2002A3430 — SL — 01.01.2014 — 002.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga

(UL L 114, 30.4.2002, p.91)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

 M1

SKLEPŠT. 2/2004 ODBORA SKUPNOST–ŠVICA ZA KOPENSKI PROMET z dne 22. junija 2004

  L 75

60

22.3.2005

 M2

SKLEP št. 1/2009 ODBORA SKUPNOST-ŠVICA ZA KOPENSKI PROMET z dne 16. junija 2009

  L 273

15

17.10.2009

 M3

SKLEP št. 1/2010 ODBORA SKUPNOST-ŠVICA ZA KOPENSKI PROMET z dne 22. decembra 2010

  L 19

34

22.1.2011

►M4

SKLEPA št. 1/2013 Z DNE ODBORA SKUPNOST–ŠVICA ZA KOPENSKI PROMET z dne 6. decembra 2013

  L 352

79

24.12.2013




▼B

SPORAZUM

med Evropsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga



ŠVICARSKA KONFEDERACIJA, v nadaljnjem besedilu imenovana „Švica“, na eni strani,

EVROPSKA SKUPNOST, v nadaljnjem besedilu imenovana „Skupnost“, na drugi strani,

v nadaljnjem besedilu imenovani „pogodbenici“,

STA SE,

KER SE ZAVEDATA obojestranskih interesov pogodbenic za spodbujanje sodelovanja in trgovine, zlasti z medsebojnim omogočanjem dostopa na prometni trg, kot je določeno v členu 13 Sporazuma med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu blaga z dne 2. maja 1992, v nadaljnjem besedilu imenovanem Sporazum iz leta 1992,

V ŽELJI, da bi razvili usklajeno prometno politiko, katere cilj je spodbujanje uporabe okolju manj škodljivih načinov za prevoz potnikov in blaga ter združevanje varstva okolja z učinkovitimi prevoznimi sistemi, zlasti na območju Alp,

V ŽELJI, da bi zagotovili zdravo konkurenco med različnimi načini prevoza in ker morajo takšni načini prevoza kriti svoje stroške,

KER SE ZAVEDATA potrebe po zagotavljanju skladnosti med švicarsko prevozno politiko in splošnimi načeli prevozne politike Skupnosti, zlasti v okviru izvajanja usklajenih zakonov in predpisov,

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:



NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Splošna načela in cilji

1.  Ta sporazum med Skupnostjo in Švico je na eni strani namenjen liberalizaciji pristopa pogodbenic na prevozni trg druge pogodbenice za cestni in železniški prevoz potnikov in blaga tako, da bo zagotovljeno bolj učinkovito upravljanje prometa z uporabo poti, ki so s tehničnega, geografskega in ekonomskega vidika najprimernejše za vse načine prevoza, zajete v sporazumu, po drugi strani pa določa osnovo za usklajeno prevozno politiko.

2.  Določbe sporazuma in njihova uporaba temeljijo na načelih vzajemnosti in proste izbire načina prevoza.

3.  Pogodbenici se zavezujeta, da ne bosta sprejemali diskriminatornih ukrepov pri izvajanju tega sporazuma.

Člen 2

Področje uporabe

1.  Ta sporazum se uporablja za dvosmerni cestni prevoz blaga in potnikov med pogodbenicama, za promet preko ozemlja pogodbenic, ne glede na Sporazum iz leta 1992 in ob upoštevanju člena 7(3), za cestni prevoz potnikov in blaga za tretjo državo ter za švicarsko notranjo trgovino.

2.  Ta sporazum se uporablja za mednarodni železniški prevoz potnikov in blaga ter za kombinirani mednarodni prevoz. Ne uporablja se za prevoznike v železniškem prometu, katerih dejavnosti so omejene samo na mestni, primestni ali regionalni prevoz.

3.  Ta sporazum se uporablja za prevoz, ki ga opravljajo prevozniki v cestnem prometu ali prevozniki v železniškem prometu, registrirani v eni od pogodbenic.

Člen 3

Opredelitev pojmov

1.  Cestni promet

Za namene tega Sporazuma:

 „poklic cestnega prevoznika blaga“ pomeni dejavnost podjetja, ki opravlja javni prevoz blaga z motornim ali kombiniranim vozilom,

 „poklic cestnega prevoznika v potniškem prometu“ pomeni dejavnost podjetja, ki opravlja mednarodni javni avtobusni prevoz potnikov,

 „podjetje“ pomeni vsako fizično osebo, pravno osebo, profitno ali neprofitno, združenje ali skupino oseb, ki niso pravna oseba, profitno ali neprofitno, ali uradni organ, ki je pravna oseba ali je odvisen od drugega organa, ki je pravna oseba,

 „vozilo“ pomeni motorno vozilo, registrirano na ozemlju pogodbenice ali kombinirano vozilo, pri katerem je vsaj vlečna enota registrirana na ozemlju pogodbenice, in je namenjeno izključno za prevoz blaga, ali vsako motorno vozilo, ki je izdelano in opremljeno za prevoz več kot devetih oseb, vključno z voznikom, in je za to namenjeno,

 „mednarodni prevoz“ pomeni prevoz, ki ga opravi vozilo, če se odhodni kraj nahaja na ozemlju ene pogodbenice in namembni kraj na ozemlju druge pogodbenice ali tretje države in obratno, in če je vožnja s praznim vozilom povezana s prej omenjeno vožnjo; če se odhodni kraj ali namembni kraj nahajata v tretji državi, mora biti prevoz opravljen z vozilom, registriranim v pogodbenici, v kateri se nahaja odhodni ali namembni kraj vožnje,

 „tranzit“ pomeni prevoz blaga ali potnikov (brez vstopanja in izstopanja potnikov oziroma nakladanja ali razkladanja blaga) in vožnjo s praznim vozilom preko ozemlja pogodbenice,

 „švicarska notranja trgovina“ pomeni javni prevoz blaga iz ene države članice Skupnosti v drugo državo članico, ki ga opravlja v Švici registrirano vozilo, ne glede na to, ali vozilo med eno vožnjo po običajni poti potuje preko Švice ali ne,

 „prevoz za tretjo državo“ pomeni prevoze oseb ali blaga z ozemlja ene pogodbenice v tretjo državo in obratno, z vozili, registriranimi na ozemlju druge pogodbenice, ne glede na to, ali na eni vožnji po običajni poti vozilo potuje skozi državo, v kateri je registrirano ali ne,

 „dovoljenje“ pomeni dovoljenje, licenco ali koncesijo, ki jo zahteva zakonodaja pogodbenice.

2.  Železniški prevoz

Za namene tega Sporazuma:

 „prevoznik v železniškem prometu“ pomeni vsako zasebno ali javno podjetje, katerega glavna dejavnost je opravljanje železniških prevozov blaga in/ali oseb, če podjetje zagotovi vleko; takšna vleka se lahko zagotovi s tirnimi vozili, ki niso last zadevnega prevoznika v železniškem prometu, in z osebjem, ki niso zaposleni neposredno pri zadevnem prevozniku v železniškem prometu,

 „mednarodno združenje“ pomeni združenje vsaj dveh prevoznikov v železniškem prometu, registriranih v različnih državah članicah Skupnosti, oziroma enega od njiju v Švici, za opravljanje mednarodnega prevoza med Skupnostjo in Švico,

 „upravljavec javne železniške infrastrukture“ pomeni javni organ ali podjetje, odgovorno zlasti za postavljanje in vzdrževanje železniške infrastrukture, ter za izvajanje nadzora in varnostnih sistemov,

 „licenca“ pomeni dovoljenje, ki ga izda pristojni organ pogodbenice podjetju, s katerim mu je priznan status prevoznika v železniškem prometu. Ta status se lahko omeji na izvajanje posebnih vrst prevozov,

 „izdajatelj licence“ pomeni organ, ki ga pogodbenica zadolži za izdajanje licenc,

 „vlakovna pot“ pomeni zmogljivost infrastrukture, potrebno za vožnjo vlaka med dvema krajema ob določenem času,

 „dodelitev“ pomeni dodelitev železniških infrastrukturnih zmogljivosti, ki jo izvaja organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti,

 „organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti“ pomeni organ in/ali upravljavca javne železniške infrastrukture, ki ga pogodbenica zadolži za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti,

 „mestne in primestne storitve“ pomeni prevozne storitve, ki se izvajajo za zadovoljevanje prevoznih potreb v mestu in urbani aglomeraciji, ter prevoznih potreb med takšnimi mesti ali aglomeracijami ter okoliškimi območji,

 „regionalne storitve“ pomeni prevozne storitve, ki se izvajajo za zadovoljevanje prevoznih potreb v regiji,

 „kombinirani prevoz“ pomeni prevoz blaga s težkimi tovornimi vozili ali z nakladalnimi enotami, ki opravijo del vožnje po železnici, ter začnejo in/ali zaključijo vožnjo po cesti,

 „konkurenčne cene železniškega prevoza“: cene železniškega prevoza se štejejo za konkurenčne, če za podobno pot povprečne cene železniških prevozov v Švici ne presegajo cen cestnih prevozov, kot je navedeno v Prilogi 9.

Člen 4

Pridržek na podlagi Sporazuma iz leta 1992

Ob upoštevanju odstopanj iz tega sporazuma, določbe iz tega sporazuma ne vplivajo na pravice in obveznosti pogodbenic iz Sporazuma iz leta 1992.



NASLOV II

MEDNARODNI CESTNI PREVOZ



A.

SKUPNE DOLOČBE

Člen 5

Dostop do poklica

1.  Podjetja, ki želijo delovati kot poklicni prevozniki blaga v cestnem prometu, morajo izpolnjevati naslednje tri zahteve:

(a) dober ugled;

(b) primerna finančna sposobnost;

(c) strokovna usposobljenost.

2.  Določbe, ki se uporabljajo na tem področju, so navedene v Oddelku 1 Priloge 1.

Člen 6

Socialni standardi

Socialne določbe, ki se uporabljajo na tem področju, so navedene v Oddelku 2 Priloge 1.

Člen 7

Tehnični standardi

1.  Ob upoštevanju določb iz odstavkov 2 in 3 Švica najkasneje v šestih mesecih od podpisa tega sporazuma sprejme ureditve, ki ustrezajo zakonodaji Skupnosti o tehničnih pogojih, ki urejajo cestni prevoz, kot je navedeno v Oddelku 3 Priloge 1.

2.  Švica ima prehodno obdobje dveh let od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma, da svojo zakonodajo o tehničnem nadzoru vozil uskladi z zakonodajo Skupnosti.

3.  Od 1. januarja 2001 je največja dejanska skupna masa vozila, ki se uporablja v Švici za sestavljena vozila in vlačilce, 34 ton za vse vrste prometa.

Od 1. januarja 2005 Švica uskladi svojo zakonodajo o največjih dovoljenih masah za takšna vozila v mednarodnem prometu z zakonodajo, ki velja v Skupnosti na datum podpisa sporazuma.

4.  Uvedba cestnin iz člena 40 poteka vzporedno s postopnim povečanjem največje dovoljene mase iz odstavka 3.

5.  Vsaka pogodbenica se zavezuje, da za vozila, homologirana na ozemlju druge pogodbenice, ne uporablja strožjih pogojev od tistih, ki veljajo na njenem ozemlju.

Člen 8

Prehodne ureditve za maso vozila

1.  Glede na postopno uvedbo dokončnih ureditev iz drugega odstavka člena 7(3), se za prevoz blaga z vozilom, katerega dejanska skupna masa vozila presega 28 t (do 31. decembra 2000) ali 34 t (med 1. januarjem 2001 in 31. decembrom 2004), vendar ne presega 40 t, iz odhodnega kraja v Skupnosti v namembni kraj izven švicarskega obmejnega območja, kot je določeno v Prilogi 6 (in obratno) ali v tranzitu preko Švice, uporablja kvota, ki temelji na plačilu dodatne dajatve za uporabo infrastrukture, v skladu s postopki iz odstavkov 2, 3 in 4. Za vozila, registrirana v Švici, se lahko ta kvota uporablja tudi za prevoz po Švici.

2.  Skupnost prejme kvoto 250 000 dovoljenj za leto 2000. Švica prejme kvoto 250 000 dovoljenj za leto 2000. Če sporazum ne bi začel veljati 1. januarja 2000, se število dovoljenj za leto 2000 sorazmerno zmanjša.

3.  Skupnost prejme kvoto 300 000 dovoljenj za leto 2001 in za leto 2002. Švica prejme kvoto 300 000 dovoljenj za leto 2001 in za leto 2002.

