tveganj v zvezi z zdravjem ljudi;

(j) populacijska dinamika infekcij in zastrupitev;

(k) diagnostična epidemiologija;

(l) sistemi posebnega nadzora in spremljanj;

(m) nadzor in regulativna ocena sistemov vodenja varnosti živil;

(n) načela in diagnostična uporaba modernih metod testiranja;

(o) informacijska in komunikacijska tehnologija, povezana z veterinarskim javnim zdravstvom;

(p) obdelava podatkov in aplikacij biostatistike;

(q) raziskave izbruhov bolezni, ki se prenašajo z živili, pri ljudeh;

(r) zadevni vidiki v zvezi s TSE;

(s) dobro počutje živali na ravni proizvodnje, prevoza in zakola;

(t) okoljske zadeve povezane s proizvodnjo živil (vključno z ravnanjem z odpadki);

(u) previdnostno načelo in skrb za potrošnika;

(v) načela usposabljanja osebja, ki dela v proizvodni verigi.

3. Veterinar mora biti sposoben interdisciplinarnega sodelovanja.

4. Poleg tega mora vsak uradni veterinar opraviti praktično usposabljanje najmanj 200 ur v času pripravništva, preden začne delati samostojno. V tem obdobju mora pripravnik delati pod nadzorom obstoječih uradnih veterinarjev v klavnicah, razsekovalnicah, kontrolnih točkah za sveže meso ter na gospodarstvih. Usposabljanje mora še zlasti obravnavati nadzor sistemov vodenja varnosti živil.

5. Uradni veterinar mora vzdrževati sodobno znanje in slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo. Uradni veterinar se mora, kadar koli je dana možnost, stalno udeleževati vsakoletnih izobraževanj.

6. Veterinarji, ki so že imenovani za uradne veterinarje, morajo ustrezno poznati področja, navedena v odstavku 2. Če je potrebno, morajo to znanje pridobiti s stalnim izobraževanjem. V zvezi s tem mora pristojni organ ukreniti vse potrebno.

7. Ne glede na odstavke 1 do 6 lahko države članice določijo posebne predpise za uradne veterinarje, ki delajo skrajšan delovni čas in ki so odgovorni za pregledovanje majhnih dejavnosti.

1. Pristojni organ za uradne preglednike lahko imenuje samo osebe, ki so opravile usposabljanje in test v skladu z naslednjimi zahtevami.

2. Pristojni organ mora pripraviti vse za takšne teste. Da izpolnjujejo pogoje za te teste, morajo kandidati dokazati, da so opravili:

(a) najmanj 500 ur teoretičnega usposabljanja in najmanj 400 ur praktičnega usposabljanja, ki zajema področja, določena v odstavku 5;

(b) takšno dodatno usposabljanje, kot je zahtevano, da usposobi uradne preglednike za prevzem njihovih nalog.

3. Praktično usposabljanje iz odstavka 2(a) se mora odvijati v klavnicah in razsekovalnicah, pod nadzorom uradnega veterinarja ter na gospodarstvih in v drugih ustreznih ustanovah.

4. Usposabljanje in testi so zlasti v zvezi z rdečim mesom in perutninskim mesom. Vendar morajo osebe, ki so opravile usposabljanje za eno od dveh kategorij in opravile test, opraviti le skrajšano usposabljanje, da opravijo test za drugo kategorijo. Usposabljanje in test morata zajemati divjad, gojeno divjad in lagomorfe, če je to primerno.

5. Usposabljanje uradnih preglednikov mora zajemati in testi morajo potrditi znanje naslednjih področij:

(a) v zvezi z gospodarstvi:

(i) teoretični del:

— seznanjenost z organizacijo kmetijske panoge, proizvodnimi metodami, mednarodno trgovino itd.,

— dobra živinorejska praksa,

— osnovno znanje o boleznih, zlasti o zoonozah – virusih, bakterijah, parazitih itd.,

— spremljanje bolezni, uporaba zdravil in cepiv, testiranje ostankov,

— higienski in zdravstveni pregled,

— dobro počutje živali na kmetiji in med prevozom,

— okoljske zahteve – v zgradbah, na kmetijah in na splošno,

— zadevni zakoni in drugi predpisi,

— skrb za potrošnika in nadzor kakovosti;

(ii) praktični del:

— obiski na gospodarstvih različnih vrst in uporaba različnih rejnih metod,

— obiski proizvodnih obratov,

— opazovanje natovarjanja in iztovarjanja živali,

— laboratorijske predstavitve,

— veterinarski pregledi,

— dokumentacija;

(b) v zvezi s klavnicami in razsekovalnicami:

(i) teoretični del:

— seznanjenost z organizacijo mesne industrije, proizvodnimi metodami, mednarodno trgovino ter tehnologijo zakola in razsekavanja,

— osnovno znanje o higieni in dobri higienski praksi, zlasti industrijski higieni, higieni zakola, razsekavanja in skladiščenja, higieni dela,

— HACCP in nadzor postopkov, temelječih na HACCP,

— dobro počutje živali pri iztovarjanju po prevozu ter v klavnici,

— temeljno znanje anatomije in fiziologije zaklanih živali,

— temeljno znanje patologije zaklanih živali,

— temeljno znanje patološke anatomije zaklanih živali,

— ustrezno znanje glede TSE in drugih pomembnih zoonoz in povzročiteljev zoonoz,

— poznavanje metod in postopkov zakola, pregleda, priprave, embaliranja, pakiranja in prevoza svežega mesa,

— temeljno znanje mikrobiologije,

—  ante mortem pregled,

— pregled na trihinelozo,

—  post mortem pregled;

— administrativne naloge,

— poznavanje zadevnih zakonov in drugih predpisov,

— postopek vzorčenja,

— vidiki goljufije;

(ii) praktični del:

— identifikacija živali,

— preverjanje starosti,

— pregled in ocena zaklanih živali,

—  post mortem pregled v klavnici,

— pregled na trihinelozo,

— identifikacija živalskih vrst s pregledom tipičnih delov živali,

— identifikacija in komentiranje delov zaklanih živali, na katerih so se pojavile spremembe,

— nadzor higiene, vključno z nadzorom dobre higienske prakse in postopkov, ki temeljijo na HACCP,

— evidentiranje rezultatov ante mortem pregleda,

— vzorčenje,

— sledljivost mesa,

— dokumentacija.

6. Uradni pregledniki morajo vzdrževati sodobno znanje in slediti novemu razvoju s stalnim izobraževanjem in strokovno literaturo. Uradni preglednik se mora, kjer koli je to mogoče, stalno udeleževati vsakoletnih izobraževanj.

