2002A4430 — SL — 31.12.2015 — 003.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

(UL L 114 30.4.2002, str. 132)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

DECISION No 2/2003 OF THE JOINT VETERINARY COMMITTEE SET UP BY THE AGREEMENT BETWEEN THE EUROPEAN COMMUNITY AND THE SWISS CONFEDERATION ON TRADE IN AGRICULTURAL PRODUCTS of 25 November 2003 (*)

  L 23

27

28.1.2004

 M2

DECISION No 3/2004 OF THE JOINT COMMITTEE of 29 April 2004 (*)

  L 151

125

30.4.2004

 M3

DECISION No 1/2004 OF THE JOINT VETERINARY COMMITTEE SET UP UNDER THE AGREEMENT BETWEEN THE EUROPEAN COMMUNITY AND THE SWISS CONFEDERATION ON TRADE IN AGRICULTURAL PRODUCTS of 28 April 2004 (*)

  L 160

115

30.4.2004

 M4

SKLEP ŠT. 2/2004 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 9. decembra 2004

  L 17

1

20.1.2005

 M5

SKLEP št. 2/2005 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA V SKLADU S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 1. marca 2005

  L 78

50

24.3.2005

 M6

SKLEP št. 1/2005 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 25. februarja 2005

  L 131

43

25.5.2005

 M7

ODLOČBA 3/2005 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO z dne 19. decembra 2005

  L 346

33

29.12.2005

 M8

SKLEP SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO št. 4/2005 z dne 19. decembra 2005

  L 346

44

29.12.2005

►M9

SKLEP ŠT. 1/2006 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 1. decembra 2006

  L 32

91

6.2.2007

►M10

SKLEP št. 1/2007 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 15. junija 2007

  L 173

31

3.7.2007

 M11

SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 15. januarja 2008

  L 27

21

31.1.2008

►M12

SKLEP št. 2/2008 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA NA PODLAGI SPORAZUMA MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 24. junija 2008

  L 228

3

27.8.2008

►M13

SKLEP št. 1/2008 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 23. decembra 2008

  L 6

89

10.1.2009

►M14

SPORAZUM med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o spremembi sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

  L 136

2

30.5.2009

 M15

SKLEP št. 1/2009 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 9. decembra 2009

  L 115

33

8.5.2010

►M16

SKLEP št. 1/2010 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 1. decembra 2010

  L 338

50

22.12.2010

►M17

SKLEP št. 1/2010 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI z dne 13. decembra 2010

  L 32

9

8.2.2011

►M18

SPORAZUM med Evropsko unijo in Švicarsko konfederacijo o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila ter o spremembi Sporazuma med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi

  L 297

3

16.11.2011

►M19

SKLEP št. 1/2012 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI, z dne 3. maja 2012

  L 155

1

15.6.2012

►M20

SKLEP št. 2/2012 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI, z dne 3. maja 2012

  L 155

99

15.6.2012

►M21

SKLEP št. 1/2013 SKUPNEGA VETERINARSKEGA ODBORA, USTANOVLJENEGA S SPORAZUMOM MED EVROPSKO SKUPNOSTJO IN ŠVICARSKO KONFEDERACIJO O TRGOVINI S KMETIJSKIMI PROIZVODI, z dne 22. februarja 2013

  L 264

1

5.10.2013

►M22

SKLEP št. 1/2013 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 28. novembra 2013

  L 332

49

11.12.2013

►M23

SKLEP št. 1/2014 SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO z dne 9. aprila 2014

  L 180

21

20.6.2014

►M24

SKLEP SKUPNEGA ODBORA ZA KMETIJSTVO št. 2/2015 z dne 19. novembra 2015

  L 323

29

9.12.2015



(*)

Ta akt ni bil nikoli objavljen v slovenščini.




▼B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o trgovini s kmetijskimi proizvodi



EVROPSKA SKUPNOST,

v nadaljevanju „Skupnost“,

in

ŠVICARSKA KONFEDERACIJA,

v nadaljevanju „Švica“,

ki sta v nadaljevanju imenovani „pogodbenici“, STA SE

ODLOČENI, da postopoma odpravita ovire, ki vplivajo na obseg njunega trgovanja, v skladu z določbami o ustanovitvi območij proste trgovine v Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije,

KER sta v členu 15 Sporazuma o prosti trgovini z dne 22. julija 1972 pogodbenici izrazili svojo pripravljenost, kolikor bo njuna kmetijska politika to dovoljevala, do pospeševanja skladnega razvoja trgovine s kmetijskimi proizvodi, za katere se omenjeni Sporazum ne uporablja,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:



Člen 1

Cilj

1.  Cilj tega sporazuma je okrepiti odnose proste trgovine med pogodbenicama z izboljšanjem dostopa vsake pogodbenice do trga s kmetijskimi proizvodi druge pogodbenice.

2.  „Kmetijski proizvodi“ so proizvodi, našteti v Poglavjih 1 do 24 Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu poimenovanja in šifrirnih oznak blaga. Za namene uporabe prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma se izločijo proizvodi iz Poglavja 3 in številk 1604 in 1605 Harmoniziranega sistema in proizvodi iz oznak KN 0511 91 10  , 0511 91 90 , 1902 20 10 in 2301 20 00 .

3.  Ta sporazum se ne uporablja za predmete, ki so vsebina Protokola 2 Sporazuma o prosti trgovini, z izjemo ustreznih koncesij, ki se dodelijo po prilogah 1 in 2 k temu sporazumu.

Člen 2

Carinske koncesije

1.  Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Švica dodeljuje Skupnosti, naštete v Prilogi 1.

2.  Brez poseganja v koncesije, določene v Prilogi 3, so carinske koncesije, ki jih Skupnost dodeljuje Švici, naštete v Prilogi 2.

Člen 3

Koncesije za sir

Posebne določbe, ki se uporabljajo za trgovino s siri, so določene v Prilogi 3.

Člen 4

Pravila o izvoru

Pravila o izvoru, ki se vzajemno uporabljajo na podlagi prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma, so določena v Protokolu 3 Sporazuma o prosti trgovini.

Člen 5

Odprava tehničnih ovir v trgovini

1.   ►M18  Način, kako se na različnih področjih zmanjšajo tehnične ovire za trgovino s kmetijskimi proizvodi, je opisan v prilogah od 4 do 12 tega sporazuma, in sicer: ◄

 Priloga 4 o zdravju rastlin,

 Priloga 5 o krmi za živali,

 Priloga 6 o semenih,

 Priloga 7 o trgovini s proizvodi vinskega sektorja,

 Priloga 8 o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina,

 Priloga 9 o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih,

 Priloga 10 o priznavanju preverjanj skladnosti za sadje in vrtnine, za katere veljajo tržni standardi,

 Priloga 11 o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi,

▼M18

 Priloga 12 o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila.

▼B

2.  Člen 1(2) in (3) ter členi 6, 7, 8, in 10 do 13 tega sporazuma se ne uporabljajo za Prilogo 11.

Člen 6

Skupni odbor za kmetijstvo

1.  Ustanovi se skupni odbor (v nadaljevanju „odbor“), ki ga sestavljajo predstavniki pogodbenic.

2.  Odbor je odgovoren za izvrševanje tega Sporazuma in zagotavlja njegovo uspešno delovanje.

3.  Odbor je pooblaščen za sprejemanje odločitev v primerih, ki so predvideni v tem sporazumu in njegovih prilogah. Pogodbenici izvršujeta te odločitve v skladu s svojimi predpisi.

4.  Odbor izda svoj poslovnik.

5.  Odbor odloča soglasno.

6.  Za zagotovitev ustreznega izvajanja tega sporazuma se pogodbenici na zahtevo ene ali druge pogodbenice posvetujeta v okviru odbora.

7.  Odbor ustanovi delovne skupine, potrebne za izvrševanje prilog tega sporazuma. Njegov poslovnik določa predvsem članstvo tovrstnih delovnih skupin in način njihovega delovanja.

▼M18

8.  Odbor je pooblaščen, da odobri verodostojne različice Sporazuma v novih jezikih.

▼B

Člen 7

Reševanje sporov

Katera koli pogodbenica lahko predloži odboru v obravnavo sporno vprašanje v zvezi z razlago ali uporabo tega sporazuma. Odbor si prizadeva za poravnavo spora. Odboru se predložijo vsi podatki, ki bi lahko koristili za poglobljeno proučitev stanja s ciljem, da se najde sprejemljiva rešitev. V ta namen Odbor preuči vse možnosti za ohranjanje nemotenega delovanja tega sporazuma.

Člen 8

Izmenjava informacij

1.  Pogodbenici si izmenjata vse pomembne informacije v zvezi z izvajanjem in uporabo tega sporazuma.

2.  Vsaka pogodbenica obvesti drugo o vseh nameravanih spremembah zakonov, uredb in upravnih določb znotraj področja uporabe tega sporazuma in v čim krajšem času obvesti drugo pogodbenico o vseh novih določbah.

Člen 9

Zaupnost

Predstavniki, strokovnjaki in drugi posredniki pogodbenic ne smejo tudi potem, ko ne opravljajo več svojega dela, razkriti informacij, ki so jih pridobili v okviru tega sporazuma, za katerega velja obveznost varovanja poslovne skrivnosti.

Člen 10

Zaščitni ukrepi

1.  Kadar v povezavi z uporabo prilog 1, 2 in 3 tega sporazuma in glede na posebno občutljivost kmetijskih trgov pogodbenic uvoz proizvodov z izvorom iz ene pogodbenice povzroča ali grozi, da bo povzročil hujše motnje na trgih druge pogodbenice, se pogodbenici nemudoma posvetujeta in poiščeta ustrezno rešitev. Dokler takšne rešitve ne najdeta, lahko prizadeta pogodbenica sprejme ukrepe, ki se ji zdijo potrebni.

2.  Kadar se sprejmejo zaščitni ukrepi, kot so predvideni v odstavku 1 ali drugih prilogah:

(a) se zaradi pomanjkanja posebnih določb uporabijo naslednji postopki:

 kadar ena od pogodbenic namerava izvesti zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge,

 kadar ena od pogodbenic sprejme zaščitne ukrepe v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s svojim celotnim ozemljem ali z delom oziroma celotnim ozemljem tretje države, čim prej obvesti o tem drugo pogodbenico,

 brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih ukrepov se pogodbenici čim prej posvetujeta s ciljem, da poiščeta ustrezne rešitve,

 kadar država članica Skupnosti sprejme zaščitne ukrepe v zvezi s Švico, drugo državo članico ali tretjo državo, Skupnost čim prej obvesti o tem Švico;

(b) morajo imeti prednost tisti ukrepi, ki najmanj ovirajo način delovanja tega Sporazuma.

▼M14

Člen 11

Spremembe

Odbor se lahko odloči, da spremeni priloge in dodatke k prilogam k Sporazumu.

▼B

Člen 12

Pregled

1.  Kadar katera koli pogodbenica zahteva pregled tega sporazuma, predloži drugi pogodbenici zahtevek z obrazložitvijo.

2.  Pogodbenici lahko zaupata obravnavo takšnega zahtevka odboru, kjer je to potrebno, da po potrebi predloži svoje predloge, zlasti z namenom pogajanj.

3.  Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj iz odstavka 2, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

Člen 13

Evolutivna klavzula

1.  Stranki se obvezujeta, da si bosta še naprej prizadevali za postopno večjo liberalizacijo njune medsebojne trgovine s kmetijskimi proizvodi.

2.  V ta namen pogodbenici v okviru odbora redno preverjata pogoje, ki urejajo njuno medsebojno trgovino s kmetijskimi proizvodi.

3.  Pogodbenici se glede na rezultat teh razmišljanj in svojih ustreznih kmetijskih politik ter ob upoštevanju občutljivosti kmetijskih trgov lahko vključita v pogajanja na podlagi tega sporazuma, da bi še dodatno zmanjšali ovire v trgovini s kmetijskimi proizvodi na podlagi vzajemnih in za obe stranki ugodnih prednostih.

4.  Vsi dogovori, ki izhajajo iz pogajanj, omenjenih v odstavku 3, se predložijo pogodbenicama za ratifikacijo ali odobritev v skladu z njunimi ustreznimi postopki.

Člen 14

Izvajanje Sporazuma

1.  Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, bodisi splošne bodisi posebne, da zagotovita izvrševanje obveznosti, ki izhajajo iz tega sporazuma.

2.  Vzdržita se vseh ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev tega sporazuma.

Člen 15

Priloge

Priloge k temu sporazumu, vključno z dodatki, so njegov sestavni del.

Člen 16

Območje ozemeljske uporabe

Ta sporazum se na eni strani uporablja za ozemlja, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti, in pod pogoji, določenimi v navedeni pogodbi, in na drugi strani za ozemlje Švice.

Člen 17

Začetek veljavnosti in trajanje

1.  Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu z ustreznimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca po zadnjem obvestilu o deponiranju listine o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih Sporazumov:

Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi

Sporazum o prostem pretoku oseb

Sporazum o zračnem prevozu

Sporazum o prevozu potnikov in blaga po cesti in železnici

Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti

Sporazum o nekaterih vidikih vladnih naročil

Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.

2.  Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Skupnost ali Švica ne obvesti druge pogodbenice o nasprotnem še pred iztekom začetnega obdobja. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.

3.  Skupnost ali Švica lahko prekineta ta sporazum tako, da o svoji odločitvi obvestita drugo pogodbenico. V primeru takšnega obvestila se uporabljajo določbe odstavka 4.

4.  Sedem Sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali prekinitvi iz odstavka 3.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve, en dos ejemplares en las lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca, siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico.

Udfærdiget i Luxembourg, den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfemsi to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk, idet hver af disse tekster har samme gyldighed.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig in zweifacher Ausfertigung in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, spanischer und schwedischer Sprache, wobei jeder dieser Wortlaute gleichermaßen verbindlich ist.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα, σε δύο ατνίτυπα στην αγγλική, γαλλική, γερμανική, δανική, ελληνική, ισπανική, ιταλική, ολλανδική, πορτογαλική, σουηδική και φινλανδική γλώσσα, όλα δε τα κείμενα αυτά είναι εξίσου αυθεντικά.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine, in duplicate in the Spanish, Danish, German, Greek, English, French, Italian, Dutch, Portuguese, Finnish and Swedish languages, each text being equally authentic.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf, en double exemplaire, en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise, chacun de ces textes faisant également foi.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove, in duplice esemplare, in lingua danese, finnica, francese, greca, inglese, italiana, olandese, portoghese, spagnola, svedese e tedesca. Ciascuna delle versioni linguistiche fa parimenti fede.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig, in twevoud, in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle talen gelijkelijk authentiek.

Feito no Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove, em dois exemplares, nas línguas alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca, fazendo igualmente fé qualquer dos textos.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän kahtena kappaleena englannin, espanjan, hollannin, italian, kreikan, portugalin, ranskan, ruotsin, saksan, suomen ja tanskan kielellä, ja jokainen teksti on yhtä todistusvoimainen.

Utfärdat i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio i två exemplar på det danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språket, vilka samtliga texter är giltiga.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

signatory

signatory

Por la Confederación Suiza

For Det Schweiziske Edsforbund

Für der Schweizerischen Eidgenossenschaft

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

Pela Confederação Suíça

Sveitsin valaliiton puolesta

På Schweiziska Edsförbundets vägnar

signatory

signatory

VSEBINA



 

 

 

 

PRILOGA 1:

Koncesije Švice

PRILOGA 2:

Koncesije Skupnosti

PRILOGA 3:

Koncesije za sire

Dodatek 1:

Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost

Dodatek 2:

Koncesije, ki jih dodeljuje Švica

Dodatek 3:

Seznam imen za sir „Italico“, ki se lahko uvaža v Švico

Dodatek 4:

Opisi sirov

PRILOGA 4

o zdravju rastlin

Dodatek 1:

Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti

Dodatek 2:

Zakonodaje

Dodatek 3:

Organi, ki jim je na zahtevo treba predložiti seznam uradnih organov, ki so odgovorni za pripravo potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin

Dodatek 4:

Območja iz člena 4 in posebne zahteve, povezane z njimi

Dodatek 5:

Izmenjava informacij

PRILOGA 5

o krmi za živali

Dodatek 1

 

Dodatek 2:

Seznam zakonskih predpisov iz člena 9

PRILOGA 6

o semenih

Dodatek 1:

Zakonodaja

Dodatek 2:

Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena

Dodatek 3:

Odstopanja Skupnosti, ki jih dopušča Švica

Dodatek 4:

Seznam tretjih držav

PRILOGA 7

o trgovini s proizvodi vinskega sektorja

Dodatek 1:

Proizvodi vinskega sektorja iz člena 2

Dodatek 2:

Posebne določbe iz člena 3(a) in (b)

Dodatek 3:

Seznam aktov in tehničnih določb iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja

Dodatek 4:

Zaščitena imena iz člena 5

Dodatek 5:

Pogoji iz člena 8(9) in člena 25(1)(b)

PRILOGA 8

o vzajemnem priznavanju in zaščiti imen žganih pijač in aromatiziranih pijač na osnovi vina

Dodatek 1:

Geografske označbe za žgane pijače iz evropske unije

Dodatek 2:

Zaščitena imena žganih pijač s poreklom iz švice

Dodatek 3:

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Skupnosti

Dodatek 4:

Zaščitena imena aromatiziranih pijač z izvorom iz Švice

Dodatek 5:

Seznam aktov iz člena 2 v zvezi z žganimi pijačami, aromatiziranimi pijačami na osnovi vina in aromatiziranimi pijačami

PRILOGA 9

o ekološko pridelanih kmetijskih proizvodih in živilih

Dodatek 1:

Seznam aktov iz člena 3 v zvezi z ekološko proizvedenimi kmetijskimi proizvodi in živili

Dodatek 2:

Izvedbena pravila

PRILOGA 10

O priznavanju preverjanj skladnosti za sveže sadje in zelenjavo, za katera veljajo tržni standardi

Dodatek 1:

Švicarski inšpekcijski organi, pooblaščeni za izdajanje potrdil o skladnosti iz člena 3 priloge 10

Dodatek 2

 

PRILOGA 11

o zdravju živali in zootehničnih ukrepih, ki veljajo za trgovino z živimi živalmi in živalskimi proizvodi

Dodatek 1:

Kontrolni ukrepi/prijavljanje bolezni

Dodatek 2:

Zdravje živali: trgovina in dajanje na trg

Dodatek 3:

Uvoz živih živali, njihovega semena, jajčec in zarodkov iz tretjih držav

Dodatek 4:

Zootehniške določbe, vključno s tistimi, ki urejajo uvoz iz tretjih držav

Dodatek 5:

Žive živali, seme, jajčne celice in zarodki: mejne kontrole in pristojbine

Dodatek 6:

Živalski proizvodi

Dodatek 7:

Pristojni organi

Dodatek 8:

Prilagajanje regionalnim pogojem

Dodatek 9:

Smernice o postopkih za izvajanje revizij

Dodatek 10:

Živalski proizvodi: mejne kontrole in pristojbine

Dodatek 11:

Kontaktne točke

PRILOGA 12

o zaščiti označb porekla in geografskih označb za kmetijske proizvode in živila

Dodatek 1:

Seznam geografskih označb, ki jih je druga pogodbenica zaščitila

Dodatek 2:

Zakonodaja pogodbenic

▼M12

PRILOGA 1

Koncesije Švice

Švica podeli za proizvode s poreklom iz Skupnosti, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine:



Tarifna številka Švice

Poimenovanje

Veljavne carinske dajatve

(FS/100 kg bruto)

Letna količina v neto teži

(tone)

0101 90 95

Živi konji (razen živali za razmnoževanje čistih pasem in živali za zakol) (število glav)

0

100 glav

0204 50 10

Meso, kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno

40

100

0207 14 81

Prsi domačih petelinov in kokoši, zamrznjene

15

2 100

0207 14 91

Kosi in užitni klavnični odpadki domačih petelinov in kokoši, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni

15

1 200

0207 27 81

Prsi domačih puranov in pur, zamrznjene

15

800

0207 27 91

Kosi in užitni klavnični odpadki domačih puranov in pur, vključno z jetri (razen prsi), zamrznjeni

15

600

0207 33 11

Domače race, nerazrezane, v kosu, zamrznjene

15

700

0207 34 00

Jetra domačih rac, gosi ali pegatk, sveža ali ohlajena

9,5

20

0207 36 91

Kosi in užitni klavnični odpadki domačih rac, gosi ali pegatk, zamrznjeni (razen jeter)

15

100

0208 10 00

Meso in užitni odpadki kuncev ali zajcev, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni

11

1 700

0208 90 10

Meso in užitni klavnični odpadki divjadi, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni (razen mesa in odpadkov zajcev ter divjih svinj)

0

100

ex 0210 11 91

Šunke in njihovi kosi deli, s kostmi (razen divjih svinj), nasoljeni ali v slanici, sušeni ali dimljeni

oproščeno

1 000  (1)

ex 0210 19 91

Kos brezkostnega zrezka, v slanici in dimljen

oproščeno

0210 20 10

Posušeno goveje meso

oproščeno

200  (2)

ex 0407 00 10

Užitna ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana

47

150

ex 0409 00 00

Naravni akacijev med

8

200

ex 0409 00 00

Drugi naravni med (razen akacijevega)

26

50

0602 10 00

Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči

oproščeno

neomejeno

 

Rastline v obliki podlag pečkatega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem):

oproščeno

 (3)

0602 20 11

—  cepljene, z golimi koreninami

0602 20 19

—  cepljene, s koreninsko grudo

0602 20 21

—  necepljene, z golimi koreninami

0602 20 29

—  necepljene, s koreninsko grudo

 

Rastline v obliki podlag koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem):

oproščeno

 (3)

0602 20 31

—  cepljene, z golimi koreninami

0602 20 39

—  cepljene, s koreninsko grudo

0602 20 41

—  necepljene, z golimi koreninami

0602 20 49

—  necepljene, s koreninsko grudo

 

Druge rastline, razen v obliki podlag pečkatega ali koščičastega sadja (sejanci ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem), ki rodijo užitno sadje:

oproščeno

neomejeno

0602 20 51

—  z golimi koreninami

0602 20 59

—  razen z golimi koreninami

 

Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, z golimi koreninami:

oproščeno

 (3)

0602 20 71

—  vrste, ki rodijo pečkato sadje

0602 20 72

—  vrste, ki rodijo koščičasto sadje

0602 20 79

—  razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje

oproščeno

neomejeno

 

Drevje, grmičevje in grmovje, ki rodi užitno sadje, s koreninsko grudo:

oproščeno

 (3)

0602 20 81

—  vrste, ki rodijo pečkato sadje

0602 20 82

—  vrste, ki rodijo koščičasto sadje

0602 20 89

—  razen vrst, ki rodijo pečkato ali koščičasto sadje

oproščeno

neomejeno

0602 30 00

Rododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni

oproščeno

neomejeno

 

Vrtnice, cepljene ali necepljene:

oproščeno

neomejeno

0602 40 10

—  divje vrtnice in stebla divjih vrtnic

 

—  razen divjih vrtnic ali stebla divjih vrtnic:

0602 40 91

—  z golimi koreninami

0602 40 99

—  razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo

 

Rastline (iz sejancev ali pridelane z vegetativnim razmnoževanjem) kulturnih vrst, gobji micelij:

oproščeno

neomejeno

0602 90 11

—  sadike zelenjave in umetna trava

0602 90 12

—  gobji micelij

0602 90 19

—  razen sadik zelenjave, umetne trave ali gobjih micelijev

 

Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami):

oproščeno

neomejeno

0602 90 91

—  z golimi koreninami

0602 90 99

—  razen z golimi koreninami, s koreninsko grudo

0603 11 10

Rezane vrtnice, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra

oproščeno

1 000

0603 12 10

Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra

0603 13 10

Rezane orhideje, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra

0603 14 10

Rezane krizanteme, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 1. maja do 25. oktobra

 

Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 1. maja do 25. oktobra:

0603 19 11

—  oleseneli

0603 19 19

—  razen olesenelih

0603 12 30

Rezani nageljni, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila

oproščeno

neomejeno

0603 13 30

Rezane orhideje, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 26. oktobra do 30. aprila

0603 14 30

Rezane krizanteme, primerne za šopke ali za okras, sveže, od 26. oktobra do 30. aprila

0603 19 30

Rezani tulipani, primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila

 

Rezano cvetje in cvetni brsti (razen nageljnov in vrtnic), primerni za šopke ali za okras, sveži, od 26. oktobra do 30. aprila

oproščeno

neomejeno

0603 19 31

—  oleseneli

0603 19 39

—  razen olesenelih

 

Paradižnik, svež ali ohlajen:

oproščeno

10 000

 

—  češnjev paradižnik:

0702 00 10

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

—  paradižnik Peretti (podaljšana oblika):

0702 00 20

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

—  drug paradižnik, s premerom 80 mm ali več (mesnati paradižnik):

0702 00 30

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

—  drugi:

0702 00 90

—  od 21. oktobra do 30. aprila

 

Solata ledenka brez zunanjih listov:

oproščeno

2 000

0705 11 11

—  od 1. januarja do konca februarja

 

Radič za siljenje, svež ali ohlajen:

oproščeno

2 000

0705 21 10

—  od 21. maja do 30. septembra

0707 00 10

Kumare za solato, od 21. oktobra do 14. aprila

5

200

0707 00 30

Kumare za vlaganje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 21. oktobra do 14. aprila

5

100

0707 00 31

Kumare za shranjevanje, dolžine od 6 do 12 cm, sveže ali ohlajene, od 15. aprila do 20. oktobra

5

2 100

0707 00 50

Kumarice, sveže ali ohlajene

3,5

800

 

Jajčevci, sveži ali ohlajeni:

oproščeno

1 000

0709 30 10

—  od 16. oktobra do 31. maja

0709 51 00

0709 59 00

Gobe, sveže ali ohlajene, iz rodu Agaricus ali druge, razen gomoljik

oproščeno

neomejeno

 

Sladka paprika, sveža ali ohlajena:

2,5

neomejeno

0709 60 11

—  od 1. novembra do 31. marca

0709 60 12

Sladka paprika, sveža ali ohlajena, od 1. aprila do 31. oktobra

5

1 300

 

Bučke (vključno z bučnimi cvetovi), sveže ali ohlajene:

oproščeno

2 000

0709 90 50

—  od 31. oktobra do 19. aprila

ex 0710 80 90

Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene

oproščeno

neomejeno

0711 90 90

Vrtnine in mešanice vrtnin, začasno konzervirane (na primer z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo

0

150

0712 20 00

Čebula, suha, tudi narezana na koščke ali na rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, toda ne drugače pripravljena

0

100

0713 10 11

Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan, primeren za prehrano živali

popust 0,9 za uporabljeno dajatev

1 000

0713 10 19

Grah (Pisum sativum), suh, oluščen, s celimi zrni, neobdelan (razen graha za prehrano živali, za tehnično rabo ali za izdelavo piva)

0

1 000

 

Lešniki (Corylus spp.), sveži ali suhi:

oproščeno

neomejeno

0802 21 90

—  neoluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja

0802 22 90

—  oluščeni, razen tistih za prehrano živali ali za izdelavo olja

0802 32 90

Orehi

oproščeno

100

ex 0802 90 90

Pinjole, sveže ali suhe

oproščeno

neomejeno

0805 10 00

Pomaranče, sveže ali suhe

oproščeno

neomejeno

0805 20 00

Mandarine (vključno s tangerinami in mandarinami satusma); klementine, mandarine wilking in drugi podobni hibridi agrumov, sveži ali suhi

oproščeno

neomejeno

0807 11 00

Lubenice, sveže

oproščeno

neomejeno

0807 19 00

Melone, sveže, razen lubenic

oproščeno

neomejeno

 

Marelice, sveže, v odprti embalaži:

oproščeno

2 100

0809 10 11

—  od 1. septembra do 30. junija

 

drugače pakirane:

0809 10 91

—  od 1. septembra do 30. junija

0809 40 13

Slive, sveže, v odprti embalaži, od 1. julija do 30. septembra

0

600

0810 10 10

Jagode, sveže, od 1. septembra do 14. maja

oproščeno

10 000

0810 10 11

Jagode, sveže, od 15. maja do 31. avgusta

0

200

0810 20 11

Maline, sveže, od 1. junija do 14. septembra

0

250

0810 50 00

Kivi, svež

oproščeno

neomejeno

ex 0811 10 00

Jagode, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirane za prodajo v trgovinah na drobno, namenjene za industrijsko uporabo

10

1 000

ex 0811 20 90

Maline, robide, murve, rubus ursinus, črni, beli in rdeči ribez ter kosmulje, nekuhani ali kuhani v vodi ali sopari, zamrznjeni, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, nepakirani za prodajo v trgovinah na drobno, namenjeni za industrijsko uporabo

10

1 200

0811 90 10

Borovnice, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili

0

200

0811 90 90

Užitno sadje, nekuhano ali kuhano v vodi ali sopari, zamrznjeno, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili (razen jagod, malin, robid, murv, rubus ursinus, črnega, belega in rdečega ribeza ter kosmulj, borovnic in tropskega sadja)

0

1 000

0904 20 90

Paprika iz rodu Capiscum ali rodu Pimenta, posušena, dobro zmleta ali zdrobljena, obdelana

0

150

0910 20 00

Žafran

oproščeno

neomejeno

1001 90 60

Pšenica in mešano žito (razen trde pšenice), denaturirana, za prehrano živali

popust 0,6 za uporabljeno dajatev

50 000

1005 90 30

Koruza za prehrano živali

popust 0,5 za uporabljeno dajatev

13 000

 

Oljčno olje, deviško, razen za prehrano živali:

 

 

1509 10 91

—  v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra

60,60  (4)

neomejeno

1509 10 99

—  v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah

86,70  (4)

neomejeno

 

Oljčno olje in njegove frakcije, tudi rafinirano, toda kemijsko nespremenjeno, razen tistega za prehrano živali:

 

 

1509 90 91

—  v steklenih kozarcih s prostornino manj kot 2 litra

60,60  (4)

neomejeno

1509 90 99

—  v steklenih kozarcih s prostornino več kot 2 litra ali v drugih posodah

86,70  (4)

neomejeno

ex 0210 19 91

Šunke, v slanici, brez kosti, v mehurju ali v umetnem črevu

oproščeno

3 715

ex 0210 19 91

Kos brezkostnega zrezka, dimljen

1601 00 11

1601 00 21

Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov: iz živali, s tarifnimi številkami od 0101 do 0104 , razen divjih svinj

ex 0210 19 91

ex 1602 49 10

Svinjski vrat, sušen na zraku, začinjen ali ne, cel, v kosih ali narezan na tanke rezine

 

Paradižnik, cel ali v kosih, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini:

 

 

2002 10 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2,50

neomejeno

2002 10 20

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

4,50

neomejeno

 

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih:

oproščeno

neomejeno

2002 90 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2002 90 21

Paradižnikova pulpa, mezga ali koncentrat, v hermetično zaprtih posodah, z več kot 25 % suhe snovi in ki so sestavljeni iz paradižnika in vode, lahko so dodane tudi sol ali začimbe, v posodah s prostornino manj kot 5 kg

oproščeno

neomejeno

2002 90 29

Paradižnik, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali ocetni kislini, razen celega paradižnika in paradižnika v kosih in razen paradižnikove pulpe, mezge ali koncentrata:

— v posodah s prostornino manj kot 5 kg

oproščeno

neomejeno

2003 10 00

Gobe iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini

0

1 700

 

Artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 :

 

 

ex 2004 90 18

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

17,5

neomejeno

ex 2004 90 49

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

24,5

neomejeno

 

Beluši, pripravljeni ali konzervirani drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjeni, nezamrznjeni, razen proizvodov s št. 2006 :

oproščeno

neomejeno

2005 60 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2005 60 90

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

 

Oljke, pripravljene ali konzervirane drugače kot s kisom ali z ocetno kislino, nezamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 :

oproščeno

neomejeno

2005 70 10

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

2005 70 90

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

 

Kapre in artičoke, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov s št. 2006 :

 

 

ex 2005 99 11

—  v posodah s prostornino več kot 5 kg

17,5

neomejeno

ex 2005 99 41

—  v posodah s prostornino manj kot 5 kg

24,5

neomejeno

2008 30 90

Agrumi, pripravljeni ali konzervirani drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključeni ali določeni drugje

oproščeno

neomejeno

2008 50 10

Marelična kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali določena drugje

10

neomejeno

2008 50 90

Marelice, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje

15

neomejeno

2008 70 10

Breskova kaša, pripravljena ali konzervirana drugače, brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, ki ni vključena ali določena drugje

oproščeno

neomejeno

2008 70 90

Breskve, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje

oproščeno

neomejeno

 

Sok iz vseh drugih agrumov, razen iz pomaranč ali grenivk, nefermentiran, brez dodanega alkohola:

 

 

ex 2009 39 19

—  brez dodanega sladkorja ali drugih sladil, koncentrat

6

neomejeno

ex 2009 39 20

—  z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili, koncentrat

14

neomejeno

 

Sladko vino, specialitete in mistela v posodah:

 

 

2204 21 50

—  s prostornino manj kot 2 litra (5)

8,5

neomejeno

2204 29 50

—  s prostornino več kot 2 litra (5)

8,5

neomejeno

ex 2204 21 50

Portovec, v posodah s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano v (6)

oproščeno

1 000 hl

ex 2204 21 21

Retsina (grško belo vino) v posodah s prostornino manj kot 2 litra, kot je opisano v (7)

oproščeno

500 hl

 

Retsina (grško belo vino) v posodah s prostornino več kot 2 litra, kot je opisano v (7), z alkoholno močjo:

ex 2204 29 21

—  več kot 13 vol %

ex 2204 29 22

—  manj kot 13 vol %

(1)   Vključno s 480 t šunke iz Parme in San Daniela, po izmenjavi pisem med Švico in Skupnostjo z dne 25. januarja 1972.