4.  Skupnost prejme kvoto 400 000 dovoljenj za leto 2003 in za leto 2004. Švica prejme kvoto 400 000 dovoljenj za leto 2003 in za leto 2004.

5.  Za uporabo dovoljenj iz odstavkov 2, 3 in 4 se za vsakega izvajalca iz Švice ali Skupnosti uporablja plačilo dajatve za uporabo švicarske infrastrukture, ki se določijo in zaračunajo v skladu s postopki iz Priloge 2.

6.  Od 1. januarja 2005 se na podlagi člena 32 vozila, ki izpolnjujejo tehnične standarde iz drugega odstavka člena 7(3), oprostijo vseh ureditev v zvezi s kvotami ali dovoljenji.



B.

MEDNARODNI CESTNI PREVOZ BLAGA

Člen 9

Prevoz blaga med ozemlji pogodbenic

1.  Mednarodni cestni javni prevoz blaga in vožnje s praznim vozilom med ozemlji pogodbenic potekajo na podlagi dovoljenja Skupnosti za prevoznike Skupnosti, navedenega v Uredbi (EGS) št. 881/92 in katerega vzorec je podan v Prilogi 3, ter na podlagi podobnega švicarskega dovoljenja za švicarske prevoznike.

2.  V primeru prevoza, ki sodi v obseg uporabe tega sporazuma, ta dovoljenja nadomestijo dvostranska dovoljenja, ki so si jih izmenjevale države članice Skupnosti in Švica in so bila potrebna do začetka veljavnosti tega sporazuma.

3.  Prevozi iz Priloge 4 so oproščeni uporabe prevoznega dovoljenja in sistemov licenc.

4.  Postopek, ki ureja izdajanje, podaljšanje in odvzem dovoljenj ter postopki, ki urejajo vzajemno pomoč, so zajeti v Uredbi (EGS) št. 881/92 za prevoznike Skupnosti in v enakovrednih švicarskih določbah.

Člen 10

Prevoz blaga v tranzitu preko ozemlja pogodbenic

1.  Predpisi, ki urejajo mednarodni javni prevoz blaga ter vožnje s praznim vozilom v tranzitu preko ozemlja pogodbenic, se odpravijo. Takšni prevozi se opravljajo na podlagi licenc iz člena 9.

2.  Uporabljajo se odstavki 2, 3 in 4 člena 9.

Člen 11

Tranzit preko Avstrije

Za švicarske prevoznike v tranzitu preko Avstrije se v mejah veljavnosti tega protokola uporablja sistem ekotočk, ki ustreza tistemu, ki je določen v členu 11 Protokola 9 Akta o pristopu Avstrije k Evropski uniji. Način izračuna in natančna pravila ter postopki za upravljanje in nadzor ekotočk bodo natančno navedeni v upravni ureditvi, ki jo bosta soglasno določili pogodbenici ob sprejetju tega sporazuma in bo s potrebnimi spremembami skladna z določbami prej navedenega Protokola 9.

Člen 12

Švicarska notranja trgovina

1.  Od leta 2001 je švicarska notranja trgovina dovoljena pod naslednjimi pogoji:

 takšni prevozi se opravljajo na podlagi švicarskega dovoljenja iz člena 9(1).

 omejeni so na en sam prevoz, na povratni poti, ki je nadaljevanje prevoza blaga med Švico in državo članico Skupnosti.

2.  Do navedenega datuma pa je še naprej dovoljeno uresničevanje obstoječih pravic na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov. Te pravice so navedene v Prilogi 5 k temu sporazumu.

3.  Od leta 2005 se odpravijo predpisi, ki urejajo švicarsko notranjo trgovino. Prevozi se opravljajo na podlagi švicarske licence iz člena 9(1).

Člen 13

Prevoz za tretjo državo

1.  Režimi, ki urejajo prevoz za tretjo državo, se določijo sporazumno ob sprejetju potrebnega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo na eni strani ter Švico in zadevno tretjo državo na drugi. Namen teh režimov je zagotavljanje vzajemnega obravnavanja med Skupnostjo in švicarskimi prevozniki v zvezi s prevozi za tretjo državo.

2.  Do sprejetja sporazumov med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ta sporazum ne posega v določbe o prevozih za tretjo državo, kot so navedene v dvostranskih sporazumih, sklenjenih med državami članicami Skupnosti in Švico o prevozih za tretjo državo. Te pravice so navedene v Prilogi 5 k temu sporazumu.

3.  Po opredelitvi režimov iz odstavka 1 Švica po potrebi sprejme ali prilagodi dvostranske sporazume s temi tretjimi državami.

Člen 14

Prevoz med dvema točkama na ozemlju države članice Skupnosti ali med dvema točkama na ozemlju Švice

Prevoz med dvema točkama na ozemlju države članice Skupnosti, ki ga opravlja vozilo, registrirano v Švici, in prevoz med dvema točkama na ozemlju Švice, ki ga opravlja vozilo, registrirano v državi članici Skupnosti, po tem sporazumu ni dovoljen.

Člen 15

Prepoved nočne vožnje in vožnje ob nedeljah ter izjeme od omejitve teže

1.  Prepoved nočne vožnje na ozemlju Švice se uporablja le med 22.00 uro in 05.00 uro.

2.  Izjeme od omejitve teže in od prepovedi nočne vožnje ter vožnje ob nedeljah so navedene v Prilogi 6.

3.  Izjeme od prepovedi nočne vožnje se odobrijo na nediskriminatoren način, odobri pa jih lahko en sam urad. Odobrijo se proti plačilu pristojbine za kritje administrativnih stroškov.

Člen 16

Odprava nekaterih izjem od omejitve teže

Določbe iz Priloge 6 (II)(3) in (4) iz Sporazuma iz leta 1992 se ne uporabljajo več od datuma začetka veljavnosti tega sporazuma.



C.

MEDNARODNI AVTOBUSNI PREVOZ POTNIKOV

Člen 17

Pogoji, ki se uporabljajo za prevoznike

1.  Javni prevozniki lahko opravljajo prevozne storitve iz člena 1 Priloge 7 ne glede na nacionalnost ali kraj sedeža podjetja, če prevoznik:

 v državi članici Skupnosti, v kateri je registriran, ali v Švici, ima dovoljenje za opravljanje linijskih avtobusnih prevozov, vključno s posebnimi linijskimi prevozi ali občasnimi prevozi,

 izpolnjuje zakonske zahteve o cestnoprometni varnosti glede standardov za voznike in vozila.

2.  Prevozniki za lastne potrebe lahko opravljajo prevoze iz člena 1(3) Priloge 7 ne glede na nacionalnost ali kraj registracije podjetja, če prevoznik:

 v državi članici Skupnosti, v kateri je registriran, ali v Švici ima dovoljenje za opravljanje avtobusnih prevozov v skladu s pogoji o dostopu do tržišča, ki jih določa nacionalna zakonodaja,

 izpolnjuje zakonske zahteve o cestnoprometni varnosti glede standardov za voznike in vozila.

3.  Prevozniki, ki izpolnjujejo pogoje iz odstavka 1 lahko opravljajo mednarodni avtobusni prevoz potnikov, če imajo, v primeru prevoznikov skupnosti, licenco Skupnosti ali, v primeru švicarskih prevoznikov, podobno švicarsko licenco.

Vzorec takšne licence in postopek za njeno pridobitev, uporabo in podaljšanje je določen v Uredbi (EGS) št. 684/92, kakor je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 11/98, za prevoznike Skupnosti in v ustrezni švicarski zakonodaji.

Člen 18

Dostop do trga

1.  Za občasne prevoze, kot so navedeni v členu 1(2.1) Priloge 7, dovoljenje ni potrebno.

2.  Za posebne linijske prevoze, kot so navedeni v členu 1(1.2) Priloge 7, dovoljenje ni potrebno, če se na ozemlju Skupnosti opravljajo na podlagi pogodbe, sklenjene med organizatorjem in prevoznikom.

3.  Dovoljenje tudi ni potrebno za vožnje s praznim vozilom v zvezi s prevozi iz odstavkov 1 in 2.

4.  V skladu s členom 2 in naslednjimi v Prilogi 7 je za linijske prevoze potrebno dovoljenje.

5.  V skladu s členom 2 in naslednjimi v Prilogi 7 je dovoljenje potrebno za posebne linijske prevoze, ki se na ozemlju Skupnosti ne opravljajo na podlagi pogodbe med organizatorjem in prevoznikom.

V Švici za takšne prevoze dovoljenje ni potrebno.

6.  Za cestne prevoze za lastne potrebe iz člena 1(3) Priloge 7 ni potrebno dovoljenje, vendar se zanje na ozemlju Skupnosti uporablja sistem certifikatov.

Člen 19

Prevoz za tretjo državo

1.  Režimi, ki urejajo prevoz za tretjo državo, se določijo sporazumno ob sprejetju potrebnega sporazuma med Skupnostjo in zadevno tretjo državo na eni strani ter Švico in zadevno tretjo državo na drugi. Namen teh režimov je zagotavljanje vzajemnega obravnavanja med Skupnostjo in švicarskimi prevozniki v zvezi s prevozi za tretjo državo.

2.  Do sprejetja sporazumov med Skupnostjo in zadevnimi tretjimi državami ta sporazum ne posega v določbe o prevozih iz odstavka 1, kot so navedene v dvostranskih sporazumih, sklenjenih med državami članicami Skupnosti in Švico o prevozih za tretjo državo. Te pravice so navedene v Prilogi 8 k temu sporazumu.

3.  Po opredelitvi režimov iz odstavka 1 Švica po potrebi sprejme ali prilagodi dvostranske sporazume s temi tretjimi državami.

Člen 20

Prevoz med dvema točkama na ozemlju ene pogodbenice

1.  Prevoz med dvema točkama na ozemlju ene pogodbenice, ki ga opravljajo prevozniki s sedežem na ozemlju druge pogodbenice, na podlagi tega sporazuma ni dovoljen.

2.  Še naprej pa je dovoljeno uresničevati obstoječe pravice na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov, sklenjenim med državami članicami Skupnosti in Švico, če ne povzročajo diskriminacije med prevozniki Skupnosti ali izkrivljanja konkurence. Te pravice so navedene v Prilogi 8 k temu sporazumu.

Člen 21

Postopki

Postopki, ki urejajo izdajanje, uporabo, podaljšanje in iztek veljavnosti dovoljenj ter postopki, ki urejajo medsebojno pomoč, so zajeti z določbami Priloge 7 k temu sporazumu.

Člen 22

Prehodne določbe

Dovoljenja za storitve, ki se opravljajo ob začetku veljavnosti tega sporazuma, ostanejo še naprej veljavna do izteka veljavnosti, če je za zadevne storitve še naprej potrebno dovoljenje.



NASLOV III

MEDNARODNI ŽELEZNIŠKI PREVOZ

Člen 23

Neodvisnost upravljanja

Pogodbenici se zavezujeta:

 da bosta zagotovili neodvisnost upravljanja prevoznikov v železniškem prometu, zlasti tako, da jim odobrita neodvisen status in jim tako omogočita, da svoje dejavnosti prilagodijo trgu in svoje poslovanje urejajo v okviru odgovornosti svoje upravne skupščine,

 da bosta ločili upravljanje železniške infrastrukture od zagotavljanja prevoznih storitev v železniškem prometu, vsaj na ravni računovodstva; pomoč, plačana enemu od obeh sektorjev se ne sme prenašati v drugega.

Člen 24

Dostop do železniške infrastrukture in pravice tranzitnega prevoza

1.  Prevozniki v železniškem prometu ter mednarodna združenja imajo zagotovljen dostop in/ali pravice tranzitnega prevoza, ki so opredeljeni v zakonodaji Skupnosti iz Priloge 1, Oddelek 4.

2.  Prevozniki v železniškem prometu s sedežem na ozemlju ene pogodbenice imajo pravico do dostopa do infrastrukture na ozemlju druge pogodbenice za opravljanje mednarodnih storitev kombiniranega prevoza.

3.  Prevozniki v železniškem prometu in mednarodna združenja, ki uporabljajo pravice do dostopa ali tranzitnega prevoza sklenejo potrebne administrativne, tehnične in finančne sporazume z upravniki uporabljene železniške infrastrukture, da bi s tem omogočili izvajanje prometnega nadzora in zagotavljanje varnosti v mednarodnih prevoznih storitvah iz odstavka 1 in 2.