7. Osebe, ki so že imenovane za uradne preglednike, morajo ustrezno poznati področja, navedena v odstavku 5. Če je potrebno, morajo to znanje pridobiti s stalnim izobraževanjem. V zvezi s tem mora pristojni organ ukreniti vse potrebno.

8. Vendar če uradni pregledniki opravljajo samo vzorčenje in analizo v zvezi s pregledi na trihinelozo, mora pristojni organ zagotoviti samo, da so deležni usposabljanja, ustreznega za te naloge.

1. vizualni pregled glave in grla; zareza in pregled retrofaringealnih limfnih vozlov (Lnn. retropharyngiales); pregled gobca in golta; palpacija jezika; ►M4  ————— ◄

2. vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; palpacija pljuč; zareza in pregled bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifucationes, eparteriales in mediastinales). Sapnik in glavne veje bronhijev je treba po dolžini odpreti in pljuča je treba zarezati v njihovo posteriorno tretjino, pravokotno na njihovo glavno os; te zareze niso potrebne, če so pljuča izključena iz prehrane ljudi;

3. vizualni pregled osrčnika in srca, slednjega se zareže po dolgem, tako da se odprejo prekati in se prereže srčni pretin (septum);

4. vizualni pregled trebušne prepone;

5. vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales); palpacija in, po potrebi, zareza v jetra in njihove limfne vozle;

6. vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija, gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales); palpacija in po potrebi zareza v gastrične in mezenterične limfne vozle;

7. vizualni pregled in po potrebi palpacija vranice;

8. vizualni pregled ledvic; zareza, če je potrebno, ledvic in renalnih limfnih vozlov (Lnn. renales);

9. vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

10. vizualni pregled in palpacija predela okoli popka in sklepov. V primeru suma je treba v predel popka zarezati in sklepe odpreti. Pregledati je treba sinovialno tekočino.

1. vizualni pregled glave in grla; zareza in pregled submaksilarnih, retrofaringealnih in parotidnih limfnih vozlov (Lnn. retropharyngiales, mandibulares in parotidei); pregled zunanjih žvekalk, v kateri je treba narediti dve zarezi vzporedno s spodnjo čeljustjo, ter notranjih žvekalk (notranjih pterigoidnih mišic), kateri je treba zarezati vzdolž ene ravni. Jezik mora biti toliko prost, da omogoča podroben vizualni pregled gobca ter golta in jezik sam je treba vizualno pregledati in narediti palpacijo; ►M4  ————— ◄

2. pregled sapnika in požiralnika; vizualni pregled in palpacija pljuč; zareza in pregled bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifucationes, eparteriales in mediastinales). Sapnik in glavne veje bronhijev je treba po dolžini odpreti in pljuča je treba zarezati v njihovo posteriorno tretjino, pravokotno na njihovo glavno os; te zareze niso potrebne, če so pljuča izključena iz prehrane ljudi;

3. vizualni pregled osrčnika in srca, zadnjega se zareže po dolgem, tako da se odprejo prekati in se prereže srčni pretin;

4. vizualni pregled trebušne prepone;

5. vizualni pregled in palpacija jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales); zareza gastrične površine jeter in temelja kavdalne okrogline, da se pregleda žolčevod;

6. vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija, gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales); palpacija in, po potrebi, zareza v gastrične in mezenterične limfne vozle;

7. vizualni pregled in, po potrebi, palpacija vranice;

8. vizualni pregled ledvic in zareza, če je potrebno, ledvic in renalnih limfnih vozlov (Lnn. renales);

9. vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

10. vizualni pregled spolnih organov (razen penisa, če je že zavržen);

11. vizualni pregled in, po potrebi, palpacija in zareza v vimena in njihove limfne vozle (Lnn. supramammarii); pri kravah mora biti vsaka polovica vimena odprta z dolgim, globokim rezom, ki sega do laktifernih sinusov (sinus lactiferes), in limfne vozle seskov je treba zarezati, razen če niso vimena izključena iz prehrane ljudi.

1. vizualni pregled glave po odrtju in, če obstaja dvom, pregled grla, gobca, jezika in retrofaringealnih in parotidnih limfnih vozlov. Ne glede na predpise o zdravju živali ti pregledi niso nujni, če pristojni organ lahko jamči, da bo glava, vključno z jezikom in možgani, izključena iz prehrane ljudi;

2. vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; palpacija pljuč in bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifucationes, eparteriales in mediastinales); v primeru suma je treba v te organe in limfne žleze zarezati in jih pregledati;

3. vizualni pregled osrčnika in srca; v primeru suma je treba v srce zarezati in ga pregledati;

4. vizualni pregled trebušne prepone;

5. vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales); palpacija jeter in njihovih limfnih vozlov; zareza gastrične površine jeter, da se pregleda žolčevod;

6. vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija, gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);

7. vizualni pregled in, po potrebi, palpacija vranice;

8. vizualni pregled ledvic; zareza, če je potrebno, ledvic in renalnih limfnih vozlov (Lnn. renales);

9. vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

10. vizualni pregled spolnih organov (razen penisa, če je že zavržen);

11. vizualni pregled vimen in njihovih limfnih vozlov;

12. vizualni pregled in palpacija predela okoli popka in sklepov mladih živali. V primeru suma je treba v predel popka zarezati in sklepe odpreti; pregledati je treba sinovialno tekočino.

1. vizualni pregled glave in po sprostitvi jezika grla; palpacija in po potrebi zareza submaksilarnih, retrofaringealnih in parotidnih limfnih vozlov (Lnn. retropharyngiales, mandibulares in parotidei). Jezik mora biti toliko prost, da omogoča podroben vizualni pregled gobca ter golta in jezik sam je treba vizualno pregledati in narediti palpacijo; ►M4  ————— ◄

2. vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika; palpacija pljuč; palpacija in po potrebi zareza v bronhialne in mediastinalne limfne vozle (Lnn. bifucationes, eparteriales in mediastinales). Sapnik in glavne veje bronhijev je treba po dolžini odpreti in pljuča je treba zarezati v njihovo posteriorno tretjino, pravokotno na njihovo glavno os; vendar te zareze niso potrebne, če so pljuča izključena iz prehrane ljudi;

3. vizualni pregled osrčnika in srca, zadnjega se zareže po dolgem, tako da se odprejo prekati in se prereže srčni pretin;

4. vizualni pregled trebušne prepone;

5. vizualni pregled, palpacija, in po potrebi, zareza v jetra ter hepatične in pankreatične limfne vozle (Lnn. portales);

6. vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija, gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales); po potrebi zareza v gastrične in mezenterične limfne vozle;

7. vizualni pregled in po potrebi palpacija vranice;

8. vizualni pregled in palpacija ledvic; zareza, če je potrebno, ledvic in renalnih limfnih vozlov (Lnn. renales);

9. vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

10. vizualni pregled spolnih organov žrebcev (razen penisa, če je že zavržen) ter kobil;

11. vizualni pregled vimen in njihovih limfnih vozlov (Lnn. supramammarii) in, če je potrebno, zareza v supramamarne limfne vozle;

12. vizualni pregled in palpacija predela okoli popka in sklepov mladih živali. V primeru suma je treba v predel popka zarezati in sklepe odpreti; pregledati je treba sinovialno tekočino;

13. vse bele ali sive konje je treba pregledati glede melanoze in melanomata s pregledom mišic in limfnih vozlov (Lnn. subrhomboidei) pleč pod hrustancem lopatice po sprostitvi pritrditve enega pleča. Razkriti je treba ledvice in jih pregledati z zarezom preko celotne ledvice.

1. Pristojni organ lahko določi, da je treba prašiče, namenjene za zakol, pregledati ante mortem na gospodarstvu porekla. V tem primeru je zakol serije prašičev z gospodarstva lahko dovoljen, samo če:

(a) jih spremlja zdravstveno spričevalo, predpisano v poglavju X, del A;

(b) so izpolnjene zahteve odstavkov 2 do 5.

2.  Ante mortem pregled na gospodarstvu porekla mora zajemati:

(a) preglede evidenc ali dokumentacije na gospodarstvu, vključno s podatki glede prehranjevalne verige;

(b) pregled prašičev, da se ugotovi, ali:

(i) imajo bolezen ali stanje, ki se lahko prenese na živali ali ljudi z obdelavo ali zaužitjem mesa in ki se obnašajo, posamezno ali skupno, na način, ki kaže, da bi se takšna bolezen lahko pojavila;

(ii) kažejo motnje splošnega vedenja ali znake bolezni, ki lahko naredi meso neustrezno za prehrano ljudi;

(iii) so dokazi ali razlogi za sum, da mogoče vsebujejo kemične ostanke, ki presegajo ravni, določene v zakonodaji Skupnosti, ali ostanke prepovedanih snovi.

3. Uradni veterinar ali odobreni veterinar mora opraviti ante mortem pregled na gospodarstvu. Prašiče je treba poslati neposredno na zakol in se jih ne sme mešati z drugimi prašiči.

4. Pregled ante mortrem v klavnici mora zajemati samo:

(a) nadzor identifikacije živali;

(b) pregled, da se ugotovi, ali so bili spoštovani predpisi o dobrem počutju živali in ali obstajajo kakršni koli znaki, ki bi lahko negativno vplivali na zdravje ljudi ali živali. Ta pregled lahko opravi uradni preglednik.

5. Če se prašičev ne zakolje v treh dneh od izdaje zdravstvenega spričevala iz odstavka 1(a):

(a) če prašiči z gospodarstva porekla niso bili prepeljani v klavnico, jih je treba ponovno pregledati in izdati novo zdravstveno spričevalo;

(b) če so prašiči že na poti ali v klavnici, je zakol dovoljen, potem ko je bil razlog za zamudo ocenjen, pod pogojem, da so prašiči nadalje pregledani ante mortem.

1. Na trupih in drobovini prašičev je treba opraviti naslednje postopke post mortem pregleda:

(a) vizualni pregled glave in grla; vizualni pregled gobca, golta in jezika;

(b) vizualni pregled pljuč, sapnika in požiralnika;

(c) vizualni pregled osrčnika in srca;

(d) vizualni pregled trebušne prepone;

(e) vizualni pregled jeter ter hepatičnih in pankreatičnih limfnih vozlov (Lnn. portales);

(f) vizualni pregled gastrointestinalnega trakta, mezenterija, gastričnih in mezenteričnih limfnih vozlov (Lnn. gastrici, mesenterici, craniales in caudales);

(g) vizualni pregled vranice;

(h) vizualni pregled ledvic;

(i) vizualni pregled poprsnice in potrebušnice;

(j) vizualni pregled spolnih organov (razen penisa, če je že zavržen);

(k) vizualni pregled vimen in njihovih limfnih vozlov (Lnn. supramammarii);

(l) vizualni pregled predela okoli popka in sklepov mladih živali.

2. Uradni veterinar nadaljuje z dodatnimi postopki post mortem pregleda, ki vključujejo zareze in palpacijo na trupu in drobovini, če po njegovem mnenju kateri od naslednjih dejavnikov kaže na morebitno tveganje za javno zdravje, zdravje živali ali dobro počutje živali:

(a) pregledi in analize podatkov o prehranski verigi, ki so bili izvedeni v skladu z delom A poglavja II oddelka I;

(b) ugotovitve ante-mortem pregleda, ki je bil opravljen v skladu z delom B poglavja II oddelka I in dela A tega poglavja;

(c) rezultati preverjanja skladnosti s pravili o dobrobiti živali, ki je bilo izvedeno v skladu z delom C poglavja II oddelka I;

(d) ugotovitve post mortem pregleda, ki je bil opravljen v skladu z delom D poglavja II oddelka I in točko 1 tega dela;

(e) dodatni epidemiološki podatki ali drugi podatki z gospodarstva porekla živali.

3. Glede na ugotovljena tveganja lahko dodatni post mortem postopki iz točke 2 vključujejo:

(a) zarezo v submaksilarne limfne vozle (Lnn. mandibulares) in njihov pregled;

(b) palpacijo pljuč ter bronhialnih in mediastinalnih limfnih vozlov (Lnn. bifurcationes, eparteriales in mediastinales). Sapnik in glavne sapnične veje se morajo odpreti po dolžini, pljuča pa se zarežejo v zadnji tretjini prek glavnih sapničnih vej; te zareze pa niso nujne, če se pljuča ne bodo uporabila za prehrano ljudi;

(c) zarezo v srce po dolžini, tako da se odprejo prekati in se prereže interventrikularni septum;

(d) palpacijo jeter in limfnih vozlov;

(e) palpacijo in po potrebi zarezo v gastrične in mezenterične limfne vozle;

(f) palpacijo vranice;

(g) zarezo v ledvice in renalne limfne vozle (Lnn. renales);

(h) zarezo v supramamarne limfne vozle;

(i) palpacijo predela okoli popka in sklepov mladih živali ter po potrebi zarezo v predel okoli popka in odprtje sklepov.