(2)   Vključno s 170 t iz Bresaola, po izmenjavi pisem med Švico in Skupnostjo z dne 25. januarja 1972.

(3)   Za katere velja skupna letna kvota 60 000 rastlin.

(4)   Vključno s prispevki v jamstveni sklad za obvezno zalogo.

(5)   Zajema samo proizvode, določene v Prilogi 7 Sporazuma.

(6)   Opis: „Portovec“ pomeni kvalitetno vino, pridelano v določeni portugalski regiji (Oporto) s tem imenom v skladu z Uredbo (ES) št. 1493/1999.

(7)   Opis: „Retsina“ pomeni namizno vino v skladu z določbami Skupnosti iz točke A.2 Priloge VII k Uredbi (ES) št. 1493/1999.

PRILOGA 2

Koncesije Skupnosti

Skupnost podeli za proizvode s poreklom iz Švice, ki so navedeni v tabeli, naslednje tarifne koncesije, če je to primerno, pri čemer se upoštevajo določene letne količine



Oznaka KN

Poimenovanje

Veljavne carinske dajatve

(EUR/100 kg neto)

Letna količina v neto teži

(tone)

0102 90 41

0102 90 49

0102 90 51

0102 90 59

0102 90 61

0102 90 69

0102 90 71

0102 90 79

Žive goveje živali s težo, ki presega 160 kg

0

4 600 glav

ex 0210 20 90

Suho goveje meso, brez kosti, posušeno

oproščeno

1 200

ex 0401 30

Smetana, ki vsebuje več kot 6 % maščob

oproščeno

2 000

0403 10

Jogurt

0402 29 11

ex 0404 90 83

Posebne vrste mleka za dojenčke, v nepredušno zaprtih posodah z neto vsebino, ki ne presega 500 g in vsebuje nad 10 % maščob (1)

43,8

neomejeno

0602

Druge žive rastline (vključno z njihovimi koreninami), podtaknjenci in cepiči, gobji micelij

oproščeno

neomejeno

0603 11 00

0603 12 00

0603 13 00

0603 14 00

0603 19

Rezano cvetje in cvetni brsti, narezani, za šopke ali za okras, sveži

oproščeno

neomejeno

0701 10 00

Semenski krompir, svež ali ohlajen

oproščeno

4 000

0702 00 00

Paradižnik, svež ali ohlajeni

oproščeno (2)

1 000

0703 10 19

0703 90 00

Čebula, razen semenske čebule, por in druge čebulnice, sveži ali ohlajeni

oproščeno

5 000

0704 10 00

0704 90

Zelje, cvetača, kolerabica, ohrovt in druge užitne kapusnice iz rodu Brassica, razen brstičnega ohrovta, sveži ali ohlajeni

oproščeno

5 500

0705

Solata (Lactuca sativa) in radič (Chicorium spp.), sveža ali ohlajena

oproščeno

3 000

0706 10 00

Korenje in repa, sveža ali ohlajena

oproščeno

5 000

0706 90 10

0706 90 90

Rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, razen hrena (Cochlearia armoracia), sveži ali ohlajeni

oproščeno

3 000

0707 00 05

Kumare, sveže ali ohlajene

oproščeno (2)

1 000

0708 20 00

Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.), svež ali ohlajen

oproščeno

1 000

0709 30 00

Jajčevci, sveži ali ohlajeni

oproščeno

500

0709 40 00

Zelena, razen gomoljne zelene, sveža ali ohlajena

oproščeno

500

0709 51 00

0709 59

Gobe in gomoljike, sveže ali ohlajene

oproščeno

neomejeno

0709 70 00

Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda, sveža ali ohlajena

oproščeno

1 000

0709 90 10

Solatna zelenjava, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena

oproščeno

1 000

0709 90 20

Blitva in kardij

oproščeno

300

0709 90 50

Koromač, svež ali ohlajen

oproščeno

1 000

0709 90 70

Bučke, sveže ali ohlajene

oproščeno (2)

1 000

0709 90 90

Druge vrtnine, sveže ali ohlajene

oproščeno

1 000

0710 80 61

0710 80 69

Gobe, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene

oproščeno

neomejeno

0712 90

Suha zelenjava, lahko tudi narezana na koščke ali rezine, dobro zmleta ali zdrobljena, pripravljena lahko tudi iz predhodno kuhane zelenjave, toda ne drugače pripravljena, razen čebule, gob in gomoljik

oproščeno

neomejeno

ex 0808 10 80

Jabolka, razen jabolk za mošt, sveža

oproščeno (2)

3 000

0808 20

Hruške in kutine, sveže

oproščeno (2)

3 000

0809 10 00

Marelice, sveže

oproščeno (2)

500

0809 20 95

Češnje, razen višenj (Prunus cerasus), sveže

oproščeno (2)

1 500  (2)

0809 40

Slive in trnulje, sveže

oproščeno (2)

1 000

0810 10 00

Jagode

oproščeno

200

0810 20 10

Maline, sveže

oproščeno

100

0810 20 90

Robidnice, murve in rubus ursinus, sveže

oproščeno

100

1106 30 10

Moka, zdrob in prah iz banan

oproščeno

5

1106 30 90

Moka, zdrob in prah iz drugega sadja v poglavju 8

oproščeno

neomejeno

ex 0210 19 50

Šunke, v slanici, brez kosti, v mehurju ali v umetnem črevu

oproščeno

1 900

ex 0210 19 81

Kos brezkostnega zrezka, dimljen

ex 1601 00

Klobase in podobni proizvodi, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov:iz živali, s tarifnimi številkami od 0101 do 0104 , razen divjih svinj

ex 0210 19 81

ex 1602 49 19

Svinjski vrat, sušen na zraku, začinjen ali ne, cel, v kosih ali narezan na tanke rezine

ex 2002 90 91

ex 2002 90 99

Paradižnik v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

2003 90 00

Gobe, razen iz rodu Agaricus, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali v ocetni kislini

oproščeno

neomejeno

0710 10 00

Krompir, nekuhan ali kuhan v vodi ali sopari, zamrznjen

oproščeno

3 000

2004 10 10

2004 10 99

Krompir, pripravljen ali konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, zamrznjen, razen proizvodov s št. 2006 , z izjemo moke, zdroba ali kosmičev

2005 20 80

Krompir, pripravljen in konzerviran drugače kot v kisu ali v ocetni kislini, nezamrznjen, razen proizvodov s št. 2006 , razen pripravkov v obliki moke, zdroba, kosmičev in pripravkov, ki so narezani na tanke rezine, ocvrti, soljeni ali aromatizirani, v hermetično zaprti embalaži, primerni za takojšnjo uporabo

ex 2005 91 00

ex 2005 99

Proizvodi v prahu, pripravljeni iz zelenjave ali zelenjavne mešanice, z dodanim sladkorjem ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 30

Agrumi v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 40

Hruške v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 50

Marelice v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

2008 60

Češnje, pripravljene ali konzervirane drugače, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali z alkoholom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali alkohola, ki niso vključene ali določene drugje

oproščeno

500

ex 0811 90 19

ex 0811 90 39

Češnje, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili

0811 90 80

Češnje, razen višenj, nekuhane ali kuhane v vodi ali sopari, zamrznjene, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili

ex 2008 70

Breskve v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 80

Jagode v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2008 99

Drugo sadje v obliki kosmičev ali v prahu, z dodanim sladkorjem, z drugimi sladili ali s škrobom ali brez dodanega sladkorja, drugih sladil ali škroba (4)

oproščeno

neomejeno

ex 2009 19

Pomarančni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja in drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 21 00

ex 2009 29

Sok grenivke v prahu, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 31

ex 2009 39

Sok v prahu iz vseh drugih vrst agrumov, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 41

ex 2009 49

Ananasov sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 71

ex 2009 79

Jabolčni sok v prahu, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

ex 2009 80

Sok v prahu iz vseh drugih vrst sadja ali zelenjave, z dodanim sladkorjem ali z drugimi sladili ali brez dodanega sladkorja ali drugih sladil

oproščeno

neomejeno

(1)   Za potrebe tega podnaslova pomeni „posebno mleko za dojenčke“ proizvode, ki ne vsebujejo patogenih in strupenih klic ter ki vsebujejo manj kot 10 000 revivifiabilnih aerobnih bakterij in manj kot dve koliformni bakteriji na gram.

(2)   Če je to primerno, se mora uporabiti posebna dajatev in ne minimalna dajatev.

(3)   Vključno s 1 000  t po izmenjavi pisem z dne 14. julija 1986.

(4)   Glej Skupno deklaracijo o tarifnih uvrstitvah zelenjave v prahu in sadja v prahu.

▼B

PRILOGA 3

KONCESIJE ZA SIRE

1. Skupnost in Švica se obvezujeta, da bosta postopoma v petih letih od uveljavitve Sporazuma liberalizirali medsebojno trgovino s siri, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.

2. Proces liberalizacije poteka na naslednji način:

(a)  Uvoz v Skupnost

V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Skupnost postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Švice, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v Dodatku 1 k temu.

(i) Skupnost zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 1, za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.

(ii) Skupnost zviša tarifno kvoto v tabeli v Dodatku 1 za 1 250 ton letno; prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Trgovanje se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.

(iii) Švica je izvzeta iz zahteve po ohranjanju cen franko meja, določenih v opisu živil, ki so zajeta v tarifni številki 0406 Skupne carinske tarife.

(b)  Izvoz iz Skupnosti

Skupnost ne uporablja izvoznih nadomestil za izvoz tistih sirov v Švico, ki sodijo v tarifno številko 0406 Harmoniziranega sistema.

(c)  Uvoz v Švico

V prvem letu po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma ukine ali odpravi carinske stopnje za uvoz sira z izvorom iz Skupnosti, po potrebi v okviru letne količine. Osnovna carinska stopnja in osnovne letne količine za različne vrste sira so navedene v točki (a) tega Dodatka 2.

(i) Švica zniža osnovne carinske stopnje, naštete v tabeli v Dodatku 2(a), za 20 % letno. Prvo znižanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma.

(ii) Švica zviša vse tarifne kvote, naštete v tabeli v Dodatku 2(a) za 2 500 ton letno. Prvo zvišanje se izvede eno leto po uveljavitvi Sporazuma. Skupnost vsaj štiri mesece pred začetkom vsakega leta opredeli kategorijo oziroma kategorije sirov, za katere bo veljajo omenjeno zvišanje. Trgovina se popolnoma liberalizira do začetka šestega leta.

(d)  Izvoz iz Švice

Prvo leto po uveljavitvi Sporazuma Švica postopoma odpravi izvozne subvencije za pošiljke sirov v Skupnost, in sicer na naslednji način.

(i) Zneski, ki služijo kot osnova za postopno odpravo ( 1 ), se opredelijo v tem Dodatku 2(b).

(ii) Ti osnovni zneski se znižajo na naslednji način:

 eno leto po uveljavitvi Sporazuma za 30 %,

 dve leti po uveljavitvi Sporazuma za 55 %,

 tri leta po uveljavitvi Sporazuma za 80 %,

 štiri leta po uveljavitvi Sporazuma za 90 %,

 pet let po uveljavitvi Sporazuma za 100 %.

3. Skupnost in Švica sprejmeta potrebne ukrepe, da se zagotovi takšna porazdelitev uvoznih dovoljenj, ki zagotavlja reden uvoz ob upoštevanju tržnih zahtev.

4. Skupnost in Švica zagotovita, da koncesije, ki si jih medsebojno dodeljujeta, ne spodkopavajo drugi ukrepi, ki vplivajo na uvoze in izvoze.

5. Če bi razvoj cen in/ali uvozov povzročil motnje na trgu ene ali druge pogodbenice, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice v okviru Odbora čim prej skličejo posvetovanja, opredeljena v členu 6, da se poiščejo ustrezne rešitve. V povezavi s tem pogodbenici soglašata, da si bosta občasno izmenjali informacije o cenah in vse druge pomembne informacije o trgu doma proizvedenih in uvoženih sirov.

Dodatek 1

Koncesije, ki jih dodeljuje Skupnost



Uvoz v Skupnost

Oznaka KN

Poimenovanje

Osnovna carinska stopnja

(EUR/100 kg neto)

Osnovna letna količina

(ton)

ex 0406 20

Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira

Prosto

neomejeno

0406 30

Sir, topljen

Prosto

neomejeno

0406 90 02

0406 90 03

0406 90 04

0406 90 05

0406 90 06

0406 90 13

0406 90 15

0406 90 17

Ementalec, grojer, sbrinz, bergkase in appenzell

6,58

neomejeno

0406 90 18

Fromage fribourgeois, Vacherin mont d'Or in Tete de Moine

Prosto

neomejeno

0406 90 19

Zeliščni sir glarus (znan kot schabziger)

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 87

Fromage des Grisons

Prosto

neomejeno

0406 90 25

Tilsit

Prosto

neomejeno

ex  04 06

Siri, razen zgoraj naštetih

Prosto

3000

(1)    Sinonim: Vacherin fribourgeois.

Dodatek 2

Koncesije, ki jih dodeljuje Švica

(a)   Uvoz v Švico



Številka švicarske carinske tarife

Poimenovanje

Osnovna carinska stopnja

(EUR/100 kg bruto mase)

Osnovna letna količina

(ton)

0406 10 10

Maskarpone in Ricotta Romana, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

ex 0406 20

Sir, nariban ali v prahu, z vsebnostjo vode do 400 g/kg sira

Prosto

neomejeno

0406 40

-  Sir Danish Blue, gorgonzola in roquefort, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

-  Roquefort, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, z dokazilom o izvoru

- Sir z modrimi plesnimi, razen sira Danish blue, gorgonzola in roquefort

Prosto

neomejeno

0406 90 11

Brie, camembert, crescenza, italico, font l'eveque, reblochon, robbiola in stracchino, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 19

Feta, kakor je opisan v Dodatku 4

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 19

Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici, kakor je opisan v Dodatku 4

Prosto

neomejeno

0406 90 21

Zeliščni sir z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi

Prosto

neomejeno

0406 90 31

0406 90 39

Caciocavallo, canestrato (pecorino siciliano), aostaler fontina, parmigiano reggiano, grana padano, pecorino (pecorino romano, fiore sardo, druge vrste sira pecorino) in provolone, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

0406 90 51

0406 90 59

-  Asiago, bitto, bra, fontal, montasio, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

5000

ex 0406 90 91

- Siri vrste raclette, kakor so opisani v Dodatku 4

0406 90 60

Carnal, ki ustrezata seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 91

ex 0406 90 99

Manchego, idiazabal in roncal, kakor so opisani v Dodatku 4

Prosto

neomejeno

ex 0406 90 99

Parmigiano reggiano in grana padano, kosi, z ali brez skorje, ki imajo na embalaži vsaj ime sira, vsebnost maščobe, ime pakirnice in državo proizvodnje, z vsebnostjo maščobe 32 % ali več v suhi snovi,

Parmigiano reggiano: z vsebnostjo vode do 32 %,

Grana padano: z vsebnostjo vode do 33,2 %

Prosto

neomejeno

ex 0406 10 90

Sir vrste mozzarella, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu

Prosto

500

ex 0406 90 91

ex 0406 90 99

Sir vrste provolone, ki ne ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protkolu, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi

Prosto

500

ex  04 06

Trdi in srednje trdi siri, razen zgoraj naštetih, z vsebnostjo vode do 65 % v nemaščobni snovi

Prosto

5000

ex  04 06

Siri, razen zgoraj naštetih

Prosto

1000

0406 10 20

Mozzarella, ki ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, v konzervirni tekočini, po opisu v Dodatku 4 (2)

185

neomejeno

0406 30

Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu

180,55

neomejeno

0406 90 51

Asiago, bitto, fontal, saint-paulin (port salut) in saint-nectaire, ki ustrezajo seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, zunaj letne kvote 5 000 t

289

neomejeno

0406 90 91

Drugi srednje trdi siri z vsebnostjo vode v nemaščobni snovi najmanj 54 % in največ 65 %

315

neomejeno

(1)   Imena mehkih sirov „Italico“, odobrenih za uvoz v Švico, so našteta v Dodatku 3.

(2)   V primeru mozzarelle brez konzervirne tekočine, ki ustreza seznamu LIX Švica-Lihtenštajn, ki je priložen Marakeškemu protokolu, je veljavna carinska stopnja konvencionalna stopnja na seznamu LIX.

(b)   Izvoz iz Švice

Osnovni zneski, na katere se nanaša točka 2(d) te priloge, se določijo na naslednji način:



Številka švicarske carinske tarife

Poimenovanje

Najvišja (1) izvozna podpora (2)

(CHF/100 kg neto)

0406 30

Topljeni sir, razen naribanega ali v prahu

0

0406 20

Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst

0

prej 0406 90 19

Vacherin Mont d'Or

204

0406 90 21

Zeliščni sir glarus

139

prej 0406 90 99

Ementalec

343

prej 0406 90 91

Fromage fribourgeois (Vacherin fribourgeois)

259

prej 0406 90 91

Fromage des Grisons

259

prej 0406 90 91

Tilsit

113

prej 0406 90 91

Tete de Moine

259

prej 0406 90 91

Appenzell

274

prej 04069091

prej 04069099

Bergkäse

343

prej 0406 90 99

Grojer

343

prej 0406 90 99

Sbrinz

384

prej 0406

Siri, razen zgoraj naštetih

 

- sveži siri in mehki siri

219

- srednje trdi siri

274

- trdi in zelo trdi siri

343

(1)   Do popolne liberalizacije, razen sirov iz tarifne številke 0406 90 01 , namenjenih za predelavo in uvoženih v Skupnost na podlagi režimov minimalnega pristopa.

(2)   Vključno s količinami vseh drugih ukrepov z enakovrednim učinkom.

Dodatek 3

Seznam imen za sir „Italico“, ki se lahko uvaža v Švico

Bel Piano Lombardo

Stella Alpina

Cerriolo

Italcolombo

Tre Stelle

Cacio Giocondo

Il Lombardo

Stella d'Oro

Bel Mondo

Bick

Pastorella Cacio Reale

Valsesia

Casoni Lombardi

Formaggio Margherita

Formaggio Bel Paese

Monte Bianco

Metropoli

L'Insuperabile

Universal

Fior d'Alpe

Alpestre

Primavera

Italico Milcosa

Caciotto Milcosa

Italia

Reale

La Lombarda

Codogno

Il Novarese

Mondo Piccolo

Bel Paesino

Primula Gioconda

Alfiere

Costino

Montagnino

Lombardo

Lagoblu

Imperiale

Antica Torta Cascina S. Anna

Torta Campagnola

Martesana

Caciotta Casalpiano

Dodatek 4

Opisi sirov

Spodaj našteti siri so upravičeni do konvencionalne carinske stopnje, samo če ustrezajo spodnjemu opisu, če imajo določene značilne lastnosti in če se uvažajo pod ustreznim imenom.



1.  Feta

Ime

Feta

Območja proizvodnje

Trakija, Makedonija, Tesalija, Epir, celinska Grčija, Peleponez in Lezbos (Grčija)

Oblika in velikost

Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik

Lastnosti

Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom; proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 30 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 43 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 44 %

2.  Beli sir iz ovčjega mleka, v slanici

Opis

Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden izključno iz ovčjega mleka, ali

Beli sir iz ovčjega mleka, država izvora, v slanici, proizveden iz ovčjega in kozjega mleka

Območje proizvodnje

Države članice Evropske unije

Oblika in velikost

Kocke ali pravokotni kosi različnih oblik

Lastnosti

Mehek sir brez skorje; bel, mehek, ampak kompaktne in rahlo krhke konsistence, z rahlim kislo in slano pikantnim okusom. Proizveden izključno iz ovčjega mleka ali z dodatkom do 10 % kozjega mleka, ki zori vsaj dva meseca.

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 43 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 44 %

Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če je na embalaži vsakega kosa naveden polni naslov proizvajalca in izjava, da je bil sir proizveden izključno iz ovčjega mleka, po potrebi z dodatkom kozjega mleka.

3.  Manchego

Ime

Manchego

Območja proizvodnje

Avtonomna skupnost Castile-La Mancha (province Albacete, Ciudad Real, Cuenca in Toledo)

Oblika, velikost in teža sira

Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 7 cm do 12 cm. Premer: 9 cm do 22 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3,5 kg

Lastnosti

Trda skorja, bledo rumene ali zelenkasto črne barve; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Trd ali srednje trd sir, proizveden izključno iz surovega ali pasteriziranega mleka ovc rodu Manchega, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 45 minut do 60 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 50 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 55 %

4.  Idiazabal

Ime

Idiazabal

Območja proizvodnje

Province Guipuzcoa, Navarre, Alava in Vizcaya

Oblika, velikost in teža sira

Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer: 10 cm do 30 cm. Teža vsakega sira: 1 kg do 3 kg.

Lastnosti

Trda skorja, bledo rumene ali temno rjave barve, kjer je sir dimljen; trdna, kompaktna konsistenca, bele do rumenkasto slonokoščene barve, po možnosti z majhnimi, neenako razporejenimi luknjami; značilen vonj in okus. Sir, proizveden izključno iz surovega mleka ovc rodu Lacha in Carranzana, sesirjenega med 28 °C in 32 °C za 20 minut do 45 minut v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih; ki zori vsaj 60 dni

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 45 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 55 %

5.  Roncal

Ime

Roncal

Območja proizvodnje

dolina Roncal (Navarre)

Oblika, velikost in teža sira

Siri valjaste oblike s skoraj ploskim zgornjim/spodnjim delom. Višina: 8 cm do 12 cm. Premer in teža sta spremenljiva.

Lastnosti

Trda, zrnata in mastna skorja slamnate barve; trda, kompaktna konsistenca, po videzu porozen, vendar brez lukenj, bele do rumenkasto slonokoščene barve; značilen vonj in okus. Trd in srednje trd sir, proizveden izključno iz ovčjega mleka, sesirjen med 32 °C in 37 °C v naravnem sirilu ali drugih dovoljenih koagulacijskih encimih.

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 50 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 60 %

6.  Siri vrste raclette

Opis

Država izvora, npr. nemški siri vrste raclette ali francoski siri vrste raclette

Območje proizvodnje

Države članice Evropske unije

Oblika, velikost in teža sira

Celi siri ali kosi. Višina: 5,5 cm do 8 cm; premer 28 cm so 42 cm ali širina: 28 cm do 36 cm. Teža vsakega sira: 4,5 kg do 7,5 kg

Lastnosti

Poltrd sir s kompaktno, zlato rumeno do svetlo rjavo skorjo, ki ima lahko sivkaste lise; blag sir, primeren za topljenje, slonokoščene ali rumenkaste barve, kompakten, po možnosti z nekaj luknjami; značilen vonj in okus, od blagega do izrazitega; proizveden iz pasteriziranega, termično obdelanega ali surovega kravjega mleka, sesirjenega z mlečnimi fermenti in drugimi koagulanti. Sesirjeno mleko se stisne; skuta se običajno opere. Zori vsaj osem tednov.

Vsebnost maščobe v suhi snovi

Vsaj 45 %

Vsebnost suhe snovi

Vsaj 55 %

7.  Mozzarella v tekočini

Sir je upravičen do konvencionalne carinske stopnje, samo če so siri ali kosi sira konzervirani v vodi in hermetično pakirani. Voda mora predstavljati vsaj 25 % skupne mase, vključno s siri ali kosi sirov, raztopino in izvirnim pakiranjem.

PRILOGA 4

O ZDRAVJU RASTLIN

Člen 1

Cilj

►M14  1. ◄   Cilj te priloge je olajšati trgovino med pogodbenicama z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, za katere veljajo ukrepi o zdravju rastlin, ki imajo izvor na ustreznih ozemljih ali so uvoženi iz tretjih držav in našteti v Dodatku I, ki ga sestavi odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

▼M14

2.  Z odstopanjem od člena 1 Sporazuma ta priloga velja za vse rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, naštete v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 1.

▼B

Člen 2

Načela

1.  Pogodbenici ugotavljata, da imata podobno zakonodajo na področju zaščitnih ukrepov za vnašanje in razmnoževanje škodljivih organizmov preko rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki dajejo enakovredne rezultate, kar zadeva zaščito pred vnašanjem in razmnoževanjem organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, naštete v Dodatku 1, kakor predvideva člen 1. Isto velja tudi za ukrepe o zdravju rastlin, sprejete v zvezi z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti, vnesenimi iz tretjih držav.

2.  Zakonodaja, na katero se nanaša odstavek 1, je našteta v Dodatku 2, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

▼M14

3.  Pogodbenici obojestransko priznavata potne liste za rastline, ki jih izdajajo organizacije, odobrene s strani zadevnih organov. Seznam teh organizacij, ki se redno posodablja, je na voljo pri organih, naštetih v Dodatku 3. Tovrstni potni listi potrjujejo skladnost z zakonodajo, navedeno v Dodatku 2 v skladu z odstavkom 2, in zanje velja, da izpolnjujejo zahteve po dokazilih, določene v navedeni zakonodaji, ki so potrebna za pretok rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1, na ozemljih zadevnih pogodbenic.

▼B

4.  Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, za katere niso predpisani potni listi za rastline, ki se uporabljajo za trgovino na ozemljih obeh pogodbenic, so lahko predmet trgovine med obema pogodbenicama brez kakršnegakoli potnega lista za rastline, vendar jih morajo spremljati drugi dokumenti, ki jih predpisujejo ustrezni zakoni pogodbenic, predvsem dokumenti, ki so sestavni del sistema za odkrivanje izvora teh rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov vse do njihovega izvora.

Člen 3

1.  Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki niso izrecno navedeni v Dodatku 1 v skladu s členom 1 in zanje v drugi pogodbenici ne veljajo ukrepi o zdravju rastlin, so lahko predmet trgovine med njima brez preverjanj dokumentov, identitete ali zdravja rastlin v okviru ukrepov o zdravju rastlin.

2.  Kadar ena od strank namerava sprejeti ukrep o zdravju rastlin za rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, na katere se nanaša odstavek 1, obvesti o tem drugo pogodbenico.

3.  Delovna skupina za zdravje rastlin na podlagi člena 10(2) oceni posledice, ki jih imajo na to prilogo vse spremembe, sprejete v skladu z odstavkom 2, in predlaga spremembe ustreznih dodatkov.

Člen 4

Regionalne zahteve

1.  Vsaka pogodbenica lahko na podlagi primerljivih meril določi posebne zahteve v zvezi s pretokom rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ne glede na njihovo izvor, na območjih svojega ozemlja oziroma za ta območja, kadar to terja položaj zdravja rastlin na teh območjih.

2.  Dodatek 4, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma, opredeli območja iz odstavka 1 in posebne zahteve, ki se nanašajo nanje.

Člen 5

Nadzor pri uvozu

1.  Vsaka pogodbenica izvaja nadzor zdravja rastlin s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, katerih obseg ne presega določenega deleža pošiljk rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, naštetih v Dodatku 1 v skladu s členom 1. Ta delež, ki ga predlaga Delovna skupina za zdravje rastlin in ga določi Odbor, se določi za vsako rastlino, rastlinski proizvod ali drugi predmet v skladu s tveganjem za zdravje rastlin. Na datum uveljavitve te priloge ta delež znaša 10 %.

