02004L0037 — SL — 05.04.2022 — 006.001
To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu
|
►M6 DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS) ◄ (kodificirana različica) (UL L 158 30.4.2004, str. 50) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
št. |
stran |
datum |
||
|
DIREKTIVA 2014/27/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. februarja 2014 |
L 65 |
1 |
5.3.2014 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2017/2398 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 12. decembra 2017 |
L 345 |
87 |
27.12.2017 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2019/130 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 16. januarja 2019 |
L 30 |
112 |
31.1.2019 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2019/983 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 5. junija 2019 |
L 164 |
23 |
20.6.2019 |
|
|
UREDBA (EU) 2019/1243 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019 |
L 198 |
241 |
25.7.2019 |
|
|
DIREKTIVA (EU) 2022/431 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 9. marca 2022 |
L 88 |
1 |
16.3.2022 |
|
popravljena z:
DIREKTIVA 2004/37/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA
z dne 29. aprila 2004
29. aprila 2004 o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu (šesta posebna direktiva v skladu s členom 16(1) Direktive Sveta 89/391/EGS)
(kodificirana različica)
(Besedilo velja za EGP)
POGLAVJE I
SPLOŠNE DOLOČBE
Člen 1
Cilj
Določa posebne minimalne zahteve na tem področju, tudi mejne vrednosti.
Člen 2
Opredelitev pojmov
Za namene te direktive:
„rakotvorna snov“ pomeni:
snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B rakotvornih snovi iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 );
snov, zmes ali postopek iz Priloge I k tej direktivi ter snov ali zmes, ki se sprošča pri postopku iz navedene priloge;
„mutagena snov“ pomeni:
snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B mutagenov za zarodne celice iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;
„reprotoksična snov“ pomeni snov ali zmes, ki izpolnjuje merila za razvrstitev v kategorijo 1A ali 1B snovi, strupenih za razmnoževanje, iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008;
„reprotoksična snov brez praga“ pomeni reprotoksično snov, za katero ni varne ravni izpostavljenosti za zdravje delavcev in ki je kot taka opredeljena v stolpcu za opombe v Prilogi III;
„reprotoksična snov s pragom“ pomeni reprotoksično snov, za katero obstaja varna raven izpostavljenosti, pod katero ni tveganja za zdravje delavcev, in ki je kot taka opredeljena v stolpcu za opombe v Prilogi III;
„mejna vrednost“ pomeni, če ni drugače določeno, mejno vrednost časovno tehtanega povprečja koncentracije za rakotvorno, mutageno ali reprotoksično snov v zraku znotraj območja vdihavanja delavca glede na referenčno obdobje, ki je navedeno v Prilogi III;
„biološka mejna vrednost“ pomeni mejo koncentracije v ustreznem biološkem gojišču ustrezne snovi, njenega metabolita, ali kazalec učinka;
„zdravstveni nadzor“ pomeni oceno posameznega delavca, zato da se ugotovi njegovo zdravstveno stanje v povezavi z izpostavljenostjo nekaterim rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem pri delu.
Člen 3
Področje uporabe – določanje in ocena tveganja
Oceno je treba redno obnavljati, v vsakem primeru pa takrat, ko se pojavi kakršna koli sprememba okoliščin, ki lahko vplivajo na izpostavljenost delavca rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem.
Delodajalec mora pristojnim organom na njihovo zahtevo posredovati podatke, ki jih je uporabil za pripravo ocene.