1. Pristojni organ lahko določi, da je treba perutnino, namenjeno za zakol, pregledati ante mortem na gospodarstvu porekla. V tem primeru je zakol jate perutnine z gospodarstva lahko dovoljen samo, če:

(a) jo spremlja zdravstveno spričevalo, predpisano v poglavju X, del A;

(b) so izpolnjene zahteve odstavkov 2 do 5.

2.  Ante mortem pregled na gospodarstvu porekla mora zajemati:

(a) preglede evidenc ali dokumentacije na gospodarstvu, vključno s podatki glede prehranjevalne verige;

(b) pregled jate, da se ugotovi, ali perutnina:

(i) ima bolezen ali stanje, ki se lahko prenese na živali ali ljudi z obdelavo ali zaužitjem mesa in ki se obnaša na način, ki kaže, da bi se takšna bolezen lahko pojavila;

(ii) kaže motnje splošnega vedenja ali znake bolezni, ki lahko naredi meso neustrezno za prehrano ljudi;

(iii) kaže, da mogoče vsebuje kemične ostanke, ki presegajo ravni, določene v zakonodaji Skupnosti, ali ostanke prepovedanih snovi.

3. Uradni veterinar ali odobreni veterinar mora opraviti ante mortem pregled na gospodarstvu.

4.  Ante mortem pregled v klavnici mora zajemati samo:

(a) kontrolo identifikacije živali;

(b) pregled, da se ugotovi, ali so bili spoštovani predpisi o dobrem počutju živali in ali obstajajo kakršni koli znaki, ki bi lahko negativno vplivali na zdravje ljudi ali živali. Ta pregled lahko opravi uradni preglednik.

5. Če se perutnine ne zakolje v treh dneh od izdaje zdravstvenega spričevala iz odstavka 1(a):

(a) če perutnina z gospodarstva porekla ni bila prepeljana v klavnico, jo je treba ponovno pregledati in izdati novo zdravstveno spričevalo;

(b) če je perutnina že na poti ali v klavnici, je zakol dovoljen, potem ko je bil razlog za zamudo ocenjen, pod pogojem, da je perutnina ponovno pregledana.

6. Če se ante mortem pregled ne opravi na gospodarstvu, mora uradni veterinar opraviti pregled jate v klavnici.

7. Če perutnina kaže klinične znake bolezni, ne sme biti zaklana za prehrano ljudi. Vendar se zakol te perutnine na klavni liniji lahko opravi ob koncu običajnega postopka klanja, če so bili opravljeni varstveni ukrepi, da se izogne tveganju širjenja patogenih organizmov in se očisti in razkuži objekte in naprave po zakolu.

8. V primeru perutnine, rejene za proizvodnjo gosje paštete („foie gras“) in zapoznelo eviscerirane perutnine, zaklane na gospodarstvu porekla, je treba ante mortem pregled opraviti v skladu z odstavkoma 2 in 3. Spričevalo, ki se sklada z vzorcem, določenim v delu C, mora spremljati neeviscerirane trupe v klavnico ali razsekovalnico.

1. Vso perutnino je treba pregledati post mortem v skladu z oddelkoma I in III. Poleg tega mora uradni veterinar osebno opraviti naslednje preglede:

(a) vsakodnevni pregled notranjih organov in telesnih votlin reprezentativnega vzorca perutnine;

(b) podroben pregled naključnega vzorca, od vsake serije perutnine istega porekla, perutninskih delov ali cele perutnine, deklarirane za neustrezno za prehrano ljudi po post mortem pregledu;

(c) vse nadaljnje preglede, ki so potrebni, kadar obstaja razlog za sum, da bi bilo meso zadevne perutnine lahko neustrezno za prehrano ljudi.

2. V primeru perutnine, rejene za proizvodnjo gosje paštete („foie gras“) in kasno eviscerirane perutnine, pridobljene na gospodarstvu porekla, mora ante mortem pregled vključevati pregled spričevala, ki spremlja trupe. Kadar se takšne trupe prepelje neposredno z gospodarstva v razsekovalnico, je treba opraviti post mortem pregled v razsekovalnici.

1.  Ante mortem pregled se lahko opravi na gospodarstvu porekla, če so izpolnjene zahteve oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004. V tem primeru mora uradni veterinar ali odobreni veterinar opraviti ante mortem pregled.

2.  Ante mortem pregled na gospodarstvu mora vključevati preglede evidenc ali dokumentacije na gospodarstvu, vključno s podatki o prehranjevalni verigi.

3. Če se ante mortem pregled opravi ne več kot tri dni pred prispetjem živali v klavnico in so živali dostavljene v klavnico žive, mora ante mortem pregled v klavnici obsegati samo:

(a) kontrolo identifikacije živali;

(b) pregled, da se ugotovi, ali so bili spoštovani predpisi o dobrem počutju živali in ali obstajajo kakršni koli znaki, ki bi lahko negativno vplivali na zdravje ljudi ali živali.

4. Spričevalo, ki je v skladu z vzorcem iz poglavja X, del A, spremlja žive živali, pregledane na gospodarstvu. Spričevalo, ki je v skladu z vzorcem iz poglavja X, del B, spremlja živali, pregledane in zaklane na gospodarstvu. Spričevalo, ki je v skladu z vzorcem iz poglavja X, del C, spremlja živali, pregledane in zaklane na gospodarstvu v skladu s točko 3a oddelka III Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

5. Kadar pristojni organ odobri, da nosilec živilske dejavnosti potrjuje pravilni zakol in izkrvavitev živali, uradni ali odobreni veterinar izvede redni pregled o tem, kako oseba izvede zakol in izkrvavitev živali.

1. Ta pregled mora vključevati palpacijo in, po potrebi, zarez v tiste dele živali, ki so kakor koli spremenjeni ali so sumljivi iz kakršnih koli drugih razlogov.

2. Postopke post mortem pregleda, opisane za govedo in ovce, domače prašiče in perutnino, je treba uporabiti za ustrezne vrste farmsko gojene divjadi.

3. Če so bile živali zaklane na gospodarstvu, mora uradni veterinar na klavnici pregledati spričevalo, ki jih spremlja.

1. Divjad je treba pregledati, kakor hitro je mogoče po sprejemu v obrat za obdelavo divjadi.

2. Uradni veterinar mora upoštevati deklaracijo, ki jo je usposobljena oseba, vpletena v lov živali, predložila v skladu z Uredbo (ES) št. 853/2004.