2.  Na podlagi člena 10(2) te priloge se Odbor, ki deluje na predlog Delovne skupine za zdravje rastlin, lahko odloči za zmanjšanje obsega nadzora iz odstavka 1.

3.  Odstavek 1 in 2 veljata le za nadzor zdravja rastlin pri trgovini z rastlinami, rastlinskimi proizvodi in drugimi predmeti med pogodbenicama.

4.  Odstavek 1 in 2 veljata ob upoštevanju člena 11 Sporazuma in člena 6 in 7 te priloge.

Člen 6

Zaščitni ukrepi

Zaščitni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopki iz člena 10(2) Sporazuma.

Člen 7

Odstopanja

1.  Če ena od pogodbenic namerava uporabiti odstopanja v zvezi z delom ozemlja ali v zvezi s celotnim ozemljem druge pogodbenice, slednjo vnaprej obvesti o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.

2.  Če ena od pogodbenic uporabi odstopanja v zvezi z delom svojega ozemlja ali v zvezi s tretjo državo, vnaprej obvesti drugo pogodbenico o tem in navede svoje razloge. Brez poseganja v možnost takojšnje uveljavitve načrtovanih odstopanj se pogodbenici čim prej sestaneta na posvetu, da bi poiskali ustrezne rešitve.

Člen 8

Skupne kontrole

1.  Vsaka pogodbenica se strinja, da se na zahtevo druge pogodbenice izvedejo skupne kontrole, na podlagi katerih se oceni stanje zdravja rastlin in ukrepe, ki imajo enakovreden učinek, kakor je opisano v členu 2.

2.  „Skupne kontrole“ pomenijo kontrole, ki se opravljajo na meji in s katerimi se preverja, ali pošiljke iz ene ali druge pogodbenice ustrezajo zahtevam o zdravju rastlin.

3.  Takšne kontrole se izvajajo v skladu s postopkom, ki ga sprejme Odbor na predlog Delovne skupine za zdravju rastlin.

Člen 9

Izmenjava informacij

1.  Na podlagi člena 8 Sporazuma si pogodbenici izmenjujeta vse ustrezne informacije o izvajanju in uporabi svojih zakonov, podzakonskih in upravnih aktov, ki jih zajema ta priloga, in obvestila, na katera se nanaša Dodatek 5.

2.  Zaradi enakovredne uporabe podrobnih pravil za izvajanje zakonodaje, ki jo obravnava ta priloga, se vsaka pogodbenica strinja, da pridejo na zahtevo druge pogodbenice na njeno ozemlje strokovnjaki iz druge pogodbenice, ki izvajajo svoje obiske v sodelovanju s pristojno organizacijo za zdravje rastlin, odgovorno za omenjeno ozemlje.

Člen 10

Delovna skupina za zdravje rastlin

1.  Delovna skupina za zdravje rastlin, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in z njenim izvajanjem.

2.  Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.

▼M17

Dodatek 1

RASTLINE, RASTLINSKI PROIZVODI IN DRUGI PREDMETi

A.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom iz ene od podpisnic, za katere imata obe podpisnici podobno zakonodajo, ki daje enakovredne rezultate, in za katere priznavata rastlinski potni list

1.    Rastline in rastlinski proizvodi

1.1    Rastline za sajenje, razen semena

Beta vulgaris L.

Camellia sp.

Humulus lupulus L.

Prunus L., razen Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L.

Rhododendron spp., razen Rhododendron simsii Planch.

Viburnum spp.

1.2    Rastline, razen ploda in semena, vključno s kalijevim pelodom za opraševanje

Amelanchier Med.

Chaenomeles Lindl.

Crataegus L.

Cydonia Mill.

Eriobotrya Lindl.

Malus Mill.

Mespilus L.

Pyracantha Roem.

Pyrus L.

Sorbus L.

1.3    Rastline stolonifernih in gomoljastih vrst za sajenje

Solanum L. in njegovi hibridi

1.4    Rastline, razen ploda

Vitis L.

1.5    Les, ki je v celoti ali deloma obdržal svojo naravno zaobljeno površino z lubjem ali brez njega ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov

(a) Kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz drevesa Platanus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine,

ter

(b) kadar ustreza enemu od naslednjih opisov iz drugega dela Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi ( 2 )



Oznaka KN

Opis

4401 10 00

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah

4401 22 00

Les v obliki sekancev ali iveri, iz lesa neiglavcev

ex 4401 30 80

Lesni odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v butare, brikete, pelete ali podobne oblike

4403 10 00

Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan

ex 4403 99

Neobdelan les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrst tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi

ex 4404 20 00

Cepljeni koli iz neiglavcev: koli in planke iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini

ex 4407 99

Les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrste tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

2.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti, ki jih proizvedejo proizvajalci, pooblaščeni za proizvodnjo in prodajo osebam, ki se poklicno ukvarjajo s proizvodnjo rastlin, razen rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, pripravljenih in na voljo za prodajo končnemu uporabniku, in za katere obstaja jamstvo, da je njihova proizvodnja jasno ločena od proizvodnje drugih proizvodov

2.1    Rastline za sajenje, razen semena

Abies Mill.

Apium graveolens L.

Argyranthemum spp.

Aster spp.

Brassica spp.

Castanea Mill.

Cucumis spp.

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L. in njegovi hibridi

Exacum spp.

Fragaria L.

Gerbera Cass.

Gypsophila L.

Impatiens L.: vse sorte novogvinejskih hibridov

Lactuca spp.

Larix Mill.

Leucanthemum L.

Lupinus L.

Pelargonium L’Hérit. ex Ait.

Picea A. Dietr.

Pinus L.

Platanus L.

Populus L.

Prunus laurocerasus L. in Prunus lusitanica L.

Pseudotsuga Carr.

Quercus L.

Rubus L.

Spinacia L.

Tanacetum L.

Tsuga Carr.

Verbena L.

in druge zelnate rastline, razen rastlin družine Gramineae, čebulic, stebelnih gomoljev, korenik in gomoljev.

2.2    Rastline za sajenje, razen semena

Solanaceae, razen navedenih pod številko 1.3.

2.3    Posajene rastline ali rastline z rastnim substratom, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo

Araceae

Marantaceae

Musaceae

Persea spp.

Strelitziaceae

2.4    Semena in čebulice, namenjene sajenju

Allium ascalonicum L.

Allium cepa L.

Allium schoenoprasum L.

Helianthus annuus L.

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karsten ex Farw.

Medicago sativa L.

Phaseolus L.

2.5    Rastline, namenjene sajenju

Allium porrum L.

Rastline Palmae s premerom debla ob vznožju več kot 5 cm in iz rodov ali vrst:

Areca catechu L.

Arenga pinnata (Wurmb) Merr.

Borassus flabellifer L.

Brahea Mart.

Butia Becc.

Calamus merrillii Becc.

Caryota maxima Blume ex Mart.

Caryota cumingii Lodd. ex Mart.

Chamaerops L.

Cocos nucifera L.

Corypha elata Roxb.

Corypha gebang Mart.

Elaeis guineensis Jacq.

Jubaea Kunth.

Livistona R. Br.

Metroxylon sagu Rottb.

Oreodoxa regia Kunth.

Phoenix L.

Sabal Adans.

Syagrus Mart.

Trachycarpus H. Wendl.

Trithrinax Mart.

Washingtonia Raf.

2.6    Čebulice in čebulaste korenike, namenjene sajenju

Camassia Lindl.

Chionodoxa Boiss.

Crocus flavus Weston cv. Golden Yellow

Galanthus L.

Galtonia candicans (Baker) Decne

Gladiolus Tourn. ex L.: pomanjšane sorte in njihovi križanci, kot so G. callianthus Marais, G. colvillei Sweet, G. nanus hort., G. ramosus hort. in G. tubergenii hort.

Hyacinthus L.

Iris L.

Ismene Herbert (= Hymenocallis Salisb.)

Muscari Mill.

Narcissus L.

Ornithogalum L.

Puschkinia Adams

Scilla L.

Tigridia Juss.

Tulipa L.

B.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti s poreklom zunaj ozemlja obeh podpisnic, za katere določbe o zdravstvenem varstvu rastlin obeh podpisnic v zvezi z uvozom dajejo enakovredne rezultate in s katerimi lahko medsebojno trgujeta z rastlinskim potnim listom, če so navedene v delu a tega dodatka, ali svobodno, če v njem niso navedene

1.    Brez poseganja v rastline, navedene v delu C tega dodatka, vse rastline za sajenje, razen semen

2.    Semena

2.1    Semena s poreklom iz Argentine, Avstralije, Bolivije, Čila, Nove Zelandije ali Urugvaja

Cruciferae

Gramineae razen vrste Oryza spp.

Trifolium spp.

2.2    Semena s poreklom zunaj ozemlja katere od podpisnic

Allium ascalonicum L.

Allium cepa L.

Allium porrum L.

Allium schoenoprasum L.

Capsicum spp.

Helianthus annuus L.

Lycopersicon lycopersicum (L.) Karst. ex Farw.

Medicago sativa L.

Phaseolus L.

Prunus L.

Rubus L.

Zea mays L.

2.3    Semena s poreklom iz Afganistana, Indije, Irana, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južne Afrike in Združenih držav Amerike

Triticum

Secale

X Triticosecale

3.    Deli rastlin, razen plodov ali semen

Acer saccharum Marsh., s poreklom iz ZDA in Kanade

Apium graveolens L. (listnate vrtnine)

Aster spp. s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Camellia sp.

Conifers (Coniferales)

Dendranthema (DC) Des Moul.

Dianthus L.

Eryngium L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Gypsophila L.

Hypericum L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Lisianthus L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Ocimum L. (listnate vrtnine)

Orchidaceae (rezano cvetje)

Pelargonium L’Hérit. ex Ait.

Populus L.

Prunus L., s poreklom iz neevropskih držav

Rhododendron spp., razen Rhododendron simsii Planch.

Rosa L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Quercus L.

Solidago L.

Trachelium L., s poreklom iz neevropskih držav (rezano cvetje)

Viburnum spp.

4.    Plod

Annona L., s poreklom iz neevropskih držav

Cydonia L., s poreklom iz neevropskih držav

Diospyros L., s poreklom iz neevropskih držav

Malus Mill., s poreklom iz neevropskih držav

Mangifera L., s poreklom iz neevropskih držav

Momordica L.

Passiflora L., s poreklom iz neevropskih držav

Prunus L., s poreklom iz neevropskih držav

Psidium L., s poreklom iz neevropskih držav

Pyrus L., s poreklom iz neevropskih držav

Ribes L., s poreklom iz neevropskih držav

Solanum melongena L.

Syzygium Gaertn., ki izvira iz neevropskih držav

Vaccinium L., s poreklom iz neevropskih držav

5.    Gomolji, razen za sajenje

Solanum tuberosum L.

6.

Les, ki je v celoti ali deloma obdržal svojo naravno zaobljeno površino z lubjem ali brez njega ali je v obliki sekancev, iveri, žagovine, lesnih odpadkov ali ostankov

(a) Kadar je bil v celoti ali delno pridobljen iz enega od redov, rodov ali vrst opisanih v nadaljevanju, razen zabojev za pakiranje, škatel, gajb, sodov in podobne embalaže za pakiranje iz lesa, palet, zabojastih palet in drugih nakladalnih plošč iz lesa, paletnih prirobnic iz lesa za transport predmetov vseh vrst, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm in lesa, predelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov, s poreklom iz držav zunaj ozemlja ene ali druge podpisnice:

  Quercus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike, razen lesa, ki ustreza poimenovanju pod (b) oznake KN 4416 00 00 in kadar ga spremljajo dokumenti, ki dokazujejo, da je bil termično obdelan z minimalno toploto 176 °C v času 20 minut,

  Platanus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike ali Armenije,

  Populus L., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz držav na ameriški celini,

  Acer saccharum Marsh., vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz Združenih držav Amerike in Kanade,

 iglavci (Coniferales), vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, s poreklom iz neevropskih držav Kazahstana, Rusije in Turčije,

  Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., vključno z lesom, ki ni ohranil svoje naravne okrogle površine, s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA;

ter

(b) ustreza enemu od naslednjih poimenovanj iz dela dve Priloge I k Uredbi (EGS) št. 2658/87:



Oznaka KN

Opis

4401 10 00

Les za ogrevanje v hlodih, polenih, vejah, butarah ali podobnih oblikah

4401 21 00

Les iglavcev v obliki sekancev ali iveri

4401 22 00

Les v obliki sekancev ali iveri, iz lesa neiglavcev

4401 30 40

Žagovina

ex 4401 30 90

Lesni odpadki in ostanki (razen žagovine), neaglomerirani v butare, brikete, pelete ali podobne oblike

ex 4403 10 00

Les, neobdelan, obdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali beljavino ali na grobo otesan

4403 20

Les iglavcev, neobdelan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan

4403 91

Hrastov les (Quercus spp.), neobdelan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi, z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan

ex 4403 99

Neobdelan les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrst tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.) ali bukovega lesa (Fagus spp.)), z lubjem ali brez lubja ali beljavine ali na grobo otesan, neobdelan z barvo, lužili, kreozotom ali drugimi zaščitnimi sredstvi

ex  44 04

Cepljeni koli: koli, planke in drogovi iz lesa, zašiljeni, toda ne žagani po dolžini

4406

Leseni železniški ali tramvajski pragovi

4407 10

Les iglavcev, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4407 91

Hrastov les (Quercus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

ex 4407 93

Les Acer saccharum Marsh, vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4407 95

Jesenov les (Fraxinus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

ex 4407 99

Les neiglavcev (razen vrst tropskega lesa, navedenih v opombi k tarifni podštevilki 1 Poglavja 44, ali drugih vrste tropskega lesa, hrastovega lesa (Quercus spp.), bukovega lesa (Fagus spp.), javorjevega lesa (Acer spp.), češnjevega lesa (Prunus spp.) ali jesenovega lesa (Fraxinus spp.), vzdolžno žagan ali rezan, cepljen ali luščen, skobljan ali ne, brušen ali na koncih spojen, debeline nad 6 mm

4415

Zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje, iz lesa; koluti (tulci) za kable iz lesa; palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa; paletne prirobnice iz lesa

4416 00 00

Sodi, kadi, vedra in drugi kletarski proizvodi in njihovi deli iz lesa, vključno z dogami

9406 00 20

Lesene montažne zgradbe

(c)

 

 zaboji za pakiranje, škatle, gajbe, sodi in podobna embalaža za pakiranje iz lesa, palete, zabojaste palete in druge nakladalne plošče iz lesa, paletne prirobnice iz lesa za transport predmetov vseh vrst, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm, in lesa predelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov,

 les, ki se uporablja za pričvrstitev ali podpiranje tovora, ki ni iz lesa, vključno z lesom, ki ni obdržal svoje naravne zaobljene površine, razen neobdelanega lesa, debeline do vključno 6 mm, in lesa, obdelanega z lepilom, toploto in pritiskom ali s kombinacijo teh različnih elementov.

7.

Zemlja in rastni substrat

(a) Zemlja in rastni substrat, ki sta v celoti ali delno sestavljena iz zemlje ali trdnih organskih snovi, kakršni so deli rastlin, humus, vključno s šoto ali lubjem, razen tistega, ki je v celoti sestavljen iz šote;

(b) zemlja in rastni substrat, ki se drži rastlin ali te v njem rastejo, ki v celoti ali deloma sestoji iz materialov, navedenih pod (a), ali ki ga deloma sestavlja katera koli trdna anorganska snov, namenjen za vzdrževanje vitalnosti rastlin, ki izvirajo iz:

 Turčije,

 Belorusije, Gruzije, Moldavije, Rusije in Ukrajine,

 neevropskih držav, razen Alžirije, Egipta, Izraela, Libije, Maroka ali Tunizije.

8.

Izolirano lubje

 iglavcev (Coniferales), s poreklom iz neevropskih držav,

  Acer saccharum Marsh, Populus L., in Quercus L., razen Quercus suber L.,

  Fraxinus L., Juglans mandshurica Maxim., Ulmus davidiana Planch., Ulmus parvifolia Jacq. in Pterocarya rhoifolia Siebold & Zucc., s poreklom iz Kanade, Kitajske, Japonske, Mongolije, Republike Koreje, Rusije, Tajvana in ZDA.

9.

Žita s poreklom iz Afganistana, Indije, Irana, Iraka, Mehike, Nepala, Pakistana, Južne Afrike ali Združenih držav Amerike

Triticum

Secale

X Triticosecale

C.    Rastline, rastlinski proizvodi in drugi predmeti iz ene od podpisnic, za katere podpisnici nimata podobne zakonodaje in ne priznavata rastlinskega potnega lista

1.    Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, ki jih mora pri uvozu v državo članico Skupnosti spremljati fitosanitarno spričevalo

1.1    Rastline za sajenje, razen semena

Clausena Burm. f.

Murraya Koenig ex L.

1.2    Deli rastlin, razen plodov ali semen

1.3    Semena

Oryza spp.

1.4    Plod

Citrus L. in njegovi hibridi

Fortunella Swingle in njeni hibridi

Poncirus Raf. in njegovi hibridi

2.    Rastline in rastlinski proizvodi iz države članice Skupnosti, ki jih mora pri uvozu v Švico spremljati fitosanitarno spričevalo

3.    Rastline in rastlinski proizvodi iz Švice, katerih uvoz v državo članico Skupnosti je prepovedan

3.1    Rastline, razen plodov ali semen

Citrus L. in njegovi hibridi

Fortunella Swingle in njeni hibridi

Poncirus Raf. in njegovi hibridi

4.    Rastline in rastlinski proizvodi iz držav članic Skupnosti, katerih uvoz v Švico je prepovedan

4.1    Rastline

Cotoneaster Ehrh.

Photinia davidiana (Dcne.) Cardot

Dodatek 2

Zakonodaje ( 3 )

Določbe Evropske skupnosti

 Direktiva Sveta 69/464/EGS z dne 8. decembra 1969 o obvladovanju krompirjevega raka

 Direktiva Sveta 74/647/EGS z dne 9. decembra 1974 o obvladovanju nageljnovih listnih zavijalcev

 Odločba Komisije 91/261/EGS z dne 2. maja 1991 o priznanju Avstralije kot neokužene z bakterijo Erwinia amylovora (Burr.) Winsl. et al.

 Direktiva Komisije 92/70/EGS z dne 30. julija 1992 o določitvi podrobnih pravil za popise, ki se opravijo za priznanje varovanih območij v Skupnosti

 Direktiva Komisije 92/90/EGS z dne 3. novembra 1992 o obveznostih pridelovalcev in uvoznikov rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov in podrobnostih za njihovo registracijo

 Direktiva Komisije 92/105/EGS z dne 3. decembra 1992 o določanju stopnje standardizacije za rastlinske potne liste, ki se uporabljajo za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov znotraj Skupnosti, in določanju podrobnih postopkov za izdajo takih rastlinskih potnih listov ter pogojev in podrobnih postopkov za njihovo zamenjavo

 Odločba Komisije št. 93/359/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblaščanju držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Združenih držav Amerike

 Odločba Komisije št. 93/360/EGS z dne 28. maja 1993 o pooblastitvi držav članic, da predvidijo odstopanja od nekaterih predpisov Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa Thuja L. s poreklom iz Kanade

 Odločba Komisije št. 93/365/EGS z dne 2. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o toplotno obdelanem lesu iglavcev s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za toplotno obdelani les

 Odločba Komisije št. 93/422/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS o lesu iglavcev, sušenem v pečeh, s poreklom iz Kanade in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

 Odločba Komisije št. 93/423/EGS z dne 22. junija 1993 o pooblastitvi držav članic za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 77/93/EGS glede lesa iglavcev, sušenega v pečeh, s poreklom iz Združenih držav Amerike in o določitvi podrobnosti indikatorskega sistema, ki se uporablja za les, sušen v pečeh

 Direktiva Komisije 93/50/EGS z dne 24. junija 1993 o določitvi nekaterih rastlin, ki niso navedene v delu A Priloge V Direktive Sveta 77/93/EGS in katerih proizvajalci, skladišča ali distribucijski centri na pridelovalnih območjih teh rastlin se navedejo v uradnem registru

 Direktiva Komisije 93/51/EGS z dne 24. junija 1993 o predpisih za premeščanje nekaterih rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov prek varovanega območja in za premeščanje rastlin, rastlinskih proizvodov ali drugih predmetov, ki izvirajo s takega varovanega območja in se premeščajo znotraj njega

 Direktiva Sveta 93/85/EGS z dne 4. oktobra 1993 o obvladovanju krompirjeve obročkaste gnilobe

 Direktiva Komisije 94/3/ES z dne 21. januarja 1994 o postopku za obveščanje o zadržanju pošiljke ali škodljivega organizma, ki predstavlja neposredno fitosanitarno nevarnost, iz tretjih držav

 Direktiva Komisije 98/22/ES z dne 15. aprila 1998 o minimalnih pogojih za opravljanje zdravstvenih pregledov rastlin v Skupnosti, in sicer tistih rastlin, rastlinskih proizvodov in drugih predmetov, ki prihajajo iz tretjih držav in za katere se zdravstveni pregledi opravljajo na mestih inšpekcijskih pregledov, ki niso v kraju destinacije

 Direktiva Sveta 98/57/ES z dne 20. julija 1998 o obvladovanju bakterije Ralstonia solanacearum (Smith) Yabuuchi et al.

 Odločba Komisije 98/109/ES z dne 2. februarja 1998 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju palmovega resarja Thrips palmi Karny iz Tajske

 Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Odločba Komisije št. 2002/757/ES z dne 19. septembra 2002 o začasnih izrednih fitosanitarnih ukrepih za preprečevanje vnosa škodljivega organizma Phytophthora ramorum Werres, De Cock & Man in 't Veld sp. nov. v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije št. 2002/499/ES z dne 26. junija 2002 o odobritvi odstopanj od določenih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede naravno in umetno pritlikavih rastlin Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L., ki izvirajo iz Republike Koreje

 Odločba Komisije št. 2002/887/ES z dne 8. novembra 2002 o dovoljenih odstopanjih od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z naravno ali siljeno pritlikavimi rastlinami Chamaecyparis Spach, Juniperus L. in Pinus L. s poreklom iz Japonske

 Odločba Komisije 2003/766/ES z dne 24. oktobra 2003 o nujnih ukrepih za preprečevanje širjenja koruznega hrošča Diabrotica virgifera Le Conte v Skupnosti

 Odločba Komisije 2004/4/ES z dne 22. decembra 2003 o pooblastitvi držav članic za začasno uvedbo nujnih ukrepov proti širjenju Pseudomonas solanacearum (Smith) Smith iz Egipta

 Odločba Komisije št. 2004/200/ES z dne 27. februarja 2004 o ukrepih za preprečevanje vnosa in širjenja virusa Pepino mosaic v Skupnosti

 Direktiva Komisije 2004/105/ES z dne 15. oktobra 2004 o določitvi modelov uradnih fitosanitarnih spričeval oziroma spremnih fitosanitarnih spričeval za nadaljnji izvoz rastlin ter rastlinskih in drugih povezanih produktov iz tretjih držav, ki so navedeni v Direktivi Sveta 2000/29/ES

 Odločba Komisije 2005/51/ES z dne 21. januarja 2005 o začasnih pooblastilih državam članicam za določitev odstopanj od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede uvoza zemlje, kontaminirane s pesticidi ali težko razgradljivimi organskimi snovmi, za namene dekontaminacije

 Odločba Komisije 2005/359/ES z dne 29. aprila 2005 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES glede hrastovih (Quercus L.) hlodov z lubjem s poreklom iz Združenih držav Amerike

 Odločba Komisije 2006/133/ES z dne 13. februarja 2006 o zahtevi, da države članice začasno sprejmejo dodatne ukrepe proti širjenju borove ogorčice Bursaphelenchus xylophilus (Steiner in Buhrer) Nickle et al. in sodelavci, na območjih Portugalske, razen območij, kjer je znano, da se ne pojavlja

 Odločba Komisije 2006/464/ES z dne 27. junija 2006 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa vrste Dryocosmus kuriphilus Yasumatsu v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2006/473/ES z dne 5. julija 2006 o priznanju določenih tretjih držav in določenih območij tretjih držav kot neokuženih z vrstami Xanthomonas campestris (vsi sevi, patogeni za rod Citrus), Cercospora angolensis, Carv. et Mendes in Guignardia citricarpa Kiely (vsi sevi, patogeni za rod Citrus)

 Direktiva Sveta 2006/91/ES z dne 7. novembra 2006 o obvladovanju ameriškega kaparja (kodificirana različica)

 Odločba Komisije št. 2007/365/ES z dne 25. maja 2007 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Rhynchophorus ferrugineus (Olivier) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2007/410/ES z dne 12. junija 2007 o ukrepih za preprečevanje vnosa viroida vretenatosti krompirjevih gomoljev v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2007/433/ES z dne 18. junija 2007 o začasnih nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa glive Gibberella circinata Nirenberg & O’Donnell v Skupnost in njenega širjenja v Skupnosti

 Odločba Komisije 2007/847/ES z dne 6. decembra 2007 o določitvi odstopanja od nekaterih določb Direktive Sveta 2000/29/ES v zvezi z rastlinami Vitis L., razen plodov, s poreklom iz Hrvaške ali Nekdanje jugoslovanske republike Makedonije

 Direktiva Komisije 2008/61/ES z dne 17. junija 2008 o določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče nekatere škodljive organizme, rastline, rastlinske proizvode in druge predmete, iz Prilog I do V Direktive Sveta 2000/29/ES, vnesti ali jih premeščati znotraj Skupnosti oziroma na nekaterih njenih varovanih območjih v preskusne ali znanstvene namene in za delo pri žlahtnjenju

 Odločba Komisije št. 2008/840/ES z dne 7. novembra 2008 o nujnih ukrepih za preprečevanje vnosa Anoplophora chinensis (Forster) v Skupnost in njegovega širjenja v Skupnosti

Določbe Švice

 Odlok z dne 28. februarja 2001 o varstvu rastlin (RS 916.20)

 Odlok DFE z dne 15. aprila 2002 o prepovedanih rastlinah (RS 916205.1)

 Odlok OFAG z dne 25. februarja 2004 o začasnih fitosanitarnih ukrepih (RS 916202.1)

▼M14

Dodatek 3

Organi, ki jim je na zahtevo treba predložiti seznam uradnih organov, ki so odgovorni za pripravo potnih listin o zdravstvenem varstvu rastlin

A.   Evropska skupnost:

Pristojni organ posamezne države članice iz člena 1(4) Direktive Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 ( 4 ).



Belgija:

Federal Public Service of Public Health

Food Chain Security and Environment

DG for Animals, Plants and Foodstuffs

Sanitary Policy regarding Animals and Plants

Division Plant Protection

Euro station II (7o floor)

Place Victor Horta 40 box 10

B-1060 BRUSSELS

Bolgarija:

NSPP National Service for Plant Protection

17, Hristo Botev, blvd., floor 5

BG – SOFIA 1040

Češka:

State Phytosanitary Administration

Bubenská 1477/1

CZ – 170 00 PRAHA 7

Danska:

Ministry of Food, Agriculture and Fisheries

The Danish Plant Directorate

Skovbrynet 20

DK – 2800 Kgs. LYNGBY

Nemčija:

Julius Kühn-Institut – Institut für nationale und internationale Angelegenheiten der Pflanzengesundheit –

Messeweg 11/12

D-38104 Braunschweig

Estonija:

Plant Production Inspectorate

Teaduse 2

EE – 75501 SAKU HARJU MAAKOND

Irska:

Department of Agriculture and Food

Maynooth Business Campus

Co. Kildare

IRL

Grčija:

Ministry of Agriculture

General Directorate of Plant Produce

Directorate of Plant Produce Protection

Division of Phytosanitary Control

150 Sygrou Avenue

GR – 176 71 ATHENS

Španija:

Subdirectora General de Agricultura Integrada y Sanidad Vegetal

Ministerio de Agricultura, Pesca y Alimentación

Dirección General de Agricultura

Subdirección General de Agricultura Integrada y Sanidad Vegetal

c/Alfonso XII, no 62 – 2a planta

E – 28071 MADRID

Francija:

Ministère de l'Agriculture et la Pêche

Sous Direction de la Protection des Végétaux

251, rue de Vaugirard

F – 75732 PARIS CEDEX 15

Italija:

Ministero delle Politiche Agricole e Forestali (MiPAF)

Servizio Fitosanitario

Via XX Settembre 20

I – 00187 ROMA

Ciper:

Ministry of Agriculture, Natural Resources and Environment

Department of Agriculture

Loukis Akritas Ave.

CY – 1412 LEFKOSIA

Latvija:

State Plant Protection Service

Republikas laukums 2

LV – 1981 RIGA

Litva:

State Plant Protection Service

Kalvariju str. 62

LT – 2005 VILNIUS

Luksemburg:

Ministère de l'Agriculture

Adm. des Services Techniques de l'Agriculture

Service de la Protection des Végétaux

16, route d'Esch – BP 1904

L – 1019 LUXEMBOURG

Madžarska:

Ministry of Agriculture and Rural Development

Department for Plant Protection and Soil Conservation

Kossuth tér 11

HU – 1860 BUDAPEST 55 Pf. 1

Malta:

Plant Health Department

Plant Biotechnology Center

Annibale Preca Street

MT – LIJA, LJA 1915

Nizozemska:

Plantenziektenkundige Dienst

Geertjesweg 15/Postbus 9102

NL – 6700 HC WAGENINGEN

Avstrija:

Bundesministerium für Land- und Forstwirtschaft, Umwelt und Wasserwirtschaft

Referat III 9 a

Stubenring 1

A – 1012 WIEN

Poljska:

The State Plant Health and Seed Inspection Service

Main Inspectorate of Plant Health and Seed Inspection

42, Mlynarska Street

PL – 01-171 WARSAW

Portugalska:

Direcção-Geral de Agricultura e Desenvolvimento Rural (DGADR)

Avenida Afonso Costa, 3

PT – 1949-002 LISBOA

Romunija:

Phytosanitary Direction

Ministry of Agriculture, Forests and Rural Development

24th Carol I Blvd.