POGLAVJE II
OBVEZNOSTI DELODAJALCA
Člen 4
Zmanjšanje in nadomestitev
Člen 5
Preprečevanje in zmanjševanje izpostavljenosti
Pri vsaki uporabi rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi delodajalec izvede naslednje ukrepe:
omeji količine rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi na delovnem mestu;
vzdržuje čim manjše število delavcev, ki so izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni;
načrtuje delovne postopke in tehnične kontrolne ukrepe tako, da se sproščanje rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi na delovnem mestu prepreči ali zmanjša na minimum;
odstranjuje rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi pri viru z lokalnim ali splošnim prezračevanjem, pri čemer morajo biti vse take metode ustrezne in skladne s potrebo po varovanju javnega zdravja in okolja;
uporablja obstoječe ustrezne postopke za merjenje koncentracije rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi, zlasti za zgodnje odkrivanje neobičajnih izpostavljenosti, ki so posledica nepredvidenega dogodka ali nezgode;
uporablja ustrezne delovne postopke in metode;
izvaja kolektivne varnostne ukrepe in/ali, kadar se izpostavljenosti ne da preprečiti drugače, individualne varnostne ukrepe;
izvaja higienske ukrepe, zlasti redno čiščenje tal, sten in drugih površin;
obvešča delavce;
omeji območja tveganja in uporablja ustrezne opozorilne in varnostne znake, vključno z znaki „kajenje prepovedano“ na območjih, kjer so delavci izpostavljeni ali bi lahko bili izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem;
izdela načrte za ukrepanje v izrednih razmerah, ki lahko nastanejo pri neobičajno visoki izpostavljenosti;
uporablja sredstva za varno skladiščenje, ravnanje in prevoz, zlasti zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike;
uporablja sredstva za varno zbiranje, skladiščenje in odlaganje odpadkov za delavce, tudi zapečatene ter jasno in vidno označene vsebnike.
Člen 6
Obveščanje pristojnih organov
Kadar rezultati ocene, navedene v členu 3(2), pokažejo, da obstaja ►C1 tveganje ◄ za zdravje ali varnost delavcev, delodajalec pristojnemu organu na njegovo zahtevo predloži ustrezne podatke:
o dejavnostih in/ali industrijskih procesih, ki potekajo, tudi razloge za uporabo rakotvornih, mutagenih ali reprotoksičnih snovi;
o količinah proizvedenih ali uporabljenih snovi ali zmesi, ki vsebujejo rakotvorne, mutagene ali reprotoksične snovi;
o številu izpostavljenih delavcev,
o sprejetih preventivnih ukrepih;
o vrsti uporabljene varovalne opreme;
o naravi in stopnji izpostavljenosti;
o primerih nadomestitve.
Države članice v svojih poročilih, ki jih predložijo Komisiji na podlagi člena 17a Direktive 89/391/EGS, upoštevajo podatke iz točk (a) do (g) prvega odstavka tega člena.
Člen 7
Nepredvidena izpostavljenost
Dokler ni spet vzpostavljeno normalno stanje in niso odpravljeni razlogi za neobičajno izpostavljenost:
lahko na prizadetem območju delajo samo delavci, ki so nujno potrebni za izvajanje popravil in drugih potrebnih del;
je tem delavcem treba zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, ki jo morajo nositi; izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, potreben za vsakega delavca;
nezavarovani delavci ne smejo delati na prizadetem območju.
Člen 8
Predvidena izpostavljenost
Na podlagi prvega pododstavka je treba tem delavcem zagotoviti varovalno obleko in osebno varovalno opremo za dihala, ki jo morajo nositi, dokler obstaja neobičajna izpostavljenost; taka izpostavljenost ne sme biti stalna in mora biti strogo omejena na najkrajši čas, potreben za vsakega delavca.
Člen 9
Dostop do območij tveganja
Delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo dostop na območja, na katerih se opravljajo dejavnosti, za katere rezultati ocene iz člena 3(2) pokažejo, da obstaja ►C1 tveganje ◄ za zdravje in varnost delavcev, izključno delavcem, ki morajo na taka območja vstopati zaradi svojega dela ali nalog.
Člen 10
Higienski in individualni varovalni ukrepi
Za vse dejavnosti, pri katerih obstaja tveganje kontaminacije z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi, delodajalci sprejmejo ustrezne ukrepe, s katerimi zagotovijo:
da delavci ne jedo, pijejo ali kadijo na delovnih območjih, kjer obstaja tveganje kontaminacije z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi;
da imajo delavci zagotovljeno ustrezno varovalno obleko ali drugo ustrezno posebno obleko;
da so predvideni ločeni prostori za shranjevanje delovne ali varovalne obleke in osebne obleke;
da imajo delavci na voljo ustrezne in zadostne umivalne in toaletne prostore;
da je varovalna oprema ustrezno shranjena na jasno označenem mestu in da se pregleda in očisti po možnosti pred vsako uporabo in obvezno po njej;
da se okvarjena oprema popravi ali nadomesti pred nadaljnjo uporabo.