2a. Uradni veterinar mora preveriti, ali neodrto veliko divjad, ki se prevaža v obrat za predelavo divjadi na ozemlju druge države članice, v skladu s točko 8(b) poglavja II oddelka IV Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 spremlja zdravstveno spričevalo, ki je v skladu z vzorcem iz Priloge k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) št. 636/2014 ( 9 ), ali izjave. Uradni veterinar mora upoštevati vsebino navedenega spričevala ali izjav.

3. V teku post mortem pregleda mora uradni veterinar opraviti:

(a) vizualni pregled trupa, njegovih votlin in po potrebi organov, s tem da:

(i) ugotovi vse anomalije, ki ne izhajajo iz postopka lova. V ta namen lahko diagnoza temelji na kakršnih koli podatkih, ki jih je usposobljena oseba predložila glede obnašanja živali pred usmrtitvijo;

(ii) preveri, da smrti niso povzročili drugi razlogi, kot je uplenitev.

(b) preiskavo organoleptičnih anomalij;

(c) palpacijo organov po potrebi;

(d) če obstajajo resni razlogi za sum na prisotnost ostankov ali kontaminantov, analizo z vzorčenjem ostankov, ki ne izhajajo iz postopka lova, vključno z okoljskimi kontaminanti. Če se na podlagi takšnih sumov opravi bolj obsežen pregled, mora veterinar s svojo oceno počakati, dokler takšna ocena divjadi, uplenjene v teku specifičnega lova, ali takšnih delov, sumljivih, da kažejo enake anomalije, ni zaključena;

(e) pregled na značilnosti, ki nakazujejo, da meso predstavlja tveganje za zdravje, ki vključujejo:

(i) nenormalno obnašanje ali motnje v splošnem stanju žive živali, o katerih je poročal lovec;

(ii) splošna prisotnost tumorjev ali tvorov, ki so prizadeli različne notranje organe ali mišice;

(iii) artritis, orhitis, patološke spremembe jeter ali vranice, vnetje mod ali predela okoli popka;

(iv) prisotnost tujkov, ki ne izhajajo iz postopka lova, v telesnih votlinah, želodcu ali črevesju ali v urinu, če sta trebušna prepona ali potrebušnica razbarvani (če so prisotni ustrezni notranji organi);

(v) prisotnost zajedavcev;

(vi) tvorjenje velikih količin plina v gastrointestinalnem traktu z razbarvanjem notranjih organov (če so ti notranji organi prisotni);

(vii) velike anomalije v barvi, čvrstosti ali vonju mišičnih tkiv ali organov;

(viii) zastarani odprti zlomi;

(ix) mršavost in/ali splošni ali lokalizirani edem;

(x) novejše adhezije trebušne prepone ali potrebušnice;

(xi) druge očitne obsežne spremembe, kot je gniloba.

4. Če uradni veterinar tako zahteva, je treba hrbtenico in glavo razklati po dolžini.

5. V primeru majhne divjadi, ki ni eviscerirana takoj po uplenitvi, mora uradni veterinar opraviti post mortem pregled na reprezentativnem vzorcu živali iz istega vira. Če pregled odkrije bolezen, ki se prenaša na človeka, ali katero koli od značilnosti, navedenih v odstavku 3(e), mora uradni veterinar opraviti več kot en pregled celotne serije, da ugotovi, ali jo je treba razglasiti za neprimerno za prehrano ljudi ali je treba pregledati vsak trup posebej.

6. V primeru dvoma lahko uradni veterinar naredi kakršne koli nadaljnje zareze in preglede zadevnih delov živali, ki so potrebni, da se postavi končna diagnoza.

1.  Post mortem pregled postopek, opisan v poglavjih I in IV, so minimalne zahteve za pregled na cisticerkozo pri govedu, starejšem od šestih tednov, in pri prašičih. Poleg tega se lahko uporabijo specifični serološki testi. V primeru goveda, starejšega od šestih tednov, zareza v žvekalke pri pregledu post mortem ni obvezna, če se uporabi specifičen serološki test. Isto velja, če je bilo govedo, starejše od šestih tednov, vzgojeno na posestvu, ki je uradno prosto cisticerkoze.

2. Meso, okuženo z ikrami, je treba razglasiti za neustrezno za prehrano ljudi. Vendar če žival ni generalizirano invadirana z ikrami, se dele, ki niso invadirani, lahko deklarira za ustrezne za prehrano ljudi, potem ko so bili obdelani z mrazom.

1. Trupe prašičev (domačih, divjih farmsko gojenih in divjih), kopitarjev in drugih vrst, dovzetnih za trihinelozo, je treba pregledati na trihinelozo v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti, razen če ta zakonodaja ne predpisuje drugače.

2. Meso živali, okuženih s trihinelo, je treba razglasiti za neustrezno za prehrano ljudi.

1. Po potrebi se kopitarje pregleda na smrkavost. Preiskava za ugotovitev smrkavosti kopitarjev mora vključevati skrben pregled mukoznih membran sapnika, grla, nosnih votlin, sinusov in njihovih vej po prepolovitvi glave vzdolž medialne ravnine in eksciziji nosnega septuma.

2. Meso konjev, pri katerih je bila diagnosticirana smrkavost, je treba razglasiti za neustrezno za prehrano ljudi.

1. Če so živali reagirale pozitivno ali neprepričevalno na tuberkulin ali pa obstajajo drugi razlogi za sum na okužbo, jih je treba zaklati ločeno od drugih živali, ob sprejetju varstvenih ukrepov, da bi se izognili okužbi drugih trupov, klavne linije in osebja, prisotnega v klavnici.

2. Vse meso od živali, pri katerih je post mortem pregled odkril lokalizirane tuberkulozne lezije v številnih organih ali številnih področjih trupa, mora biti deklarirano za neustrezno za prehrano ljudi. Če pa so bile tuberkulozne lezije ugotovljene v limfnih vozlih samo enega organa ali dela trupa, je treba za neustreznega za prehrano ljudi deklarirati samo prizadeti organ ali del trupa ter z njim povezane limfne vozle.

1. Če so živali reagirale pozitivno ali neprepričevalno na test bruceloze ali pa obstajajo drugi razlogi za sum na okužbo, jih je treba zaklati ločeno od drugih živali, ob sprejetju varstvenih ukrepov, da bi se izognili okužbi drugih trupov, klavne linije in osebja, prisotnega v klavnici.

2. Meso živali, pri katerih je post mortem pregled odkril lezije, ki kažejo na akutno okužbo z brucelozo, je treba razglasiti za neustrezno za prehrano ljudi. V primeru živali, ki reagirajo pozitivno ali neprepričljivo na test bruceloze, je treba vime, genitalni trakt in kri deklarirati za neustrezno za prehrano ljudi, tudi če niso bile odkrite nobene takšne lezije.