Sector 3

RO – BUCHAREST

Slovenija:

MAFF – Phytosanitary Administration of the Republic of Slovenia

Plant Health Division

Einspielerjeva 6

SI – 1000 LJUBLJANA

Slovaška:

Ministry of Agriculture

Department of plant commodities

Dobrovicova 12

SK – 812 66 BRATISLAVA

Finska:

Ministry of Agriculture and Forestry

Unit for Plant Production and Animal Nutrition

Department of Food and health

Mariankatu 23

P.O. Box 30

FI – 00023 GOVERNMENT FINLAND

Švedska:

Jordbruks verket

Swedish Board of Agriculture

Plant Protection Service

S – 55182 JÖNKÖPING

Združeno kraljestvo:

Department for Environment, Food and Rural Affairs

Plant Health Division

Foss House

King's Pool

Peasholme Green

UK – YORK YO1 7PX

B.   Švica:

Office fédéral de l'agriculture

CH-3003 BERNE

▼M17

Dodatek 4 ( 5 )

OBMOČJA IZ ČLENA 4 IN POSEBNE ZAHTEVE, POVEZANE Z NJIMI

Območja iz člena 4 in posebne zahteve, povezane z njimi, ki jih morata izpolnjevati obe podpisnici, so opredeljeni v ustreznih zakonskih in upravnih določbah obeh podpisnic, ki so navedene spodaj.

Določbe Evropske skupnosti

 Direktiva Sveta 2000/29/ES z dne 8. maja 2000 o varstvenih ukrepih proti vnosu organizmov, škodljivih za rastline ali rastlinske proizvode, v Skupnost in proti njihovemu širjenju v Skupnosti

 Uredba Komisije (ES) št. 690/2008 z dne 4. julija 2008 o priznavanju varovanih območij v Skupnosti, izpostavljenih posebni nevarnosti za zdravstveno varstvo rastlin

Določbe Švice

 Odlok z dne 28. februarja 2001 o varstvu rastlin, Priloga 4, del B (RS 916.20)

▼B

Dodatek 5

Izmenjava informacij

Obvestila, na katera se nanaša člen 9(1), so naslednja:

 obvestila o prestreženih pošiljkah in škodljivih organizmih iz tretjih držav ali z dela ozemelj pogodbenic, ki predstavljajo neposredno nevarnost za zdravje rastlin v skladu z Direktivo 94/3/EGS,

 obvestila v skladu s členom 15 Direktive 77/93/EGS.

PRILOGA 5

O ŽIVALSKI KRMI

Člen 1

Namen

1.  Pogodbenici se strinjata, da bosta prilagodili svojo zakonodajo o živalski krmi z namenom lažje obojestranske trgovine s takšnimi proizvodi.

2.  Seznam proizvodov in skupin proizvodov, za katere pogodbenici menita, da vodi uporaba zakonodajnih določb vsake od njiju do enakih rezultatov, in po potrebi seznam zakonodajnih določb pogodbenic, ki po njunem mnenju prav tako vodijo do enakih rezultatov, sta prikazana v Dodatku 1, ki ga sestavi Odbor v skladu s členom 11 Sporazuma.

▼M14

2a.  Z odstopanjem od člena 1 Sporazuma ta priloga velja za vse proizvode, ki jih obsegajo pravne določbe, navedene v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 2.

▼B

3.  Pogodbenici odpravita mejne kontrole proizvodov in skupin proizvodov, naštetih v Dodatku 1 v skladu z odstavkom 2.

Člen 2

Opredelitve

Za namene te priloge:

(a) „proizvod“ pomeni živalsko krmo ali kakršnokoli snov, ki se uporablja v njej;

(b) „proizvodni obrat“ pomeni katero koli enoto, ki pridobiva ali proizvaja proizvod ali ki hrani proizvod na vmesni stopnji pred njegovo sprostitvijo v prosti promet, vključno s fazo predelave in pakiranja, ali ki uvede proizvod na trg;

(c) „pristojni organ“ pomeni organ, ki je v pogodbenici odgovoren za izvajanje uradnih kontrol na področju živalske krme.

Člen 3

Izmenjava informacij

Na podlagi člena 8 Sporazuma pogodbenici pošljeta druga drugi:

 podatke o pristojnem organu oziroma organih, njihovi prostorski in strokovni pravni pristojnosti,

 seznam laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz na namene nadzora,

 po potrebi seznam vstopnih mejnih prehodov na svojem ozemlju za različne vrste proizvodov,

 svoje programe nadzora, s čimer se zagotovi, da proizvodi ustrezajo njuni zakonodaji o živalski krmi.

Programi, na katere se nanaša četrta alinea, morajo upoštevati posebne pogoje pogodbenic in še zlasti morajo predvideti vrsto rednih kontrol in pogostost njihovega izvajanja.

Člen 4

Splošne določbe o kontrolah

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer se zagotovi, da so proizvodi, ki se pošiljajo v drugo pogodbenico, tako natančno pregledani kot proizvodi, ki se uvajajo na trg na lastnem ozemlju posamezne pogodbenice; v zvezi z inšpekcijami zagotavljajo predvsem naslednje:

 da se v primeru suma o neustreznosti izvajajo redno z uporabo sredstev, ki so sorazmerna z želenim ciljem, in zlasti ob upoštevanju tveganj in pridobljenih izkušenj,

 da obsegajo vse stopnje pridelave in proizvodnje, vmesne stopnje pred trženjem, trženje, vključno z uvozom, in uporabo proizvodov,

 da se izvajajo na najbolj primerni stopnji z vidika njihovega namena,

 da se praviloma izvajajo brez vnaprejšnjega opozorila,

 da zajemajo tudi snovi, katerih uporaba je v živalski krmi prepovedana.

Člen 5

Kontrole na kraju izvora

1.  Pogodbenici zagotovita, da pristojni organi izvajajo kontrole v proizvodnih obratih, s čimer se zagotovi, da slednji izpolnjujejo svoje obveznosti in da proizvodi, ki se uvajajo na trg, izpolnjujejo zakonodajne določbe, naštete v Dodatku 1 v skladu s členom 1, in so veljavne na ozemlju izvora.

2.  Kadar obstaja sum, da omenjene zahteve niso izpolnjene, pristojni organ izvede dodatne kontrole, in če je sum potrjen, sprejme ustrezne ukrepe.

Člen 6

Kontrole v namembnem kraju

1.  Pristojni organi namembne pogodbenice lahko v namembnem kraju pregledajo proizvode s nediskriminacijskimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja, da se zagotovi njihova skladnost z določbami iz te priloge.

2.  Kadar pa ima pristojni organ namembne pogodbenice podatke, ki kažejo na kršitev, se kontrole lahko izvedejo tudi med prevozom teh proizvodov na njenem ozemlju.

3.  Kadar pristojni organi omenjene pogodbenice med kontrolo pošiljke v namembnem kraju ali med prevozom ugotovijo, da proizvodi ne ustrezajo določbam iz te priloge, temu primerno ukrepajo in obvestijo o tem pošiljatelja, prejemnika ali katero koli drugo vpleteno stranko, da:

 v roku, ki se ga določi, poskrbi za ustreznost proizvodov, ali

 da jih po potrebi razkuži, ali

 da jih na ustrezen način obdela, ali

 da jih uporabi za druge namene, ali

 da proizvode vrne v izvorno pogodbenico, potem ko o tem obvesti njene pristojne organe, ali

 da proizvode uniči.

Člen 7

Kontrole proizvodov z ozemelj zunaj pogodbenic

1.  Ne glede na prvo alineo člena 4 pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se zagotovi, da pristojni organi, kadar prihajajo proizvodi na njihovo carinsko ozemlje z ozemelj, ki niso našteta v členu 16 Sporazuma, izvedejo kontrolo dokumentov vsake serije in kontrolne preglede identitete na podlagi vzorčenja, da se preveri:

 vrsta proizvodov,

 izvor,

 geografski namembni kraj,

na podlagi česar se ugotovi, kateri carinski postopek se za to serijo uporablja.

2.  Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s katerimi se pred sprostitvijo v prosti promet zagotovi ustreznost proizvodov s fizičnimi kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja.

Člen 8

Sodelovanje v primeru kršitev

1.  Pogodbenici si obojestransko pomagata po postopkih in pod pogoji, ki so določeni v tej prilogi. Pogodbenici zagotovita ustrezno uporabo zakonodajnih določb v zvezi s proizvodi, ki se uporabljajo v živalski krmi, predvsem tako, da si obojestransko pomagata in odkrivata in preiskujeta kršitve omenjenih določb.

2.  Pomoč, o kateri govori ta člen, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodnem sodelovanju med pogodbenicama v kazenskih zadevah.

Člen 9

Proizvodi, za katere je potrebna predhodna odobritev

1.  Pogodbenici si prizadevata, da so njuni seznami proizvodov, ki jih obsega zakonodaja iz Dodatka 2, enaki.

2.  Pogodbenici se obojestransko obveščata o zahtevkih, vloženih za odobritev proizvodov, navedenih v odstavku 1.

Člen 10

Posvetovanja in zaščitni ukrepi

1.  Če katera od pogodbenic meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti po tej prilogi, se sestaneta na posvetu.

2.  Pogodbenica, ki zahteva posvetovanje, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev spornega primera.

3.  Zaščitni ukrepi, predvideni po zakonodajnih določbah o proizvodih in skupinah proizvodov in našteti v Dodatku 1 v skladu s členom 1, se sprejmejo v skladu s postopki, določenimi v členu 10(2) Sporazuma.

4.  Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavka 1 in iz tretje alinee člena 10(2)(a) Sporazuma ne dosežeta dogovora, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne vmesne zaščitne ukrepe, da se s tem zagotovi uporaba te priloge.

Člen 11

Delovna skupina za živalsko krmo

1.  Delovna skupina za živalsko krmo, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem. Odgovorna je tudi za naloge, ki izhajajo iz te priloge.

2.  Delovna skupina občasno preverja stanje v zvezi z notranjimi zakoni pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za posodabljanje teh dodatkov.

Člen 12

Zaupnost

1.  Vse informacije, ki se v kakršnikoli obliki posredujejo na podlagi te priloge, so zaupne. Zavarovane so z obveznostjo do poklicne molčečnosti in uživajo zaščito, ki se na podlagi ustreznih zakonov uporablja za podobne informacije v pogodbenici, ki je te informacije prejela.

2.  Načelo zaupnosti iz odstavka 1 ne velja za informacije v skladu s členom 3.

3.  Pogodbenica, katere zakonodajna ali upravna praksa v zvezi z varovanjem industrijskih in poslovnih tajnosti predpisuje omejitve, ki so strožje od omejitev v tej prilogi, ni dolžna predložiti informacij, kadar druga pogodbenica ne ukrene vsega potrebnega za izpolnjevanje teh strožjih omejitev.

4.  Pogodbenica lahko uporablja pridobljene informacije le za namene te priloge; za druge namene jih lahko uporablja le na podlagi vnaprejšnjega pisnega soglasja upravnega organa, ki te informacije posreduje, in zanje veljajo še omejitve, ki jih določi navedeni organ.

Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije, pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.

5.  Pogodbenici lahko v svojih protokolih, poročilih in pričevanjih ter v sodnih postopkih in preiskavah uporabljata pridobljene informacije in dokumente, ki sta jih prejeli in dobili na vpogled v skladu s tem členom, kot dokaz.

▼M10

Dodatek 1

Zakonski predpisi Skupnosti

 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 183/2005 z dne 12. januarja 2005 o zahtevah glede higiene krme (UL L 35, 8.2.2005, str. 1)

Švicarski zakonski predpisi

 Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu, kakor je bil nazadnje spremenjen 24. marca 2006 (RO 2006 3861)

 Odlok z dne 26. maja 1999 o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 5555)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 10. junija 1999 o beli knjigi o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 2. novembra 2006 (RO 2006 5213)

 Odlok o primarni proizvodnji z dne 23. novembra 2005 (RO 2005 5545)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 23. novembra 2005 o higieni v primarni proizvodnji (RO 2005 6651)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 23. novembra 2005 o higieni v proizvodnji mleka (RO 2005 6667)

▼M10

Dodatek 2

SEZNAM ZAKONSKIH PREDPISOV IZ ČLENA 9

Zakonski predpisi Skupnosti

 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1831/2003 z dne 22. septembra 2003 o dodatkih za uporabo v prehrani živali (UL L 268, 18.10.2003, str. 29), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 378/2005 (UL L 59, 5.3.2005, str. 15)

 Direktiva Sveta 82/471/EGS z dne 30. junija 1982 o nekaterih proizvodih, ki se uporabljajo v prehrani živali (UL L 213, 21.7.1982, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2004/116/ES (UL L 379, 24.12.2004, str. 81)

Švicarski zakonski predpisi

 Odlok z dne 26. maja 1999 o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 5555)

 Odlok zveznega ministrstva za javno gospodarstvo (Département Fédéral de l'Économie Publique) z dne 10. junija 1999 o beli knjigi o živalski prehrani, kakor je bil nazadnje spremenjen 23. novembra 2005 (RO 2005 6655)

▼B

PRILOGA 6

O SEMENIH

Člen 1

Namen

1.  Ta priloga obsega semena kmetijskih, vrtnarskih, sadnih in okrasnih rastlinskih vrst in vinske trte.

2.  Za namene te priloge „semena“ pomeni ves sadilni material in material, namenjen za sajenje.

Člen 2

Priznavanje skladnosti zakonodaje

1.  Pogodbenici priznavata, da imajo zahteve iz zakonodaje, naštete v oddelku 1 tega Dodatka 1, enak učinek.

2.  Semena tistih vrst, ki so opredeljene v zakonodaji, na katero se nanaša odstavek 1, so lahko predmet trgovine med pogodbenicama in se lahko prosto tržijo na ozemlju obeh pogodbenic brez poseganja v člena 5 in 6. Edini dokument, ki se zahteva kot potrdilo o skladnosti z ustreznimi zakoni obeh pogodbenic, je etiketa ali kakšen drugi dokument, ki se zahteva za trženje v okviru navedene zakonodaje.

3.  Pristojni organi, ki so odgovorni za preverjanje skladnosti, so našteti v Dodatku 2.

Člen 3

Vzajemno priznavanje certifikatov

1.  Vsaka pogodbenica v zvezi s semeni tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 2 Dodatka 1, priznava certifikate ki jih opredeljuje odstavek 2 in so jih izdelali v skladu z zakonodajo druge pogodbenice organi iz Dodatka 2.

2.  Za namene odstavka 1 „certifikat“ pomeni vse dokumente, ki jih predpisuje ustrezna zakonodaja pogodbenic za uvoz semen v skladu z oddelkom 2 Dodatka 1.

Člen 4

Približevanje zakonodaje

1.  Pogodbenici si prizadevata za približevanje svoje zakonodaje o trženju semen tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja iz oddelka 2 Dodatka 1, in tistih vrst, ki jih ne obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 in 2 Dodatka 1.

2.  Pogodbenici se obvežeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic sprejme novo zakonodajo, ocenita možnost razširitve obsega te priloge z namenom, da se vanjo vključi nov sektor v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.

3.  Pogodbenici se obvezujeta, da v primeru, kadar ena od pogodbenic spremeni zakonodajo v zvezi s sektorjem, ki ga obsega ta priloga, ocenita posledice takšne spremembe v skladu s postopkom iz členov 11 in 12 Sporazuma.

▼M14

Člen 5

Sorte

1.  Brez poseganja v odstavek 3 Švica dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so sprejete v Skupnosti za vrste, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

2.  Brez poseganja v odstavek 3 Skupnost dovoli, da se na njenem ozemlju tržijo semena tistih sort, ki so sprejete v Švici za vrste, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

3.  Pogodbenici skupaj sestavita katalog sort tistih vrst, ki jih zajema zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1, v primerih, kadar Skupnost predvidi skupni katalog. Pogodbenici dovolita, da se na njunem ozemlju tržijo semena sort, naštetih v tem katalogu, ki sta ga sestavili skupaj.

4.  Odstavki 1, 2 in 3 ne veljajo za gensko spremenjene sorte.

5.  Pogodbenici obvestita druga drugo o zahtevkih in preklicih zahtevkov za sprejem ter o registraciji novih sort v nacionalnem katalogu in vseh njegovih spremembah. Na zahtevo oskrbita druga drugo s kratkim opisom glavnih značilnosti, ki se nanašajo na uporabo vsake nove sorte, in značilnosti, na podlagi katerih se sorta razlikuje od drugih že poznanih sort. Vsaka pogodbenica daje drugi pogodbenici na vpogled vso dokumentacijo, ki vsebuje opis vsake sprejete sorte in jasen povzetek vseh razlogov, na katerih to sprejetje temelji. Glede gensko spremenjenih sort pogodbenici obvestita druga drugo o rezultatih ocene tveganja za sprostitev takih sort v okolje.

6.  Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetih, kjer proučita podatke, na katerih temelji sprejetje dane sorte v eni ali drugi pogodbenici. Kadar je potrebno, se o rezultatih teh posvetovanj obvesti Delovna skupina za semena.

7.  Za lažjo izmenjavo informacij iz odstavka 5 pogodbenici izkoristita vse obstoječe sisteme za izmenjavo podatkov ali podobne sisteme, ki jih je treba še razviti.

Člen 6

Odstopanja

1.  Odstopanja, ki sta jih odobrili Skupnost in Švica in so našteta v Dodatku 3, Švica oziroma Skupnost odobri za trgovino s semeni tistih vrst, ki jih obsega zakonodaja, našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

2.  Pogodbenici obveščata druga drugo o kakršnem koli odstopanju v zvezi s trženjem semen, ki jih nameravata uporabiti na svojem ozemlju ali na delu tega ozemlja. V zvezi z odstopanji kratkotrajnega značaja ali z odstopanji, ki se morajo uveljaviti takoj, zadošča naknadno obvestilo.

3.  Z odstopanjem od člena 5(1) in (3) se Švica lahko odloči, da bo na svojem ozemlju prepovedala trženje tistih semen sprejetih sort, ki so v skupnem katalogu Skupnosti.

4.  Z odstopanjem od člena 5(2) in (3) se Skupnost lahko odloči, da bo na svojem ozemlju prepovedala trženje tistih semen sprejetih sort, ki so v Švicarskem nacionalnem katalogu.

5.  Odstavka 3 in 4 veljata v primerih, ki jih predvideva zakonodaja obeh pogodbenic, ki je našteta v oddelku 1 Dodatka 1.

6.  Obe pogodbenici se lahko sklicujeta na določbe odstavkov 3 in 4:

 v roku treh let po uveljavitvi te priloge za sorte, ki so sprejete v Skupnosti ali Švici pred začetkom veljavnosti te priloge;

 v roku treh let po prejemu informacij iz člena 5(5) za sorte, ki so sprejete v Skupnosti ali Švici po začetku veljavnosti te priloge.

7.  Odstavek 6 velja po analogiji za sorte tistih vrst, ki jih obsegajo določbe, dodane na podlagi člena 4 na seznam v oddelku 1 Dodatka 1 po začetku veljavnosti te priloge.

8.  Pogodbenici se lahko sestaneta na tehničnih posvetovanjih, da ocenita posledice odstopanj iz odstavkov 1 do 4 na to prilogo.

9.  Odstavek 8 ne velja takrat, kadar so v skladu z zakonodajo, našteto v oddelku 1 Dodatka 1, o odstopanjih dolžne odločati države članice Skupnosti. Odstavek 8 ne velja za odstopanja, ki jih v podobnih primerih sprejme Švica.

▼B

Člen 7

Tretje države

1.  Brez poseganja v člen 10 velja ta priloga tudi za semena, ki se tržijo v obeh pogodbenicah in imajo izvor iz države, ki ni država članica Skupnosti ali Švica, in ki jih priznavata obe pogodbenici.

2.  Seznam tretjih držav, na katere se nanaša odstavek 1, zadevne sorte in področje dejavnosti takšnega priznanja se določijo v Dodatku 4.

Člen 8

Primerjalni poskusi

1.  Primerjalni poskusi se izvajajo za namene naknadnih kontrol vzorcev semen iz serij, ki se tržijo v obeh pogodbenicah. Švica se udeležuje primerjalnih poskusov Skupnosti.

2.  Delovna skupina za semena prouči organizacijo primerjalnih poskusov v pogodbenicah.

Člen 9

Delovna skupina za semena

1.  Delovna skupina za semena, v nadaljevanju „Delovna skupina“, ustanovljena na podlagi člena 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki se pojavijo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

2.  Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih pokriva ta priloga. Odboru predloži predvsem predloge za prilagajanje in posodabljanje teh dodatkov.

Člen 10

Sporazumi z drugimi državami

Pogodbenici se strinjata, da Sporazumi o obojestranskem priznavanju, ki jih ena ali druga pogodbenica sklene s tretjo državo, pod nobenim pogojem ne nalagajo drugi pogodbenici obveznosti do sprejemanja poročil, certifikatov, odobritev ali oznak, ki jih izdajajo organi za ugotavljanje skladnosti teh tretjih držav, razen kadar se pogodbenici o tem izrecno strinjata.

Dodatek 1

Zakonodaja

Oddelek 1 (priznavanje skladnosti zakonodaje)

A.   DOLOČBE SKUPNOSTI

1.   Temeljna zakonodaja

 Direktiva Sveta 66/402/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semen žit (UL L 125, 11.7.1966, str. 2309/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

 Direktiva Sveta 66/403/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semenskega krompirja (UL L 125, 11.7.1966, str. 2320/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 98/111/ES (UL L 28, 4.2.1998, str. 42)

 Direktiva Sveta 70/457/EGS z dne 29. septembra 1970 o enotnem katalogu sort kmetijskih rastlin (UL L 225, 12.10.1970, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 1994 ( 6 ).

2.   Izvedbene določbe (6) 

 Direktiva Komisije 72/180/EGS z dne 14. aprila 1972 o določitvi značilnosti in minimalnih pogojev za preiskavo kmetijskih sort (UL L 108, 8.5.1972, str. 8)

 Direktiva Komisije 74/268/EGS z dne 2. maja 1974 o določitvi posebnih pogojev v zvezi z navzočnostjo Avena fatua v semenu krmnih rastlin in semenu žit (UL L 141, 24.5.1974, str. 19), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 78/511/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 34)

 Odločba Komisije 80/755/EGS z dne 17. julija 1980 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitkih s semenom žit (UL L 207, 9.8.1980, str. 37), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 81/109/EGS (UL L 64, 11.3.1981, str. 13)

 Odločba Komisije 81/675/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so nekatere tehnike tesnjenja zavitkov samo „za enkratno uporabo“ v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (UL L 246, 29.8.1981, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 86/563/EGS (UL L 327, 22.11.1986, str. 50)

 Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1986, str. 23)

 Direktiva Komisije 93/17/EGS z dne 30. marca 1993 o določitvi razredov Skupnosti osnovnega semenskega krompirja ter pogojev in oznak, ki veljajo za te razrede (UL L 106, 30.4.1993, str. 7)

 Odločba Komisije 94/650/ES z dne 9. septembra 1994 o izvedbi začasnega poskusa dobavljanja nepakiranega semena končnim porabnikom (UL L 252, 28.9.1994, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/174/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 31)

 Odločba Komisije 98/320/ES z dne 27. aprila 1998 o izvedbi začasnega poskusa vzorčenja in pregledovanja semen na podlagi direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS in 69/208/EGS (UL L 140, 12.5.1998, str. 14).

B.   ŠVICARSKE DOLOČBE ( 7 )

 Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)

 Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)

 Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)

 Odlok OFAG o katalogu sort žit, krompirja, krmnih rastlin in konoplje (RO 1999 429) ( 8 ).

Oddelek 2 (vzajemno priznavanje certifikatov)

A.   DOLOČBE SKUPNOSTI

1.   Temeljna zakonodaja

 Direktiva Sveta 66/400/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena pese (UL L 125, 11.7.1966, str. 2290/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

 Direktiva Sveta 66/401/EGS z dne 14. junija 1966 o trženju semena krmnih rastlin (UL L 125, 11.7.1966, str. 2298/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10)

 Direktiva Sveta 69/208/EGS z dne 30. junija 1969 o trženju semen oljnic in predivnic (UL L 169, 11.7.1966, str. 3/66), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/72/ES (UL L 304, 27.11.1996, str. 10).

2.   Izvedbene določbe ( 9 )

 Direktiva Komisije 75/502/EGS z dne 25. julija 1975 o omejevanju trženja semen travniške latovke (Poa pratensis L.) na seme, ki je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „atestirano seme“ (UL L 228, 29.8.1975, str. 26)

 Odločba Komisije 81/675/EGS z dne 28. julija 1981 o določitvi, da so nekatere tehnike tesnjenja zavitkov samo „za enkratno uporabo“ v smislu direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS, 69/208/EGS in 70/458/EGS (UL L 246, 29.8.1981, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 86/563/EGS (UL L 327, 22.11.1986, str. 50)

 Direktiva Komisije 86/109/EGS z dne 27. februarja 1986 o omejevanju trženja semen nekaterih vrst krmnih rastlin in oljnic in predivnic na seme, ki je uradno potrjeno kot „osnovno seme“ ali „atestirano seme“ (UL L 93, 8.4.1986, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 91/376/EGS (UL L 203, 26.7.1991, str. 108)

 Odločba Komisije 86/110/EGS z dne 27. februarja 1986 o odstopanjih od prepovedi uporabe oznak EGS za namene ponovnega tesnjenja in ponovnega označevanja zavitkov semen, pridobljenih v tretjih državah (UL L 93, 8.4.1996, str. 23)

 Odločba Komisije 87/309/EGS z dne 2. julija 1987 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semena nekaterih sort krmnih rastlin (UL L 155, 16.6.1987, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 97/125/ES (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)

 Odločba Komisije 92/195/EGS z dne 17. marca 1992 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 66/401/EGS o trženju semen krmnih rastlin v zvezi s povečanjem maksimalne mase serije (UL L 88, 3.4.1992, str. 59), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 96/203/ES (UL L 65, 15.3.1996, str. 41)

 Odločba Komisije 94/650/ES z dne 9. septembra 1994 o izvedbi začasnega poskusa dobavljanja nepakiranega semena končnim porabnikom (UL L 252, 28.9.1994, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/174/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 3)

 Odločba Komisije 95/232/ES z dne 27. junija 1995 o organizaciji začasnega poskusa na podlagi Direktive Sveta 69/208/EGS za vzpostavitev pogojev, ki jih mora izpolnjevati seme hibridov podzemne kolerabe in repe in z njima povezanih sort (UL L 154, 5.7.1995, str. 22), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/173/ES (UL L 63, 4.3.1998, str. 30)

 Odločba Komisije 96/202/ES z dne 4. marca 1996 o organizaciji začasnega poskusa v zvezi z maksimalno vsebnostjo neškodljivih snovi v semenih sojinih plodov (UL L 65, 15.3.1996, str. 39)

 Odločba Komisije 97/125/ES z dne 24. januarja 1997 o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke semen oljnic in predivnic in spremembah Odločbe 87/309/EGS o odobritvi neizbrisnega tiskanja predpisanih podatkov na zavitke nekaterih vrst krmnih rastlin (UL L 48, 19.2.1997, str. 35)

 Odločba Komisije 98/320/ES z dne 27. aprila 1998 o izvedbi začasnega poskusa vzorčenja in pregledovanja semen na podlagi direktiv Sveta 66/400/EGS, 66/401/EGS, 66/402/EGS in 69/208/EGS (UL L 140, 12.5.1998, str. 14).

B.   ŠVICARSKE DOLOČBE

 Zvezni zakon z dne 29. aprila 1998 o kmetijstvu (RO 1998 3033)

 Odlok z dne 7. decembra 1998 o proizvodnji in sprostitvi v prosti pretok rastlinskega sadilnega materiala (RO 1999 420)

 Odlok DFE z dne 7. decembra 1998 o semenih in sadikah vrst poljedelskih in krmnih rastlin (RO 1999 781)

 Katalog semen DFEP z dne 6. junija 1974, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 7. decembra 1998 (RO 1999 408).

C.   PREDPISANI UVOZNI CERTIFIKATI

(a) ki jih zahteva Skupnost:

Dokumenti, ki jih predvideva Odločba Sveta 95/514/ES (UL L 296, 9.12.1995, str. 34), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 98/162/ES (UL L 53, 24.2.1998, str. 21).

(b) ki jih zahteva Švica:

Uradne oznake ES ali OECD na embalaži, ki jih izdajo organi iz Dodatka 2 te priloge, in oranžni ali zeleni certifikati ISTA ali podobni certifikati o analizi semen za vsako serijo semen.

Dodatek 2

Inšpekcijski in certifikacijski organi za semena



A. Evropska skupnost

Belgija

Ministère des Classes Moyennes et de l'AgricultureService Matériel de ReproductionBruselj

 

Danska

Ministeriet for Fødevarer, Landbrug og Fiskeri (Ministry of Food, Agriculture and Fisheries)Plantedirektoratet (Danish Plant Directorate)Lyngby

 

Nemčija

Senatsverwaltung fur Wirtschaft und BetriebeReferat Emahrung und Landwirtschaft— Abteilung IV E 3 —Berlin

B

Der Direktor der Landwirtschaftskammer Rheinland als LandesbeauftragterSaatenanerkennungsstelleBonn

BN

Regierungsprasidium Freiburg— Abt. Ill, Referat 34 —Freiburg i. Br.