Člen 11
Obveščanje in usposabljanje delavcev
Delodajalec sprejme ustrezne ukrepe, da zagotovi delavcem in/ali predstavnikom delavcev v podjetju ali industrijskem obratu zadostno in ustrezno usposobljenost na podlagi vseh razpoložljivih podatkov, zlasti v obliki obvestil in navodil:
o varnostnih ukrepih, ki jih je treba sprejeti za preprečitev izpostavljenosti;
o higienskih zahtevah;
o nošenju in uporabi varovalne opreme in obleke;
o ukrepih, ki jih morajo sprejeti delavci, tudi reševalci, ob nezgodah in za preprečitev nezgod.
Usposabljanje se:
Kadar je v Prilogi IIIa določena biološka mejna vrednost, je za delo z zadevno rakotvorno, mutageno ali reprotoksično snovjo obvezen zdravstveni nadzor v skladu s postopki iz navedene priloge. Delavci morajo biti o tej zahtevi obveščeni, preden so določeni za nalogo, ki vključuje tveganje zaradi izpostavljenosti navedeni rakotvorni, mutageni ali reprotoksični snovi.
Člen 12
Obveščanje delavcev
Sprejmejo se potrebni ukrepi, s katerimi se zagotovi:
da lahko delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu preverijo izvajanje te direktive oziroma lahko sodelujejo pri njeni uporabi, zlasti kar zadeva:
posledice izbire, nošenja in uporabe varovalne obleke in opreme za zdravje in varnost delavcev, kar pa ne vpliva na odgovornost delodajalca za določitev učinkovitosti varovalne obleke in opreme;
ukrepe iz prvega pododstavka člena 8(1), ki jih določi delodajalec, kar pa ne vpliva na odgovornost delodajalca za določitev takih ukrepov;
da so delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu čim prej obveščeni o neobičajnih izpostavljenostih, vključno s tistimi, navedenimi v členu 8, o razlogih za tako izpostavljenost in o sprejetih ukrepih ali ukrepih, ki jih je treba sprejeti, da bi se položaj popravil;
da delodajalec sproti vodi seznam delavcev, ki opravljajo dejavnosti, pri katerih je ocena iz člena 3(2) pokazala ►C1 tveganje ◄ za zdravje in varnost delavcev; če obstajajo podatki, mora biti v seznamu navedena stopnja izpostavljenosti;
da je seznam, naveden v točki (c), dostopen zdravniku in/ali pristojnemu organu ter drugim osebam, ki so odgovorne za zdravje in varnost pri delu;
da ima vsak delavec dostop do podatkov na seznamu, ki se nanašajo osebno nanj;
da imajo delavci in/ali vsi predstavniki delavcev v podjetju ali proizvodnem obratu dostop do anonimnih kolektivnih podatkov.
Člen 13
Posvetovanje in sodelovanje delavcev
Posvetovanje in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov v zvezi z vprašanji, ki jih zajema ta direktiva, se opravi v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS.
Člen 13a
Sporazumi med socialnimi partnerji
Sporazumi med socialnimi partnerji, ki se lahko sklenejo na področju te direktive, se vključijo na seznam na spletni strani Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA). Ta seznam se redno posodablja.
POGLAVJE III
DRUGE DOLOČBE
Člen 14
Zdravstveni nadzor
pred izpostavljenostjo,
v rednih časovnih presledkih po izpostavljenosti.
Ti ukrepi omogočajo neposredno izvajanje individualnih in higienskih varnostnih ukrepov.
V tem primeru se ponovno oceni ►C1 tveganje ◄ zaradi izpostavljenosti v skladu s členom 3(2).
imajo delavci dostop do rezultatov zdravstvenega nadzora, ki se nanašajo na njih osebno, in
lahko zadevni delavci ali delodajalec zahtevajo preverjanje rezultatov zdravstvenega nadzora.