1. Brez poseganja v prvi odstavek člena 1 Uredbe Komisije (ES) št. 2073/2005 ( 10 ) pristojni organ preveri, ali nosilci živilske dejavnosti pravilno izvajajo točko 2.1.4 (proizvodno higiensko merilo za salmonelo v trupih prašičev) iz Priloge I k navedeni uredbi, pri čemer uporabi naslednje ukrepe:

(a) uradno vzorčenje z uporabo iste metode in površine vzorčenja, kot ju uporabijo nosilci živilske dejavnosti. Vsako leto se v vsaki klavnici odvzame vsaj 49 ( 11 ) naključnih vzorcev. To število se lahko na podlagi ocene tveganja v primeru majhnih klavnic zmanjša, in/ali

(b) zbiranje vseh podatkov o skupnem številu in številu vzorcev, pozitivnih na salmonelo, ki jih odvzamejo nosilci živilske dejavnosti v skladu s členom 5(5) Uredbe (ES) št. 2073/2005 v okviru točke 2.1.4 Priloge I k Uredbi, in/ali

(c) zbiranje vseh podatkov o skupnem številu in številu vzorcev, pozitivnih na salmonelo, odvzetih v okviru nacionalnih programov nadzora v državah članicah ali njihovih regijah, za katere so bila v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 853/2004 v zvezi s proizvodnjo prašičjega mesa odobrena posebna jamstva.

2. Če proizvodno higiensko merilo večkrat ni izpolnjeno, pristojni organ od zadevnega nosilca živilske dejavnosti zahteva akcijski načrt in natančno nadzoruje njegove rezultate.

3. O skupnem številu in številu vzorcev, pozitivnih na salmonelo, se poroča v skladu s členom 9(1) Direktive 2003/99/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 12 ), pri čemer se razlikuje med vzorci, odvzetimi v skladu s točko 1(a), (b) in (c), kadar je to ustrezno.

1. Pristojni organ mora določiti lokacijo in meje proizvodnih območij in območij ponovne nasaditve, ki jih klasificira. Po potrebi to lahko stori v sodelovanju z nosilcem živilske dejavnosti.

2. Pristojni organ mora klasificirati proizvodno območje, iz katerega dovoli nabiranje živih školjk, kot eno od treh kategorij, glede na stopnjo fekalne onesnaženosti. Kadar je ustrezno, lahko to stori v sodelovanju z nosilcem živilske dejavnosti. Za klasifikacijo proizvodnih območij mora pristojni organ opredeliti obdobje pregleda za vzorčne podatke iz vsakega proizvodnega območja in območja ponovne nasaditve, da določi skladnost s standardi iz tega odstavka ter odstavkov 3, 4 in 5.

3. Pristojni organ lahko klasificira za območja razreda A območja, iz katerih se smejo nabirati žive školjke za neposredno prehrano ljudi. Žive školjke, dane na trg iz teh območij, morajo izpolnjevati zdravstvene standarde, določene v poglavju V oddelka VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004.

4. Pristojni organ lahko med območja razreda B uvrsti območja, na katerih se lahko nabirajo žive školjke, vendar se lahko dajo v promet za prehrano ljudi šele po obdelavi v centru za prečiščevanje ali po ponovni nasaditvi, ko izpolnjujejo zdravstvene standarde iz odstavka 3. Žive školjke s teh območij v 90 % vzorcev ne smejo presegati 4 600 E. coli na 100 g mesa in tekočine. V preostalih 10 % vzorcev žive školjke ne smejo presegati 46 000 E. coli na 100 g mesa in tekočine.

5. Pristojni organ lahko med območja razreda C uvrsti območja, na katerih se lahko nabirajo žive školjke, vendar se lahko dajo v promet šele po ponovni nasaditvi za dolgo obdobje, tako da izpolnjujejo zdravstvene standarde iz odstavka 3. Žive školjke s teh območij ne smejo presegati 46 000 E.coli na 100 g mesa in tekočine. ►M15  ————— ◄

6. Če se pristojni organ odloči, da načeloma klasificira proizvodno območje ali območje ponovne nasaditve, mora:

(a) narediti popis virov onesnaženja človeškega ali živalskega izvora, ki bodo verjetno vir kontaminacije proizvodnega območja;

(b) pregledati količine organskih onesnaževalcev, sproščenih v različnih letnih obdobjih, glede na sezonska nihanja človeških in živalskih onesnaževalcev v območju ulova, odčitke padavin, čiščenje odpadnih voda itd.;

(c) opredeliti parametre cirkulacije onesnaževalcev s pomočjo vzorcev tokov, batimetrije in ciklusa plimovanja v proizvodnem območju;

(d) določiti program vzorčenja školjk v proizvodnem območju, ki temelji na pregledu ugotovljenih podatkov ter številu vzorcev, geografski razporeditvi odvzemnih mest in pogostnosti vzorčenja, ki mora zagotavljati, da so rezultati analize čimbolj reprezentativni za zadevno območje.

1. Klasificirana območja ponovne nasaditve in proizvodna območja je treba občasno spremljati, da se preveri:

(a) da ni napačne prakse glede porekla, izvora in namembnega kraja živih školjk;

(b) mikrobiološka kvaliteta živih školjk v zvezi s proizvodnimi območji in območji ponovne nasaditve;

(c) prisotnost planktona, ki proizvaja toksine, v proizvodnih vodah in vodah ponovne nasaditve ter biotoksine v živih školjkah;

(d) prisotnost kemijskih onesnaževalcev v živih školjkah.

2. Za izvajanje odstavka 1(b), (c) in (d) je treba narediti načrte vzorčenja, tako da se predvidi redno preverjanje ali za vsak primer posebej, če so obdobja pobiranja neredna. Geografska razporeditev odvzemnih mest in pogostnost vzorčenja morata zagotavljati, da so rezultati analize za zadevno območje čimbolj reprezentativni.

3. Načrti vzorčenja za preverjanje mikrobiološke kvalitete živih školjk mora še zlasti upoštevati:

(a) verjetna nihanja fekalne kontaminacije;

(b) parametre iz odstavka 6 dela A.

4. Načrti vzorčenja za preverjanje prisotnosti planktona, ki proizvaja toksin, v proizvodnih vodah in vodah ponovne nasaditve ter biotoksinov v živih školjkah morajo še zlasti upoštevati možna nihanja v prisotnosti planktona, ki vsebuje morske biotoksine. Vzorčenje mora obsegati:

(a) periodično vzorčenje, da se zazna spremembe v sestavi planktona, ki vsebuje toksine in njihovo geografsko razporeditev. Rezultatom, ki nakazujejo akumuliranje toksinov v mesu školjk, mora slediti intenzivno vzorčenje;

(b) periodični testi toksičnosti z uporabo tistih školjk iz prizadetih območij, ki so najbolj dovzetne za kontaminacijo.