Člen 25

Licence v železniškem prometu

1.  Dodelitev primerne licence za zadevno vrsto železniškega prevoza je pogoj za prošnjo za dostop na železniško infrastrukturo ali tranzit preko nje, in tako tudi za pravico do opravljanja prevoznih storitev. Vendar takšna licenca sama po sebi ne dodeljuje pravice do dostopa na železniško infrastrukturo.

2.  Prevoznik v železniškem prometu ima pravico, da zaprosi za licenco v Švici ali v državi članici Skupnosti, v kateri je registriran. Pogodbenici ne izdajata licenc ali podaljšujeta njihove veljavnosti, če niso izpolnjene zahteve tega sporazuma.

3.  Licence izdajajo za to pooblaščeni organi, posebej določeni za obstoječe in nove prevoznike, v okviru odgovornosti pogodbenic.

4.  Licence se vzajemno priznavajo v Skupnosti in v Švici.

5.  Pogodbenici zanje določata zahteve v zvezi z ugledom, finančno sposobnostjo, strokovno usposobljenostjo in kritjem za civilnopravno odgovornost v celotnem času veljavnosti. Določbe, ki se uporabljajo na tem področju, so navedene v Oddelku 4 Priloge 1.

6.  Licenca je veljavna tako dolgo, dokler prevoznik v železniškem prometu izpolnjuje obveznosti na podlagi zgoraj navedenih določb. Pristojni organ pa lahko zahteva, da se licence redno preverjajo.

7.  Postopke za preverjanje, spreminjanje, začasno prekinitev ali odvzem licence urejajo zgoraj navedeni pravni predpisi.

Člen 26

Izdajanje varnostnih spričeval

1.  Pogodbenici tudi zahtevata, da prevozniki v železniškem prometu predložijo varnostno spričevalo, ki navaja varnostne zahteve, ki jih morajo izpolnjevati, da bi tako izločili tveganja pri opravljanju storitev na zadevnih poteh.

2.  Prevoznik v železniškem prometu lahko zaprosi za varnostno spričevalo organ, ki ga je določila pogodbenica, na katere ozemlju se nahaja infrastruktura, ki jo uporablja prevoznik.

3.  Za pridobitev varnostnega spričevala mora prevoznik v železniškem prometu izpolnjevati švicarsko zakonodajo za tisti del poti, ki se nahaja v Švici in zakonodajo Skupnosti za tisti del poti, ki se nahaja na ozemlju Skupnosti.

Člen 27

Dodelitev vlakovnih poti

1.  Vsaka pogodbenica določi organ, odgovoren za dodeljevanje zmogljivosti, najsi bo to poseben organ ali upravljavec javne železniške infrastrukture. Organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, ki se obvešča o vseh razpoložljivih vlakovnih poteh, zagotovi zlasti naslednje:

 železniške infrastrukturne zmogljivosti se dodeljujejo na pravičen in nediskriminatoren način in

 ob upoštevanju odstavkov 3 in 4 tega člena postopek dodeljevanja omogoča najboljši izkoristek infrastrukture.

2.  Prevoznik v železniškem prometu ali mednarodno združenje, ki zaprosi za eno ali več vlakovnih poti, svojo vlogo odda organu ali organom za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti v tisti pogodbenici, na katere ozemlju se nahaja odhodni kraj, predviden za zadevno storitev. Organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, pri katerem je bila vložena prošnja za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti, o tem takoj obvesti druge ustrezne organe. Slednji odločijo najkasneje v enem mesecu po prejemu potrebnih podatkov; vsak organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti ima pravico, da vlogo zavrne. Organ za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, ki je prejel vlogo, skupaj z drugimi ustreznimi organi odloči o vlogi najkasneje v dveh mesecih po prejemu vseh potrebnih podatkov. Postopek za obravnavanje vlog za dodelitev infrastrukturnih zmogljivosti urejajo določbe iz Oddelka 4 Priloge 1.

3.  Skupnost in Švica lahko sprejmeta potrebne ukrepe, da zagotovita, da imajo pri dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti prednost naslednje storitve v železniškem prometu:

(a) storitve v javnem interesu;

(b) storitve, ki se v celoti ali deloma opravljajo na infrastrukturi, zgrajeni ali razviti za te storitve (na primer posebne proge za visoke hitrosti ali specializirane tovorne proge).

4.  Skupnost in Švica lahko organu za dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti naročita, naj v zvezi z dodeljevanjem infrastrukturnih zmogljivosti na nediskriminatorni osnovi podeli posebne pravice prevoznikom v železniškem prometu, ki opravljajo nekatere vrste storitev ali ki opravljajo takšne storitve v nekaterih območjih, če so takšne pravice nujne za zagotavljanje primernih javnih storitev ali za učinkovito uporabo infrastrukturnih zmogljivosti ali za to, da omogočijo financiranje novih infrastruktur.

5.  Pogodbenici lahko določita možnost, da vloge za dostop do infrastruktue spremlja depozit ali podobna varščina.

6.  Skupnost in Švica sestavita in objavita postopke za dodeljevanje železniških infrastrukturnih zmogljivosti. O tem obvestita Skupni odbor, sestavljen na podlagi člena 51 tega sporazuma.

Člen 28

Poslovne knjige in uporabnine za uporabo železniške infrastrukture

1.  Poslovne knjige upravljavca javne železniške infrastrukture morajo biti v določenem obdobju uravnotežene med prihodki iz teh uporabnin in morebitnih državnih prispevkov na eni strani ter stroškov infrastrukture na drugi.

2.  Upravljavec javne železniške infrastrukture zahteva plačilo uporabnine za uporabo železniške infrastrukture, s katero upravlja, od prevoznikov v železniškem prometu ali mednarodnih združenj, ki to infrastrukturo uporabljajo.

3.  Uporabnina za uporabo železniške infrastrukture se določi zlasti na podlagi vrste storitve, trajanja opravljanja storitve, stanja na trgu in narave ter stopnje obrabljenosti infrastrukture.

4.  Uporabnine se plačajo upravljavcu železniške infrastrukture.

5.  Vsaka pogodbenica določi postopek za določanje uporabnin po posvetu z upravljavcem železniške infrastrukture. Uporabnine, zaračunane za enakovredne storitve na istem trgu se uporabljajo nediskriminatorno.

6.  Upravljavec železniške infrastrukture pravočasno obvesti prevoznike v železniškem prometu ali mednarodna združenja, ki uporabljajo njegovo infrastrukturo za storitve iz člena 24, o vseh večjih spremembah glede kakovosti ali zmogljivosti zadevne infrastrukture.

Člen 29

Pritožbe

1.  Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe, da zagotovita, da je za sklepe glede dodeljevanja infrastrukturnih zmogljivosti ali pobiranja uporabnin mogoče vložiti pritožbo pri neodvisnem organu. Takšen organ poda svojo presojo v dveh mesecih od prejema vseh potrebnih podatkov.

2.  Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe, da zagotovita, da se za sklepe, sprejete v skladu z odstavkom 1 in s členom 25(3) uporablja sodna presoja.



NASLOV IV

USKLAJENA PROMETNA POLITIKA



A.

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 30

Cilji

1.  Pogodbenici sta se sporazumeli, da bosta po potrebi razvijali usklajeno prometno politiko za potniški in tovorni promet. Cilj takšne politike je uskladiti učinkovit prevozni sistem in varstvo okolja za doseganje trajnostne mobilnosti.

2.  Pogodbenici se trudita, da bi na svojih ozemljih ustvarili primerljive prometne pogoje, vključno z davčnimi ureditvami, zlasti tako, da bi se izognili preusmerjanju prometa v alpske regije in da bi na teh območjih zagotovili boljšo porazdelitev prometa.

Člen 31

Ukrepi

1.  V ta namen pogodbenici sprejmeta ukrepe za zagotavljanje zdrave konkurence med različnimi načini prevoza in znotraj njih ter za olajšanje uporabe okolju prijaznejših načinov prevoza potnikov in blaga.

2.  Poleg določb iz Naslovov II in III takšni ukrepi vključujejo:

 razvoj čezalpske železniške infrastrukture ter zagotovitev železniškega prevoza in kombiniranega prevoza, ki bosta konkurenčna glede cene in kakovosti,

 uvedbo ustreznih sistemov zaračunavanja za cestni promet,

 dodatne ukrepe.

3.  Ukrepi, ki jih sprejmeta pogodbenici na podlagi tega sporazuma, se izvajajo postopoma in čim bolj usklajeno.

Člen 32

Načela

Ob upoštevanju določb iz člena 47 so ukrepi iz člena 31 skladni z naslednjimi načeli:

 prevozniki niso ne neposredno ne posredno diskriminirani na podlagi nacionalnosti, kraja registracije vozila, izvora in/ali namembnega kraja prevoza,

 izbira načina prevoza je svobodna,

 ni enostranskih količinskih omejitev,

 načelo teritorialnosti,

 sorazmerno določanje dajatev v zvezi s stroški prevoza, ki vključuje tudi kriterije v zvezi s tipom vozila,

 načelo preglednosti,

 primerljivi pogoji za uporabo različnih čezalpskih poti,

 preprečevanje motenj prometnih tokov v alpskih regijah,

 načelo vzajemnosti.



B.

ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PREVOZ

Člen 33

Cilji

1.  Pogodbenici se strinjata glede ustanovitve železniškega in kombiniranega prevoza, ki bo imel primerne zmogljivosti in bo tako ekonomsko kot glede kakovosti konkurenčen cestnemu prevozu v alpski regiji, hkrati pa bo izpolnjeval načela iz člena 32 ter zagotavljal ne le svobodno delovanje tržnih sil, zlasti z odpiranjem dostopa do železniške infrastrukture kot je določeno v Naslovu III, ampak tudi neodvisnost prevoznikov v železniškem prometu.

2.  V ta namen pogodbenici:

 v mejah svojih pristojnosti sprejmeta potrebne ukrepe na področju infrastrukture in delovanja v Švici in na ozemlju Skupnosti, da zagotovijo dolgoročno trdnost, kohezijo in integracijo švicarskih zmogljivosti v železniški sistem prometa na velikih razdaljah,

 se obvezujeta, da bosta razvijali tudi medsebojno povezovanje in interoperabilnost svojih omrežij za železniški in kombinirani prevoz. V ta namen bosta zagotavljali potrebno sodelovanje z zadevnimi mednarodnimi organizacijami in ustanovami ter zadolžili Skupni odbor za nadzor teh vidikov.

3.  Pogodbenici se zavezujeta, da bosta med uvajanjem režimov cestnih taks iz člena 40 sprejeli tudi ukrepe, ki bodo uporabnikom zagotovili takšne železniške zmogljivosti in zmogljivosti za kombinirani prevoz, ki bodo z zmogljivostjo, cenami in kakovostjo zagotavljale pravično porazdelitev prometa med različne čezalpske poti.

Člen 34

Zmogljivosti železniške ponudbe

1.  Pogodbenici potrjujeta svoje obveznosti, navedene v členih 5 in 6 Sporazuma iz leta 1992, ki predvidevajo, da mora Švica izgraditi novo železniško povezavo preko Alp (NRLA), Skupnost pa mora povečati zmogljivost severnega in južnega dostopa do NRLA. Poleg tega sta se sporazumeli, da bo nova infrastruktura zgrajena v skladu z nakladalnim ali svetlim profilom C Mednarodne železniške zveze (UIC).

2.  Za Skupnost so ukrepi v zvezi z infrastrukturo iz odstavka 1 del ukrepov, sprejetih na podlagi in v skladu z Odločbo št. 1692/96/ES Evropskega Parlamenta in Sveta o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja, skupaj z osjo za železniški in kombinirani prevoz preko Alp in zlasti dostopi do švicarske železniške infrastrukture in opreme za kombinirani prevoz.

3.  Pogodbenici bosta sodelovali, da bosta svojim pristojnim organom omogočili usklajeno načrtovanje in izvajanje potrebnih ukrepov v zvezi z infrastrukturo, železniškim in kombiniranim prevozom, ki so potrebni za izpolnjevanje obveznosti iz odstavkov 1 in 2 ter za uskladitev urnika dela glede na potrebne zmogljivosti. V ta namen se bosta trudili proizvesti prihodke od naložb in sprejeli vse potrebne ukrepe v okviru Skupnega odbora.

4.  Skupni Odbor lahko sestavi pododbor, ki bo odgovoren za nadzor usklajevanja projektov v zvezi z infrastrukturo v alpski regiji. Pododbor bodo sestavljali predstavniki Švice, Skupnosti in držav članic Skupnosti, ki se nahajajo v alpski regiji.