FR

Bayerische Landesanstalt für Bodenkultur und Pflanzenbau — Amtliche Saatenanerkennung fur landwirtsch. Saatgut —Freising

FS

Landwirtschaftskammer HannoverReferat 32Hannover

H

Regierungspräsidium HalleAbteilung 5, Dezemat 51Samenprüf- und AnerkennungsstelleHalle

HAL

Der Senator für Frauen, Gesundheit, Jugend, Soziales und UmweltschutzReferat 33Bremen

HB

Wirtschaftsbehörde HHAmt Wirtschaft u. LandwirtschaftAbt. Land- und ErnährungswirtschaftHamburg

HH

Landesforschungsanstalt für Landwirtschaft und Fischerei Mecklenburg-VorpommernLandesanerkennungsstelle für Saat- und PflanzgutRostock

HRO

Thüringer Landesanstalt für LandwirtschaftSachgebiet 270Jena

J

Regierungsprasidium Karlsruhe KA— Referat 34 —Karlsruhe

KA

Landwirtschaftskammer Rheinland-Pfalz— Amtliche Saatanerkennung —Bad Kreuznach

KH

Landwirtschaftskammer Schleswig-HolsteinLUFA-ITLKiel

KI

Hessisches Landesamt fur Regionalentwicklung und LandwirtschaftDez. 23Kassel

KS

Sachsisches Landesamt fur LandwirtschaftFachbereich 5, Sortenprufung und FeldversuchswesenSaatenanerkennungNossen

MEI

Der Direktor der Landwirtschaftskammer Westfalen-Lippe als Landes-beauftragterGruppe 31 LandbauMünster

MS

Landwirtschaftskammer Weser-EmsInstitut für Pflanzenbau und PftanzenschutzReferet P4Oldenburg

OL

Landesamt für Ernährung, Landwirtschaft und FlumeuordnungSaatenanerkennungsstelle PotsdamPotsdam

P

Regierungspräsidium StuttgartReferat 34 aStuttgart

S

Landwirtschaftskammer für das SaarlandSaarbrücken

SB

Regierungspräsidium TübingenReferat 34Tübingen

Regierung von Unterfranken— Anerkennungs- und Nachkontrollstelle für Gemüsesaatgut in Bayern —Würzburg

Regierung von UnterfrankenAbteilung Landwirtschaft— Sachgebiet Weinbau —Würzburg

Grčija

Ministry of AgricultureDirectorate of Inputs of Crop ProductionAtene

 

Španija

Ministerio de Agricultura Pesca y AlimentaciónDirección General de Producciones y Mercados AgrícolasSubdireccíon General de Semillas y Plantas de ViveroMadrid

Generalidad de CataluñaDepartamento de Agricultura, Ganadería y PescaBarcelona

Comunidad Autónoma de Pais VascoDepartamento de Industria, Agricultura y PescaVitoria

Junta de GaliciaConsejería de Agricultura, Ganadería y MontesSantiago de Compostela

Diputación Regional de CantabriaConsejería de Ganadería, Agricultura y PescaSantander

Principado de AsturiasConsejería de AgriculturaOviedo

Junta de AndalucíaConsejería de Agricultura y PescaSeville

Comunidad Autonoma de la Región de MurciaConsejería de Medio Ambiente, Agricultura y PescaMurcia

Diputacion General de AragónConsejería de Agricultura y Medio AmbienteZaragoza

Junta de Comunidades de Castilla-La ManchaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteToledo

Generalidad ValencianaConsejería de Agricultura y Medio AmbienteValencia

Comunidad Autónoma de La RiojaConsejería de Agricultura, Ganadería y Desarrollo RuralLogroño

Junta de ExtremaduraConsejeria de Agricultura y ComercioMérida

Comunidad Autónoma de CanariasConsejería de Agricultura, Pesca y AlimentacionSanta Cruz de Tenerife

Junta de Castillay LeónConsejería de Agricultura y GanaderiaValladolid

Comunidad Autónoma de las Islas BalearesConsejería de Agricultura, Comercio e IndustriaPalma de Mallorca

Comunidad de MadridConsejería de Economía y EmpleoMadrid

Diputación Foral de NavarraDepartamento de Agricultura, Ganaderia y AlimentacionPamplona

 

Francija

Ministère de l'Agriculture, de la Pêche et de l'AlimentationService Officiel de Contrôle et de Certification (SOC)Pariz

 

Irska

The Department of Agriculture, Food and ForestryAgriculture HouseDublin

 

Italija

Ente Nazionale Sementi Elette (ENSE)Milan

 

Luksemburg

L'Administration des Services Techniques de l'Agriculture (ASTA)Service de la Production VegetaleLuxembourg

 

Avstrija

Bundesamt und Forschungszentrum für LandwirtschaftDunaj

Bundesamt für AgrarbiologieLinz

 

Nizozemska

Nederlandse Algemene Keuringsdienst voor zaaizaad en pootgoed van landbouwgewassen (NAK)Ede

 

Portugalska

Ministério da Agricultura, do Desenvolvimento Rural e das PescasDirecção Geral de Protecção das CulturaLisbona

 

Finska

Kasvintuotannon tarkastuskeskus (KTTK)/Kontroll-centralen för växtproduktionSiementarkastusosasto/FrökontrollavdelingenLoimaa

 

Švedska

(a)  Seme, razen semenskega krompirja:

— Statens utsädeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)Svalöv

— Frökontrollen Mellansverige ABLinköping

— Frökontrollen Mellansverige ABÖrebro

(b)  Semenski krompir:

Statens utsadeskontroll (SUK)(Swedish Seed Testing and Certification Institute)Svalöv

 

Združeno kraljestvo

Anglija in Wales:

(a)  Seme, razen semenskega krompirja:

Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodSeeds BranchCambridge

(b)  Semenski krompir:

Ministry of Agriculture, Fisheries and FoodPlant Health DivisionYork

Škotska:

Scottish OfficeAgriculture Fisheries and Environment DepartmentEdinburgh

Severna Irska:

Department of Agriculture for Northern IrelandSeeds BranchBelfast

 

B. Švica

Service des Semences et PlantsRAC ChanginsNyon

Dienst für Saat- unf PflanzgutFAL ReckenholzZürich

 

Dodatek 3

Odstopanja Skupnosti, ki jih priznava Švica ( 10 )

(a) Odvezujejo nekatere države članice od obveznosti do uporabe Direktive Sveta 66/402/EGS o trženju semen žit v zvezi z nekaterimi vrstami:

 Odločba Komisije 69/270/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 8)

 Odločba Komisije 69/271/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 9)

 Odločba Komisije 69/272/EGS (UL L 220, 1.9.1969, str. 10)

 Odločba Komisije 70/47/EGS (UL L 13, 19.1.1970, str. 26), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)

 Odločba Komisije 74/5/EGS (UL L 12, 15.1.1974, str. 13)

 Odločba Komisije 74/361/EGS (UL L 196, 19.7.1974, str. 19)

 Odločba Komisije 74/532/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 14)

 Odločba Komisije 80/301/EGS (UL L 68, 14.3.1980, str. 30)

 Odločba Komisije 86/153/EGS (UL L 115, 3.5.1986, str. 26)

 Odločba Komisije 89/101/EGS (UL L 38, 10.2.1989, str. 37)

(b) Pooblaščajo nekatere države članice, da omejijo trženje semen nekaterih sort žit in semenskega krompirja nekaterih sort (glej Enotni katalog sort kmetijskih rastlinskih vrst, 20. popolna izdaja, stolpec 4 (UL C 264 A, 30.8.1997, str. 1).

(c) Pooblaščajo nekatere države članice, da sprejmejo strožje določbe v zvezi z navzočnostjo Avena fatua v semenu žit:

 Odločba Komisije 74/269/EGS (UL L 141, 24.5.1974, str. 20), kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo 78/512/EGS (UL L 157, 15.6.1978, str. 35) ( 11 )

 Odločba Komisije 74/531/EGS (UL L 299, 7.11.1974, str. 13)

 Odločba Komisije 95/75/EGS (UL L 60, 18.3.1995, str. 30)

 Odločba Komisije 96/334/EGS (UL L 127, 25.5.1996, str. 39).

(d) Priznavajo v zvezi s trženjem semenskega krompirja na celotnem ali delnem ozemlju določene države članice uvedbo strožjih ukrepov proti nekaterim boleznim, kakor so predvideni v prilogah I in II Direktive Sveta 66/403/EGS:

 Odločba Komisije 93/231/EGS (UL L 106, 30.4.1993, str. 11), kakor je bila spremenjena z Odločbami:

 

 95/21/ES (UL L 28, 7.2.1995, str. 13)

 95/76/ES (UL L 60, 18.3.1995, str. 31)

 96/332/ES (UL L 127, 25.5.1996, str. 31).

Dodatek 4

Seznam tretjih držav ( 12 )

Argentina

Avstralija

Bolgarija

Kanada

Čile

Hrvaška

Češka republika

Madžarska

Izrael

Maroko

Nova Zelandija

Norveška

Poljska

Romunija

Slovaška

Slovenija

Južna Afrika

Turčija

Združene države Amerike

Urugvaj

▼M19

PRILOGA 7

O TRGOVINI S PROIZVODI VINSKEGA SEKTORJA

Člen 1

Cilji

Pogodbenici se strinjata, da bosta v skladu z načeli nediskriminacije in vzajemnosti olajšali in pospeševali medsebojno trgovino s proizvodi vinskega sektorja s poreklom iz njunega ozemlja pod pogoji iz te priloge.

Člen 2

Področje uporabe

Ta priloga velja za proizvode vinskega sektorja, kakor so opredeljeni v zakonodaji, navedeni v Dodatku 1.

Člen 3

Opredelitve pojmov

Za namene te priloge, razen kadar je v tej prilogi izrecno določeno drugače:

(a) „proizvod vinskega sektorja s poreklom iz“, čemur sledi ime ene od pogodbenic, pomeni proizvod v smislu člena 2, pridobljen na ozemlju navedene pogodbenice iz grozdja, v celoti pridelanega na njenem ozemlju ali na ozemlju, opredeljenem v Dodatku 2, v skladu s to prilogo;

(b) „geografska označba“ pomeni vsako označbo, ki vključuje označitev porekla, v smislu člena 22 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu: Sporazum TRIP), priloženega Sporazumu o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije, ki jo priznavajo zakonodaja ali predpisi ene od pogodbenic za namene opisovanja in predstavljanja proizvoda na osnovi vina v smislu člena 2 in s poreklom iz njenega ozemlja ali ozemlja, opredeljenega v Dodatku 2;

(c) „tradicionalno ime“ pomeni ime, ki se po tradiciji uporablja predvsem za način proizvodnje ali za kakovost, barvo ali vrsto proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2, ki ga zakonodaja in predpisi ene od pogodbenic priznavajo za namen opisovanja in predstavitve proizvoda s poreklom iz ozemlja omenjene pogodbenice;

(d) „zaščiteno ime“ pomeni geografsko označbo ali tradicionalno ime, kakor ju opredeljujeta odstavka (b) oz. (c) in ki ju ščiti ta priloga;

(e) „opis“ pomeni vsa imena, ki se uporabljajo na etiketah, dokumentih, ki spremljajo proizvod vinskega sektorja v smislu člena 2 med prevozom, na poslovnih listinah, zlasti fakturah in dobavnicah ter pri oglaševanju;

(f) „etiketiranje“ pomeni vse opise in druge reference, znake, ponazoritve in blagovne znamke, ki služijo za razločevanje proizvodov vinskega sektorja v smislu člena 2 in ki se pojavljajo na isti posodi, vključno s pečatom ali ploščico, ki sta pritrjena na posodo, in prevleko na vratu steklenice;

(g) „predstavitev“ pomeni imena, ki se uporabljajo na posodah, vključno s pripomočki za njihovo zapiranje, na etiketah in na embalaži;

(h) „embalaža“ pomeni zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovitki vseh vrst, kartoni in škatle, ki se uporabljajo pri prevozu ene ali več posod in/ali pri njihovi izročitvi v prodajo končnemu potrošniku;

(i) „pravila v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja“ pomenijo vse določbe iz te priloge;

(j) „pristojni organ“ pomeni vsak organ ali oddelek, ki ga pogodbenica pooblasti kot odgovorni organ za nadzor izvajanja pravil v zvezi s trgovino proizvodov vinskega sektorja;

(k) „kontaktni organ“ pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga ena od pogodbenic pooblasti kot odgovorni organ za zvezo s kontaktnim organom druge pogodbenice;

(l) „organ prosilec“ pomeni pristojni organ, ki ga pogodbenica pooblasti za vlaganje zahtevkov za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;

(m) „zaprošeni organ“ pomeni uradni organ ali pristojni organ, ki ga pooblasti pogodbenica in sprejema zahtevke za pomoč na področjih, ki jih obsega ta naslov;

(n) „kršitev“ pomeni vse kršitve ali poskuse kršitev pravil v zvezi s proizvodnjo in trgovino s proizvodi vinskega sektorja ter vse poskuse kršenja teh pravil.



NASLOV I

DOLOČBE V ZVEZI Z UVOZOM IN PRODAJO

Člen 4

Etiketiranje, predstavitev in spremni dokumenti

1.  Trgovina med pogodbenicama s proizvodi vinskega sektorja v smislu člena 2 s poreklom iz njunega ozemlja se izvaja v skladu s tehničnimi določbami v tej prilogi. Tehnične določbe so vse določbe iz Dodatka 3, ki se nanašajo na opredelitev proizvodov vinskega sektorja, na enološke postopke, sestavo navedenih proizvodov, spremne dokumente in predpise, ki urejajo njihov prevoz in trženje.

2.  Odbor se lahko odloči spremeniti opredelitev „tehničnih določb“ iz odstavka 1.

3.  Določbe aktov, naštetih v Dodatku 3, ki se nanašajo na njihovo uveljavitev ali na njihovo izvajanje, za namene te priloge ne veljajo.

4.  Ta priloga ne posega v uporabo nacionalnih pravil ali pravil Evropske unije o obdavčenju ali ustreznih kontrolnih ukrepih.



NASLOV II

OBOJESTRANSKA ZAŠČITA IMEN PROIZVODOV VINSKEGA SEKTORJA V SMISLU ČLENA 2

Člen 5

Zaščitena imena

Kar zadeva proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in Švice, so zaščitena naslednja imena iz Dodatka 4:

(a) ime ali sklicevanja na ime države članice Evropske unije ali Švico, iz katere izhaja poreklo vina;

(b) posebni izrazi;

(c) označbe porekla in geografske označbe;

(d) tradicionalni izrazi.

Člen 6

Imena ali sklicevanja za označevanje držav članic Evropske unije in Švice

1.  Z namenom identifikacije porekla vin v Švici so imena ali sklicevanja na države članice Unije, ki se uporabljajo za označevanje teh proizvodov:

(a) rezervirana za vina s poreklom iz zadevne države članice in

(b) se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.

2.  Z namenom identifikacije porekla vin v Evropski uniji so ime ali sklicevanja na Švico, ki se uporabljajo za označevanje teh proizvodov:

(a) rezervirana za vina s poreklom iz Švice in

(b) se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice in pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Švice.

Člen 7

Drugi pogoji

1.  Poimenovanja „zaščitena označba porekla“, „zaščitena geografska označba“, njuni okrajšavi „ZOP“ in „ZGO“ ter izraza „Sekt“ in „crémant“ iz Uredbe Komisije (ES) št. 607/2009 ( 13 ) so rezervirana za vina s poreklom iz zadevne države članice in se lahko uporabljajo le pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.

2.  Brez poseganja v člen 10 sta poimenovanji „zaščitena označba porekla“, vključno z okrajšavo „ZOP“, ter „vin de pays“ iz člena 63 Zveznega zakona o kmetijstvu rezervirani za vina s poreklom iz Švice in se lahko uporabljata le pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih.

Izraz „vin de table“ iz člena 63 Zveznega zakona o kmetijstvu je rezerviran za vina s poreklom iz Švice in se lahko uporablja le pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih.

Člen 8

Zaščita označb porekla in geografskih označb

1.  V Švici so označbe porekla in geografske označbe Evropske unije, naštete v delu A Dodatka 4:

I. zaščitene in rezervirane za vina s poreklom iz Evropske unije in

II. se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije in pod pogoji, ki izhajajo iz zakonodaje in uredb Evropske unije.

V Evropski uniji so označbe porekla in geografske označbe Švice, naštete v delu B Dodatka 4:

I. zaščitene in rezervirane za vina s poreklom iz Švice in

II. se lahko uporabljajo le za proizvode vinskega sektorja z izvorom iz Švice ter pod pogoji, ki izhajajo iz švicarske zakonodaje in uredb.

2.  Pogodbenici v skladu s to prilogo sprejmeta vse ukrepe, potrebne za skupno zaščito označb porekla in geografskih označb iz Dodatka 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. Vsaka pogodbenica uvede ustrezna pravna sredstva, da se zagotovi učinkovita zaščita in prepreči, da bi se označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4 uporabljale za poimenovanja vin, ki nimajo porekla iz kraja, na katerega se nanaša označba porekla ali geografska označba.

3.  Zaščita iz odstavka 1 se uporablja tudi:

(a) kadar je navedeno pravo poreklo vina;

(b) kadar je označba porekla ali geografska označba prevedena, transkribirana ali transliterirana ali

(c) kadar se označbe uporabljajo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugimi podobnimi izrazi.

4.  V primeru, da so označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4 enakozvočne, se zaščita zagotovi vsaki od njih pod pogojem, da je njihova uporaba dobronamerna in da je, z upoštevanjem praktičnih pogojev uporabe, ki jih določata pogodbenici v okviru Odbora, zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev ter da ne zavajajo potrošnika.

5.  Če je geografska označba iz Dodatka 4 enakozvočna geografski označbi tretje države, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPs.

6.  Določbe te priloge ne posegajo v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

7.  Nič v tej prilogi ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti označbo porekla ali geografsko označbo druge pogodbenice iz Dodatka 4, ki ni zaščitena ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali ki se v tej državi ne uporablja več.

8.  Pogodbenici potrdita, da pravice in dolžnosti iz te priloge ne veljajo za nobene druge označbe porekla ali geografske označbe, razen za tiste iz Dodatka 4.

9.  Brez poseganja v Sporazum TRIPs ta priloga dopolnjuje in podrobno določa pravice in dolžnosti, ki veljajo za zaščito geografskih označb v obeh pogodbenicah.

Vendar se pogodbenici s tem odrekata pravici do uveljavljanja člena 24(4), (6) in (7) Sporazuma TRIPs, tako da lahko zavrneta dodelitev zaščite za določeno ime druge pogodbenice, razen v primerih iz Dodatka 5 te priloge.

10.  Ekskluzivna zaščita, ki izhaja iz tega člena, velja za ime „Champagne“ na seznamu Evropske unije v Dodatku 4 te priloge.

Člen 9

Razmerja med označbami porekla, geografskimi označbami in blagovnimi znamkami

1.  Pogodbenici nista obvezani, da zaščitita označbo porekla ali geografsko označbo, če je zaradi ugleda in slovesa prejšnje blagovne znamke verjetno, da bi taka zaščita zavedla potrošnika glede resničnega porekla zadevnega vina.

2.  Registracija blagovne znamke proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice zavrne ali delno zavrne po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevni proizvod nima porekla iz kraja, na katerega se nanaša označba porekla ali geografska označba.

3.  Registrirana blagovna znamka proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz označbe porekla ali geografske označbe iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice razveljavi ali delno razveljavi po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevni proizvod ni v skladu z zahtevanimi pogoji v zvezi z označbo porekla ali geografsko označbo.

4.  Blagovna znamka, ki se uporablja, kot je opisano v prejšnjem odstavku, in za katero je bila v eni od pogodbenic v dobri veri oddana vloga za registracijo in je bila registrirana ali je bila vzpostavljena z dobronamerno uporabo (vključno z državami članicami Evropske unije) pred datumom zaščite označbe porekla ali geografske označbe druge pogodbenice v okviru te priloge, se lahko, če je takšna možnost predvidena v zadevni zakonodaji, še naprej uporablja ne glede na zaščito, zagotovljeno označbi porekla ali geografski označbi, pod pogojem, da v zakonodaji zadevne pogodbenice ne obstaja razlog za razveljavitev blagovne znamke.

Člen 10

Zaščita tradicionalnih izrazov

1.  V Švici se tradicionalni izrazi Evropske unije, našteti v delu A Dodatka 4:

(a) ne uporabljajo za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Švice;

(b) ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Evropske unije, razen za vina s poreklom in kategorijo ter v jeziku, kot so navedeni v Dodatku, ter pod pogoji, ki so določeni v zakonih in predpisih Evropske unije.

V Evropski uniji se tradicionalni izrazi Švice, našteti v delu B Dodatka 4:

(a) ne uporabljajo za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Evropske unije;

(b) ne smejo uporabljati za opis ali predstavitev vin s poreklom iz Švice, razen za vina s poreklom, kategorijo in v jeziku, kot so navedeni v Dodatku, ter pod pogoji, ki so določeni v švicarskih zakonih in predpisih.

2.  Pogodbenici ob upoštevanju tega sporazuma sprejmeta vse ukrepe, potrebne za zaščito, v skladu s tem členom, tradicionalnih izrazov iz Dodatka 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. Za ta namen pogodbenici zagotovita učinkovito pravno zaščito za preprečitev uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, ki niso upravičena do teh tradicionalnih izrazov, tudi če se tradicionalni izrazi uporabijo skupaj z izrazi „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugimi podobnimi izrazi.

3.  Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja le za:

(a) jezik ali jezike, v katerih je navedena v Dodatku 4;

(b) kategorijo vina, ki je v Evropski uniji zaščitena, ali za razred vina, ki je v Švici zaščiten, kot je navedeno v Dodatku 4.

4.  V primeru, da so tradicionalni izrazi iz Dodatka 4 enakozvočni, se zaščita zagotovi vsakemu od njih pod pogojem, da je njihova uporaba dobronamerna in da je, z upoštevanjem praktičnih pogojev uporabe, ki jih določata pogodbenici v okviru Odbora, zagotovljeno enako obravnavanje zadevnih proizvajalcev ter da ne zavajajo potrošnika.

5.  Kadar je tradicionalni izraz iz Dodatka 4 enakozvočen z imenom proizvoda vinskega sektorja, ki nima izvora z ozemlja pogodbenic, se to ime lahko uporablja za opis in predstavitev proizvoda vinskega sektorja, če se uporablja na tradicionalen način in dosledno, če njegovo uporabo v ta namen ureja država izvora in če potrošnikov ne zavaja glede točnega porekla zadevnega vina.

6.  Ta priloga ne posega v pravico oseb, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da zavaja potrošnike.

7.  Registracija blagovne znamke proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz tradicionalnega izraza iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice zavrne ali delno zavrne po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevna blagovna znamka ne zadeva proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz geografskega območja, na katerega se ta tradicionalni izraz nanaša.

Registrirana blagovna znamka proizvoda vinskega sektorja iz člena 2, ki vsebuje ali sestoji iz tradicionalnega izraza iz Dodatka 4, se v skladu z zakonom vsake pogodbenice razveljavi ali delno razveljavi po uradni dolžnosti ali na zahtevo zainteresirane strani, če zadevna blagovna znamka ne zadeva proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz geografskega območja, na katerega se ta tradicionalni izraz nanaša.

Blagovna znamka, ki se uporablja, kot je opisano v prejšnjem odstavku, in za katero je bila v eni od pogodbenic v dobri veri oddana vloga za registracijo in je bila registrirana ali je bila vzpostavljena z dobronamerno uporabo (vključno z državami članicami Unije) pred datumom zaščite tradicionalnega izraza druge pogodbenice v okviru te priloge, se lahko, če je takšna možnost predvidena v zakonodaji zadevne pogodbenice, še naprej uporablja.

8.  Nič v tej prilogi ne obvezuje pogodbenic, da zaščitijo tradicionalni izraz iz Dodatka 4, ki ni zaščiten ali ni več zaščiten oz. se v svoji državi porekla ne uporablja več.

Člen 11

Izvajanje zaščite

1.  Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, s čimer zagotovita, da se imena ene od pogodbenic, ki so zaščitena s to prilogo, kadar se proizvodi vinskega sektorja s poreklom iz pogodbenic izvažajo in tržijo zunaj njunega ozemlja, ne uporabljajo za opis in predstavitev takšnih proizvodov s poreklom iz druge pogodbenice.

2.  Če ustrezna zakonodaja pogodbenic to dopušča, se zaščita, ki jo dodeljuje ta priloga, razširi na fizične in pravne osebe, zveze, združenja in organizacije proizvajalcev, trgovcev in potrošnikov, ki imajo svoj sedež na ozemlju druge pogodbenice.

3.  Če opis ali predstavitev proizvoda vinskega sektorja, zlasti na etiketi, na uradnih ali poslovnih dokumentih ali v oglaševanju, vpliva na pravice, ki izhajajo iz te priloge, pogodbenici izvedeta vse potrebne upravne ukrepe ali sprožita pravni postopek v boju proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev nezakonite uporabe zaščitenega imena na kakršen koli drugačen način.

4.  Ukrepi in postopki, navedeni v odstavku 3, se sprejmejo predvsem v naslednjih primerih:

(a) kadar se s prevodom opisov, ki jih predvideva zakonodaja Evropske skupnosti ali švicarska zakonodaja, v enega od jezikov druge pogodbenice, pojavi beseda, ki bi bila lahko zavajajoča glede porekla tako opisanega ali predstavljenega proizvoda vinskega sektorja;

(b) kadar se oznake, blagovne znamke, imena, reference ali ilustracije, ki neposredno ali posredno navajajo zavajajoče informacije glede porekla, izvora, vrste ali bistvenih značilnosti proizvoda, pojavljajo na posodah ali embalaži, v oglaševanju ali na uradnih ali poslovnih dokumentih, ki se nanašajo na proizvod, katerega ime ščiti ta priloga;

(c) kadar so uporabljene posode ali embalaža zavajajoče glede porekla proizvoda.

5.  Ta priloga ne izključuje možnosti, da pogodbenici v skladu s svojo domačo zakonodajo ali drugimi mednarodnimi Sporazumi zdaj ali v prihodnje ne dodelita obširnejše zaščite za opise, ki jih ščiti ta priloga.



NASLOV III

MEDSEBOJNA NADZOR IN POMOČ MED URADNIMI KONTROLNIMI ORGANI

Člen 12

Predmet in omejitve

1.  Pogodbenici si obojestransko pomagata v skladu s postopki in pod pogoji, ki so določeni v tem naslovu. Zagotavljata, da se predpisi v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ustrezno izvajajo, zlasti s tem, da druga drugi nudita pomoč ter odkrivata in preiskujeta kršitve zakonodaje.

2.  Pomoč, o kateri govori ta naslov, velja brez poseganja v določbe o kazenskih postopkih ali sodni pomoči med pogodbenicama v kazenskih zadevah.

3.  Ta naslov ne posega v nacionalne predpise, ki urejajo zaupnost sodnih preiskav.



PODNASLOV I

Organi ter nadzorovane osebe in osebe, ki prejmejo vzajemno pomoč

Člen 13

Kontaktni organi

1.  Kadar pogodbenica imenuje več pristojnih organov, poskrbi tudi za koordinacijo njihovih dejavnosti.

2.  Vsaka pogodbenica imenuje en sam kontaktni organ. Ta organ:

 posreduje kontaktnim organom druge pogodbenice zahteve za sodelovanje za namene izvajanja tega naslova,

 sprejema tovrstne zahteve za sodelovanje od navedenega organa in jih posreduje pristojnemu organu oziroma organom pogodbenice, v katere pristojnosti je,

 zastopa to pogodbenico do druge pogodbenice v okviru sodelovanja iz tega naslova,

 obvešča drugo pogodbenico o ukrepih, sprejetih v skladu s členom 11.

Člen 14

Organi in laboratoriji

Pogodbenici:

(a) si medsebojno izmenjujeta naslednje sezname, ki jih redno prenavljata:

 sezname organov, pristojnih za pripravo dokumentov VI 1 in drugih dokumentov, ki spremljajo prevoze proizvodov vinskega sektorja v skladu s členom 4(1) te priloge in določbami Evropske unije v Dodatku 3(A),

 sezname pristojnih organov in kontaktnih organov iz člena 3(j) in (k),

 sezname laboratorijev, pooblaščenih za izvajanje analiz v skladu s členom 17(2),

 seznam švicarskih pristojnih organov iz polja 4 spremnega dokumenta za prevoz proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Švice, v skladu z Dodatkom 3(B);

(b) se posvetujeta in obveščata druga drugo o ukrepih, ki jih je vsaka od njiju sprejela glede uporabe te priloge. Predvsem pa pošljeta druga drugi svoje veljavne določbe in povzetke upravnih in sodnih odločb, ki so še posebnega pomena za njeno ustrezno uporabo.

Člen 15

Nadzorovane osebe

Fizične ali pravne osebe in skupine takih oseb, katerih strokovna dejavnost je lahko predmet nadzora, navedenega v tem naslovu, ne smejo ovirati teh nadzorov in jih morajo vselej olajšati.



PODNASLOV II

Nadzorni ukrepi

Člen 16

Nadzorni ukrepi

1.  Pogodbenici naredita vse potrebno, da se z ustreznimi kontrolnimi ukrepi zagotovi pomoč iz člena 12.

2.  Takšne kontrole se izvajajo bodisi sistematično bodisi s kontrolnimi pregledi na podlagi vzorčenja. V primeru kontrolnih pregledov na podlagi vzorčenja pogodbenici zagotovita, da so te kontrole reprezentativne z vidika števila, vrste in pogostosti.

3.  Pogodbenici sprejmeta vse ukrepe, da se olajša delo uradnikov njunih pristojnih organov, zlasti s tem, da zagotovita naslednje:

 da imajo dostop do vinogradov, do zmogljivosti za proizvodnjo, pripravo, skladiščenje in obdelavo proizvodov vinskega sektorja in do prevoznih sredstev za te proizvode,

 da imajo dostop do poslovnih prostorov ali skladišč ter prevoznih sredstev katerega koli gospodarstva, zato da bi prodajali, tržili ali prevažali proizvode vinskega sektorja ali proizvode, ki se lahko uporabljajo za pripravo teh proizvodov,

 da lahko izdelajo popis proizvodov vinskega sektorja in snovi ali proizvodov, ki se lahko uporabljajo za pripravo teh proizvodov,

 da lahko jemljejo vzorce proizvodov vinskega sektorja, ki so na zalogi za prodajo, ki se prodajajo ali prevažajo,

 da lahko proučijo računovodske podatke in druge dokumente, ki se uporabljajo v kontrolnih postopkih, in da jih lahko razmnožujejo ali si iz njih naredijo izvlečke,

 da lahko sprejmejo ustrezne začasne ukrepe glede proizvodnje, skladiščenja, prevoza, opisa, predstavitve, izvoza v drugo pogodbenico in trženja proizvodov vinskega sektorja ali proizvoda za uporabo pri pripravi tega proizvoda, če obstaja utemeljen sum resne kršitve določb te priloge, zlasti pri goljufivem ravnanju ali tveganju za javno zdravje.

Člen 17

Vzorci

1.  Pristojni organ ene pogodbenice lahko zaprosi pristojni organ druge pogodbenice, da odvzame vzorce v skladu z ustreznimi določbami te pogodbenice.

2.  Zaprošeni organ shrani odvzete vzorce v skladu z odstavkom 1 in imenuje laboratorij, ki bo vzorce analiziral. Organ prosilec lahko določi drug laboratorij za izvedbo paralelne analize vzorcev. Zaprošeni organ pošlje v ta namen organu prosilcu ustrezno število vzorcev.

