02004R0785 — SL — 30.07.2020 — 004.001

To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

spremenjena z:

▼B

UREDBA (ES) št. 785/2004 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA

z dne 21. aprila 2004

o zahtevah v zvezi z zavarovanjem za letalske prevoznike in operaterje

Člen 1

Cilj

1.  Cilj te uredbe je uvesti minimalne zahteve glede zavarovanja za letalske prevoznike in operaterje v zvezi s potniki, prtljago, tovorom in tretjimi osebami.

2.  V zvezi s prevozom pošte veljajo tiste zahteve glede zavarovanja, ki jih določajo Uredba (EGS) št. 2407/92 in nacionalne zakonodaje držav članic.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta uredba se uporablja za vse letalske prevoznike in vse operaterje, ki letijo v ali iz države članice ali uporabljajo zračni prostor znotraj ali nad ozemljem države članice, za katero velja Pogodba.

2.  Ta uredba se ne uporablja za:

3.  Razume se, da uporaba te uredbe za gibraltarsko letališče ne posega v pravni položaj Kraljevine Španije in Združenega kraljestva glede spora o suverenosti nad ozemljem, na katerem je letališče.

4.  Uporaba te uredbe za letališče Gibraltar se odloži, dokler ne začne učinkovati dogovor med zunanjima ministroma Kraljevine Španije in Združenega kraljestva, ki je vključen v skupni deklaraciji z dne 2. decembra 1987. Vladi Španije in Združenega kraljestva obvestita Svet o datumu začetka učinkovanja dogovora.

Člen 3

Opredelitev pojmov

Za namene te uredbe:

Člen 4

Načela zavarovanja

1.  Letalski prevozniki in operaterji iz člena 2 morajo v skladu s to uredbo zavarovati svojo odgovornost, specifično za letalstvo, do potnikov, prtljage, tovora in tretjih oseb. Zavarovana tveganja zajemajo vojaške operacije, terorizem, ugrabitve, sabotaže, nezakonit zaseg letala in javne nemire.

2.  Letalski prevozniki in operaterji morajo zagotoviti zavarovalno kritje za prav vsak let, ne glede na to, ali je zrakoplov, ki se uporablja, njihova last ali predmet pogodbe o leasingu ali pogodbe o skupni dejavnosti, o franšizi, o skupnih letih z izbranim partnerjem (code-sharing flights) ali katerega koli drugega podobnega sporazuma.

3.  Ta uredba ne posega v predpise o odgovornosti, ki izhajajo iz:

Člen 5

Skladnost

1.  Letalski prevozniki in, če to utreza, operatorji iz člena 2 morajo dokazati skladnost z zahtevami glede zavarovanja, ki jih določa ta uredba, tako, da pristojnim organom države članice, ki jo to zadeva, predložijo potrdilo o zavarovanju ali neko drugo dokazilo o veljavnem zavarovanju.

2.  Za namen tega člena izraz „država članica, ki jo to zadeva“ pomeni državo članico, ki je podelila operativno licenco letalskemu prevozniku Skupnosti, ali državo članico, v kateri je zrakoplov letalskega operatorja registriran. V zvezi z letalskimi prevozniki tretjih držav in operatorji, ki uporabljajo zrakoplove, registrirane zunaj Skupnosti, „država članica, ki jo to zadeva“ pomeni državo članico, iz katere oziroma v katero se leti izvajajo.

3.  Z odstopanjem od odstavka 1 lahko države preleta zahtevajo, da letalski prevozniki in operatorji iz člena 2 predložijo dokazilo o veljavnem zavarovanju v skladu s to uredbo.

4.  V zvezi z letalskimi prevozniki Skupnosti in operatorji zrakoplovov, registriranih v Skupnosti, deponirano dokazilo o zavarovanju v eni od držav iz odstavka 2 zadošča za vse države članice, ne da bi to posegalo v veljavnost člena 8(6).

5.  V izjemnem primeru zloma zavarovalniškega trga lahko Komisija v skladu s postopkom iz člena 9(2) določi ustrezne ukrepe za uporabo odstavka 1.

Člen 6

Zavarovanje odgovornosti do potnikov, prtljage in tovora

1.  Najnižje zavarovalno kritje odgovornosti do potnikov znaša 250 000 posebnih pravic črpanja (SDR) za potnika. Vendar v zvezi z nekomercialnimi operacijami zrakoplovov z MTOM, ki znaša 2 700  kg ali manj, države članice lahko določijo nižjo raven najnižjega zavarovalnega kritja, pod pogojem, da takšno kritje znaša najmanj 100 000 SDR za posameznega potnika.