Člen 35

Ekonomski parametri

1.  Pogodbenici naredita vse, kar je potrebno, da se dosežejo cilji iz člena 33. V ta namen sprejmeta ukrepe, ki bodo zagotovili, da bo prevoz blaga po železnici in s kombiniranim prevozom preko Švice, skupaj s spremljanim kombiniranim prevozom, kar zadeva ceno in kakovost storitve še naprej konkurenčen v primerjavi s cestnim prevozom po enakih poteh, hkrati pa bosta spoštovali garancije v zvezi z neodvisnostjo prevoznikov v železniškem prometu.

2.  Da bi zagotovili primerne zmogljivosti železniškega in kombiniranega prevoza, lahko pogodbenici odobrita finančno podporo za naložbe v železniško infrastrukturo, nepremično in premično opremo, potrebno za pretovarjanje med zemeljskimi načini prevoza, prevozno opremo, prilagojeno posebej kombiniranemu prevozu in ki se uporablja za kombinirani prevoz, in, v kolikor to zakonodaja dovoljuje, operativne stroške za kombinirani prevoz preko švicarskega ozemlja, če bodo takšni ukrepi pomagali izboljšati kakovost in konkurenčnost v zvezi s cenami železniškega in kombiniranega prevoza in ne bodo ustvarjali nesorazmernega izkrivljanja konkurence med prevozniki. Odgovornost za oblikovanje cen železniškega prevoza imajo še naprej pristojni organi ali subjekti.

3.  Pogodbenici lahko sklepata tudi javna naročila za storitve s prevozniki v železniškem prometu, da bi zagotovili primerne storitve v železniškem prometu, pri tem pa posebej upoštevata socialne in okoljske dejavnike.

4.  Pogodbenici v mejah svojih pristojnosti sprejmeta ukrepe, da zagotovita, da vpliva kakršne koli uradne pomoči, ki jo dodeli pogodbenica, na trg ne bo izničilo obnašanje druge pogodbenice ali ustanove s sedežem na njenem ozemlju ali na ozemlju druge pogodbenice.

5.  Skupni odbor nadzoruje, kako pogodbenici uporabljata ta člen.

Člen 36

Parametri kakovosti

1.  Pogodbenici se strinjata, da bosta storili vse, kar je potrebno, da dosežeta cilje, naštete v členu 33. V ta namen bosta spodbujali kombinirani prevoz.

2.  V prehodnem obdobju iz člena 8 se Švica tudi zavezuje, v skladu z Naslovom II Sporazuma iz leta 1992, da bo ustanovila spremljani kombinirani prevoz („tekoča avtocesta“), ki bo glede na kakovost in ceno konkurenčen cestnemu prevozu.

3.  Pogodbenici bosta storili vse potrebno za spodbujanje kombiniranega prevoza. Zlasti bosta sprejeli ukrepe, da zagotovita izvajanje naslednjih določb:

 skladnost s predpisi, ki urejajo tehnične in socialne standarde za cestni prevoz, zlasti kar zadeva čas vožnje in čas počitka, omejitve hitrosti in največje dovoljene mase in dimenzije vozil,

 zmanjšanje pregledov na meji za železniški prevoz ter prenos teh pregledov na kraj vkrcanja ali izkrcanja v skladu s Konvencijo z dne 20. maja 1987 med Skupnostjo in Švico ter med državami članicami EFTA o skupnem tranzitnem postopku,

 olajšanje organizacije verige kombiniranega prevoza s preprostejšimi zakonskimi in administrativnimi pogoji, ki urejajo pogodbenici,

 določitev spodbud za prevoznike v kombiniranem prevozu in prevoznike v železniškem prometu, da bi izboljšali kakovost storitev.

Seznam železniških parametrov je naveden v Prilogi 9. Omenjeni parametri se upoštevajo pri uveljavljanju člena 46.

4.  V okviru svojih pooblastil pogodbenici zagotovita sprejem primernih ukrepov, ki bodo omogočili hiter nastanek tovornih železniških koridorjev. Pogodbenici se redno obveščata o ukrepih, ki jih nameravata sprejeti v zvezi s temi železniškimi koridorji.

5.  Skupni odbor vsaki dve leti pripravi poročilo o izvajanju ukrepov iz tega člena.



C.

SISTEMI ZARAČUNAVANJA ZA CESTNI PROMET

Člen 37

Cilji

V okviru svojih pooblastil in v skladu s svojimi postopki ter s cilji Naslova III Sporazuma iz leta 1992 si pogodbenici zastavita cilj postopnega uvajanja sistemov zaračunavanja, katerih namen je zaračunati cestnim vozilom in drugim načinom prevoza stroške, ki nastanejo zaradi njih.

Člen 38

Načela

1.  Sistemi zaračunavanja so osnovani na načelih iz člena 32, zlasti na načelih nediskriminacije, sorazmernosti in preglednosti.

2.  Dajatve sestavljajo davki na vozila, davki na goriva in uporabnine za uporabo cestnega omrežja.

3.  Pri tem ko se skušajo doseči cilji iz člena 37, imajo prednost tisti ukrepi, ki ne povzročajo preusmerjanja prometa iz tehnično, ekonomsko in geografsko najprimernejših poti med odhodnim in namembnim krajem prevoza.

4.  Ukrepi se izvajajo tako, da ne preprečujejo prostega pretoka blaga ali storitev med pogodbenicama, zlasti kar zadeva upravo in pobiranje cestnin, odsotnost nadzora ali sistematičnega preverjanja na mejah med pogodbenicama in odsotnost odvečnih formalnosti. Da bi preprečila težave v zvezi s tem, si Švica prizadeva na tem področju sprejeti pravila Skupnosti.

5.  Določbe iz tega poglavja se uporabljajo tudi za vozila z največjo dovoljeno maso, navedeno v registracijskem dokumentu, 12 ton ali več. Ta sporazum pa ne preprečuje pogodbenicama, da na svojem ozemlju ne bi sprejeli ukrepov, ki bodo zajeli vozila z največjo dovoljeno maso manj kot 12 ton.

6.  Pogodbenici ne odobrita podjetjem, niti prevoznikom, nobene neposredne ali posredne državne pomoči, ki bi takšnim podjetjem olajšala breme prevoznih dajatev, ki se jim zaračunajo na podlagi sistema zaračunavanja iz tega sporazuma.

Člen 39

Vzajemno delovanje instrumentov

Pogodbenici se posvetujeta s Skupnim odborom, da bi dosegli primerno raven vzajemnega delovanja elektronskih sistemov za pobiranje cestnin.

Člen 40

Švicarski ukrepi

1.  Da bi dosegla cilje iz člena 37 in glede na povečanje omejitev teže iz člena 7(3), Švica uvede nediskriminatoren davek na vozila, v dveh stopnjah, ki se začenjata 1. januarja 2001 oziroma 1. januarja 2005. Davek je zlasti osnovan na načelih iz člena 38(1) in na postopkih iz Priloge 10.

2.  Dajatve so razdeljene na tri kategorije glede na tri kategorije emisijskih standardov (Euro). Na podlagi sistema obdavčenja, ki se uporablja od 1. januarja 2005, mora biti razlika med dajatvami za različne kategorije čim večja, vendar ne sme presegati 15 % tehtanega povprečja dajatev iz odstavka 4.

3.  

(a) Na podlagi sistema obdavčenja, ki se uporablja od 1. januarja 2001, največji zneski v primeru vozila, katerega dejanska skupna masa vozila ne presega 34 ton in ki prevozi razdaljo 300 km preko Alp, ne smejo presegati 205 CHF, če vozilo ne izpolnjuje standardov Euro, 172 CHF če vozilo izpolnjuje standard Euro I in 145 CHF če vozilo izpolnjuje standard Euro II.

(b) Z odstopanjem od odstavka (a) Skupnost za obdobje od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2004 sprejme letno kvoto 220 000 posameznih voženj s praznim vozilom ali z vozilom, ki prevaža lahke izdelke, če dejanska največja masa polnega vozila ne presega 28 ton, v tranzitu preko švicarskih Alp, proti plačilu dajatve za uporabo infrastrukture. Ta dajatev znaša 50 CHF leta 2001, 60 CHF leta 2002, 70 CHF leta 2003 in 80 CHF leta 2004. Tudi Švica sprejme kvoto pod enakimi pogoji. Za takšne vožnje se uporablja običajen nadzorni postopek.

4.  Na podlagi sistema obdavčenja, ki se uporablja od 1. januarja 2005, tehtano povprečje dajatev ne presega 325 CHF za vozila, katerih dejanska masa polnega vozila ne presega 40 ton in prevozijo razdaljo 300 km preko Alp. Ta dajatev za kategorijo, ki najbolj onesnažuje, ne presega 380 CHF.

5.  Del dajatev iz odstavkov 3 in 4 lahko sestavljajo cestnine za uporabo posebne alpske infrastrukture. Takšen del ne sme predstavljati več kot 15 % dajatev iz odstavkov 3 in 4.

6.  Tehtano povprečje iz odstavka 4 se določi v skladu s številom vozil v Švici na kategorijo standarda Euro. Število vozil v vsaki kategoriji se določi na podlagi cenzusov, ki jih preuči Skupni odbor. Skupni odbor določi tehtano povprečje na podlagi preverjanj, od katerih se prvo opravi pred 1. julijem 2004, nato pa se opravljajo vsaki dve leti, da lahko upoštevajo trende v strukturi voznega parka v Švici in spremembe standardov Euro.

Člen 41

Ukrepi Skupnosti

Skupnost še naprej razvija sisteme zaračunavanja, ki jih uporablja na svojem ozemlju in odražajo stroške, ki nastanejo z uporabo infrastrukture. Takšni sistemi temeljijo na načelu „uporabnik plača“.

Člen 42

Pregled stopnje dajatev

1.  1. januarja 2007 in nato vsaki dve leti se najvišje stopnje dajatev, določene v členu 40(4), prilagodijo v skladu s stopnjo inflacije v Švici v preteklih dveh letih. V ta namen Švica Skupnemu odboru najkasneje do 30. septembra v letu pred prilagoditvijo pošlje potrebne statistične podatke, na podlagi katerih bo izvedena zadevna prilagoditev. Skupni odbor se na zahtevo Skupnosti sestane v 30 dneh od prejema tega sporočila na posvetovanju o zadevnih prilagoditvah.

Če v obdobju med podpisom tega sporazuma in 31. decembrom 2004 povprečna letna stopnja inflacije v Švici preseže 2 %, se najvišje stopnje dajatev iz člena 40(4) prilagodijo tako, da bodo upoštevale samo inflacijo, ki preseže letno stopnjo 2 %. Uporablja se postopek iz prejšnjega pododstavka.

2.  Od 1. januarja 2007 lahko Skupni odbor na zahtevo ene od pogodbenic pregleda najvišje stopnje dajatev iz člena 40(4) in jih sporazumno prilagodi. Ta pregled se opravi na podlagi naslednjih kriterijev:

 raven in stopnja davkov v pogodbenicah, zlasti kar zadeva primerljive čezalpske poti,

 porazdelitev prometa med primerljive čezalpske poti,

 trendi modalne razdelitve v Alpski regiji,

 razvoj čezalpske železniške infrastrukture.



D.

DODATNI UKREPI

Člen 43

Olajšanje nadzora na meji

1.  Pogodbenici bosta zmanjšali obseg s prevozom povezanih formalnosti in jih poenostavili, zlasti na področju carine.

2.  Sporazum med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o poenostavljenju pregledov in formalnosti pri prevozu blaga z dne 21. novembra 1990, Konvencija o skupnem tranzitnem postopku z dne 20. maja 1987 in za železniški prevoz sporazum med prevozniki v železniškem prometu o tehničnih pregledih za predajo tovornih vagonov v mednarodni prevoz služijo kot osnova za ukrepe, ki jih sprejmeta pogodbenici v skladu z odstavkom 1.

Člen 44

Ekološki standardi za komercialna vozila

1.  Da bi zagotovili višjo stopnjo varstva okolja in brez poseganja v obveznosti iz člena 7 si pogodbenici prizadevata zlasti sprejeti ekološke standarde, ki bodo zagotavljali visoko stopnjo varstva, da bi tako zmanjšali emisije izpušnih plinov, delcev in hrupa iz težkih tovornih vozil.

2.  Pogodbenici se med pripravo takšnih standardov redno posvetujeta.

3.  Če emisijska kategorija Euro za težka tovorna vozila (kot je določena v zakonodaji Skupnosti) ni določena v registracijskem dokumentu vozila, se ugotavlja s podatki, na podlagi katerih je vozilo začelo obratovati in so navedeni v takšnem dokumentu, ali, če je to primerno, z dodatnimi posebnimi dokumenti, ki jih izdajo pristojni organi države izdajateljice.