Države članice v svojih poročilih, ki jih predložijo Komisiji na podlagi člena 17a Direktive 89/391/EGS, upoštevajo informacije iz tega odstavka.
Člen 15
Vodenje evidence
Člen 16
Mejne vrednosti
Člen 16a
Določitev reprotoksičnih snovi brez praga in s pragom
Evropski parlament in Svet v skladu s postopkom iz člena 153(2), točka (b), PDEU v stolpcu za opombe Priloge III k tej direktivi na podlagi razpoložljivih znanstvenih in tehničnih podatkov določita, ali se reprotoksična snov uvršča med reprotoksične snovi brez praga ali med reprotoksične snovi s pragom.
Člen 17
Sprememba Priloge II
Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 17a za vnos strogo tehničnih sprememb v Prilogo II, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in nove ugotovitve v zvezi z rakotvornimi, mutagenimi ali reprotoksičnimi snovmi.
Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 17b.
Člen 17a
Izvajanje prenosa pooblastila
Člen 17b
Postopek v nujnih primerih
Člen 18
Uporaba podatkov
Komisiji so dostopni podatki, navedeni v členu 14(8), ki so jih uporabili pristojni nacionalni organi.
Člen 18a
Ocenjevanje
Komisija v okviru naslednje ocene izvajanja te direktive med ocenjevanjem iz člena 17a Direktive 89/391/EGS oceni tudi to, ali je treba spremeniti mejno vrednost za prah kristalnega kremena, ki se vdihuje. Komisija ta postopek začne leta 2022 in nato po potrebi predlaga potrebne spremembe in spremembe v zvezi s to snovjo v naknadni reviziji te direktive.
Komisija najpozneje 11. julija 2022 preuči možnost spremembe te direktive, da se dodajo določbe o kombinaciji mejne vrednosti za poklicno izpostavljenost v zraku in biološki mejni vrednosti za kadmij in njegove anorganske spojine.“;
Komisija najpozneje do 31. decembra 2022 po potrebi po posvetovanju s Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu (ACSH), ob upoštevanju obstoječih priporočil različnih agencij, deležnikov in Svetovne zdravstvene organizacije o prednostnih rakotvornih, mutagenih in reprotoksičnih snoveh, za katere so potrebne mejne vrednosti, predstavi akcijski načrt za določitev novih ali spremenjenih mejnih vrednosti za poklicno izpostavljenost za vsaj 25 snovi, skupin snovi ali snovi, ki nastanejo v postopku. Komisija po potrebi in ob upoštevanju akcijskega načrta, najnovejših znanstvenih dognanj in po posvetovanju z ACSH brez odlašanja predstavi zakonodajne predloge na podlagi člena 16.
Komisija po potrebi in najpozneje 5. aprila 2025 ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po ustreznem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi opredelitev in okvirni seznam nevarnih zdravil ali snovi, ki jih vsebujejo, ki izpolnjujejo merila za razvrstitev kot rakotvorna snov kategorije 1A ali 1B iz Priloge I k Uredbi (ES) št. 1272/2008, mutagena snov ali snov, strupena za razmnoževanje.
Komisija po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2022 pripravi smernice Unije za pripravo, dajanje in odstranjevanje nevarnih zdravil na delovnem mestu. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA in jih ustrezni pristojni organi razširijo po vseh državah članicah.
Komisija po potrebi po prejemu mnenja ACSH ob upoštevanju obstoječe metodologije za določanje mejnih vrednosti rakotvornih snovi v nekaterih državah članicah in mnenja ACSH opredeli zgornjo in spodnjo raven tveganja. Komisija najpozneje 12 mesecev po prejemu mnenja ACSH in po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki pripravi smernice Unije o metodologiji za določitev mejnih vrednosti na podlagi tveganja. Te smernice se objavijo na spletnem mestu EU-OSHA, ustrezni pristojni organi pa jih razširjajo v vseh državah članicah.
Komisija ob upoštevanju najnovejših znanstvenih dognanj in po primernem posvetovanju z ustreznimi deležniki najpozneje do 31. decembra 2024 po potrebi predlaga mejno vrednost za kobalt in anorganske kobaltove spojine.