5. Pogostnost vzorčenja za analizo toksinov v školjkah mora biti praviloma vsakotedenska v času obdobij, v katerih je dovoljeno nabiranje. Ta pogostnost se lahko zmanjša v specifičnih območjih ali za specifične vrste školjk, če ocena tveganja glede pojava toksinov ali fitoplanktona nakazuje zelo nizko tveganje toksičnih epizod. Povečati ga je treba, če takšna ocena nakazuje, da vsakotedensko vzorčenje ne bi zadoščalo. Oceno tveganja je treba redno pregledovati, da se oceni toksine, ki se pojavljajo v živih školjkah iz teh območij.

6. Če je na voljo vedenje o stopnjah akumulacije toksinov za skupino vrst, ki so gojene v istem območju, se vrsto z najvišjo stopnjo lahko uporabi kot indikatorsko vrsto. To bo omogočilo izkoriščanje vseh vrst v skupini, če so ravni toksinov v indikatorski vrsti pod zakonsko določenimi mejami. Če so ravni toksinov v indikatorski vrsti nad zakonsko določenimi mejami, se nabiranje drugih vrst dovoli samo, če nadaljnje analize drugih vrst pokažejo, da so ravni toksinov pod mejami.

7. Glede spremljanja planktona morajo biti vzorci reprezentativni za vodni stolpec in nuditi podatke o prisotnosti toksinskih vrst kot tudi o trendih populacije. Če se zazna kakršne koli spremembe v toksičnih populacijah, ki bi lahko vodile do zaznanja akumulacije toksinov, je treba povečati pogostnost vzorčenja školjk ali uvesti previdnostno zaprtje območij, dokler se ne dobi rezultatov analize toksinov.

8. Načrti vzorčenja za preverjanje prisotnosti kemijskih kontaminantov morajo omogočati zaznanje kakršne koli prekoračitve ravni, določenih v Uredbi Komisije (ES) št. 466/2001 ( 13 ).

1. Če rezultati vzorčenja pokažejo, da so zdravstveni standardi za školjke prekoračeni ali da bi mogoče drugače predstavljali tveganje za zdravje ljudi, mora pristojni organ zapreti zadevno proizvodno območje, tako da prepreči nabiranje živih školjk. Vendar lahko pristojni organ preklasificira proizvodno območje v razred B ali C, če izpolnjuje zadevna merila, določena v delu A, in ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi.

2. Pristojni organ lahko ponovno odpre zaprto proizvodno območje, samo če so zdravstveni standardi ponovno v skladu z zakonodajo Skupnosti. Če pristojni organ zapre proizvodnjo zaradi planktona ali prekoračenih ravni toksinov v školjkah, sta potrebna vsaj dva zaporedna rezultata pod zakonsko določeno mejo, najmanj 48 ur narazen, da se jo ponovno odpre. Pristojni organ lahko pri sprejemanju te odločitve upošteva podatke o trendih fitoplanktona. Če obstajajo robustni podatki o dinamiki toksičnosti v danem območju in pod pogojem, da so na voljo novi podatki o trendih upadanja toksičnosti, se pristojni organ lahko odloči, da ponovno odpre območje z rezultati, pridobljenimi od enega samega vzorčenja, ki so pod zakonsko določeno mejo.

1. Pristojni organ mora spremljati proizvodna območja, iz katerih je prepovedal nabiranje školjk ali je za nabiranje školjk določil posebne pogoje, da zagotovi, da se proizvodov, škodljivih za zdravje ljudi, ne daje na trg.

2. Poleg spremljanja con ponovne nasaditve in proizvodnih con, navedenih v odstavku 1 dela B, je treba vzpostaviti sistem nadzora, ki vključuje laboratorijske teste za preverjanje izpolnjevanja zahtev nosilca živilske dejavnosti glede končnega proizvoda v vseh fazah proizvodnje, predelave in distribucije. Ta nadzorni sistem mora zlasti preverjati, da ravni morskih biotoksinov in kontaminantov ne presegajo varnostnih meja ter da mikrobiološka kakovost školjk ne predstavlja nevarnosti za zdravje ljudi.

(a) uvesti in posodabljati seznam odobrenih proizvodnih območij in območij za ponovno nasaditev, s podrobnostmi njihove lokacije in meja, prav tako razreda, v katerega je območje klasificirano, iz katerega se školjke lahko vzamejo v skladu z zahtevami te priloge. Ta seznam je treba sporočiti zainteresiranim strankam, na katere ta priloga vpliva, kot so proizvajalci, nabiralci in upravljavci centrov za prečiščevanje ter odpremnih centrov;

(b) takoj obvestiti zainteresirane stranke, na katere ta priloga vpliva, kot so proizvajalci, nabiralci in upravljavci centrov za prečiščevanje in centrov za opremo, o kakršnih koli spremembah lokacije, meja ali razreda proizvodnega območja, ali o njegovem zaprtju, ne glede na to, ali je začasno ali dokončno;

(c) takoj ukrepati, kadar v tej prilogi opisani nadzor pokaže, da je proizvodno območje treba zapreti ali preklasificirati ali da se ga lahko ponovno odpre.

1. Uradni nadzor glede proizvodnje in dajanja na trg ribiških proizvodov mora vključevati zlasti:

(a) redni pregled higienskih pogojev iztovarjanja in prve prodaje;

(b) v rednih časovnih razmakih preglede plovil in obratov na kopnem, vključno z avkcijami rib in trgovcev na debelo, da se pregleda zlasti:

(i) po potrebi, če so pogoji za odobritev še izpolnjeni;

(ii) ali se pravilno ravna z ribiškimi proizvodi;

(iii) spoštovanje higienskih in temperaturnih zahtev;

(iv) čistočo obratov, vključno plovil, in njihovih objektov in naprav ter opreme in higieno osebja;

(c) preglede pogojev skladiščenja in transporta.

2. Vendar, v skladu z odstavkom 3, uradni nadzor plovil:

(a) se lahko opravi, ko se plovila ustavijo v pristanišču države članice;

(b) zadeva vsa plovila, ki iztovarjajo ribiške proizvode v Skupnosti, ne glede na zastavo;

(c) se lahko po potrebi, če opravlja uradni nadzor pristojni organ države članice zastave, pod katero plovilo pluje, opravi, medtem ko je plovilo na morju ali je v pristanišču druge države članice ali v tretji državi.