Člen 45

Prometna opazovalnica

1.  Ob začetku veljavnosti tega sporazuma se ustanovi trajna opazovalnica za nadzor cestnega, železniškega in kombiniranega prevoza v alpski regiji. O prometnih trendih vsako leto poroča Skupnemu odboru, sestavljenemu na podlagi člena 51 tega sporazuma. Skupni odbor lahko tudi zahteva, da opazovalnica pripravi posebno poročilo, zlasti v primerih, ko se uporabljajo določbe iz členov 46 in 47 tega sporazuma.

2.  Delo opazovalnice financirata pogodbenici, deleže pa določi Skupni odbor.

3.  Pogodbenici s sklepom Skupnega odbora, ki se sprejme na njegovem prvem sestanku, določita upravne postopke, ki urejajo delovanje opazovalnice.



E.

UKREPI ZA IZBOLJŠANJE

Člen 46

Enostranski zaščitni ukrepi

1.  Če po 1. januarju 2005 kljub konkurenčnim cenam železnice in pravilni uporabi ukrepov iz člena 36 o parametrih kakovosti obstajajo težave s čezalpskim pretokom prometa v Švici in če je v obdobju desetih tednov povprečna stopnja uporabe železniških zmogljivosti v Švici (spremljani in nespremljani kombinirani prevoz) manjša od 66 %, lahko Švica z odstopanjem od določb iz člena 40(4) in (5) poveča dajatve iz člena 40(4) za največ 12,5 %. Ves prihodek iz tega povečanja se uporabi za povečanje konkurenčnosti železniškega in kombiniranega prevoza v primerjavi s cestnim prevozom.

2.  Če se enake okoliščine, kakor so navedene v odstavku 1, pojavijo na njenem ozemlju, lahko Skupnost ob upoštevanju podobnih pogojev sprejme podobne ukrepe za izboljšanje.

3.  

(a) Zgoraj navedeni ukrepi imajo omejeno področje uporabe in omejeno trajanje na nujno potrebno za odpravljanje težav. Trajanje ukrepov ne sme presegati šestih mesecev, lahko pa se podaljšajo za nadaljnjih šest mesecev. Skupni odbor lahko ta rok ponovno podaljša.

(b) Če je ena od pogodbenic že prej uporabila ukrepe iz odstavkov 1 ali 2, lahko takšne ukrepe znova uporabi ob upoštevanju naslednjih pogojev:

 če prejšnji ukrepi niso trajali več kot šest mesecev, je mogoče nadaljnje ukrepe sprejeti le po 12 mesecih od datuma prenehanja uporabe prejšnjih ukrepov,

 če so prejšnji ukrepi trajali več kot šest mesecev, je mogoče nadaljnje ukrepe sprejeli le po 18 mesecih od datuma prenehanja uporabe prejšnjih ukrepov,

 v nobenih okoliščinah ni mogoče sprejeti zaščitnih ukrepov več kot dvakrat v petih letih od datuma prvega sprejema takšnih ukrepov.

Skupni odbor lahko v medsebojnem soglasju sklene, da bo v posebnih primerih odstopal od teh pogojev.

4.  Pred sprejemom ukrepov iz prejšnjih odstavkov zadevna pogodbenica obvesti Skupni odbor o svoji nameri. Skupni odbor se sestane in zadevo preuči. Razen če Skupni odbor sklene drugače, lahko zadevna pogodbenica sprejme obravnavane ukrepe po 30 dneh od datuma, ko je poslala obvestilo o ukrepih Skupnemu odboru.

Člen 47

Sporazumni zaščitni ukrepi

1.  V primeru nastanka resnih motenj v čezalpskem pretoku prometa, ki posega v doseganje ciljev iz člena 30 tega sporazuma, se na zahtevo ene od pogodbenic sestane Skupni odbor, ki bo odločil o primernih ukrepih za urejanje razmer. Pogodbenica, ki zahteva sestanek, takoj obvesti prometno opazovalnico, ki v 14 dneh pošlje poročilo o razmerah in o ukrepih, ki jih je treba sprejeti.

2.  Skupni odbor se sestane v 15 dneh od datuma vložitve zahteve. Odbor preuči razmere z upoštevanjem poročila prometne opazovalnice. V 60 dneh od prvega sestanka v zvezi z zadevo Skupni odbor odloči o sklepih, ki jih je treba sprejeti. Ta rok se lahko po skupnem dogovoru podaljša.

3.  Takšni zaščitni ukrepi imajo omejeno področje uporabe in omejeno trajanje na nujno potrebno za odpravljanje težav. Prednost imajo tiste možnosti, ki čim manj posegajo v delovanje sporazuma.

Člen 48

Krizni ukrepi

Če v čezalpskem prometnem toku nastanejo resne motnje, ki jih povzroči višja sila, na primer v primeru naravnih nesreč, pogodbenici na svojih ozemljih sprejmeta vse potrebne usklajene ukrepe, da normalizirata in ohranita pretok prometa. Prednost imajo občutljivi tovori, kot je pokvarljivo blago.



NASLOV V

SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE

Člen 49

Izvajanje sporazuma

1.  Pogodbenici sprejmeta vse primerne ukrepe, tako splošne kot podrobne, da zagotovita izpolnjevanje obveznosti iz tega sporazuma.

2.  Izogibata se sprejemanju ukrepov, ki bi lahko ogrozili doseganje ciljev iz tega sporazuma.

3.  Določbe iz tega sporazuma, ki se nanašajo na omejitve v zvezi z največjo dovoljeno maso za sestavljena vozila in vlačilce ter na sisteme zaračunavanja za cestni promet, se izvajajo v dveh stopnjah, od 1. januarja 2001 do 31. decembra 2004 in od 1. januarja 2005.

Člen 50

Popravni ukrepi

Če ena pogodbenica ugotovi, da druga ne izpolnjuje obveznosti iz tega sporazuma ali da ni izpolnila sklepa Skupnega odbora, lahko prizadeta pogodbenica po posvetu v Skupnem odboru sprejme primerne ukrepe, da ohrani ravnovesje tega sporazuma. Pogodbenici Skupnemu odboru pošljeta vse potrebne podatke, da mu omogočita temeljito preiskavo razmer.

Člen 51

Skupni odbor

1.  Ustanovi se Skupni odbor, imenovan „Odbor Skupnost-Švica za notranji promet“; sestavljajo ga predstavniki pogodbenic in je odgovoren za upravljanje in pravilno izvajanje tega sporazuma. V ta namen sestavi priporočila. Odbor sprejema odločitve o zadevah iz tega sporazuma; takšne odločitve izvajata pogodbenici v skladu z lastnimi pravilniki. Skupni odbor sprejema odločitve po skupnem dogovoru.

2.  Skupni odbor je zlasti odgovoren za nadzor in izvajanje določb iz tega sporazuma, zlasti pa členov 27(6), 33, 34, 35, 36, 39, 40, 42, 45, 46, 47 in 54. Odbor sprejme določbe o prilagajanju in spremembah iz členov 52 in 55.

3.  Da bi zagotovili zadovoljivo izvajanje tega sporazuma si pogodbenici redno izmenjavata podatke in se na zahtevo katere koli od njiju posvetujeta v okviru Skupnega odbora. Pogodbenici si izmenjujeta podatke, ki jih zagotovijo organi, pristojni za izvajanje tega sporazuma in zlasti za izdajanje dovoljenj ter izvajanje pregledov. Takšni organi si dopisujejo neposredno.

4.  Skupni odbor s sklepom sprejme svoj poslovnik, ki med drugim vsebuje določbe o sklicevanju sestankov, imenovanju predsednika in določa njegov obseg pooblastil in obveznosti.

5.  Skupni odbor se sestaja po potrebi in najmanj enkrat na leto. Sklic sestanka lahko zahteva katera koli od pogodbenic.

6.  Skupni odbor se lahko odloči, da ustanovi delovne skupine ali skupine izvedencev, ki mu pomagajo pri opravljanju njegovih dolžnosti.

7.  Ta odbor opravlja tudi naloge, ki jih je prej opravljal Skupni odbor, imenovan „Odbor Skupnost-Švica za notranji promet“, ki je bil sestavljen na podlagi člena 18 Sporazuma iz leta 1992.

Člen 52

Razvijanje zakonodaje

1.  Ob upoštevanju skladnosti z načeli nediskriminacije in z določbami iz tega sporazuma, ta sporazum ne posega v pravico pogodbenice, da enostransko spremeni svojo domačo zakonodajo na področjih, ki jih zajema ta sporazum.

2.  Takoj ko pogodbenica oblikuje novo zakonodajo na področju, ki je zajeto v ta sporazum, formalno zaprosi za mnenje izvedencev druge pogodbenice. V obdobju pred formalnim sprejetjem takšne nove zakonodaje, se pogodbenici po potrebi obveščata in posvetujeta. Na zahtevo ene pogodbenice si v okviru Skupnega odbora predhodno izmenjata stališča, zlasti kar zadeva vpliv takšne spremembe na delovanje sporazuma.

3.  Ob sprejemu spremenjene zakonodaje in najkasneje osem dni po njeni objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti ali v Uradni zbirki zveznih zakonov in uredb zadevna pogodbenica obvesti drugo pogodbenico o besedilu takšnih novih določb. Na zahtevo ene pogodbenice se v okviru Skupnega odbora izvede izmenjava stališč o vplivu sprememb na delovanje tega sporazuma najkasneje v dveh mesecih od datuma izročitve zahteve.

4.  Skupni odbor:

 sprejme sklep o spremembi Prilog 1, 3, 4 in 7 ali po potrebi predlaga, da se spremenijo določbe iz tega sporazuma, da bi po potrebi in pod pogojem vzajemnosti vključile spremembe zadevne zakonodaje, ali

 sprejme sklep, po katerem se šteje, da so zadevne spremembe zakonodaje skladne s tem sporazumom, ali

 sprejme kakršen koli drug ukrep, da zaščiti pravilno delovanje tega sporazuma.

5.  Skupni odbor določi postopek za prilagajanje tega sporazuma ustreznim določbam prihodnjih sporazumov med Skupnostjo in Švico na eni strani ter tretjimi državami na drugi strani, kot je navedeno v členih 13 in 19.

6.  Da bi dosegli cilje iz tega sporazuma, pogodbenici v skladu s časovnim razporedom iz člena 49 sprejmeta vse potrebne ukrepe, da v medsebojnih odnosih zagotovita aktivno izvajanje pravic in obveznosti, enakovrednih tistim, ki jih vsebujejo pravni instrumenti Skupnosti, kot so našteti v Prilogi 1.

Člen 53

Zaupnost

Predstavniki, strokovnjaki in drugi uslužbenci pogodbenic tudi po izteku imenovanja ne smejo razkriti informacij, ki so jih pridobili v okviru tega sporazuma, in za katere zaradi njihove narave velja obveznost varovanja poklicne skrivnosti.

Člen 54

Reševanje sporov

Vsaka pogodbenica lahko v Skupnem odboru sproži spor o posamezni zadevi v zvezi z razlaganjem ali uporabljanjem tega sporazuma, odbor pa si prizadeva zadevo rešiti. Skupnemu odboru se predložijo vsi pomembni podatki, ki bi lahko omogočili poglobljeno preučitev položaja z namenom, da se doseže sprejemljiva rešitev. Skupni odbor mora v ta namen upoštevati vse možnosti za ohranitev dobrega delovanja tega sporazuma.

Člen 55

Sprememba sporazuma

1.  Če želi ena od pogodbenic spremeniti določbe tega sporazuma, o tem obvesti Skupni odbor. Ob upoštevanju odstavkov 2 in 3 začne spremenjena različica tega sporazuma veljati ob zaključku ustreznih notranjih postopkov.

2.  Priloge 1, 3, 4 in 7 se lahko spremenijo s sklepom Skupnega odbora v skladu s členom 51(1) tako, da bodo upoštevale razvoj zakonodaje Skupnosti na tem področju.

3.  Priloge 5, 6, 8 in 9 se lahko spremenijo s sklepom Skupnega odbora v skladu s členom 51(1).

Člen 56

Priloge

Priloge 1 do 10 so sestavni del tega sporazuma.

Člen 57

Območje veljavnosti

Ta sporazum se na eni strani uporablja na ozemljih, na katerih se uporablja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in pod pogoji, določenimi v tej pogodbi, ter na drugi strani na ozemlju Švice.