Člen 19
Uradno obveščanje Komisije
Države članice sporočijo Komisiji besedilo predpisov nacionalne zakonodaje, ki jih v prihodnje sprejmejo na področju, ki ga ureja ta direktiva.
Člen 20
Razveljavitev
Direktiva 90/394/EGS, kakor je bila spremenjena z direktivami, navedenimi v delu A Priloge IV k tej direktivi, se razveljavi, kar pa ne vpliva na obveznosti držav članic v zvezi z roki za prenos v nacionalno zakonodajo, ki so navedeni v delu B Priloge IV k tej direktivi.
Sklicevanje na razveljavljeno direktivo se razume kot sklicevanje na to direktivo in se bere skladno s korelacijsko tabelo v Prilogi V.
Člen 21
Začetek veljavnosti
Ta direktiva začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropske unije.
Člen 22
Naslovniki
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
Seznam snovi, ►M1 zmesi ◄ in postopkov
(Člen 2(a)(iii))
Proizvodnja auramina.
Delo, ki vključuje izpostavljenost policikličnim aromatskim ogljikovodikom v premogovih sajah, katranu ali smoli.
Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu, dimu in aerosolom pri praženju in elektrolitski rafinaciji baker-nikljevih spojin.
Močno kisli postopek proizvodnje izopropil alkohola.
Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu trdega lesa ( 4 ).
Delo, ki vključuje izpostavljenost prahu kristalnega kremena, ki se vdihuje in ki nastane pri delovnem postopku.
Delo, ki vključuje izpostavljenost kože mineralnim oljem, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja.
Delo, ki vključuje izpostavljenost izpušnim plinom iz dizelskih motorjev.
PRILOGA II
Praktična priporočila za zdravstveni nadzor delavcev
(Člen 14(7))
Zdravnik in/ali organ, odgovoren za zdravstveni nadzor delavcev, ki so izpostavljeni rakotvornim, mutagenim ali reprotoksičnim snovem, mora biti seznanjen s pogoji ali okoliščinami izpostavljenosti za vsakega delavca.
Zdravstveni nadzor delavcev je treba opravljati v skladu z načeli in prakso medicine dela; zajemati mora vsaj naslednje ukrepe:
vodenje zdravstvene in poklicne anamneze delavca,
osebni pogovor,
kadar je primerno, biološki nadzor ter odkrivanje zgodnjih in reverzibilnih učinkov.
Za vsakega delavca, za katerega se opravlja zdravstveni nadzor, se lahko določijo dodatne preiskave v skladu z najnovejšim znanjem, ki je na voljo medicini dela.
PRILOGA III
MEJNE VREDNOSTI IN DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE (ČLEN 16)
A. MEJNE VREDNOSTI ZA POKLICNO IZPOSTAVLJENOST
|
Ime snovi |
Št. ES (1) |
Št. CAS (2) |
Mejne vrednosti |
Opomba |
Prehodni ukrepi |
|||||
|
8 ur (3) |
Kratkoročni (4) |
|||||||||
|
mg/m3 (5) |
ppm (6) |
f/ml (7) |
mg/m3 (5) |
Ppm (6) |
f/ml (7) |
|||||
|
Prah trdega lesa |
— |
— |
2 (8) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Mejna vrednost 3 mg/m3 do 17. januarja 2023 |
|
Spojine šestvalentnega kroma, ki so rakotvorne v smislu točke (i) člena 2(a) (kot krom) |
— |
— |
0,005 |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Mejna vrednost 0,010 mg/m3 do 17. januarja 2025 Mejna vrednost: 0,025 mg/m3 za postopke varjenja ali plazemskega rezanja ali podobne delovne postopke, v katerih se ustvarja dim, do 17. januarja 2025 |