▼M4

2.  Za odgovornost v zvezi s prtljago najnižje zavarovalno kritje v komercialnih operacijah znaša 1 288 SDR za potnika.

3.  Za odgovornost v zvezi s tovorom najnižje zavarovalno kritje v komercialnih operacijah znaša 22 SDR za kilogram.

▼B

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne veljajo v zvezi z leti, ki jih preko ozemlja držav članic opravljajo letalski prevozniki tretjih držav ali operaterji, ki uporabljajo zrakoplove, registrirane zunaj Skupnosti, in ne vključujejo pristanka ali vzleta s teh ozemelj.

▼M3

5.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo vrednosti iz odstavkov 1, 2 in 3 tega člena, če je to potrebno zaradi sprememb relevantnih mednarodnih sporazumov.

▼B

Člen 7

Zavarovanje odgovornosti do tretjih oseb

1.  

Če letalski prevoznik ali operater ne more zagotoviti zavarovalnega kritja za odgovornost do tretjih oseb zaradi vojnega tveganja ali terorizma na podlagi kritja po škodnem dogodku, lahko letalski prevoznik ali operater svojo obveznost v zvezi z zavarovanjem takšnih tveganj pokrije na podlagi agregatnega limita škod. Komisija pozorno spremlja izvajanje te določbe z namenom zagotoviti, da je takšen agregatni limit škod vsaj enakovreden ustreznemu znesku iz preglednice.

▼M3

2.  Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za spremembo vrednosti iz odstavka 1 tega člena, če je to potrebno zaradi sprememb relevantnih mednarodnih sporazumov.

▼B

Člen 8

Izvrševanje in sankcije

1.  Države članice zagotovijo, da vsi letalski prevozniki ali operaterji iz člena 2 izpolnjujejo to uredbo.

2.  Za namene odstavka 1 in ne da bi s tem posegala v odstavek 7 lahko država članica, ki jo to zadeva, zahteva dokazilo o izpolnjevanju zahtev glede zavarovanja iz te uredbe v zvezi s preleti, ki jih izvajajo letalski prevozniki tretjih držav ali potekajo z zrakoplovi, registriranimi izven Skupnosti, ki ne vključujejo pristanka ali vzleta iz nobene od držav članic, kakor tudi v zvezi s pristanki takšnih zrakoplovov v državah članicah zaradi razlogov, ki niso povezani s prometom.

3.  Če je to potrebno, lahko država članica od letalskega prevoznika, operaterja ali zavarovalnice, ki jo to zadeva, zahteva dodatna dokazila.

4.  Sankcije v primeru kršitve te uredbe morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

5.  V zvezi z letalskimi prevozniki Skupnosti lahko te sankcije vključujejo umik operativne licence, odvisno od in v skladu z ustreznimi določbami zakonodaje Skupnosti.

6.  V zvezi z letalskimi prevozniki tretjih držav in operaterji, ki uporabljajo zrakoplove, registrirane zunaj Skupnosti, lahko te sankcije vključujejo zavrnitev pravice do pristanka na ozemlju države članice.

7.  Če države članice ocenijo, da pogoji iz te uredbe niso izpolnjeni, ne dovolijo vzleta zrakoplova, dokler zadevni letalski prevoznik ali operater ne predloži dokazil o ustreznem zavarovalnem kritju v skladu s to uredbo.

▼M3

Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 6(5) in člena 7(2) se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 6(5) in člena 7(2) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 1 ).

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 6(5) in člena 7(2), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če sta pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestila Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

▼B

Člen 9

Postopek odbora

1.  Komisiji pomaga odbor, ustanovljen s členom 11 Uredbe Sveta (EGS) št. 2408/92 z dne 23. julija 1992 o dostopu letalskih prevoznikov Skupnosti do zračnih poti znotraj Skupnosti ( 2 ).

2.  Ob sklicu na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8.

Obdobje iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES se določi na tri mesece.

▼M3 —————

▼B

4.  Komisija se lahko dodatno posvetuje z Odborom o vseh drugih zadevah v zvezi z uporabo te uredbe.

Člen 10

Poročilo in sodelovanje

1.  Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu pošlje poročilo o izvajanju te uredbe najkasneje do 30. aprila 2008.

2.  Države članice pošljejo podatke o uporabi te uredbe Komisiji na njeno zahtevo.

Člen 11

Začetek veljavnosti

Ta uredba začne veljati dvanajst mesecev po njeni objavi v Uradnem listu Evropske unije.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

( 1 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

( 2 ) UL L 240, 24.8.1992, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 284, 31.10.2003, str. 1).