Člen 58

Končne določbe

1.  Pogodbenici ratificirata ali odobrita ta sporazum v skladu s svojimi postopki. Veljati začne prvi dan drugega meseca po zadnjem obvestilu o deponiranju listine o ratifikaciji ali odobritvi vseh naslednjih sedmih sporazumov:

 Sporazum o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga,

 Sporazum o prostem pretoku oseb,

 Sporazum o zračnem prevozu,

 Sporazum o trgovini s kmetijskimi proizvodi,

 Sporazum o vzajemnem priznavanju ugotavljanja skladnosti,

 Sporazum o nekaterih vidikih javne nabave,

 Sporazum o znanstvenem in tehnološkem sodelovanju.

2.  Ta sporazum se sklene za začetno obdobje sedmih let. Podaljša se za nedoločen čas, razen če Skupnost ali Švica drugo pogodbenico pred iztekom začetnega obdobja obvesti o nasprotnem. Če je podano takšno obvestilo, se uporablja odstavek 4.

3.  Skupnost ali Švica lahko odpovesta ta sporazum, tako da o svoji odločitvi obvestita drugo pogodbenico. Če je podano takšno obvestilo, se uporablja odstavek 4.

4.  Sedem sporazumov iz odstavka 1 se preneha uporabljati šest mesecev po prejemu obvestila o nepodaljšanju iz odstavka 2 ali o prenehanju veljavnosti iz odstavka 3.

Hecho en Luxemburgo, el veintiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve, en doble ejemplar en lenguas alemana, danesa, española, finesa, francesa, griega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa y sueca, siendo cada uno de estos textos igualmente auténtico.

Udfærdiget i Luxembourg, den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems, i to eksemplarer på dansk, engelsk, finsk, fransk, græsk, italiensk, nederlandsk, portugisisk, spansk, svensk og tysk, idet hver af disse tekster har samme gyldighed.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig in zwei Urschriften in dänischer, deutscher, englischer, finnischer, französischer, griechischer, italienischer, niederländischer, portugiesischer, spanischer und schwedischer Sprache, wobei jeder dieser Wortlaute gleichermaßen verbindlich ist.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα, εις διπλούν στην αγγλική, γαλλική, γερμανική, δανική, ελληνική, ισπανική, ιταλική, ολλανδική, πορτογαλική, σουηδική, και φινλανδική γλώσσα, κάθε κείμενο από τα οποία είναι αυθεντικό.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand and ninety-nine, and drawn up in duplicate in the Danish, Dutch, English, Finnish, French, German, Greek, Italian, Portuguese, Spanish and Swedish languages, each text being equally authentic.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf, en double exemplaire en langues allemande, anglaise, danoise, espagnole, finnoise, française, grecque, italienne, néerlandaise, portugaise et suédoise, chacun de ces textes faisant également foi.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove, in duplice copia, in lingua danese, finlandese, francese, greca, inglese, italiana, olandese, portoghese, spagnola, svedese e tedesca, ciascun testo facente ugualmente fede.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig, in twee exemplaren in de Deense, de Duitse, de Engelse, de Finse, de Franse, de Griekse, de Italiaanse, de Nederlandse, de Portugese, de Spaanse en de Zweedse taal, zijnde alle teksten gelijkelijk authentiek.

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove, em duplo exemplar nas línguas alemã, dinamarquesa, espanhola, finlandesa, francesa, grega, inglesa, italiana, neerlandesa, portuguesa e sueca, fazendo fé qualquer dos textos.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäusenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän kahtena kappaleena englannin, espanjan, hollannin, italian, kreikan, portugalin, ranskan, ruotsin, saksan, suomen ja tanskan kielellä, ja kaikki teksti ovat yhtä todistusvoimaiset.

Utfärdat i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio i två exemplar på det danska, engelska, finska, franska, grekiska, italienska, nederländska, portugisiska, spanska, svenska och tyska språket, vilka samtliga texter är lika giltiga.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

signatory

signatory

Por la Confederación Suiza

For Det Schweiziske Edsforbund

Für der Schweizerischen Eidgenossenschaft

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

Pela Confederação Suíça

Sveitsin valaliiton puolesta

På Schweiziska Edsförbundets vägnar

signatory

signatory

SEZNAM PRILOG



Priloga 1:

Členi 5(2), 6, 7(1), 24(1), 25(5) in 27(2): veljavne določbe

Priloga 2:

Člen 8(5): pravila za uporabo dajatev iz člena 8

Priloga 3:

Člen 9(1): vzorec dovoljenja za mednarodni cestni prevoz blaga

Priloga 4:

Člen 9(3): seznam vrst prevoza, ki so oproščene uporabe sistemov licenc in prevoznega dovoljenja

Priloga 5:

Člena 12 in 13: seznam obstoječih pravic na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov

Priloga 6:

Člen 15(2): izjeme od omejitve teže in od prepovedi nočne vožnje ter vožnje ob nedeljah

Priloga 7:

Členi 17, 18 in 21: mednarodni avtobusni prevoz potnikov in postopki za izdajo dovoljenj

Priloga 8:

Člena 19 in 20: seznam obstoječih pravic na podlagi veljavnih dvostranskih sporazumov

Priloga 9:

Člen 36: parametri za kakovost železniškega in kombiniranega prevoza

Priloga 10:

Člen 40(1): pravila za uporabo dajatev iz člena 40

▼M4

PRILOGA 1

VELJAVNE DOLOČBE

V skladu s členom 52(6) tega sporazuma Švica uporablja pravne določbe, ki so enakovredne spodaj navedenim določbam:

Ustrezne določbe prava Unije

ODDELEK 1 – DOVOLJENJE ZA OPRAVLJANJE DEJAVNOSTI

 Direktiva Sveta 96/26/ES z dne 29. aprila 1996 o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem in potniškem prometu ter o medsebojnem priznavanju diplom, spričeval in drugih dokazil o formalnih kvalifikacijah za olajšanje uresničevanja pravic teh prevoznikov do ustanavljanja prevoznih podjetij v domačem in mednarodnem prometu (UL L 124, 23.5.1996, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 98/76/ES z dne 1. oktobra 1998 (UL L 277, 14.10.1998, str. 17).

ODDELEK 2 – SOCIALNI STANDARDI

 Uredba Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu (UL L 370, 31.12.1985, str. 8), kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 1266/2009 z dne 16. decembra 2009 (UL L 339, 22.12.2009, str. 3).

 Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 484/2002 z dne 1. marca 2002 o spremembi Uredb Sveta (EGS) št. 881/92 in (EGS) št. 3118/93 zaradi uvedbe potrdila za voznike (UL L 76, 19.3.2002, str. 1).

 V tem sporazumu:

 

(a) se uporablja le člen 1 Uredbe (ES) št. 484/2002;

(b) sta Evropska skupnost in Švicarska konfederacija vse državljane Švicarske konfederacije, držav članic Evropske skupnosti in držav članic Evropskega gospodarskega prostora izvzeli iz obveznosti razpolaganja s potrdilom za voznike;

(c) Švicarska konfederacija državljane držav, ki niso zgoraj navedene pod točko (b), lahko izvzame iz obveznosti razpolaganja s potrdilom za voznike le po predhodnem posvetovanju in odobritvi Evropske skupnosti.

 Direktiva 2002/15/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. marca 2002 o urejanju delovnega časa oseb, ki opravljajo spremljevalne dejavnosti v cestnem prometu (UL L 80, 23.3.2002, str. 35).

 Direktiva 2003/59/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2003 o temeljnih kvalifikacijah in rednem usposabljanju voznikov nekaterih cestnih vozil za prevoz blaga ali potnikov, o spremembi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 in Direktive Sveta št. 91/439/EGS ter o razveljavitvi Direktive Sveta 76/914/EGS (UL L 226, 10.9.2003, str. 4).

 Uredba (ES) št. 561/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o usklajevanju določene socialne zakonodaje v zvezi s cestnim prometom in spremembi uredb Sveta (EGS) št. 3821/85 in (ES) št. 2135/98 ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 3820/85 (UL L 102, 11.4.2006, str. 1).

 Direktiva 2006/22/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. marca 2006 o minimalnih pogojih za izvajanje uredb Sveta (EGS) št. 3820/85 in (EGS) št. 3821/85 o socialni zakonodaji v zvezi z dejavnostmi v cestnem prometu in razveljavitvi Direktive Sveta 88/599/EGS (UL L 102, 11.4.2006, str. 35), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2009/5/ES z dne 30. januarja 2009 (UL L 29, 31.1.2009, str. 45).

 Uredba Komisije (EU) št. 581/2010 z dne 1. julija 2010 o najdaljših obdobjih za prenos ustreznih podatkov z enot v vozilu in voznikovih kartic (UL L 168, 2.7.2010, str. 16).

ODDELEK 3 – TEHNIČNI STANDARDI

Motorna vozila

 Direktiva Sveta 70/157/EGS z dne 6. februarja 1970 o približevanju zakonodaje držav članic o dovoljeni ravni hrupa in izpušnem sistemu motornih vozil (UL L 42, 23.2.1970, str. 16), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2007/34/EC z dne 14. junija 2007 (UL L 155, 15.6.2007, str. 49).

 Direktiva Sveta 88/77/EGS z dne 3. decembra 1987 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih okolju škodljivih snovi iz dizelskih motorjev, ki se uporabljajo v vozilih (UL L 36, 9.2.1988, str. 33), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2001/27/ES z dne 10. aprila 2001 (UL L 107, 18.4.2001, str. 10).

 Direktiva Sveta 91/671/EGS z dne 16. decembra 1991 o približevanju zakonodaje držav članic o obvezni uporabi varnostnih pasov v vozilih z manj kakor 3,5 tone (UL L 373, 31.12.1991, str. 26), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2003/20/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 8. aprila 2003 (UL L 115, 9.5.2003, str. 63).

 Direktiva Sveta 92/6/EGS z dne 10. februarja 1992 o vgradnji in uporabi naprav za omejevanje hitrosti za določene kategorije motornih vozil v Skupnosti (UL L 57, 2.3.1992, str. 27), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/85/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. novembra 2002 (UL L 327, 4.12.2002, str. 8).

 Direktiva Sveta 92/24/EGS z dne 31. marca 1992 o napravah za omejevanje hitrosti ali podobnih vgrajenih sistemih za omejevanje hitrosti nekaterih kategorij motornih vozil (UL L 129, 14.5.1992, str. 154), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2004/11/EC Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. februarja 2004 (UL L 44, 14.2.2004, str. 19).

 Direktiva Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59), kakor je bila spremenjena z Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. februarja 2002 (UL L 67, 9.3.2002, str. 47).

 Uredba Sveta (ES) št. 2411/98 z dne 3. novembra 1998 o priznavanju v prometu znotraj Skupnosti razlikovalne oznake države članice, v kateri so motorna vozila in njihovi priklopniki registrirani (UL L 299, 10.11.1998, str. 1).

 Direktiva 2000/30/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. junija 2000 o cestnem pregledu tehnične brezhibnosti gospodarskih vozil, ki vozijo v Skupnosti (UL L 203, 10.8.2000, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2010/47/ES z dne 5. julija 2010 (UL L 173, 8.7.2010, str. 33).

 Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. decembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (UL L 275, 20.10.2005, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2008/74/ES z dne 18. julija 2008 (UL L 192, 19.7.2008, str. 51).

 Direktiva 2009/40/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o tehničnih pregledih motornih vozil in njihovih priklopnikov (prenovitev) (UL L 141, 6.6.2009, str. 12).

 Uredba (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 18. junija 2009 o homologaciji motornih vozil in motorjev glede na emisije iz težkih vozil (Euro VI) in o dostopu do informacij o popravilu in vzdrževanju vozil ter o spremembi Uredbe (ES) št. 715/2007 in Direktive 2007/46/ES ter o razveljavitvi direktiv 80/1269/EGS, 2005/55/ES in 2005/78/ES (UL L 188, 18.7.2009, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 (UL L 167, 25.6.2011, str. 1).

 Uredba Komisije (EU) št. 582/2011 z dne 25. maja 2011 o izvajanju in spremembi Uredbe (ES) št. 595/2009 Evropskega parlamenta in Sveta glede emisij iz težkih vozil (Euro VI) in o spremembi prilog I in III k Direktivi 2007/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 167, 25.6.2011, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 64/2012 z dne 23. januarja 2012 (UL L 28, 31.1.2012, str. 1).

Prevoz nevarnega blaga

 Direktiva Sveta 95/50/ES z dne 6. oktobra 1995 o enotnih postopkih kontrol cestnega prevoza nevarnega blaga (UL L 249, 17.10.1995, str. 35), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2008/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 (UL L 162, 21.6.2008, str. 11).