|
Refraktorska keramična vlakna, ki so rakotvorna v smislu točke (i) člena 2(a) |
— |
— |
— |
— |
0,3 |
— |
— |
— |
— |
|
|
Prah kristalnega kremena, ki se vdihuje |
— |
— |
0,1 (9) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
|
|
Benzen |
200-753-7 |
71-43-2 |
0,66 |
0,2 |
– |
– |
– |
– |
koža (10) |
Mejna vrednost 1 ppm (3,25 mg/m3) do 5. aprila 2024. Mejna vrednost 0,5 ppm (1,65 mg/m3) od 5. aprila 2024 do 5. aprila 2026. |
|
Monomer vinil klorid |
200-831-0 |
75-01-4 |
2,6 |
1 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
|
Etilen oksid |
200-849-9 |
75-21-8 |
1,8 |
1 |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
1,2-epoksipropan |
200-879-2 |
75-56-9 |
2,4 |
1 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
|
Trikloroetilen |
201-167-4 |
79-01-6 |
54,7 |
10 |
— |
164,1 |
30 |
— |
koža (10) |
|
|
Akrilamid |
201-173-7 |
79-06-1 |
0,1 |
— |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
2-nitropropan |
201-209-1 |
79-46-9 |
18 |
5 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
|
o-toluidin |
202-429-0 |
95-53-4 |
0,5 |
0,1 |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
4,4′-metilendianilin |
202-974-4 |
101-77-9 |
0,08 |
— |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
Epiklorohidrin |
203-439-8 |
106-89-8 |
1,9 |
— |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
Etilendibromid |
203-444-5 |
106-93-4 |
0,8 |
0,1 |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
1,3-butadien |
203-450-8 |
106-99-0 |
2,2 |
1 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
|
Etilendiklorid |
203-458-1 |
107-06-2 |
8,2 |
2 |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
Hidrazin |
206-114-9 |
302-01-2 |
0,013 |
0,01 |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
Bromoetilen |
209-800-6 |
593-60-2 |
4,4 |
1 |
— |
— |
— |
— |
— |
|
|
Izpušni plini iz dizelskih motorjev |
|
|
0,05 (*1) |
|
|
|
|
|
|
Mejna vrednost se uporablja od 21. februarja 2023. Za podzemno rudarstvo in gradnjo predorov se mejna vrednost uporablja od 21. februarja 2026. |
|
Zmesi policikličnih aromatskih ogljikovodikov, zlasti tiste, ki vsebujejo benzo[a]piren in ki so v smislu te direktive rakotvorne |
|
|
|
|
|
|
|
|
koža (10) |
|
|
Mineralna olja, ki so se pred tem uporabljala v motorjih z notranjim zgorevanjem za podmazovanje in hlajenje gibljivih delov motorja |
|
|
|
|
|
|
|
|
koža (10) |
|
|
Kadmij in njegove anorganske spojine |
— |
— |
0,001 (11) |
— |
— |
— |
— |
— |
|
Mejna vrednost 0,004 mg/m3 (12) do 11. julija 2027 |
|
Berilij in anorganske berilijeve spojine |
— |
— |
0,0002 (11) |
— |
— |
— |
— |
— |
preobčutljivost kože in dihal (13) |
Mejna vrednost 0,0006 mg/m3 do 11. julija 2026 |
|
Arzenova kislina in njene soli ter anorganske arzenove spojine |
— |
— |
0,01 (11) |
— |
— |
— |
— |
— |
— |
Mejna vrednost za sektor taljenja bakra se uporablja od 11. julija 2023. |
|
Formaldehid |
200-001-8 |
50-00-0 |
0,37 |
0,3 |
— |
0,74 |
0,6 |
— |
preobčutljivost kože (14) |
Mejna vrednost 0,62 mg/m3 ali 0,5 ppm (3) za sektor zdravstvene oskrbe, pogrebno dejavnost in dejavnost balzamiranja do 11. julija 2024 |