3.

 

ali

4. Če pristojni organ države članice pooblasti pristojni organ druge države članice ali tretje države za opravljanje inšpekcij v njenem imenu v skladu z odstavkom 3, se morata oba pristojna organa dogovoriti glede pogojev, ki urejajo takšne inšpekcije. Ti pogoji morajo zlasti zagotavljati, da pristojni organ države članice, pod katere zastavo plovilo pluje, prejema rezultate inšpekcij in brez zamude pri kakršnem koli sumu kršitev, tako da lahko takoj sprejme potrebne ukrepe.

1. se na trg ne dajo ribiški proizvodi iz strupenih rib naslednjih družin: Tetraodontidae, Molidae, Diodontidae in Canthigasteridae.

2. se sveži, pripravljeni, zamrznjeni in predelani ribiški proizvodi, ki pripadajo družini Gempylidae, zlasti Ruvettus pretiosus in Lepidocybium flavobrunneum, lahko dajo na trg samo v embalirani/pakirani obliki in morajo biti ustrezno označeni, da so potrošniki seznanjeni z informacijami o pripravi/kuhanju in o tveganju v zvezi s prisotnostjo snovi s škodljivimi želodčno-črevesnimi učinki. Na etiketi splošno ime spremlja tudi znanstveno poimenovanje ribiških proizvodov.

3. se na trg ne dajo ribiški proizvodi, ki vsebujejo biotoksine, kot so Ciguatera ali drugi toksini, nevarni za zdravje ljudi. Vendar se ribiški proizvodi, dobljeni iz živih školjk, iglokožcev, plaščarjev in morskih polžev, lahko dajo na trg, če so bili proizvedeni v skladu z oddelkom VII Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004 in s standardi iz poglavja V točke 2 navedenega oddelka.

1. organoleptični, kemijski, fizični ali mikrobiološki pregledi ali pregledi na parazite pokažejo, da niso v skladu z zadevno zakonodajo Skupnosti;

2. v svojih užitnih delih vsebujejo kontaminante ali ostanke, ki presegajo meje, določene v zakonodaji Skupnosti, ali so na ravni, na kateri bi izračunani vnos presegel dnevni ali tedenski vnos, sprejemljiv za ljudi;

3. izhajajo iz:

(i) strupenih rib;

(ii) ribiških proizvodov, ki ne izpolnjujejo zahtev iz dela G, točka 2, poglavja II glede biotoksinov;

(iii) školjk, iglokožcev, plaščarjev ali morskih polžev, ki vsebujejo biotoksine v skupnih količinah, ki presegajo meje iz Uredbe (ES) št. 853/2004;

4. je pristojni organ mnenja, da lahko predstavljajo tveganje za zdravje ljudi ali živali, ali iz kakršnega koli drugega razloga niso primerni za prehrano ljudi.

1. Na živalih na gospodarstvih za proizvodnjo mleka in kolostruma se mora izvajati uradni nadzor, da se preveri, ali se izpolnjujejo zahteve glede proizvodnje surovega mleka in kolostruma, zlasti zdravstveni status živali in uporaba veterinarskih zdravil.

2. Če obstajajo razlogi za sum, da zahteve glede zdravja živali niso izpolnjene, je treba preveriti splošni zdravstveni status živali.

3. Obrati za proizvodnjo mleka morajo biti uradno nadzorovani, da se preverja, ali se izpolnjujejo zahteve glede higiene. Ta uradni nadzor lahko vključuje inšpekcije in/ali spremljanje nadzora, ki ga izvajajo strokovne organizacije. Če se pokaže, da je higiena neustrezna, mora pristojni organ preveriti, ali so sprejeti primerni ukrepi za izboljšanje stanja.

1. V primeru surovega mleka in kolostruma mora pristojni organ spremljati preglede, izvajane v skladu z delom III poglavja I oddelka IX Priloge III k Uredbi (ES) št. 853/2004:

2. Če nosilec živilske dejavnosti ni popravil stanja v treh mesecih od prvega uradnega obvestila pristojnemu organu o neskladnosti z merili v zvezi s številom kolonij na gojišču in številom somatskih celic, je treba dostavo surovega mleka in kolostruma iz proizvodnega obrata začasno ustaviti, ali – v skladu s posebnim dovoljenjem ali splošnimi navodili pristojnega organa – izpolniti zahteve glede njune obdelave in uporabe, ki sta potrebni za zaščito javnega zdravja. Ta začasna ustavitev ali te zahteve morajo ostati, dokler nosilec živilske dejavnosti ne dokaže, da surovo mleko in kolostrum ponovno ustrezata merilom.

1. obrati, ki obdelujejo proizvode živalskega izvora, za katere Priloga III k Uredbi (ES) št. 853/2004 ne določa zahtev;

2. obrati, ki opravljajo samo primarno proizvodnjo;

3. obrati, ki opravljajo samo prevoze;

4. obrati, ki samo skladiščijo proizvode živalskega izvora, ki ne potrebujejo pogojev nadzorovane temperature skladiščenja.

1. Predstavnik pristojnega organa tretje države odpreme, ki izdaja spričevalo, ki spremlja pošiljko proizvodov živalskega izvora, namenjeno v Skupnost, mora podpisati spričevalo in poskrbeti, da ima uradni žig. Ta zahteva velja za vsako stran, če ima spričevalo strani. V primeru plovil za predelavo lahko pristojni organ pooblasti kapitana ali kakega drugega ladijskega častnika, da podpiše spričevalo.

2. Spričevala morajo biti napisana vsaj v uradnem jeziku ali uradnih jezikih namembne države članice in tiste države članice, v kateri se opravi mejna veterinarska kontrola, ali jim mora biti priložen overjen prevod v ta jezik ali te jezike. Vendar pa se država članica lahko strinja, da uporablja enega od uradnih jezikov Skupnosti, ki ni njen uradni jezik.

3. Pri vstopu v Skupnost mora pošiljko spremljati izvirna verzija spričevala.

4. Spričevala morajo biti sestavljena iz:

(a) enega samega lista papirja;

(b) dveh ali več strani, ki so del enega in nedeljivega lista papirja;

(c) zaporedja strani, ki so oštevilčene tako, da se vidi, da je določena stran del končnega števila zaporedja (npr.: „stran 2 od štirih strani“).

5. Spričevala morajo imeti edinstveno identifikacijsko številko. Če ima spričevalo več strani, mora biti ta številka navedena na vsaki strani.

6. Spričevalo mora biti izdano, preden pošiljka, na katero se nanaša, odide izpod nadzora pristojnega organa tretje države odpreme.