 Direktiva 2008/68/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga (UL L 260, 30.9.2008, str. 13), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2012/45/EU z dne 3. decembra 2012 (UL L 332, 4.12.2012, str. 18).

 Za namene tega Sporazuma se v Švici uporabljajo naslednja odstopanja od Direktive 2008/68/ES:

  1.    Cestni promet Odstopanja za Švico v skladu s členom 6(2)(a) Direktive 2008/68/ES z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga Zadeva: transport dizelskega goriva in kurilnega olja s številko UN 1202 v cisternah zabojnikih Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k tej direktivi: 1.1.3.6 in 6.8. Vsebina Priloge k Direktivi: izvzetja glede količin, ki se prevažajo, na prevozno enoto, predpisi glede izdelave cistern. Vsebina nacionalne zakonodaje: cisterne zabojniki, ki niso izdelani v skladu s 6.8, ampak v skladu z nacionalno zakonodajo, s prostornino največ 1 210 l in ki se uporabljajo za prevoz kurilnega olja ali dizelskega goriva s številko UN 1202, lahko izkoristijo izvzetja iz 1.1.3.6 ADR. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: odstavka 1.1.3.6.3(b) in 6.14 dodatka 1 Odloka o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621). Datum izteka: 1. januar 2017. Zadeva: izjema od zahteve po posedovanju prevozne listine za nekatere količine nevarnega blaga, kakor je opredeljeno v 1.1.3.6 Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k tej direktivi: 1.1.3.6 in 5.4.1. Vsebina Priloge k Direktivi: treba je imeti prevozno listino. Vsebina nacionalne zakonodaje: za prevoz neočiščenih praznih zabojnikov, ki spadajo pod prevozno skupino 4, in napolnjenih ali praznih plinskih jeklenk za dihalne aparate, ki jih uporabljajo reševalne službe ali se uporabljajo kot potapljaška oprema, ki količinsko ne presegajo mej, določenih v 1.1.3.6, ne velja obveznost, da je treba imeti prevozno listino iz 5.4.1. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: odstavek 1.1.3.6.3(c) dodatka 1 Odloka o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621). Datum izteka: 1. januar 2017. Zadeva: prevoz neočiščenih praznih cistern, ki ga izvajajo družbe, ki servisirajo skladišča za tekočine, ki ogrožajo vodo Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k tej direktivi: 6.5, 6.8, 8.2 in 9. Vsebina Priloge k Direktivi: izdelava, oprema in pregled cistern in vozil, usposabljanje voznikov. Vsebina nacionalne zakonodaje: za vozila in neočiščene prazne cisterne/zabojnike, ki jih uporabljajo družbe, ki servisirajo skladišča za tekočine, ki ogrožajo vodo, da vsebujejo tekočine, medtem ko se servisirajo nepremične cisterne, ne veljajo predpisi glede izdelave, opreme in pregleda ali predpisi glede etiketiranja in označevanja z oranžno tablico, ki jih določi ADR. Za njih veljajo posebni predpisi glede etiketiranja in identifikacije in vozniku vozila se ni treba udeležiti usposabljanja, opisanega v točki 8.2. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: odstavek 1.1.3.6.3.10 dodatka 1 Odloka o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621). Datum izteka: 1. januar 2017. Odstopanja za Švico v skladu s členom 6(2)(b)(i) Direktive 2008/68/ES z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga Zadeva: prevoz domačih odpadkov, ki vsebujejo nevarno blago, v obrate za odstranjevanje odpadkov Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k tej direktivi: 2, 4.1.10, 5.2 in 5.4. Vsebina Priloge k Direktivi: razvrščanje, kombinirano pakiranje, označevanje in etiketiranje, dokumentiranje. Vsebina nacionalne zakonodaje: pravila vsebujejo določbe za poenostavljeno klasifikacijo domačih odpadkov, ki vsebujejo (domače) nevarno blago, s strani strokovnjaka, ki ga prizna ustrezni organ, ter določbe za uporabo ustreznih posod in usposabljanje voznikov. Domači odpadki, ki jih strokovnjak ne more klasificirati, se lahko transportirajo v center za obdelavo, in sicer v majhnih količinah, identificiranih po paketu in prevozni enoti. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: odstavek 1.1.3.7 dodatka 1 Odloka o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621). Opombe: ta pravila se lahko uporabljajo samo za prevoz domačih odpadkov, ki vsebujejo nevarno blago, med javnimi mesti za obdelavo in obrati za odstranjevanje odpadkov. Datum izteka: 1. januar 2017. Zadeva: povratni prevoz pirotehničnih izdelkov Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k tej direktivi: 2.1.2, 5.4. Vsebina Priloge k Direktivi: klasifikacija in dokumentacija. Vsebina nacionalne zakonodaje: da bi se olajšal povratni prevoz pirotehničnih izdelkov s številkami UN 0335, 0336 in 0337 od trgovcev na drobno do dobaviteljev, so v prevozni listini predvidena izvzetja glede navedbe neto mase in klasifikacije proizvodov. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: odstavek 1.1.3.8 dodatka 1 Odloka o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR; RS 741.621). Opombe: podrobno preverjanje natančnih vsebin posamezne postavke neprodanega proizvoda v vsakem paketu je praktično nemogoče za proizvode, namenjene za trgovino na drobno. Datum izteka: 1. januar 2017. Zadeva: potrdilo ADR o usposabljanju za vožnje, namenjene prevozu vozil, ki so se pokvarila, vožnje, povezane s popravili, vožnje, namenjene pregledu cistern, in vožnje cistern, ki jih izvedejo strokovnjaki, odgovorni za pregled zadevnega vozila Sklicevanje na oddelek I.1 Priloge I k tej direktivi: 8.2.1. Vsebina Priloge k Direktivi: vozniki vozil morajo opraviti usposabljanje. Vsebina nacionalne zakonodaje: potrdilo ADR o usposabljanju in spričevala niso po potrebna za vožnje, namenjene prevozu vozil, ki so se pokvarila, vožnje, povezane s popravili, vožnje, namenjene pregledu cistern, in vožnje cistern, ki jih izvedejo strokovnjaki, odgovorni za pregled cistern. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: navodila z dne 30. septembra 2008 Zveznega oddelka za okolje, promet, energijo in komunikacijo (DETEC) o cestnem prevozu nevarnega blaga. Opombe: v nekaterih primerih vozila, ki so se pokvarila ali so v popravilu ter cisterne, ki so pripravljene za tehnični pregled ali se pregledujejo, v času pregleda še vedno vsebujejo nevarno blago. Zahteve iz odstavkov 1.3 in 8.2.3 se vseeno uporabljajo. Datum izteka: 1. januar 2017. 2.    Železniški promet Odstopanja za Švico v skladu s členom 6(2)(a) Direktive 2008/68/ES z dne 24. septembra 2008 o notranjem prevozu nevarnega blaga Zadeva: transport dizelskega goriva in kurilnega olja s številko UN 1202 v cisternah zabojnikih Sklicevanje na oddelek II.1 Priloge II k tej direktivi: 6.8. Vsebina Priloge k Direktivi: predpisi glede izdelave cistern. Vsebina nacionalne zakonodaje: cisterne zabojniki, ki niso izdelani v skladu s 6.8, ampak v skladu z nacionalno zakonodajo, s prostornino največ 1 210 l in ki se uporabljajo za prevoz kurilnega olja ali dizelskega goriva s številko UN 1202, so dovoljeni. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: Priloga k Odloku DETEC z dne 3. decembra 1996 o železniškem prevozu nevarnega blaga in prevozu tega blaga z žičniškimi napravami (RSD, RS 742.401.6) ter poglavje 6.14 dodatka 1 Odloka o cestnem prevozu nevarnega blaga (SDR, RS 741.621). Datum izteka: 1. januar 2017. Zadeva: prevozna listina. Sklicevanje na oddelek II.1 Priloge II k tej direktivi: 5.4.1.1.1. Vsebina Priloge k Direktivi: splošni podatki, zahtevani v prevozni listini. Vsebina nacionalne zakonodaje: uporaba skupnih izrazov v prevozni listini in priložen seznam, ki vsebuje predpisane informacije, kot je določeno zgoraj. Prvotno sklicevanje na nacionalno zakonodajo: Priloga k Odloku DETEC z dne 3. decembra 1996 o železniškem prevozu nevarnega blaga in prevozu tega blaga z žičniškimi napravami (RSD, RS 742.401.6). Datum izteka: 1. januar 2017.

 Direktiva 2010/35/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. junija 2010 o premični tlačni opremi in o razveljavitvi direktiv Sveta 76/767/EGS, 84/525/EGS, 84/526/EGS, 84/527/EGS in 1999/36/ES (UL L 165, 30.6.2010, str. 1).

ODDELEK 4 – PRAVICE DOSTOPA DO ŽELEZNIŠKE INFRASTRUKTURE IN TRANZITA PO NJEJ

 Direktiva Sveta 91/440/EGS z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, str. 25).

 Direktiva Sveta 95/18/ES z dne 19. junija 1995 o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu (UL L 143, 27.6.1995, str. 70).

 Direktiva Sveta 95/19/ES z dne 19. junija 1995 o dodeljevanju zmogljivosti železniške infrastrukture in zaračunavanju pristojbin za uporabo infrastrukture (UL L 143, 27.6.1995, str. 75).

 Direktiva 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o varnosti na železnicah Skupnosti ter o spremembi Direktive Sveta 95/18/ES o izdaji licence prevoznikom v železniškem prometu in Direktive 2001/14/ES o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala (Direktiva o varnosti na železnici) (UL L 164, 30.4.2004, str. 44), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2009/149/ES z dne 27. novembra 2009 (UL L 313, 28.11.2009, str. 65).

 Uredba Komisije (ES) št. 62/2006 z dne 23. decembra 2005 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s telematskimi aplikacijami za tovorni podsistem vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 13, 18.1.2006, str. 1), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 328/2012 z dne 17. aprila 2012 (UL L 106, 18.4.2012, str. 14).

 Uredba Komisije (ES) št. 653/2007 z dne 13. junija 2007 o uporabi enotne evropske oblike za varnostna spričevala in dokumentacijo za vloge v skladu s členom 10 Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta in o veljavnosti varnostnih spričeval, izdanih na podlagi Direktive 2001/14/ES (UL L 153, 14.6.2007, str. 9), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 (UL L 122, 11.5.2011, str. 22).

 Odločba Komisije 2007/756/EC z dne 9. novembra 2007 o sprejetju skupne specifikacije nacionalnega registra vozil v skladu s členom 14(4) in (5) direktiv 96/48/ES in 2001/16/ES (UL L 305, 23.11.2007, str. 30), kakor je bila spremenjena s Sklepom Komisije 2011/107/EU z dne 10. februarja 2011 (UL L 43, 17.2.2011, str. 33).

 Direktiva 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o interoperabilnosti železniškega sistema v Skupnosti (prenovitev) (UL L 191, 18.7.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Komisije 2013/9/EU z dne 11. marca 2013 (UL L 68, 12.3.2013, str. 55).

 Odločba Komisije 2008/163/ES z dne 20. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z varnostjo v železniških predorih v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti (UL L 64, 7.3.2008, str. 1), kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 2012/464/EU z dne 23. julija 2012 (UL L 217, 14.8.2012, str. 20).

 Odločba Komisije 2008/164/ES z dne 21. decembra 2007 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s funkcionalno oviranimi osebami v vseevropskem železniškem sistemu za konvencionalne in visoke hitrosti (UL L 64, 7.3.2008, str. 72), kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 2012/464/EU z dne 23. julija 2012 (UL L 217, 14.8.2012, str. 20).

 Odločba Komisije 2008/232/ES z dne 21. februarja 2008 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom železniški vozni park vseevropskega železniškega sistema za visoke hitrosti (UL L 84, 26.3.2008, str. 132), kakor je bila nazadnje spremenjena s Sklepom Komisije 2012/464/EU z dne 23. julija 2012 (UL L 217, 14.8.2012, str. 20).

 Uredba Komisije (ES) št. 352/2009 z dne 24. aprila 2009 o sprejetju skupne varnostne metode za ovrednotenje in oceno tveganja iz člena 6(3)(a) Direktive 2004/49/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 108, 29.4.2009, str. 4).

 Sklep Komisije 2010/713/EU z dne 9. novembra 2010 o modulih za postopke ocenjevanja skladnosti, primernosti za uporabo in ES-verifikacije, ki se uporabljajo v tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, sprejetih v okviru Direktive 2008/57/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 319, 4.12.2010, str. 1).