|
4,4′-metilen-bis(2-kloroanilin) |
202-918-9 |
101-14-4 |
0,01 |
— |
— |
— |
— |
— |
koža (10) |
|
|
Akrilonitril |
203-466-5 |
107-13-1 |
1 |
0,45 |
– |
4 |
1,8 |
– |
koža (10) preobčutljivost kože (14) |
Mejne vrednosti se uporabljajo od 5. aprila 2026. |
|
Nikljeve spojine |
– |
– |
0,01 (15) 0,05 (16) |
– |
– |
– |
– |
– |
preobčutljivost kože in dihal (13) |
Mejna vrednost (15) se uporablja od 18. januarja 2025. Mejna vrednost (16) se uporablja od 18. januarja 2025. Do takrat se uporablja mejna vrednost 0,1 mg/m3 (16). |
|
Anorganski svinec in njegove spojine |
|
|
0,15 |
|
|
|
|
|
|
|
|
N,N-dimetilacetamid |
204-826-4 |
127-19-5 |
36 |
10 |
|
72 |
20 |
|
koža (10) |
|
|
Nitrobenzen |
202-716-0 |
98-95-3 |
1 |
0,2 |
|
|
|
|
koža (10) |
|
|
N,N-dimetilformamid |
200-679-5 |
68-12-2 |
15 |
5 |
|
30 |
10 |
|
koža (10) |
|
|
2-metoksietanol |
203-713-7 |
109-86-4 |
|
1 |
|
|
|
|
koža (10) |
|
|
2-metoksietil acetat |
203-772-9 |
110-49-6 |
|
1 |
|
|
|
|
koža (10) |
|
|
2-etoksietanol |
203-804-1 |
110-80-5 |
8 |
2 |
|
|
|
|
koža (10) |
|
|
2-etoksietil acetat |
203-839-2 |
111-15-9 |
11 |
2 |
|
|
|
|
koža (10) |
|
|
1-metil-2-pirolidon |
212-828-1 |
872-50-4 |
40 |
10 |
|
80 |
20 |
|
koža (10) |
|
|
Živo srebro in dvovaletne anorganske živosrebrove spojine, vključno z živosrebrovim oksidom in živosrebrovim kloridom (merjene kot živo srebro) |
|
|
0,02 |
|
|
|
|
|
|
|
|
Bisfenol A; 4,4′-izopropilidendifenol |
201-245-8 |
80-05-7 |
2 (11) |
|
|
|
|
|
|
|
|
Ogljikov monoksid |
211-128-3 |
630-08-0 |
23 |
20 |
|
117 |
100 |
|
|
|
|
(1)
Številka ES, npr. z evropskega seznama obstoječih komercialnih kemičnih snovi (EINECS), evropskega seznama novih snovi (ELINCS) ali bivšega polimera (NLP), je uradna številka snovi v Evropski uniji, kot je opredeljeno v razdelku 1.1.1.2 v delu 1 Priloge VI k Uredbi (ES) št. 1272/2008.
(2)
Št. CAS: številka po mednarodnem seznamu Službe za izmenjavo kemijskih izvlečkov.
(3)
Merjeno ali izračunano glede na referenčno obdobje osmih ur.
(4)
Mejna vrednost za kratkotrajno izpostavljenost (STEL). Mejna vrednost, ki pri izpostavljenosti ne bi smela biti prekoračena in se nanaša na 15-minutno obdobje, razen kadar je drugače določeno.
(5)
mg/m3 = miligrami na kubični meter zraka pri 20 °C in 101,3 kPa (760 mm živega srebra).
(6)
ppm = delci na milijon v volumnu zraka (ml/m3).
(7)
f/ml = vlakna na mililiter.
(8)
Delci, ki se jih lahko vdihuje: če je prah trdega lesa zmešan s prahom drugega lesa, se uporablja mejna vrednost, ki se uporablja za prah vseh vrst lesa, ki so prisotni v tej zmesi.
(9)
Respirabilna frakcija.
(10)
Znaten prispevek k celotni možni obremenitvi telesa prek izpostavljenosti kože.
(12)
Delci, ki se lahko vdihujejo. Respirabilna frakcija v tistih državah članicah, ki na datum začetka veljavnosti te direktive izvajajo sistem biološkega spremljanja z biološko mejno vrednostjo največ 0,002 mg Cd/g kreatinina v urinu.
(13)
Snov lahko povzroči preobčutljivost kože in dihalnega trakta.
(15)
Respirabilna frakcija, merjena kot nikelj.
(16)
Delci, ki se jih lahko vdihuje, merjeni kot nikelj.