3.  Če se organ prosilec in zaprošeni organ ne strinjata v zvezi z rezultati analiz, na katere se nanaša odstavek 2, laboratorij, ki ga imenujeta skupaj, izvede arbitražno analizo.



PODNASLOV III

Postopki

Člen 18

Operativni dogodek

Kadar pristojni organ ene od pogodbenic utemeljeno sumi ali ugotovi:

 da proizvod vinskega sektorja ne izpolnjuje pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali da sta njegova proizvodnja ali trženje predmet goljufije ter da

 je takšno neizpolnjevanje pravil v posebnem interesu pogodbenice ter lahko privede do upravnih ukrepov ali pravnega postopka, nemudoma obvesti kontaktni organ zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa svoje države.

Člen 19

Zahtevki za medsebojno pomoč

1.  Zahtevki iz tega naslova se sestavijo v pisni obliki. Spremljajo jih vsi dokumenti, ki so potrebni za odgovor nanje. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustni zahtevki, ki morajo biti takoj pisno potrjeni.

2.  Zahtevki v skladu z odstavkom 1 morajo vsebovati vse naslednje podatke:

 ime organa prosilca,

 zahtevani ukrep,

 namen ali razlog zahtevka,

 veljavno zakonodajo, pravila ali druge pravne instrumente,

 kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so v postopku preiskave, in

 povzetek bistvenih dejstev.

3.  Zahtevki se sestavijo v enem od uradnih jezikov pogodbenic.

4.  Če zahtevek ne izpolnjuje uradnih zahtev, se lahko zahteva, da se popravi ali dopolni; lahko se sprejmejo zaščitni ukrepi.

Člen 20

Postopek

1.  Po zahtevku organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki bi mu lahko omogočile zagotovitev pravilne uporabe zakonodaje glede trgovine s proizvodi vinskega sektorja, zlasti informacije o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila ta zakonodaja.

2.  Na podlagi utemeljenega zahtevka organa prosilca zaprošeni organ izvede poseben nadzor ali kontrole, da bi dosegel zastavljene cilje, ali sprejme potrebne ukrepe, s katerimi zagotovi, da se takšen nadzor izvede.

3.  Zaprošeni organ iz odstavkov 1 in 2 postopa tako, kot da deluje v svojem imenu ali na zahtevo organa svoje države.

4.  Na podlagi dogovora z zaprošenim organom lahko organ prosilec imenuje uslužbence svoje službe ali službe drugega pristojnega organa pogodbenice, ki jo zastopa:

 da v prostorih pristojnih organov pogodbenice, kjer ima zaprošeni organ svoj sedež, zberejo informacije o ustrezni uporabi pravil v zvezi s trgovino s proizvodi vinskega sektorja ali o kontrolnih postopkih, in da razmnožijo vse prevozne in druge dokumente ter vpise v knjige prispelega in odpremljenega blaga,

 da sodelujejo pri ukrepih, zahtevanih v odstavku 2.

Kopije iz prve alineje se lahko naredijo samo v soglasju z zaprošeno službo.

5.  Organ prosilec, ki želi poslati uslužbenca, imenovanega v skladu s prvim pododstavkom odstavka 4, v drugo pogodbenico, da bi se tam udeležil kontrolnih postopkov v smislu druge alinee istega pododstavka, pravočasno obvesti zaprošeni organ pred začetkom teh postopkov. Uslužbenci zaprošenega organa so še naprej pristojni za kontrolne postopke.

Uslužbenci organa prosilca:

 predložijo pisno pooblastilo, v katerem so navedeni njihovi osebni podatki in službeni položaj,

 imajo v okviru omejitev, ki jih zakonodaja zaprošenega organa nalaga svojim uslužbencem pri izvajanju omenjenih kontrolnih postopkov:

 

 pravice do dostopa v skladu s členom 16(3),

 pravico do informacij v zvezi z rezultati kontrol, ki jih izvajajo uslužbenci zaprošenega organa na podlagi člena 16(3),

 med kontrolami takšno držo, ki je v skladu s pravili in navadami uslužbencev pogodbenice, na ozemlju katere se kontrolni postopek izvaja.

6.  Utemeljene zahtevke v smislu tega člena se posreduje zaprošenemu organu zadevne pogodbenice preko kontaktnega organa omenjene pogodbenice. Isti postopek velja za:

 odgovore na te zahtevke,

 sporočila v zvezi z uporabo odstavkov 2, 4 in 5.

Ne glede na prvi pododstavek lahko pogodbenici, če je primerno, za zagotovitev učinkovitejšega in hitrejšega sodelovanja dovolita pristojnim službam, da:

 naslovijo utemeljene zahtevke in sporočila neposredno na pristojne organe druge pogodbenice,

 neposredno odgovorijo na utemeljene zahtevke in sporočila pristojnih organov druge pogodbenice.

V takšnih primerih ti pristojni organi nemudoma obvestijo kontaktni organ zadevne pogodbenice.

7.  Informacije, ki jih vsebuje zbirka podatkov vsake pogodbenice o analitičnih vrednostih, vključno s podatki, pridobljenimi z analizo zadevnih proizvodov vinskega sektorja, se na zahtevo dajo na voljo laboratorijem, ki sta jih v ta namen imenovali pogodbenici. Posredovanje informacij zadeva samo ustrezne podatke o analitičnih vrednostih, potrebne za ovrednotenje analize vzorca s primerljivimi lastnostmi in poreklom.

Člen 21

Odločitev glede medsebojne pomoči

1.  Pogodbenica, kateri pripada zaprošeni organ, lahko zavrne zagotovitev pomoči iz tega naslova, če bi lahko ta pomoč posegala v suverenost ali škodovala javnemu redu, varnosti ali drugemu bistvenemu interesu te pogodbenice.

2.  Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel nuditi, če bi ga zanjo zaprosili, v svoji prošnji opozori na to. Zaprošeni organ se potem odloči, kako bo odgovoril na tako prošnjo.

3.  Če se pomoč zavrne, je treba odločitev in razloge za zavrnitev nemudoma sporočiti organu prosilcu.

Člen 22

Informacije in dokumenti

1.  Zaprošeni organ sporoči organu prosilcu izsledke svojih preiskav v obliki dokumentov, overjenih kopij, poročil in podobnega.

2.  Namesto dokumentov, predvidenih v odstavku 1, se lahko uporabljajo računalniško pripravljene informacije v kakršni koli obliki, ki so bile pripravljene za enak namen.

3.  Informacije iz členov 18 in 20 spremljajo ustrezni dokumenti ali druga dokazila in podatki o morebitnih upravnih ukrepih ali pravnih postopkih in se še posebej nanašajo na:

 sestavo in organoleptične lastnosti zadevnega proizvoda vinskega sektorja,

 njegov opis in predstavitev,

 skladnost s pravili o proizvodnji, pripravi ali trženju.

4.  Kontaktni organi, ki se ukvarjajo z zadevo, za katero je bil sprožen proces obojestranske pomoči v skladu s členoma 18 in 20, nemudoma obvestijo drug drugega o:

 poteku preiskav, zlasti preko poročil in drugih dokumentov ali virov informacij,

 vseh upravnih ali pravnih postopkih, ki so posledica zadevnih operacij.

Člen 23

Stroški

Potne stroške, ki izhajajo iz uporabe tega naslova, krije pogodbenica, ki je imenovala uslužbenca za namene ukrepov iz člena 20(2) in (4).

Člen 24

Zaupnost

1.  Vse informacije, ki se v kakršni koli obliki posredujejo na podlagi tega naslova, so zaupne. Za takšno informacijo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovana tako, kakor so varovane podobne informacije z ustreznimi veljavnimi zakoni pogodbenice, ki jo je prejela, ali z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Unije, odvisno od primera.

2.  Kadar zakonodaja ali upravna praksa ene od pogodbenic določa strožje omejitve za zaščito industrijskih in poslovnih tajnosti od omejitev v tem naslovu, slednje ne obvezujejo te pogodbenice do predložitve informacij, če pogodbenica prosilka ne ukrene ničesar, da bi izpolnjevala te strožje omejitve.

3.  Pridobljene informacije se uporabljajo le za namene tega naslova; na ozemlju pogodbenic se ne smejo uporabljati za druge namene in se lahko uporabijo le s predhodnim pisnim privoljenjem upravnega organa, ki jih je predložil, in zanje veljajo omejitve, ki jih postavlja ta organ.

4.  Odstavek 1 ne izključuje uporabe informacij v pravnih ali upravnih postopkih, uvedenih naknadno v zvezi s kršitvami splošnega kazenskega prava, če so bile te informacije pridobljene v okviru mednarodnega pravnega sodelovanja.

5.  Pogodbenici lahko v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije, ki sta jih prejeli, in dokumente, ki sta jih uporabili v skladu z določbami tega naslova.



NASLOV IV

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 25

Izjeme

1.  Naslova I in II ne veljata za proizvode vinskega sektorja v smislu člena 2:

(a) ki so v tranzitu čez ozemlje ene od pogodbenic ali

(b) ki imajo poreklo iz ozemlja ene od pogodbenic in so predmet trgovine med pogodbenicama v manjših količinah pod pogoji in v skladu z režimi iz Dodatka 5 k tej prilogi.

2.  Izvajanje izmenjave pisem med Skupnostjo in Švico v zvezi s sodelovanjem pri uradnem nadzoru vin, podpisane 15. oktobra 1984 v Bruslju, se začasno opusti do prenehanja veljave te priloge.

Člen 26

Posvetovanja

1.  Pogodbenici se posvetujeta, če katera od njiju meni, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz te priloge.

2.  Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, priskrbi drugi pogodbenici vse potrebne informacije za podrobno proučitev zadevnega primera.

3.  V primerih, ko bi vsakršna zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali zmanjšala učinkovitost ukrepov v boju proti goljufiji, se lahko sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, in sicer brez predhodnih posvetovanj, pod pogojem, da do posvetovanj pride takoj po tem, ko so bili ti ukrepi sprejeti.

4.  Če se po teh posvetovanjih, predvidenih v odstavkih 1 in 3, pogodbenici ne sporazumeta, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali sprejela ukrepe, navedene v odstavku 3, sprejme ustrezne zaščitne ukrepe, da se omogoči ustrezna uporaba tega sporazuma.

Člen 27

Delovna skupina

1.  Delovna skupina za proizvode vinskega sektorja (v nadaljnjem besedilu: delovna skupina), ustanovljena v skladu s členom 6(7) Sporazuma, obravnava vse zadeve, ki izhajajo v povezavi s to prilogo in njenim izvajanjem.

2.  Delovna skupina redno preverja stanje v zvezi z nacionalnimi zakoni in uredbami pogodbenic na področjih, ki jih obsega ta priloga. Pripravi predvsem predloge, ki jih predloži Odboru za prilagoditev te priloge in njenih dodatkov.

Člen 28

Prehodne določbe

1.  Brez poseganja v člen 8(10) se proizvodi vinskega sektorja, ki so bili v času začetka veljavnosti te priloge proizvedeni, pripravljeni, opisani in predstavljeni v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta priloga prepoveduje, lahko prodajajo do porabe zalog.

2.  Razen če odbor ne določi drugače, se trženje proizvodov vinskega sektorja, ki so izdelani, označeni in predstavljeni v skladu s to prilogo, vendar zaradi spremembe navedene priloge proizvodnja, priprava, označevanje in predstavitev izgubijo skladnost, lahko nadaljuje do izčrpanja zalog.

Dodatek 1

Proizvodi vinskega sektorja iz člena 2

Za Evropsko unijo:

Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11). Proizvodi, ki se uvrščajo v tarifne oznake KN 2009 61 , 2009 69 in 2204 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

Za Švico:

Poglavje 2 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (RO 2010 6391). Proizvodi, ki se uvrščajo v švicarski carinski tarifni številki 2009.60 in 2204 .

Dodatek 2

Posebne določbe iz člena 3(a) in (b)

Kontrolirana označba porekla Genève (KOP Genève)

1.   Geografsko območje

Geografsko območje KOP Genève zajema:

 celotno ozemlje kantona Genève,

 celotno ozemlje francoskih občin:

 

 Challex,

 Ferney-Voltaire,

 dele francoskih občin:

 

 Ornex,

 Chens-sur-Léman,

 Veigy-Foncenex,

 Saint-Julien-en-Genevois,

 Viry,

opisane v določbah KOP Genève.

2.   Območje pridelave grozdja

Območje pridelave grozdja zajema:

(a) na ženevskem ozemlju: površine, ki spadajo v register vinogradov v smislu člena 61 zveznega zakona o kmetijstvu (RS 910.1) in so namenjene proizvodnji vina;

(b) na francoskem ozemlju: površine v občinah ali delih občin iz točke 1, zasajene z vinsko trto ali upravičene do uporabe pravic do ponovne zasaditve v obsegu največ 140 hektarov.

3.   Območje proizvodnje vina

Območje proizvodnje vina je omejeno na švicarsko ozemlje.

4.   Ponovno razvrščanje

Uporaba KOP Genève ni ovira za uporabo poimenovanj „vin de pays“ in „vin de table suisse“ za poimenovanje ponovno razvrščenih vin, proizvedenih iz grozdja, ki izvira iz območja pridelave, opredeljenega v točki 2(b).

5.   Nadzor nad določbami KOP Genève

Za nadzor v Švici so pristojni švicarski in zlasti ženevski organi.

Za fizične preglede, ki se izvajajo na francoskem ozemlju, švicarski organ pooblasti francoski nadzorni organ, ki so ga odobrili francoski organi.

6.   Prehodne določbe

Proizvajalci, ki so lastniki površin, zasajenih z vinsko trto, ki ne spadajo na območje pridelave grozdja, opredeljeno v točki 2(b), vendar so v preteklosti zakonito uporabljali KOP Genève, jo lahko še naprej uporabljajo do leta 2013 in zadevne proizvode lahko dajejo na trg do porabe zalog.

Dodatek 3

Seznam aktov in tehničnih določb iz člena 4 v zvezi s proizvodi vinskega sektorja

A.    Akti, ki se uporabljajo za uvoz v Švico in za trženje v Švici proizvodov vinskega sektorja s poreklom Evropske unije

Referenčna zakonodajna besedila in posebne določbe:

1. Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

2. Direktiva 2008/95/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. oktobra 2008 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z blagovnimi znamkami (kodificirana različica) (UL L 299, 8.11.2008, str. 25).

3. Direktiva Sveta 89/396/EGS z dne 14. junija 1989 o označbah ali znakih za identifikacijo serije, v katero spada živilo (UL L 186, 30.6.1989, str. 21), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/11/EGS z dne 11. marca 1992 (UL L 65, 11.3.1992, str. 32).

4. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 94/36/ES z dne 30. junija 1994 o barvilih za uporabo v živilih (UL L 237, 10.9.1994, str. 13), kakor je bila popravljena z UL L 259, 7.10.1994, str. 33, UL L 252, 4.10.1996, str. 23, in UL L 124, 25.5.2000, str. 66.

5. Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 95/2/ES z dne 20. februarja 1995 o aditivih za živila razen barvil in sladil (UL L 61, 18.3.1995, str. 1), kakor je bila popravljena z UL L 248, 14.10.1995, str. 60, in nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/69/EU z dne 22. oktobra 2010 (UL L 279, 23.10.2010, str. 22).

6. Direktiva 2000/13/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 20. marca 2000 o približevanju zakonodaje držav članic o označevanju, predstavljanju in oglaševanju živil (UL L 109, 6.5.2000, str. 29), kako je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

7. Direktiva Komisije 2002/63/ES z dne 11. julija 2002 o določitvi metod vzorčenja za uraden nadzor nad ostanki pesticidov v in na proizvodih rastlinskega in živalskega izvora v Skupnosti in o razveljavitvi Direktive 79/700/EGS (UL L 187, 16.7.2002, str. 30).

8. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 1935/2004 z dne 27. oktobra 2004 o materialih in izdelkih, namenjenih za stik z živili, in o razveljavitvi direktiv 80/590/EGS in 89/109/EGS (UL L 338, 13.11.2004, str. 4), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

9. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 z dne 23. februarja 2005 o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na hrani in krmi rastlinskega in živalskega izvora ter o spremembi Direktive Sveta 91/414/EGS (UL L 70, 16.3.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 813/2011 z dne 11. avgusta 2011 (UL L 208, 13.8.2011, str. 23).

10. Uredba Sveta (EGS) št. 315/93 z dne 8. februarja 1993 o določitvi postopkov Skupnosti za kontaminate v hrani (UL L 37, 13.2.1993, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (ES) št. 596/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o prilagoditvi nekaterih aktov, za katere se uporablja postopek iz člena 251 Pogodbe, Sklepu Sveta 1999/468/ES glede regulativnega postopka s pregledom – Prilagoditev regulativnemu postopku s pregledom – Četrti del (UL L 188, 18.7.2009, str. 14).

11. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11).

12. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1).

13. Uredba Komisije (ES) št. 436/2009 z dne 26. maja 2009 o podrobnih pravilih za uporabo Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede registra vinogradov, obveznih prijav ter zbiranja informacij za spremljanje trga, dokumentov, ki spremljajo prevoz proizvodov, in evidenc, ki se vodijo v vinskem sektorju (UL L 128, 27.5.2009, str. 15), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 173/2011 z dne 23. februarja 2011 (UL L 49, 24.2.2011, str. 16).

Brez poseganja v določbe člena 24(1)(b) Uredbe (ES) št. 436/2009 je uvoz v Švico proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije pogojen s predložitvijo spremnega dokumenta iz člena 24(1)(a) te iste uredbe.

14. Uredba Komisije (ES) št. 606/2009 z dne 10. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 glede kategorij proizvodov vinske trte, enoloških postopkov in z njimi povezanih omejitev (UL L 193, 24.7.2009, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 53/2011 z dne 21. januarja 2011 (UL L 19, 22.1.2011, str. 1).

15. Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov iz vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011 (UL L 183, 13.7.2011, str. 6).

B.    Akti, ki veljajo za uvoz v Evropsko unijo in za trženje v Evropski uniji proizvodov vinskega sektorja s poreklom iz Švice

Akti, na katere se sklicuje:

1. Zvezni zakon o kmetijstvu z dne 29. aprila 1998, kakor je bil nazadnje spremenjen 18. junija 2010 (Recueil officiel-RO (Uradna zbirka) 2010 5851).

2. Odlok z dne 14. novembra 2007 o vinogradništvu in uvozu vina (Odlok o vinu), kakor je bil nazadnje spremenjen 4. novembra 2009 (RO 2010 733).

3. Odlok OFAG (Zvezni urad za kmetijstvo) z dne 17. januarja 2007 o seznamu vinskih sort, ki se lahko certificirajo in uporabijo za proizvodnjo standardnega materiala, in seznamu vinskih sort, kot je bil nazadnje spremenjen 6. maja 2011 (RO 2011 2169).

4. Zvezni zakon z dne 9. oktobra 1992 o živilih in predmetih v vsakdanji rabi (Zakon o živilih, LDAl), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 5. oktobra 2008 (RO 2008 785).

5. Odlok z dne 23. novembra 2005 o živilih in predmetih v vsakdanji rabi (ODAlOUs), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 13. oktobra 2010 (RO 2010 4611).

6. Odlok zveznega ministrstva za notranje zadeve (DFI) z dne 23. novembra 2005 o alkoholnih pijačah, kakor je bil nazadnje spremenjen 15. decembra 2010 (RO 2010 6391).

Z odstopanjem od člena 10 Odloka so pravila, ki urejajo opis in predstavitev, tista pravila, na katera se nanašata naslednji uredbi, ki veljajta za proizvode, uvožene iz tretjih držav:

1. Uredba Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode („Uredba o enotni SUT“) (UL L 299, 16.11.2007, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EU) št. 1234/2010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 2010 (UL L 346, 30.12.2010, str. 11).

Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:

(a) z odstopanjem od člena 118y(1)(a) se imena kategorij nadomestijo s specifičnimi imeni, kot določa člen 9 Odloka Zveznega ministrstva za notranje zadeve o alkoholnih pijačah;

(b) z odstopanjem od člena 118y(1)(b)(i) se izraza „zaščitena označba porekla“ in „zaščitena geografska označba“ nadomestita z „registrirana označba porekla“ oz. „vin de pays“;

(c) z odstopanjem od člena 118y(1)(f) se lahko ime uvoznika nadomesti z imenom švicarskega proizvajalca, kletarja, trgovca ali osebe, ki vino ustekleniči.

2. Uredba Komisije (ES) št. 607/2009 z dne 14. julija 2009 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 v zvezi z zaščitenimi označbami porekla in zaščitenimi geografskimi označbami, tradicionalnimi izrazi, označevanjem in predstavitvijo nekaterih proizvodov vinskega sektorja (UL L 193, 24.7.2009, str. 60), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 670/2011 z dne 12. julija 2011 (UL L 183, 13.7.2011, str. 6).

Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:

(a) z odstopanjem od člena 54(1) Uredbe se alkoholna stopnja lahko navede v desetinah prostorninskega deleža;

(b) z odstopanjem od člena 64(1) in dela B Priloge XIV se izraza „demi-sec“ in „moelleux“ lahko nadomestita z „légèrement doux“ oz. „demi-doux“;

(c) z odstopanjem od člena 62 Uredbe se lahko uporablja ime ene ali več vinskih sort, če omenjene sorte predstavljajo najmanj 85 % grozdja, ki se uporabi za proizvodnjo švicarskega vina.

7. Odlok DFI z dne 23. novembra 2005 o označevanju in oglaševanju živil (OEDAI), kakor je bil nazadnje spremenjen 13. oktobra 2010 (RO 2010 4649).

8. Odlok DFI z dne 22. junija 2007 o aditivih, ki se lahko uporabljajo v živilih (Odlok o aditivih, kakor je bil nazadnje spremenjen dne 11. maja 2009 (RO 2009 2047)).

9. Odlok DFI z dne 26. junija 1995 o tujih snoveh in sestavinah v živilih (Odlok o tujih snoveh in sestavinah), kakor je bil nazadnje spremenjen dne 16. maja 2011 (RO 2011 1985).

10. Direktiva 2007/45/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. septembra 2007 o določitvi predpisov v zvezi z nazivnimi količinami predpakiranih proizvodov, razveljavitvi direktiv Sveta 75/106/EGS in 80/232/EGS ter spremembi Direktive Sveta 76/211/EGS (UL L 247, 21.9.2007, str. 17).

11. Uredba Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1).

Za namene izvajanja te priloge se Uredba spremeni, kot sledi:

(a) za vse proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Švice, ki se uvažajo v Evropsko unijo, je treba predložiti spremni dokument, sestavljen v skladu s Sklepom Komisije 2005/9/ES z dne 29. decembra 2004 (UL L 4, 6.1.2005, str. 12);

(b) ta dokument je nadomestil dokument VI1 iz Uredbe Komisije (ES) št. 555/2008 z dne 27. junija 2008 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 479/2008 o skupni ureditvi trga za vino glede podpornih programov, trgovine s tretjimi državami in obsega vinogradniških površin ter o izvajanju nadzora v vinskem sektorju (UL L 170, 30.6.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 772/2010 z dne 1. septembra 2010 (UL L 232, 2.9.2010, str. 1);

(c) sklicevanja v Uredbi na „države članice“ ali na „nacionalne določbe ali določbe Skupnosti“ (ali „nacionalna pravila ali pravila Skupnosti“) se razširijo na Švico ali zakonodajo Švice;

(d) vina s poreklom iz Švice, primerljiva z vini z geografsko označbo, ki imajo skupno vsebnost kisline, izraženo kot vinska kislina, večjo kakor 3,5 grama na liter, a ne manjšo od 3 gramov na liter, se lahko uvozijo, če so označena z geografsko označbo in je najmanj 85 % vina pridobljenega iz grozdja ene ali več naslednjih sort vinske trte: Chasselas, Mueller-Thurgau, Sylvaner, Pinot noir ali Merlot.

Spremni dokument ( 14 )za prevoz proizvodov vinskega sektorja po poreklu iz Švice ( 15 )

image

Dodatek 4

Zaščitena imena iz člena 5

DEL A

Zaščitena imena za proizvode vinskega sektorja s poreklom iz Evropske unije



BELGIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Côtes de Sambre et Meuse

Cremant de Wallonie

Hagelandse wijn

Haspengouwse Wijn

Heuvellandse Wijn

Vin mousseux de qualite de Wallonie

Vlaamse mousserende kwaliteitswijn

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Vin de pays des Jardins de Wallonie

Vlaamse landwijn

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

appellation d’origine contrôlée

ZOP

francoščina

gecontroleerde oorsprongsbenaming

ZOP

nizozemščina

Vin de pays

ZGO

francoščina

Landwijn

ZGO

nizozemščina



BOLGARIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Асеновград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Asenovgrad

Болярово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Bolyarovo

Брестник ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Brestnik

Варна, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Varna

Велики Преслав, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Veliki Preslav

Видин, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Vidin

Враца, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Vratsa

Върбица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Varbitsa

Долината на Струма, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Struma valley

Драгоево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Dragoevo

Евксиноград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Evksinograd

Ивайловград, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Ivaylovgrad

Карлово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Karlovo

Карнобат, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Karnobat

Ловеч, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lovech

Лозицa, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lozitsa

Лом, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lom

Любимец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lyubimets

Лясковец, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Lyaskovets

Мелник, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Melnik

Монтана, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Montana

Нова Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Nova Zagora

Нови Пазар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Novi Pazar

Ново село, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Novo Selo

Оряховица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Oryahovitsa

Павликени, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pavlikeni

Пазарджик, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pazardjik

Перущица, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Perushtitsa

Плевен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pleven

Пловдив, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Plovdiv

Поморие, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Pomorie

Русе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Ruse

Сакар, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sakar

Сандански, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sandanski

Свищов, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Svishtov

Септември, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Septemvri

Славянци, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Slavyantsi

Сливен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sliven

Стамболово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Stambolovo

Стара Загора, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Stara Zagora

Сунгурларе, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Sungurlare

Сухиндол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Suhindol

Търговище, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Targovishte

Хан Крум, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Han Krum

Хасково, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Haskovo

Хисаря, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Hisarya

Хърсово, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Harsovo

Черноморски район, ki mu lahko sledi Южно Черноморие

Enakovreden izraz: Southern Black Sea Coast

Черноморски район - Северен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Northen Black Sea Region

Шивачево, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Shivachevo

Шумен, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Shumen

Ямбол, ki mu lahko sledi ime ožjega območja in/ali manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Yambol

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Дунавска равнина

Enakovreden izraz: Danube Plain

Тракийска низина

Enakovreden izraz: Thracian Lowlands

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Благородно сладко вино (БСВ)

ZOP

bolgarščina

Гарантирано и контролирано наименование за произход (ГКНП)

ZOP

bolgarščina

Гарантирано наименование за произход (ГНП)

ZOP

bolgarščina

Pегионално вино

(Regional wine)

ZGO

bolgarščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Колекционно

(collection)

ZOP

bolgarščina

Ново

(young)

ZOP/ZGO

bolgarščina

Премиум

(premium)

ZGO

bolgarščina

Премиум оук, или първо зареждане в бъчва

(premium oak)

ZOP

bolgarščina

Премиум резерва

(premium reserve)

ZGO

bolgarščina

Резерва

(reserve)

ZOP/ZGO

bolgarščina

Розенталер

(Rosenthaler)

ZOP

bolgarščina

Специална селекция

(special selection)

ZOP

bolgarščina

Специална резерва

(special reserve)

ZOP

bolgarščina



ČEŠKA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Čechy, ki mu lahko sledi Litoměřická

Čechy, ki mu lahko sledi Mělnická

Morava, ki mu lahko sledi Mikulovská

Morava, ki mu lahko sledi Slovácká

Morava, ki mu lahko sledi Velkopavlovická

Morava, ki mu lahko sledi Znojemská

Vina z zaščiteno geografsko označbo

České

Moravské

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

aromatické jakostní šumivé víno stanovené oblasti

ZOP

češčina

aromatický sekt s.o.

ZOP

češčina

jakostní likérové víno

ZOP

češčina

jakostní perlivé víno

ZOP

češčina

jakostní šumivé víno stanovené oblasti

ZOP

češčina

jakostní víno

ZOP

češčina

jakostní víno odrůdové

ZOP

češčina

jakostní víno s přívlastkem

ZOP

češčina

jakostní víno známkové

ZOP

češčina

V.O.C

ZOP

češčina

víno originální certifikace

ZOP

češčina

víno s přívlastkem kabinetní víno

ZOP

češčina

víno s přívlastkem ledové víno

ZOP

češčina

víno s přívlastkem pozdní sběr

ZOP

češčina

víno s přívlastkem slámové víno

ZOP

češčina

víno s přívlastkem výběr z bobulí

ZOP

češčina

víno s přívlastkem výběr z cibéb

ZOP

češčina

víno s přívlastkem výběr z hroznů

ZOP

češčina

Víno origininální certifikace (VOC ali V.O.C.)