(*1)
Merjeno kot elementarni ogljik. |
||||||||||
B. DRUGE NEPOSREDNO POVEZANE DOLOČBE
Opomba
PRILOGA IIIa
BIOLOŠKE MEJNE VREDNOSTI IN UKREPI ZDRAVSTVENEGA NADZORA
(Člen 16(4))
1. Svinec in njegove ionske spojine
Biološko spremljanje mora vključevati merjenje koncentracij svinca v krvi (PbB) z uporabo absorpcijske spektrometrije ali metode, ki daje enakovredne rezultate. Zavezujoča biološka mejna vrednost je:
70 μg Pb/100 ml krvi
Zdravstveni nadzor se izvaja, če je izpostavljenost koncentraciji svinca v zraku večja od 0,075 mg/m3, izračunana kot časovno tehtano povprečje 40 ur na teden, ali če se pri posameznih delavcih izmeri koncentracija svinca v krvi, večja od 40 μg Pb/100 ml krvi.
PRILOGA IV
Del A
Razveljavljena direktiva in njene zaporedne spremembe
(v skladu s členom 20)
|
Direktiva Sveta 90/394/EGS |
(UL L 196, 26.7.1990, str. 1). |
|
Direktiva Sveta 97/42/ES |
(UL L 179, 8.7.1997, str. 4). |
|
Direktiva Sveta 1999/38/ES |
(UL L 138, 1.6.1999, str. 66). |
Del B
Roki za prenos v nacionalno zakonodajo
(v skladu s členom 20)
|
Direktiva |
Rok za prenos |
|
90/394/EGS |
31. december 1992 |
|
97/42/ES |
27. junij 2000 |
|
1999/38/ES |
29. april 2003 |
PRILOGA V
KORELACIJSKA TABELA
|
Direktiva 90/394/ES |
Ta direktiva |
|
Člen 1 |
Člen 1 |
|
Člen 2(a) |
Člen 2(a) |
|
Člen 2(aa) |
Člen 2(b) |
|
Člen 2(b) |
Člen 2(c) |
|
Členi od 3 do 9 |
Člen od 3 do 9 |
|
Člen 10 (1)(a) |
Člen 10 (1)(a) |
|
Člen 10(1)(b), prvi stavek |
Člen 10 (1)(b) |
|
Člen 10(1)(b), drugi stavek |
Člen 10(1)(c) |
|
Člen 10(1)(c) |
Člen 10(1)(d) |
|
Člen 10(1)(d), prvi in drugi stavek |
Člen 10(1)(e) |
|
Člen 10(1)(d), tretji stavek |
Člen 10(1)(f) |
|
Člen 10(2) |
Člen 10(2) |
|
Členi od 11 do 18 |
Členi od 11 do 18 |
|
Člen 19(1), prvi pododstavek |
|
|
Člen 19(1), drugi pododstavek |
|
|
Člen 19(1), tretji pododstavek |
|
|
Člen 19(2) |
Člen 19 |
|
|
Člen 20 |
|
|
Člen 21 |
|
Člen 20 |
Člen 22 |
|
Priloga I |
Priloga I |
|
Priloga II |
Priloga II |
|
Priloga III |
Priloga III |
|
|
Priloga IV |
|
|
Priloga V |
( 1 ) Direktiva 2009/148/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o varstvu delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti azbestu pri delu (UL L 330, 16.12.2009, str. 28).
( 2 ) Uredba (ES) št. 1272/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. decembra 2008 o razvrščanju, označevanju in pakiranju snovi ter zmesi, o spremembi in razveljavitvi direktiv 67/548/EGS in 1999/45/ES ter spremembi Uredbe (ES) št. 1907/2006 (UL L 353, 31.12.2008, str. 1).
( 3 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.
( 4 ) Seznam nekaterih vrst trdega lesa je naveden v Monographs on the Evaluation of Carcinogenic Risks to Humans„Wood Dust and Formaldehyde“ (Monografije o ocenjevanju tveganja nastanka raka pri ljudeh „Lesni prah in formaldehid“), 62. zvezek, ki jih je izdala Mednarodna agencija za raziskavo raka, Lyon, 1995.