ZGO

češčina

zemské víno

ZGO

češčina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Archivní víno

ZOP

češčina

Burčák

ZOP

češčina

Klaret

ZOP

češčina

Košer, Košer víno

ZOP

češčina

Labín

ZOP

češčina

Mladé víno

ZOP

češčina

Mešní víno

ZOP

češčina

Panenské víno, Panenská sklizeň

ZOP

češčina

Pěstitelský sekt (*)

ZOP

češčina

Pozdní sběr

ZOP

češčina

Premium

ZOP

češčina

Rezerva

ZOP

češčina

Růžák, Ryšák

ZOP

češčina

Zrálo na kvasnicích, Krášleno na kvasnicích, Školeno na kvasnicích

ZOP

češčina



NEMČIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Ahr, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Baden, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Franken, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Hessische Bergstraße, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Mittelrhein, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Mosel, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Nahe, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Pfalz, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Rheingau, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Rheinhessen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Saale-Unstrut, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Sachsen, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Württemberg, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Ahrtaler

Badischer

Bayerischer Bodensee

Brandenburger

Mosel

Ruwer

Saar

Main

Mecklenburger

Mitteldeutscher

Nahegauer

Neckar

Oberrhein

Pfälzer

Regensburger

Rhein

Rhein-Necker

Rheinburgen

Rheingauer

Rheinischer

Saarländischer

Sächsischer

Schleswig-Holsteinischer

Schwäbischer

Starkenburger

Taubertäler

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Prädikatswein (Qualitätswein mit Prädikat (*)), ki mu sledi:

— Kabinett

— Spätlese

— Auslese

— Beerenauslese

— Trockenbeerenauslese

— Eiswein

ZOP

nemščina

Qualitätswein, ki mu lahko sledi b.A

(Qualitätswein bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Qualitätslikörwein, ki mu lahko sledi b.A. (Qualitätslikörwein bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Qualitätsperlwein, ki mu lahko sledi b.A. (Qualitätsperlwein bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Sekt b.A. (Sekt bestimmter Anbaugebiete)

ZOP

nemščina

Landwein

ZGO

nemščina

Winzersekt

ZOP

nemščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Affentaler

ZOP

nemščina

Badisch Rotgold

ZOP

nemščina

Ehrentrudis

ZOP

nemščina

Hock

ZOP

nemščina

Klassik/Classic

ZOP

nemščina

Liebfrau(en)milch

ZOP

nemščina

Riesling-Hochgewächs

ZOP

nemščina

Schillerwein

ZOP

nemščina

Weißherbst

ZOP

nemščina



GRČIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Αγχίαλος

Enakovreden izraz: Anchialos

Αμύνταιο

Enakovreden izraz: Amynteo

Αρχάνες

Enakovreden izraz: Archanes

Γουμένισσα

Enakovreden izraz: Goumenissa

Δαφνές

Enakovreden izraz: Dafnes

Ζίτσα

Enakovreden izraz: Zitsa

Λήμνος

Enakovreden izraz: Lemnos

Μαντινεία

Enakovreden izraz: Mantinia

Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας

Enakovreden izraz: Mavrodafne of Cephalonia

Μαυροδάφνη Πατρών

Enakovreden izraz: Mavrodaphne of Patras

Μεσενικόλα

Enakovreden izraz: Messenikola

Μοσχάτος Κεφαλληνίας

Enakovreden izraz: Cephalonia Muscatel

Μοσχάτος Λήμνου

Enakovreden izraz: Lemnos Muscatel

Μοσχάτος Πατρών

Enakovreden izraz: Patras Muscatel

Μοσχάτος Ρίου Πατρών

Enakovreden izraz: Rio Patron Muscatel

Μοσχάτος Ρόδου

Enakovreden izraz: Rhodes Muscatel

Νάουσα

Enakovreden izraz: Naoussa

Νεμέα

Enakovreden izraz: Nemea

Πάρος

Enakovreden izraz: Paros

Πάτρα

Enakovreden izraz: Patras

Πεζά

Enakovreden izraz: Peza

Πλαγιές Μελίτωνα

Enakovreden izraz: Cotes de Meliton

Ραψάνη

Enakovreden izraz: Rapsani

Ρόδος

Enakovreden izraz: Rhodes

Ρομπόλα Κεφαλληνίας

Enakovreden izraz: Robola of Cephalonia

Σάμος

Enakovreden izraz: Samos

Σαντορίνη

Enakovreden izraz: Santorini

Σητεία

Enakovreden izraz: Sitia

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Tοπικός Οίνος Κω

Enakovreden izraz: Regional wine of Κοs

Tοπικός Οίνος Μαγνησίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Magnissia

Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Aegean Sea

Αττικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Attiki-Attikos

Αχαϊκός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Αchaia

Βερντέα Ονομασία κατά παράδοση Ζακύνθου

Enakovreden izraz: Verdea Onomasia kata paradosi Zakinthou

Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Epirus-Epirotikos

Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Heraklion-Herakliotikos

Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Thessalia-Thessalikos

Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Thebes-Thivaikos

Θρακικός Τοπικός Οίνος „ali“ Τοπικός Οίνος Θράκης

Enakovreden izraz: Regional wine of Thrace-Thrakikos „ali“ Regional wine of Thrakis

Ισμαρικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Ismaros-Ismarikos

Κορινθιακός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Korinthos-Korinthiakos

Κρητικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Crete-Kritikos

Λακωνικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Lakonia-Lakonikos

Μακεδονικός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Macedonia-Macedonikos

Μεσημβριώτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Nea Messimvria

Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Messinia-Messiniakos

Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Metsovo-Metsovitikos

Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Monemvasia-Monemvasios

Παιανίτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Peanea

Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Pallini-Palliniotikos

Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Peloponnese-Peloponnesiakos

Ρετσίνα Αττικής, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Retsina of Attiki

Ρετσίνα Βοιωτίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Retsina of Viotia

Ρετσίνα Γιάλτρων, ki ga lahko spremlja Evvia

Enakovreden izraz: Retsina of Gialtra

Ρετσίνα Ευβοίας, ki ga lahko spremlja ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Retsina of Evvia

Ρετσίνα Θηβών, ki ga lahko spremlja Viotia

Enakovreden izraz: Retsina of Thebes

Ρετσίνα Καρύστου, ki ga lahko spremlja Evvia

Enakovreden izraz: Retsina of Karystos

Ρετσίνα Παιανίας „ali“ Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Kropia „ali“ Retsina of Koropi

Ρετσίνα Μαρκοπούλου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Markopoulo

Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Megara

Ρετσίνα Μεγάρων, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Mesogia

Ρετσίνα Παιανίας „ali“ Ρετσίνα Λιοπεσίου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Peania „ali“ Retsina of Liopesi

Ρετσίνα Παλλήνης, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Pallini

Ρετσίνα Πικερμίου, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Pikermi

Ρετσίνα Σπάτων, ki ga lahko spremlja Attika

Enakovreden izraz: Retsina of Spata

Ρετσίνα Χαλκίδας, ki ga lahko spremlja Evvia

Enakovreden izraz: Retsina of Halkida

Συριανός Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Syros-Syrianos

Τοπικός Οίνος Αβδήρων

Enakovreden izraz: Regional wine of Avdira

Τοπικός Οίνος Αγίου Όρους, Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Mount Athos - Regional wine of Holly Mountain

Τοπικός Οίνος Αγοράς

Enakovreden izraz: Regional wine of Agora

Τοπικός Οίνος Αδριανής

Enakovreden izraz: Regional wine of Adriani

Τοπικός Οίνος Αναβύσσου

Enakovreden izraz: Regional wine of Anavyssos

Τοπικός Οίνος Αργολίδας

Enakovreden izraz: Regional wine of Argolida

Τοπικός Οίνος Αρκαδίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Arkadia

Τοπικός Οίνος Βελβεντού

Enakovreden izraz: Regional wine of Velventos

Τοπικός Οίνος Βίλιτσας

Enakovreden izraz: Regional wine of Vilitsa

Τοπικός Οίνος Γερανείων

Enakovreden izraz: Regional wine of Gerania

Τοπικός Οίνος Γρεβενών

Enakovreden izraz: Regional wine of Grevena

Τοπικός Οίνος Δράμας

Enakovreden izraz: Regional wine of Drama

Τοπικός Οίνος Δωδεκανήσου

Enakovreden izraz: Regional wine of Dodekanese

Τοπικός Οίνος Επανομής

Enakovreden izraz: Regional wine of Epanomi

Τοπικός Οίνος Εύβοιας

Enakovreden izraz: Regional wine of Evia

Τοπικός Οίνος Ηλιείας

Enakovreden izraz: Regional wine of Ilia

Τοπικός Οίνος Ημαθίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Imathia

Τοπικός Οίνος Θαψανών

Enakovreden izraz: Regional wine of Thapsana

Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης

Enakovreden izraz: Regional wine of Thessaloniki

Τοπικός Οίνος Ικαρίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Ikaria

Τοπικός Οίνος Ιλίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Ilion

Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων

Enakovreden izraz: Regional wine of Ioannina

Τοπικός Οίνος Καρδίτσας

Enakovreden izraz: Regional wine of Karditsa

Τοπικός Οίνος Καρύστου

Enakovreden izraz: Regional wine of Karystos

Τοπικός Οίνος Καστοριάς

Enakovreden izraz: Regional wine of Kastoria

Τοπικός Οίνος Κέρκυρας

Enakovreden izraz: Regional wine of Corfu

Τοπικός Οίνος Κισάμου

Enakovreden izraz: Regional wine of Kissamos

Τοπικός Οίνος Κλημέντι

Enakovreden izraz: Regional wine of Klimenti

Τοπικός Οίνος Κοζάνης

Enakovreden izraz: Regional wine of Kozani

Τοπικός Οίνος Κοιλάδας Αταλάντης

Enakovreden izraz: Regional wine of Valley of Atalanti

Τοπικός Οίνος Κορωπίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Koropi

Τοπικός Οίνος Κρανιάς

Enakovreden izraz: Regional wine of Krania

Τοπικός Οίνος Κραννώνος

Enakovreden izraz: Regional wine of Krannona

Τοπικός Οίνος Κυκλάδων

Enakovreden izraz: Regional wine of Cyclades

Τοπικός Οίνος Λασιθίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Lasithi

Τοπικός Οίνος Λετρίνων

Enakovreden izraz: Regional wine of Letrines

Τοπικός Οίνος Λευκάδας

Enakovreden izraz: Regional wine of Lefkada

Τοπικός Οίνος Ληλάντιου Πεδίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Lilantio Pedio

Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων

Enakovreden izraz: Regional wine of Mantzavinata

Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου

Enakovreden izraz: Regional wine of Markopoulo

Τοπικός Οίνος Μαρτίνου

Enakovreden izraz: Regional wine of Μartino

Τοπικός Οίνος Μεταξάτων

Enakovreden izraz: Regional wine of Metaxata

Τοπικός Οίνος Μετεώρων

Enakovreden izraz: Regional wine of Meteora

Τοπικός Οίνος Οπούντια Λοκρίδος

Enakovreden izraz: Regional wine of Opountia Lokridos

Τοπικός Οίνος Παγγαίου

Enakovreden izraz: Regional wine of Pangeon

Τοπικός Οίνος Παρνασσού

Enakovreden izraz: Regional wine of Parnasos

Τοπικός Οίνος Πέλλας

Enakovreden izraz: Regional wine of Pella

Τοπικός Οίνος Πιερίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Pieria

Τοπικός Οίνος Πισάτιδος

Enakovreden izraz: Regional wine of Pisatis

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Egialia

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Ambelos

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Vertiskos

Τοπικός Οίνος Πλαγίες Πάικου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Paiko

Τοπικός Οίνος Πλαγιές του Αίνου

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Enos

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Kitherona

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Knimida

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Parnitha

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Pendeliko

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού

Enakovreden izraz: Regional wine of Slopes of Petroto

Τοπικός Οίνος Πυλίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Pylia

Τοπικός Οίνος Ριτσώνας

Enakovreden izraz: Regional wine of Ritsona

Τοπικός Οίνος Σερρών

Enakovreden izraz: Regional wine of Serres

Τοπικός Οίνος Σιάτιστας

Enakovreden izraz: Regional wine of Siatista

Τοπικός Οίνος Σιθωνίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Sithonia

Τοπικός Οίνος Σπάτων

Enakovreden izraz: Regional wine of Spata

Τοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας

Enakovreden izraz: Regional wine of Sterea Ellada

Τοπικός Οίνος Τεγέας

Enakovreden izraz: Regional wine of Tegea

Τοπικός Οίνος Τριφυλίας

Enakovreden izraz: Regional wine of Trifilia

Τοπικός Οίνος Τυρνάβου

Enakovreden izraz: Regional wine of Tyrnavos

Τοπικός Οίνος Φλώρινας

Enakovreden izraz: Regional wine of Florina

Τοπικός Οίνος Χαλικούνας

Enakovreden izraz: Regional wine of Halikouna

Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής

Enakovreden izraz: Regional wine of Halkidiki

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Ονομασία Προέλευσης Ανωτέρας Ποιότητας (ΟΠΑΠ)

(appellation d’origine de qualité supérieure)

ZOP

grščina

Ονομασία Προέλευσης Ελεγχόμενη (ΟΠΕ)

(appellation d’origine contrôlée)

ZOP

grščina

Οίνος γλυκός φυσικός

(vin doux naturel)

ZOP

grščina

Οίνος φυσικώς γλυκύς

(vin naturellement doux)

ZOP

grščina

ονομασία κατά παράδοση (appellation traditionnelle)

ZGO

grščina

τοπικός οίνος

(vin de pays)

ZGO

grščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Αγρέπαυλη

(Agrepavlis)

ZOP/ZGO

grščina

Αμπέλι

(Ampeli)

ZOP/ZGO

grščina

Αμπελώνας(ες)

(Ampelonas (-ès))

ZOP/ZGO

grščina

Αρχοντικό

(Archontiko)

ZOP/ZGO

grščina

Κάβα

(Cava)

ZGO

grščina

Από διαλεκτούς αμπελώνες

(Grand Cru)

ZOP

grščina

Ειδικά Επιλεγμένος

(Grande réserve)

ZOP

grščina

Κάστρο

(Kastro)

ZOP/ZGO

grščina

Κτήμα

(Ktima)

ZOP/ZGO

grščina

Λιαστός

(Liastos)

ZOP/ZGO

grščina

Μετόχι

(Metochi)

ZOP/ZGO

grščina

Μοναστήρι

(Monastiri)

ZOP/ZGO

grščina

Νάμα

(Nama)

ZOP/ZGO

grščina

Νυχτέρι

(Nychteri)

ZOP

grščina

Ορεινό κτήμα

(Orino Ktima)

ZOP/ZGO

grščina

Ορεινός αμπελώνας

(Orinos Ampelonas)

ZOP/ZGO

grščina

Πύργος

(Pyrgos)

ZOP/ZGO

grščina

Επιλογή ή Επιλεγμένος

(Réserve)

ZOP

grščina

Παλαιωθείς επιλεγμένος

(Vieille réserve)

ZOP

grščina

Βερντέα

(Verntea)

ZGO

grščina

Vinsanto

ZOP

latinščina



ŠPANIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Abona

Alella

Alicante, ki mu lahko sledi Marina Alta

Almansa

Arabako Txakolina

Enakovreden izraz: Txakolí de Álava

Arlanza

Arribes

Bierzo

Binissalem

Bizkaiko Txakolina

Enakovreden izraz: Chacolí de Bizkaia

Bullas

Calatayud

Campo de Borja

Campo de la Guardia

Cangas

Cariñena

Cataluña

Cava

Chacolí de Bizkaia

Enakovreden izraz: Bizkaiko Txakolina

Chacolí de Getaria

Enakovreden izraz: Getariako Txakolina

Cigales

Conca de Barberá

Condado de Huelva

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Artesa

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Les Garrigues

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Raimat

Costers del Segre, ki mu lahko sledi Valls de Riu Corb

Dehesa del Carrizal

Dominio de Valdepusa

El Hierro

Empordà

Finca Élez

Getariako Txakolina

Enakovreden izraz: Chacolí de Getaria

Gran Canaria

Granada

Guijoso

Jerez-Xérès-Sherry

Jumilla

La Gomera

La Mancha

La Palma, ki mu lahko sledi Fuencaliente

La Palma, ki mu lahko sledi Hoyo de Mazo

La Palma, ki mu lahko sledi Norte de la Palma

Lanzarote

Lebrija

Málaga

Manchuela

Manzanilla Sanlúcar de Barrameda

Enakovreden izraz: Manzanilla

Méntrida

Mondéjar

Monterrei, ki mu lahko sledi Ladera de Monterrei

Monterrei, ki mu lahko sledi Val de Monterrei

Montilla-Moriles

Montsant

Navarra, ki mu lahko sledi Baja Montaña

Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Alta

Navarra, ki mu lahko sledi Ribera Baja

Navarra, ki mu lahko sledi Tierra Estella

Navarra, ki mu lahko sledi Valdizarbe

Pago de Arínzano

Enakovreden izraz: Vino de pago de Arinzano

Pago de Otazu

Pago Florentino

Penedés

Pla de Bages

Pla i Llevant

Prado de Irache

Priorat

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Condado do Tea

Rías Baixas, ki mu lahko sledi O Rosal

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Ribeira do Ulla

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Soutomaior

Rías Baixas, ki mu lahko sledi Val do Salnés

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Amandi

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Chantada

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Quiroga-Bibei

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Miño

Ribeira Sacra, ki mu lahko sledi Ribeiras do Sil

Ribeiro

Ribera del Duero

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Cañamero

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Matanegra

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Montánchez

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Alta

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Ribera Baja

Ribera del Guadiana, ki mu lahko sledi Tierra de Barros

Ribera del Júcar

Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alavesa

Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Alta

Rioja, ki mu lahko sledi Rioja Baja

Rueda

Sierras de Málaga, ki mu lahko sledi Serranía de Ronda

Somontano

Tacoronte-Acentejo

Tarragona

Terra Alta

Tierra de León

Tierra del Vino de Zamora

Toro

Txakolí de Álava

Enakovreden izraz: Arabako Txakolina

Uclés

Utiel-Requena

Valdeorras

Valdepenas

Valencia, ki mu lahko sledi Alto Turia

Valencia, ki mu lahko sledi Clariano

Valencia, ki mu lahko sledi Moscatel de Valencia

Valencia, ki mu lahko sledi Valentino

Valle de Güímar

Valle de la Orotava

Valles de Benavente

Valtiendas

Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Arganda

Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi Navalcarnero

Vinos de Madrid, ki mu lahko sledi San Martín de Valdeiglesia

Ycoden-Daute-Isora

Yecla

Vina z zaščiteno geografsko označbo

3 Riberas

Abanilla

Altiplano de Sierra Nevada

Bailén

Bajo Aragón

Barbanza e Iria

Betanzos

Cádiz

Campo de Cartagena

Castelló

Castilla

Castilla y León

Contraviesa-Alpujarra

Córdoba

Costa de Cantabria

Cumbres del Guadalfeo

Desierto de Almería

El Terrerazo

Extremadura

Formentera

Ibiza

Illes Balears

Isla de Menorca

Laujar-Alpujarra

Lederas del Genil

Liébana

Los Palacios

Mallorca

Murcia

Norte de Almería

Ribera del Andarax

Ribera del Gállego-Cinco Villas

Ribera del Jiloca

Ribera del Queiles

Serra de Tramuntana-Costa Nord

Sierra Norte de Sevilla

Sierra Sur de Jaén

Sierras de Las Estancias y Los Filabres

Torreperogil

Valdejalón

Valle del Cinca

Valle del Miño-Ourense

Valles de Sadacia

Villaviciosa de Córdoba

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

D.O

ZOP

španščina

D.O.Ca

ZOP

španščina

Denominacion de origen

ZOP

španščina

Denominacion de origen calificada

ZOP

španščina

vino de calidad con indicación geográfica

ZOP

španščina

vino de pago

ZOP

španščina

vino de pago calificado

ZOP

španščina

Vino dulce natural

ZOP

španščina

Vino generoso

ZOP

španščina

Vino generoso de licor

ZOP

španščina

Vino de la Tierra

ZGO

španščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Amontillado

ZOP

španščina

Añejo

ZOP/ZGO

španščina

Chacolí-Txakolina

ZOP

španščina

Clásico

ZOP

španščina

Cream

ZOP

španščina

Criadera

ZOP

španščina

Criaderas y Soleras

ZOP

španščina

Crianza

ZOP

španščina

Dorado

ZOP

španščina

Fino

ZOP

španščina

Fondillón

ZOP

španščina

Gran reserva

ZOP

španščina

Lágrima

ZOP

španščina

Noble

ZOP/ZGO

španščina

Oloroso

ZOP

španščina

Pajarete

ZOP

španščina

Pálido

ZOP

španščina

Palo Cortado

ZOP

španščina

Primero de Cosecha

ZOP

španščina

Rancio

ZOP

španščina

Raya

ZOP

španščina

Reserva

ZOP

španščina

Sobremadre

ZOP

španščina

Solera

ZOP

španščina

Superior

ZOP

španščina

Trasañejo

ZOP

španščina

Vino Maestro

ZOP

španščina

Vendimia Inicial

ZOP

španščina

Viejo

ZOP/ZGO

španščina

Vino de Tea

ZOP

španščina



FRANCIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Ajaccio

Aloxe-Corton

Alsace, ki mu lahko sledi ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote

Enakovreden izraz: Vin d’Alsace

Alsace Grand Cru, pred katerim je Rosacker

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergheim

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Altenberg de Bergbieten

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Brand

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Bruderthal

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Eichberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Engelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Florimont

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Frankstein

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Froehn

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Furstentum

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Geisberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Gloeckelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Goldert

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hatschbourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Hengst

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kanzlerberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kastelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kessler

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Barr

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kirchberg de Ribeauvillé

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Kitterlé

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mambourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Mandelberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Marckrain

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Moenchberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Muenchberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Ollwiller

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Osterberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfersigberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Pfingstberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Praelatenberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Rangen

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Saering

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schlossberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Schoenenbourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sommerberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sonnenglanz

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Spiegel

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Sporen

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinen

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steingrubler

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Steinklotz

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Vorbourg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wiebelsberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Wineck-Schlossberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Winzenberg

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zinnkoepflé

Alsace Grand Cru, ki mu sledi Zotzenberg

Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire

Anjou Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Anjou-Villages Brissac, ki mu lahko sledi Val de Loire

Arbois, ki mu lahko sledi Pupillin, ki mu lahko sledi„mousseux“

Auxey-Duresses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Bandol

Enakovreden izraz: Vin de Bandol

Banyuls, ki mu lahko sledi„Grand Cru“in/ali„Rancio“

Barsac

Bâtard-Montrachet

Béarn, ki mu lahko sledi Bellocq

Beaujolais, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Villages“, ki mu lahko sledi„Supérieur“

Beaune

Bellet

Enakovreden izraz: Vin de Bellet

Bergerac, ki mu lahko sledi „sec“

Bienvenues Bâtard-Montrachet

Blagny, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages

Blanquette de Limoux

Blanquette méthode ancestrale

Blaye

Bonnes-mares

Bonnezeaux, ki mu lahko sledi Val de Loire

Bordeaux, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“, „Mousseux“ali„supérieur“

Bordeaux Côtes de Francs

Bordeaux Haut-Benauge

Bourg

Enakovreden izraz: Côtes de Bourg/Bourgeais

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Chitry

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côte Chalonnaise

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côte Saint-Jacques

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côtes d’Auxerre

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Côtes du Couchois

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Coulanges-la-Vineuse

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Épineuil

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Beaune

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Hautes Côtes de Nuits

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote La Chapelle Notre-Dame

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Le Chapitre

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Montrecul / Montre-cul / En Montre-Cul

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“ali ime manjše geografske enote Vézelay

Bourgogne, ki mu lahko sledi„Clairet“, „Rosé“,„ordinaire“ali„grand ordinaire“

Bourgogne aligoté

Bourgogne passe-tout-grains

Bourgueil

Bouzeron

Brouilly

Bugey, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, pred katerim je lahko navedba „Vins du“, „Mousseux du“, „Pétillant“ ali „Roussette du“, ki mu lahko sledi „Mousseux“ ali „Pétillant“, ki mu lahko sledi ime najše geografske enote

Buzet

Cabardès

Cabernet d’Anjou, ki mu lahko sledi Val de Loire

Cabernet de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire

Cadillac

Cahors

Cassis

Cérons

Chablis, ki mu lahko sledi Beauroy, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Berdiot, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Beugnons

Chablis, ki mu lahko sledi Butteaux, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Chapelot, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Chatains, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Chaume de Talvat , ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Bréchain, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Cuissy

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Fontenay, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Jouan, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Léchet, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Savant, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Vaubarousse, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Côte de Prés Girots, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Forêts, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Fourchaume, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi L’Homme mort, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Beauregards, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Épinottes, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Fourneaux, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Les Lys, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Mélinots, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Mont de Milieu, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Montée de Tonnerre

Chablis, ki mu lahko sledi Montmains, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Morein, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Pied d’Aloup, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Roncières, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Sécher, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Troesmes, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaillons, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vau de Vey, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vau Ligneau, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaucoupin, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaugiraut, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaulorent, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaupulent, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vaux-Ragons, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis, ki mu lahko sledi Vosgros, ki mu lahko sledi„premier cru“

Chablis

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Blanchot

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Bougros

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Grenouilles

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Les Clos

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Preuses

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Valmur

Chablis grand cru, ki mu lahko sledi Vaudésir

Chambertin

Chambertin-Clos-de-Bèze

Chambolle-Musigny

Champagne

Chapelle-Chambertin

Charlemagne

Charmes-Chambertin

Chassagne-Montrachet, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côtes de Beaune-Villages

Château Grillet

Château-Chalon

Châteaumeillant

Châteauneuf-du-Pape

Châtillon-en-Diois

Chaume - Premier Cru des coteaux du Layon

Chenas

Chevalier-Montrachet

Cheverny

Chinon

Chiroubles

Chorey-les-Beaune, ki mu lahko sledi Côte de Beaune / Côte de Beaune-Villages

Clairette de Bellegarde

Clairette de Die

Clairette de Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Clos de la Roche

Clos de Tart

Clos de Vougeot

Clos des Lambrays

Clos Saint-Denis

Collioure

Condrieu

Corbières

Cornas

Corse, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Calvi , pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Coteaux du Cap Corse, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Figari, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Porto-Vecchio, pred katerim je lahko„Vin de“

Corse, ki mu lahko sledi Sartène, pred katerim je lahko„Vin de“

Corton

Corton-Charlemagne

Costières de Nîmes

Côte de Beaune, pred katerim je ime manjše geografske enote

Côte de Beaune-Villages

Côte de Brouilly

Côte de Nuits-villages

Côte roannaise

Côte Rôtie

Coteaux champenois, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Coteaux d’Aix-en-Provence

Coteaux d’ Ancenis, ki mu sledi ime sorte vinske trte

Coteaux de Die

Coteaux de l’Aubance, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux de Pierrevert

Coteaux de Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux du Giennois

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Cabrières

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de la Méjanelle / La Méjanelle

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Saint-Christol / Saint-Christol

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Coteaux de Vérargues / Vérargues

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Montpeyroux

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Quatourze

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Drézéry

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Georges-d’Orques

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Saint-Saturnin

Coteaux du Languedoc, ki mu lahko sledi Pic-Saint-Loup

Coteaux du Layon, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Coteaux du Layon Chaume, ki mu sledi Val de Loire

Coteaux de Loir, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux du Lyonnais

Coteaux du Quercy

Coteaux du Tricastin

Coteaux du Vendômois, ki mu lahko sledi Val de Loire

Coteaux Varois en Provence

Côtes Canon Fronsac

Enakovreden izraz: Canon Fronsac

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Boudes

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Chanturgue

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Châteaugay

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Corent

Côtes d’Auvergne, ki mu lahko sledi Madargue

Côtes de Bergerac

Côtes de Blaye

Côtes de Bordeaux Saint-Macaire

Côtes de Castillon

Côtes de Duras

Côtes de Millau

Côtes de Montravel

Côtes de Provence

Côtes de Toul

Côtes du Brulhois

Côtes du Forez

Côtes du Frontonnais, ki mu lahko sledi Fronton

Côtes du Frontonnais, ki mu lahko sledi Villaudric

Côtes du Jura, ki mu lahko sledi„mousseux“

Côtes du Lubéron

Côtes du Marmandais

Côtes du Rhône

Côtes du Roussillon suivie ou non de Les Aspres

Côtes du Roussillon Villages, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Côtes du Ventoux

Côtes du Vivarais

Cour-Cheverny, ki mu lahko sledi Val de Loire

Crémant d’Alsace

Crémant de Bordeaux

Crémant de Bourgogne

Crémant de Die

Crémant de Limoux

Crémant de Loire

Crémant du Jura

Crépy

Criots-Bâtard-Montrachet

Crozes-Hermitage

Enakovreden izraz: Crozes-Ermitage

Échezeaux

Entre-Deux-Mers

Entre-Deux-Mers-Haut-Benauge

Faugères

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Brem

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Mareuil

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Pissotte

Fiefs Vendéens, ki mu lahko sledi Vix

Fitou

Fixin

Fleurie

Floc de Gascogne

Fronsac

Frontignan, pred katerim je lahko„Muscat de“

Fronton

Gaillac, ki mu lahko sledi„mousseux“

Gaillac premières côtes

Gevrey-Chambertin

Gigondas

Givry

Grand Roussillon, ki mu lahko sledi„Rancio“

Grand-Échezeaux

Graves, ki mu lahko sledi„supérieures“

Graves de Vayres

Griotte-Chambertin

Gros plant du Pays nantais

Haut-Médoc

Haut-Montravel

Haut-Poitou

Hermitage

Enakovreden izraz: l’Hermitage/Ermitage/l’Ermitage

Irancy

Irouléguy

Jasnières, ki mu lahko sledi Val de Loire

Juliénas

Jurançon, ki mu lahko sledi„sec“

L’Étoile, ki mu lahko sledi„mousseux“

La Grande Rue

Ladoix, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Lalande de Pomerol

Languedoc, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Languedoc Grès de Montpellier

Languedoc La Clape

Languedoc Picpoul-de-Pinet

Languedoc Terrasses du Larzac

Languedoc-Pézénas

Latricières-Chambertin

Lavilledieu

Les Baux de Provence

Limoux

Lirac

Listrac-Médoc

Loupiac

Lussac-Saint-Émilion

Mâcon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„Supérieur“ali„Villages“

Enakovreden izraz: Pinot-Chardonnay-Mâcon

Macvin du Jura

Madiran

Malepère

Maranges, ki mu lahko sledi Clos de la Boutière

Maranges, ki mu lahko sledi La Croix Moines

Maranges, ki mu lahko sledi La Fussière

Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Loyères

Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos des Rois

Maranges, ki mu lahko sledi Le Clos Roussots

Maranges, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote suivie. ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Marcillac

Margaux

Marsannay, ki mu lahko sledi„rosé“

Maury, ki mu lahko sledi„Rancio“

Mazis-Chambertin

Mazoyères-Chambertin

Médoc

Menetou-Salon, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi Val de Loire

Mercurey

Meursault, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Minervois

Minervois-La-Livinière

Monbazillac

Montagne Saint-Émilion

Montagny

Monthélie, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Montlouis-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Montrachet

Montravel

Morey-Saint-Denis

Morgon

Moselle

Moulin-à-Vent

Moulis

Enakovreden izraz: Moulis-en-Médoc

Muscadet, ki mu lahko sledi Vl de Loire

Muscadet-Coteaux de la Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Muscadet-Côtes de Grandlieu, ki mu lahko sledi Val de Loire

Muscadet-Sèvre et Maine, ki mu lahko sledi Val de Loire

Muscat de Beaumes-de-Venise

Muscat de Lunel

Muscat de Mireval

Muscat de Saint-Jean-de- Minervois

Muscat du Cap Corse

Musigny

Néac

Nuits

Enakovreden izraz: Nuits-Saint-Georges

Orléans, ki mu lahko sledi Cléry

Pacherenc du Vic-Bilh, ki mu lahko sledi„sec“

Palette

Patrimonio

Pauillac

Pécharmant

Pernand-Vergelesses, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Pessac-Léognan

Petit Chablis, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Pineau des Charentes

Enakovreden izraz: Pineau Charentais

Pomerol

Pommard

Pouilly-Fuissé

Pouilly-Loché

Pouilly-sur-Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Enakovreden izraz: Blanc Fumé de Pouilly / Pouilly-Fumé

Pouilly-Vinzelles

Premières Côtes de Blaye

Premières Côtes de Bordeaux, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Puisseguin-Saint-Emilion

Puligny-Montrachet, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Quarts de Chaume, ki mu lahko sledi Val de Loire

Quincy, ki mu lahko sledi Val de Loire

Rasteau, ki mu lahko sledi„Rancio“

Régnié

Reuilly, ki mu lahko sledi Val de Loire

Richebourg

Rivesaltes, ki mu lahko sledi„Rancio“, pred katerim je lahko„Muscat de“

Romanée (La)

Romanée Contie

Romanée Saint-Vivant

Rosé d’ Anjou

Rosé de Loire, ki mu lahko sledi Val de Loire

Rosé des Riceys

Rosette

Roussette de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Ruchottes-Chambertin

Rully

Saint Sardos

Saint-Amour

Saint-Aubin, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Saint-Bris

Saint-Chinian

Saint-Émilion

Saint-Émilion Grand Cru

Saint-Estèphe

Saint-Georges-Saint-Émilion

Saint-Joseph

Saint-Julien

Saint-Mont

Saint-Nicolas-de-Bourgueil, ki mu lahko sledi Val de Loire

Saint-Péray, ki mu lahko sledi„mousseux“

Saint-Pourçain

Saint-Romain, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Saint-Véran

Sainte-Croix du Mont

Sainte-Foy Bordeaux

Sancerre

Santenay, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Saumur, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Saumur-Champigny, ki mu lahko sledi Val de Loire

Saussignac

Sauternes

Savennières, ki mu lahko sledi Val de Loire

Savennières-Coulée de Serrant, ki mu lahko sledi Val de Loire

Savennieres-Roche-aux-Moines, ki mu lahko sledi Val de Loire

Savigny-les-Beaune, ki mu lahko sledi„Côte de Beaune“ali„Côte de Beaune-Villages“

Enakovreden izraz: Savigny

Seyssel, ki mu lahko sledi„mousseux“

Tâche (La)

Tavel

Touraine, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Touraine Amboise, ki mu lahko sledi Val de Loire

Touraine Azay-le-Rideau, ki mu lahko sledi Val de Loire

Touraine Mestand, ki mu lahko sledi Val de Loire

Touraine Noble Joué, ki mu lahko sledi Val de Loire

Tursan

Vacqueyras

Valençay

Vin d’Entraygues et du Fel

Vin d’Estaing

Vin de Savoie, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Vins du Thouarsais

Vins Fins de la Côte de Nuits

Viré-Clessé

Volnay

Volnay Santenots

Vosnes Romanée

Vougeot

Vouvray, ki mu lahko sledi Val de Loire, ki mu lahko sledi„mousseux“ali„pétillant“

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Agenais

Aigues

Ain

Allier

Allobrogie

Alpes de Haute Provence

Alpes Maritimes

Alpilles

Ardèche

Argens

Ariège

Aude

Aveyron

Balmes Dauphinoises

Bénovie

Bérange

Bessan

Bigorre

Bouches du Rhône

Bourbonnais

Calvados

Cassan

Cathare

Caux

Cessenon

Cévennes, ki mu lahko sledi Mont Bouquet

Charentais, ki mu lahko sledi Ile d’Oléron

Charentais, ki mu lahko sledi Ile de Ré

Saint-Péray, ki mu lahko sledi Saint Sornin

Charente

Charentes Maritimes

Cher

Cité de Carcassonne

Collines de la Moure

Collines Rhodaniennes

Comté de Grignan

Comté Tolosan

Comtés Rhodaniens

Corrèze

Côte Vermeille

Coteaux Charitois

Coteaux de Bessilles

Coteaux de Cèze

Coteaux de Coiffy

Coteaux de Fontcaude

Coteaux de Glanes

Coteaux de l’ Ardèche

Coteaux de la Cabrerisse

Coteaux de Laurens

Coteaux de l’Auxois

Coteaux de Miramont

Coteaux de Montélimar

Coteaux de Murviel

Coteaux de Narbonne

Coteaux de Peyriac

Coteaux de Tannay

Coteaux des Baronnies

Coteaux du Cher et de l’Arnon

Coteaux du Grésivaudan

Coteaux du Libron

Coteaux du Littoral Audois

Coteaux du Pont du Gard

Coteaux du Salagou

Coteaux du Verdon

Coteaux d’Enserune

Coteaux et Terrasses de Montauban

Coteaux Flaviens

Côtes Catalanes

Côtes de Ceressou

Côtes de Gascogne

Côtes de Lastours

Côtes de Meuse

Côtes de Montestruc

Côtes de Pérignan

Côtes de Prouilhe

Côtes de Thau

Côtes de Thongue

Côtes du Brian

Côtes du Condomois

Côtes du Tarn

Côtes du Vidourle

Creuse

Cucugnan

Deux-Sèvres

Dordogne

Doubs

Drôme

Duché d’Uzès

Franche-Comté, ki mu lahko sledi Coteaux de Champlitte

Gard

Gers

Haute Vallée de l Orb

Haute Vallée de l’Aude

Haute-Garonne

Haute-Marne

Haute-Saône

Haute-Vienne

Hauterive, ki mu lahko sledi Coteaux du Termenès

Hauterive, ki mu lahko sledi Côtes de Lézignan

Hauterive, ki mu lahko sledi Val d’Orbieu

Hautes-Alpes

Hautes-Pyrénées

Hauts de Badens

Hérault

Île de Beauté

Indre

Indre et Loire

Isère

Jardin de la France, ki mu lahko sledi Marches de Bretagne

Jardin de la France, ki mu lahko sledi Pays de Retz

Landes

Loir et Cher

Loire-Atlantique

Loiret

Lot

Lot et Garonne

Maine et Loire

Maures

Méditerranée

Meuse

Mont Baudile

Mont-Caume

Monts de la Grage

Nièvre

Oc

Périgord, ki mu lahko sledi Vin de Domme

Petite Crau

Principauté d’Orange

Puy de Dôme

Pyrénées Orientales

Pyrénées-Atlantiques

Sables du Golfe du Lion

Saint-Guilhem-le-Désert

Saint-Sardos

Sainte Baume

Sainte Marie la Blanche

Saône et Loire

Sarthe

Seine et Marne

Tarn

Tarn et Garonne

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Coteaux de Chalosse

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Côtes de L’Adour

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables de l’Océan

Terroirs Landais, ki mu lahko sledi Sables Fauves

Thézac-Perricard

Torgan

Urfé

Val de Cesse

Val de Dagne

Val de Loire

Val de Montferrand

Vallée du Paradis

Var

Vaucluse

Vaunage

Vendée

Vicomté d’Aumelas

Vienne

Vistrenque

Yonne

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Appellation contrôlée

ZOP

francoščina

Appellation d’origine contrôlée

ZOP

francoščina

Appellation d’origine Vin Délimité de qualité supérieure

ZOP

francoščina

Vin doux naturel

ZOP

francoščina

Vin de pays

ZGO

francoščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Ambré

ZOP

francoščina

Clairet

ZOP

francoščina

Claret

ZOP

francoščina

Tuilé

ZOP

francoščina

Vin jaune

ZOP

francoščina

Château

ZOP

francoščina

Clos

ZOP

francoščina

Cru artisan

ZOP

francoščina

Cru bourgeois

ZOP

francoščina

Cru classé, ki mu lahko sledi Grand, Premier Grand, Deuxième, Troisième, Quatrième, Cinquième

ZOP

francoščina

Edelzwicker

ZOP

francoščina

Grand cru

ZOP

francoščina

Hors d’âge

ZOP

francoščina

Passe-tout-grains

ZOP

francoščina

Premier Cru

ZOP

francoščina

Primeur

ZOP/ZGO

francoščina

Rancio

ZOP

francoščina

Sélection de grains nobles

ZOP

francoščina

Sur lie

ZOP/ZGO

francoščina

Vendanges tardives

ZOP

francoščina

Villages

ZOP

francoščina

Vin de paille

ZOP

francoščina



ITALIJA

Vina z zaščiteno označbo porekla

Aglianico del Taburno

Enakovreden izraz: Taburno

Aglianico del Vulture

Albana di Romagna

Albugnano

Alcamo

Aleatico di Gradoli

Aleatico di Puglia

Alezio

Alghero

Alta Langa

Alto Adige, ki mu sledi Colli di Bolzano

Enakovreden izraz: Südtiroler Bozner Leiten

Alto Adige, ki mu sledi Meranese di collina

Enakovreden izraz: Alto Adige Meranese / Südtirol Meraner Hügel / Südtirol Meraner

Alto Adige, ki mu sledi Santa Maddalena

Enakovreden izraz: Südtiroler St.Magdalener

Alto Adige, ki mu sledi Terlano

Enakovreden izraz: Südtirol Terlaner

Alto Adige, ki mu sledi Valle Isarco

Enakovreden izraz: Südtiroler Eisacktal / Eisacktaler

Alto Adige, ki mu sledi Valle Venosta

Enakovreden izraz: Südtirol Vinschgau

Alto Adige

Enakovreden izraz: dell’Alto Adige / Südtirol / Südtiroler

Alto Adige „ali“ dell’Alto Adige, ki mu lahko sledi Bressanone

Enakovreden izraz: dell’Alto Adige Südtirol / Südtiroler Brixner

Alto Adige/dell’Alto Adige, ki mu lahko sledi Burgraviato

Enakovreden izraz: dell’Alto Adige Südtirol / Südtiroler Buggrafler

Ansonica Costa dell’Argentario

Aprilia

Arborea

Arcole

Assisi

Asti, ki mu lahko sledi„spumante“ali pred katerim je lahko„Moscato di“

Atina

Aversa

Bagnoli di Sopra

Enakovreden izraz: Bagnoli

Barbaresco

Barbera d’Alba

Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Colli Astiani o Astiano

Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Nizza

Barbera d’Asti, ki mu lahko sledi Tinella

Barbera del Monferrato

Barbera del Monferrato Superiore

Barco Reale di Carmignano

Enakovreden izraz: Rosato di Carmignano / Vin santo di Carmignano / Vin Santo di Carmignano occhio di pernice

Bardolino

Bardolino Superiore

Barolo

Bianchello del Metauro

Bianco Capena

Bianco dell’Empolese

Bianco della Valdinievole

Bianco di Custoza

Enakovreden izraz: Custoza

Bianco di Pitigliano

Bianco Pisano di San Torpè

Biferno

Bivongi

Boca

Bolgheri, ki mu lahko sledi Sassicaia

Bosco Eliceo

Botticino

Brachetto d’Acqui

Enakovreden izraz: Acqui

Bramaterra

Breganze

Brindisi

Brunello di Montalcino

Cacc„e“ Mmitte di Lucera

Cagnina di Romagna

Campi Flegrei

Campidano di Terralba

Enakovreden izraz: Terralba

Canavese

Candia dei Colli Apuani

Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Capo Ferrato

Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Jerzu

Cannonau di Sardegna, ki mu lahko sledi Oliena / Nepente di Oliena

Capalbio

Capri

Capriano del Colle

Carema

Carignano del Sulcis

Carmignano

Carso

Castel del Monte

Castel San Lorenzo

Casteller

Castelli Romani

Cellatica

Cerasuolo di Vittoria

Cerveteri

Cesanese del Piglio

Enakovreden izraz: Piglio

Cesanese di Affile

Enakovreden izraz: Affile

Cesanese di Olevano Romano

Enakovreden izraz: Olevano Romano

Chianti, ki mu lahko sledi Colli Aretini

Chianti, ki mu lahko sledi Colli Fiorentini

Chianti, ki mu lahko sledi Colli Senesi

Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane

Chianti, ki mu lahko sledi Colline Pisane

Chianti, ki mu lahko sledi Montespertoli

Chianti, ki mu lahko sledi Rufina

Chianti Classico

Cilento

Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa da Posa

Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà

Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Campu

Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà

Cinque Terre, ki mu lahko sledi Costa de Sera

Enakovreden izraz: Cinque Terre Sciacchetrà

Circeo

Cirò

Cisterna d’Asti

Colli Albani

Colli Altotiberini

Colli Amerini

Colli Asolani - Prosecco

Enakovreden izraz: Asolo - Prosecco

Colli Berici

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Oliveto

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Riosto

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Colline di Marconiane

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Monte San Pietro

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Serravalle

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Terre di Montebudello

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi Zola Predosa

Colli Bolognesi, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Colli Bolognesi Classico - Pignoletto

Colli d’Imola

Colli del Trasimeno

Enakovreden izraz: Trasimeno

Colli dell’Etruria Centrale

Colli della Sabina

Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Fregona

Colli di Conegliano, ki mu lahko sledi Refrontolo

Colli di Faenza

Colli di Luni

Colli di Parma

Colli di Rimini

Colli di Scandiano e di Canossa

Colli Etruschi Viterbesi

Colli Euganei

Colli Lanuvini

Colli Maceratesi

Colli Martani

Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Cialla

Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Rosazzo

Colli Orientali del Friuli, ki mu lahko sledi Schiopettino di Prepotto

Colli Orientali del Friuli Picolit, ki mu lahko sledi Cialla

Colli Perugini

Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Focara

Colli Pesaresi, ki mu lahko sledi Roncaglia

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Gutturnio

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Monterosso Val d’Arda

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Val Trebbia

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Valnure

Colli Piacentini, ki mu lahko sledi Vigoleno

Colli Romagna centrale

Colli Tortonesi

Collina Torinese

Colline di Levanto

Colline Joniche Taratine

Colline Lucchesi

Colline Novaresi

Colline Saluzzesi

Collio Goriziano

Enakovreden izraz: Collio

Conegliano - Valdobbiadene - Prosecco

Cònero

Contea di Sclafani

Contessa Entellina

Controguerra

Copertino

Cori

Cortese dell’Alto Monferrato

Corti Benedettine del Padovano

Cortona

Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Furore

Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Ravello

Costa d’Amalfi, ki mu lahko sledi Tramonti

Coste della Sesia

Curtefranca

Delia Nivolelli

Dolcetto d’Acqui

Dolcetto d’Alba

Dolcetto d’Asti

Dolcetto delle Langhe Monregalesi

Dolcetto di Diano d’Alba

Enakovreden izraz: Diano d’Alba

Dolcetto di Dogliani

Dolcetto di Dogliani Superiore

Enakovreden izraz: Dogliani

Dolcetto di Ovada

Enakovreden izraz: Dolcetto d’Ovada

Dolcetto di Ovada Superiore o Ovada

Donnici

Elba

Eloro, ki mu lahko sledi Pachino

Erbaluce di Caluso

Enakovreden izraz: Caluso

Erice

Esino

Est!Est!!Est!!! di Montefiascone

Etna

Falerio dei Colli Ascolani

Enakovreden izraz: Falerio

Falerno del Massico

Fara

Faro

Fiano di Avellino

Franciacorta

Frascati

Freisa d’Asti

Freisa di Chieri

Friuli Annia

Friuli Aquileia

Friuli Grave

Friuli Isonzo

Enakovreden izraz: Isonzo del Friuli

Friuli Latisana

Gabiano

Galatina

Galluccio

Gambellara

Garda

Garda Colli Mantovani

Gattinara

Gavi

Enakovreden izraz: Cortese di Gavi

Genazzano

Ghemme

Gioia del Colle

Girò di Cagliari

Golfo del Tigullio

Gravina

Greco di Bianco

Greco di Tufo

Grignolino d’Asti

Grignolino del Monferrato Casalese

Guardia Sanframondi

Enakovreden izraz: Guardiolo

I Terreni di San Severino

Irpinia, ki mu lahko sledi Campi Taurasini

Ischia

Lacrima di Morro

Enakovreden izraz: Lacrima di Morro d’Alba

Lago di Caldaro

Enakovreden izraz: Caldaro/Kalterer/Kalterersee

Lago di Corbara

Lambrusco di Sorbara

Lambrusco Grasparossa di Castelvetro

Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Oltre Po Mantovano

Lambrusco Mantovano, ki mu lahko sledi Viadanese-Sabbionetano

Lambrusco Salamino di Santa Croce

Lamezia

Langhe

Lessona

Leverano

Lison-Pramaggiore

Lizzano

Loazzolo

Locorotondo

Lugana

Malvasia delle Lipari

Malvasia di Bosa

Malvasia di Cagliari

Malvasia di Casorzo d’Asti

Enakovreden izraz: Cosorzo / Malvasia di Cosorzo

Malvasia di Castelnuovo Don Bosco

Mamertino di Milazzo

Enakovreden izraz: Mamertino

Mandrolisai

Marino

Marsala

Martina

Enakovreden izraz: Martina Franca

Matino

Melissa

Menfi, ki mu lahko sledi Bonera

Menfi, ki mu lahko sledi Feudo dei Fiori

Merlara

Molise

Enakovreden izraz: del Molise

Monferrato, ki mu lahko sledi Casalese

Monica di Cagliari

Monica di Sardegna

Monreale

Montecarlo

Montecompatri-Colonna

Enakovreden izraz: Montecompatri/Colonna

Montecucco

Montefalco

Montefalco Sagrantino

Montello e Colli Asolani

Montepulciano d’Abruzzo, ki ga lahko spremlja Casauria / Terre di Casauria

Montepulciano d’Abruzzo, ki ga lahko spremlja Terre dei Vestini

Montepulciano d’Abruzzo, ki mu lahko sledi Colline Teramane

Monteregio di Massa Marittima

Montescudaio

Monti Lessini

Enakovreden izraz: Lessini

Morellino di Scansano

Moscadello di Montalcino

Moscato di Cagliari

Moscato di Pantelleria

Enakovreden izraz: Passito di Pantelleria / Pantelleria

Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Gallura

Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempio Pausania

Moscato di Sardegna, ki mu lahko sledi Tempo

Moscato di Siracusa

Moscato di Sorso-Sennori

Enakovreden izraz: Moscato di Sorso / Moscato di Sennori

Moscato di Trani

Nardò

Nasco di Cagliari

Nebbiolo d’Alba

Nettuno

Noto

Nuragus di Cagliari

Offida

Oltrepò Pavese

Orcia

Orta Nova

Orvieto

Ostuni

Pagadebit di Romagna, ki mu lahko sledi Bertinoro

Parrina

Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Gragnano

Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Lettere

Penisola Sorrentina, ki mu lahko sledi Sorrento

Pentro di Isernia

Enakovreden izraz: Pentro

Pergola

Piemonte

Pietraviva

Pinerolese

Pollino

Pomino

Pornassio

Enakovreden izraz: Ormeasco di Pornassio

Primitivo di Manduria

Prosecco

Ramandolo

Recioto di Gambellara

Recioto di Soave

Reggiano

Reno

Riesi

Riviera del Brenta

Riviera del Garda Bresciano

Enakovreden izraz: Garda Bresciano

Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Albenga/Albengalese

Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Finale/Finalese

Riviera ligure di ponente, ki mu lahko sledi Riviera dei Fiori

Roero

Romagna Albana spumante

Rossese di Dolceacqua

Enakovreden izraz: Dolceacqua

Rosso Barletta

Rosso Canosa, ki mu lahko sledi Canusium

Rosso Conero

Rosso di Cerignola

Rosso di Montalcino

Rosso di Montepulciano

Rosso Orvietano

Enakovreden izraz: Orvietano Rosso

Rosso Piceno

Rubino di Cantavenna

Ruchè di Castagnole Monferrato

Salaparuta

Salice Salentino

Sambuca di Sicilia

San Colombano al Lambro

Enakovreden izraz: San Colombano

San Gimignano

San Ginesio

San Martino della Battaglia

San Severo

San Vito di Luzzi

Sangiovese di Romagna

Sannio

Sant’Agata de‘ Goti

Enakovreden izraz: Sant’Agata dei Goti

Sant’Anna di Isola Capo Rizzuto

Sant’Antimo

Santa Margherita di Belice

Sardegna Semidano, ki mu lahko sledi Mogoro

Savuto

Scanzo

Enakovreden izraz: Moscato di Scanzo

Scavigna

Sciacca

Serrapetrona

Sforzato di Valtellina

Enakovreden izraz: Sfursat di Valtellina

Sizzano

Soave, ki mu lahko sledi Colli Scaligeri

Soave Superiore

Solopaca

Sovana

Squinzano

Strevi

Tarquinia

Taurasi

Teroldego Rotaliano

Terracina

Enakovreden izraz: Moscato di Terracina

Terratico di Bibbona, ki mu lahko sledi ime manjše geografske enote

Terre dell’Alta Val d’Agri

Terre di Casole

Terre Tollesi

Enakovreden izraz: Tullum

Torgiano

Torgiano rosso riserva

Trebbiano d’Abruzzo

Trebbiano di Romagna

Trentino, ki mu lahko sledi Isera / d’Isera

Trentino, ki mu lahko sledi Sorni

Trentino, ki mu lahko sledi Ziresi / dei Ziresi

Trento

Val d’Arbia

Val di Cornia, ki mu lahko sledi Suvereto

Val Polcèvera, ki mu lahko sledi Coronata

Valcalepio

Valdadige, ki mu lahko sledi Terra dei Forti

Enakovreden izraz: Etschtaler

Valdadige Terradeiforti

Enakovreden izraz: Terradeiforti Valdadige

Valdichiana

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Arnad-Montjovet

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Blanc de Morgex et de la Salle

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Chambave

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Donnas

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Enfer d’Arvier

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Nus

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valle d’Aosta, ki mu lahko sledi Torrette

Enakovreden izraz: Vallée d’Aoste

Valpolicella, ki ga lahko spremlja Valpantena

Valsusa

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Grumello

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Inferno

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Maroggia

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Sassella

Valtellina Superiore, ki mu lahko sledi Valgella

Velletri

Verbicaro

Verdicchio dei Castelli di Jesi

Verdicchio di Matelica

Verduno Pelaverga

Enakovreden izraz: Verduno

Vermentino di Gallura

Vermentino di Sardegna

Vernaccia di Oristano

Vernaccia di San Gimignano

Vernaccia di Serrapetrona

Vesuvio

Vicenza

Vignanello

Vin Santo del Chianti

Vin Santo del Chianti Classico

Vin Santo di Montepulciano

Vini del Piave

Enakovreden izraz: Piave

Vino Nobile di Montepulciano

Vittoria

Zagarolo

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Allerona

Alta Valle della Greve

Alto Livenza

Alto Mincio

Alto Tirino

Arghillà

Barbagia

Basilicata

Benaco bresciano

Beneventano

Bergamasca

Bettona

Bianco del Sillaro

Enakovreden izraz: Sillaro

Bianco di Castelfranco Emilia

Calabria

Camarro

Campania

Cannara

Civitella d’Agliano

Colli Aprutini

Colli Cimini

Colli del Limbara

Colli del Sangro

Colli della Toscana centrale

Colli di Salerno

Colli Trevigiani

Collina del Milanese

Colline di Genovesato

Colline Frentane

Colline Pescaresi

Colline Savonesi

Colline Teatine

Condoleo

Conselvano

Costa Viola

Daunia

Del Vastese

Enakovreden izraz: Histonium

Delle Venezie

Dugenta

Emilia

Enakovreden izraz: Dell’Emilia

Epomeo

Esaro

Fontanarossa di Cerda

Forlì

Fortana del Taro

Frusinate

Enakovreden izraz: del Frusinate

Golfo dei Poeti La Spezia

Enakovreden izraz: Golfo dei Poeti

Grottino di Roccanova

Isola dei Nuraghi

Lazio

Lipuda

Locride

Marca Trevigiana

Marche

Maremma Toscana

Marmilla

Mitterberg tra Cauria e Tel

Enakovreden izraz: Mitterberg / Mitterberg zwischen Gfrill und Toll

Modena

Enakovreden izraz: Provincia di Modena / di Modena

Montecastelli

Montenetto di Brescia

Murgia

Narni

Nurra

Ogliastra

Osco

Enakovreden izraz: Terre degli Osci

Paestum

Palizzi

Parteolla

Pellaro

Planargia

Pompeiano

Provincia di Mantova

Provincia di Nuoro

Provincia di Pavia

Provincia di Verona

Enakovreden izraz: Veronese

Puglia

Quistello

Ravenna

Roccamonfina

Romangia

Ronchi di Brescia

Ronchi Varesini

Rotae

Rubicone

Sabbioneta

Salemi

Salento

Salina

Scilla

Sebino

Sibiola

Sicilia

Spello

Tarantino

Terrazze Retiche di Sondrio

Terre Aquilane

Enakovreden izraz: Terre dell’Aquila

Terre del Volturno

Terre di Chieti

Terre di Veleja

Terre Lariane

Tharros

Toscano

Enakovreden izraz: Toscana

Trexenta

Umbria

Val di Magra

Val di Neto

Val Tidone

Valcamonica

Valdamato

Vallagarina

Valle Belice

Valle d’Itria

Valle del Crati

Valle del Tirso

Valle Peligna

Valli di Porto Pino

Veneto

Veneto Orientale

Venezia Giulia

Vigneti delle Dolomiti

Enakovreden izraz: Weinberg Dolomiten

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

D.O.C

ZOP

italijanščina

D.O.C.G.

ZOP

italijanščina

Denominazione di Origine Controllata e Garantita

ZOP

italijanščina

Denominazione di Origine Controllata.

ZOP

italijanščina

Kontrollierte und garantierte Ursprungsbezeichnung

ZOP

nemščina

Kontrollierte Ursprungsbezeichnung

ZOP

nemščina

Vino Dolce Naturale

ZOP

italijanščina

Inticazione geografica tipica (IGT)

ZGO

italijanščina

Landwein

ZGO

nemščina

Vin de pays

ZGO

francoščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Alberata ali vigneti ad alberata

ZOP

italijanščina

Amarone

ZOP

italijanščina

Ambra

ZOP

italijanščina

Ambrato

ZOP

italijanščina

Annoso

ZOP

italijanščina

Apianum

ZOP

italijanščina

Auslese

ZOP

italijanščina

Buttafuoco

ZOP

italijanščina

Cannellino

ZOP

italijanščina

Cerasuolo

ZOP

italijanščina

Chiaretto

ZOP/ZGO

italijanščina

Ciaret

ZOP

italijanščina

Château

ZOP

francoščina

Classico

ZOP

italijanščina

Dunkel

ZOP

nemščina

Fine

ZOP

italijanščina

Fior d’Arancio

ZOP

italijanščina

Flétri

ZOP

francoščina

Garibaldi Dolce (ali GD)

ZOP

italijanščina

Governo all’uso toscano

ZOP/ZGO

italijanščina

Gutturnio

ZOP

italijanščina

Italia Particolare (ali IP)

ZOP

italijanščina

Klassisch / Klassisches Ursprungsgebiet

ZOP

nemščina

Kretzer

ZOP

nemščina

Lacrima

ZOP

italijanščina

Lacryma Christi

ZOP

italijanščina

Lambiccato

ZOP

italijanščina

London Particolar (ali LP ali Inghilterra)

ZOP

italijanščina

Occhio di Pernice

ZOP

italijanščina

Oro

ZOP

italijanščina

Passito ali Vino passito ali Vino Passito Liquoroso

ZOP/ZGO

italijanščina

Ramie

ZOP

italijanščina

Rebola

ZOP

italijanščina

Recioto

ZOP

italijanščina

Riserva

ZOP

italijanščina

Rubino

ZOP

italijanščina

Sangue di Giuda

ZOP

italijanščina

Scelto

ZOP

italijanščina

Sciacchetrà

ZOP

italijanščina

Sciac-trà

ZOP

italijanščina

Spätlese

ZOP/ZGO

nemščina

Soleras

ZOP

italijanščina

Stravecchio

ZOP

italijanščina

Strohwein

ZOP/ZGO

nemščina

Superiore

ZOP

italijanščina

Superiore Old Marsala

ZOP

italijanščina

Torchiato

ZOP

italijanščina

Torcolato

ZOP

italijanščina

Vecchio

ZOP

italijanščina

Vendemmia Tardiva

ZOP/ZGO

italijanščina

Verdolino

ZOP

italijanščina

Vergine

ZOP

italijanščina

Vermiglio

ZOP

italijanščina

Vino Fiore

ZOP

italijanščina

Vino Novello ali Novello

ZOP/ZGO

italijanščina

Vin Santo ali Vino Santo ali Vinsanto

ZOP

italijanščina

Vivace

ZOP/ZGO

italijanščina



CIPER

Vina z zaščiteno označbo porekla

Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτη

Enakovreden izraz: Vouni Panayias - Ampelitis

Κουμανδαρία

Enakovreden izraz: Commandaria

Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Αφάμης

Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Afames

Κρασοχώρια Λεμεσού, ki mu lahko sledi Λαόνα

Enakovreden izraz: Krasohoria Lemesou - Laona

Λαόνα Ακάμα

Enakovreden izraz: Laona Akama

Πιτσιλιά

Enakovreden izraz: Pitsilia

Vina z zaščiteno geografsko označbo

Λάρνακα

Enakovreden izraz: Larnaka

Λεμεσός

Enakovreden izraz: Lemesos

Λευκωσία

Enakovreden izraz: Lefkosia

Πάφος

Enakovreden izraz: Pafos

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(a) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Οίνος γλυκύς φυσικός

ZOP

grščina

Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας Προέλευσης (ΟΕΟΠ)

ZOP

grščina

Τοπικός Οίνος

ZGO

grščina

Tradicionalni izrazi (člen 118u(1)(b) Uredbe (ES) št. 1234/2007)

Αμπελώνας (-ες)

(Ampelonas (-es))

(Vineyard(-s))

ZOP/ZGO

grščina

Κτήμα

(Ktima)

(Domain)

ZOP/ZGO

grščina

Μοναστήρι

(Monastiri)

(Monastery)

ZOP/ZGO

grščina

Μονή

(Moni)

(Monastery)

ZOP/ZGO

grščina



LUKSEMBURG

Vina z zaščiteno označbo porekla

Crémant du Luxemboug

Moselle Luxembourgeoise, ki mu sledi<