 Uredba Komisije (EU) št. 1158/2010 z dne 9. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniških varnostnih spričeval (UL L 326, 10.12.2010, str. 11).

 Uredba Komisije (EU) št. 1169/2010 z dne 10. decembra 2010 o skupni varnostni metodi ocenjevanja skladnosti z zahtevami za pridobitev železniškega varnostnega pooblastila (UL L 327, 11.12.2010, str. 13).

 Uredba Komisije (EU) št. 201/2011 z dne 1. marca 2011 o vzorcu izjave o skladnosti za odobren tip železniškega vozila (UL L 57, 2.3.2011, str. 8).

 Sklep Komisije 2011/229/EU z dne 4. aprila 2011 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – hrup“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 99, 13.4.2011, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2012/464/EU z dne 23. julija 2012 (UL L 217, 14.8.2012, str. 20).

 Sklep Komisije 2011/274/EU z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „energijskim“ podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 126, 14.5.2011, str. 1), kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2012/464/EU z dne 23. julija 2012 (UL L 217, 14.8.2012, str. 20).

 Sklep Komisije 2011/275/ES z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi z „infrastrukturnim“ podsistemom vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 126, 14.5.2011, str. 53), kakor je bil spremenjen s Sklepom Komisije 2012/464/EU z dne 23. julija 2012 (UL L 217, 14.8.2012, str. 20).

 Sklep Komisije 2011/291/ES z dne 26. aprila 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom tirnih vozil „lokomotive in potniška tirna vozila“ vseevropskega železniškega sistema za konvencionalne hitrosti (UL L 139, 26.5.2011, str. 1), kakor je bil nazadnje spremenjen s Sklepom Komisije 2012/464/EU z dne 23. julija 2012 (UL L 217, 14.8.2012, str. 20).

 Uredba Komisije (EU) št. 445/2011 z dne 10. maja 2011 o sistemu podeljevanja spričevala subjekta, zadolženega za vzdrževanje, za tovorne vagone in o spremembi Uredbe (ES) št. 653/2007 (UL L 122, 11.5.2011, str. 22).

 Uredba Komisije (ES) št. 454/2011 z dne 5. maja 2011 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „telematske aplikacije za potniški promet“ vseevropskega železniškega sistema (UL L 123, 12.5.2011, str. 11), kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (EU) št. 665/2012 z dne 20. julija 2012 (UL L 194, 21.7.2012, str. 1).

 Izvedbeni sklep Komisije 2011/633/EU z dne 15. septembra 2011 o skupnih specifikacijah za register železniške infrastrukture (UL L 256, 1.10.2011, str. 1).

 Izvedbeni sklep Komisije 2011/665/EU z dne 4. oktobra 2011 o evropskem registru dovoljenih tipov železniških vozil (UL L 264, 8.10.2011, str. 32).

 Sklep Komisije 2012/88/EU z dne 25. januarja 2012 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom vodenje-upravljanje in signalizacija vseevropskega železniškega sistema (UL L 51, 23.2.2012, str. 1).

 Sklep Komisije 2012/757/EU z dne 14. novembra 2012 o tehničnih specifikacijah za interoperabilnost, ki se nanašajo na podsistem Vodenje in upravljanje prometa železniškega sistema v Evropski uniji in o spremembi Odločbe 2007/756/ES (UL L 345, 15.12.2012, str. 1).

 Uredba Komisije (EU) št. 1077/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi za nadzor, ki ga izvajajo nacionalni varnostni organi po izdaji varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila (UL L 320, 17.11.2012, str. 3).

 Uredba Komisije (EU) št. 1078/2012 z dne 16. novembra 2012 o skupni varnostni metodi spremljanja, ki jo uporabljajo prevozniki v železniškem prometu in upravljavci infrastrukture po prejemu varnostnega spričevala ali varnostnega pooblastila ter subjekti, zadolženi za vzdrževanje (UL L 320, 17.11.2012, str. 8).

 Uredba Komisije (EU) št. 321/2013 z dne 13. marca 2013 o tehnični specifikaciji za interoperabilnost v zvezi s podsistemom „železniški vozni park – tovorni vagoni“ železniškega sistema v Evropski uniji in o razveljavitvi Odločbe Komisije 2006/861/ES (UL L 104, 12.4.2013, str. 1).

ODDELEK 5 – DRUGA PODROČJA

 Direktiva Sveta 92/82/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja (UL L 316, 31.10.1992, str. 19).

 Direktiva 2004/54/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L 167, 30.4.2004, str. 39).

 Direktiva 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29.11.2008, str. 59).

▼B

PRILOGA 2

PRAVILA ZA UPORABO DAJATEV IZ ČLENA 8

1. Švicarska dajatev za vozila z dejansko skupno maso polnega vozila nad 28 ton, ki uporabljajo dovoljenje iz člena 8(2) ne presega:

 180 CHF za vožnjo v tranzitu preko Švice,

 70 CHF za dvosmerno povratno vožnjo v Švico ali iz nje.

2. Najvišja švicarska dajatev za vozila, ki uporabljajo dovoljenje iz člena 8(3) in imajo dejansko skupno maso polnega vozila več kot 34 ton, vendar največ 40 ton in prevozijo 300 km preko Alp, znaša 252 CHF za vozila, ki ne izpolnjujejo standardov Euro, 211 CHF za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro I in 178 CHF za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro II. Dajatev se uporablja v skladu z določbami iz člena 40.

3. Najvišja švicarska dajatev za vozila, ki uporabljajo dovoljenje iz člena 8(4) in imajo dejansko skupno maso polnega vozila več kot 34 ton, vendar največ 40 ton in prevozijo 300 km preko Alp, znaša 300 CHF za vozila, ki ne izpolnjujejo standardov Euro, 240 CHF za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro I in 210 CHF za vozila, ki izpolnjujejo standard Euro II. Dajatev se uporablja v skladu z določbami iz člena 40.

PRILOGA 3

image

image

PRILOGA 4

VRSTE PREVOZA, KI SO OPROŠČENE UPORABE SISTEMOV LICENC IN PREVOZNEGA DOVOLJENJA

1. Prevoz pošte kot javna storitev

2. Prevoz poškodovanih ali pokvarjenih vozil

3. Prevoz blaga v motornih vozilih, katerih dovoljena masa polnega vozila, vključno s priklopniki, ne presega 6 ton ali katerih dovoljena nosilnost, vključno s priklopniki, ne presega 3,5 ton

4. Prevoz blaga v motornih vozilih, če so izpolnjeni naslednji pogoji:

(a) blago v prevozu mora biti last podjetja ali ga je podjetje prodalo, kupilo, oddalo ali najelo, proizvedlo, pridelalo, predelalo ali popravilo;

(b) namen vožnje je prevoz blaga v podjetje ali iz podjetja ali prenos v podjetju ali izven podjetja za lastne potrebe;

(c) motorna vozila, ki se uporabljajo pri takšnem prevozu, vozijo zaposleni v podjetju;

(d) vozilo, ki prevaža blago, je v lasti podjetja ali ga je podjetje kupilo z odloženim plačilom ali najelo, če v tem primeru izpolnjuje pogoje Direktive Sveta 84/647/EGS z dne 19. decembra 1984 o uporabi najetih vozil brez voznika za cestni prevoz blaga.

Ta določba se ne uporablja za uporabo nadomestnih vozil v kratkem obdobju, ko je vozilo, ki se uporablja ponavadi, pokvarjeno;

(e) prevoz mora biti le pomožno opravilo v celotnem obsegu dejavnosti podjetja

5. Prevoz medicinskih izdelkov, naprav, opreme in drugih izdelkov, potrebnih pri zdravstveni negi v nujnih primerih, zlasti ob naravnih nesrečah.

PRILOGA 5

SEZNAM DOLOČB, KI JIH VSEBUJEJO DVOSTRANSKI SPORAZUMI O CESTNEM PROMETU, SKLENJENI MED ŠVICO IN RAZLIČNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI SKUPNOSTI, KI SE NANAŠAJO NA PREVOZ BLAGA ZA TRETJO DRŽAVO



Država

Datum podpisa sporazuma

Datum začetka veljavnosti

Pogoji

Nemčija

17.12.1953

1.2.1954

Člen 7:

Nacionalno pravo dovoljuje prevoz blaga za tretjo državo kot takšen; drugi prevoz za tretjo državo je prepovedan.

Avstrija

22.10.1958

4.4.1959

Člen 8:

Prevozniki, ki imajo pravico opravljati prevoz blaga, lahko v vozilih, registriranih v eni od pogodbenic, prevažajo:

(a)  blago, namenjeno v eno od držav ali ki prihaja iz ene od držav.

Prevoz za tretjo državo kot takšen je dovoljen; drugi prevoz za tretjo državo je prepovedan.

Belgija

25.2.1975

24.7.1975

Člen 4(1)(b):

Prevoz za tretjo državo kot takšen je dovoljen; drugi prevoz za tretjo državo je prepovedan.

Danska

27.8.1981

25.3.1982

Člen 4(2):

Za prevoz iz tretje države v drugo pogodbenico ali iz druge pogodbenice v tretjo državo so potrebna dovoljenja, ki jih za vsak primer posebej izdaja druga pogodbenica.

Španija

23.1.1963

21.8.1963

Protokol z dne 29. oktobra 1971:

Prevoz za tretjo državo kot takšen je dovoljen; drugi prevoz za tretjo državo je prepovedan.

Finska

16.1.1980

28.5.1981

Člen 6(2) in zapisnik sestanka Skupnega odbora Švica-Finska z dne 23. in 24. maja, točka 2.2: za prevoz za tretjo državo kot takšen in drugi tako imenovani prevoz za tretjo državo je potrebno dovoljenje.

Francija

20.11.1951

1.4.1952

Na podlagi nacionalnega prava:

Švicarski prevozniki: v Franciji so prepovedane vse vrste prevoza za tretjo državo;

Francoski prevozniki: v Švici so dovoljene vse vrste prevoza za tretjo državo.

Grčija

8.8.1970

6.9.1971

Člen 3 in zapisnik sestanka Skupnega odbora Švica-Grčija z dne 11. do 13. decembra 1972: vse vrste prevoza za tretjo državo so dovoljene (s posebnimi dovoljenji za kvoto).

Italija

Zapisnik sestanka Skupnega odbora Švica-Italija z dne 14. junija 1993:

Švicarski prevozniki: dovoljenja za kvoto za prevoz za tretjo državo kot takšen; drugi tako imenovani prevoz za tretjo državo je prepovedan;

Italijanski prevozniki: prevoz za tretjo državo je kot takšen dovoljen brez dovoljenja; dovoljenja za kvoto za drugi tako imenovani prevoz za tretjo državo.

Irska

Na podlagi nacionalne zakonodaje:

Švicarski prevozniki: vse vrste prevoza za tretjo državo so prepovedane, razen če so dovoljenje izdali Irski organi;

Irski prevozniki: v zvezi s Švico so dovoljene vse vrste prevoza za tretjo državo.

Luksemburg

17.5.1972

1.6.1972

Ta sporazum se uporablja samo za potniški prevoz. Za prevoz blaga ni bila sprejeta nobena ureditev. Nacionalna zakonodaja dovoljuje prevoz za tretjo državo. (Uporaba načela vzajemnosti). Dovoljene so vse vrste prevoza za tretjo državo.

Nizozemska

20.5.1952

15.6.1952

Ta sporazum se uporablja samo za potniški prevoz. Za prevoz blaga ni bila sprejeta nobena ureditev. Nacionalno pravo dovoljuje prevoz za tretjo državo. (Uporaba načela vzajemnosti). Dovoljene so vse vrste prevoza za tretjo državo.

Portugalska

28.6.1973

1.1.1974

Za vse vrste prevoza za tretjo državo so predpisi odpravljeni s sklepom, ki ga je sprejel Skupni Odbor Švica-Portugalska dne 6. junija 1996.

Združeno kraljestvo

20.12.1974

21.11.1975

Člen 3(b):

Prevoz za tretjo državo kot takšen je dovoljen. Drugi tako imenovani prevoz za tretjo državo je prepovedan.

Švedska

12.12.1973

22.4.1974

Člen 4(1) in (2):

Prevoz za tretjo državo je dovoljen s posebnimi dovoljenji za kvoto.

Prevoz za tretjo državo kot takšen: če vozilo na svoji običajni poti pelje preko države v kateri je registrirano, na primer če vozilo, registrirano v Švici, prevaža blago iz Nemčije v Italijo preko Švice.

Drugi tako imenovani prevoz za tretjo državo: če vozilo ne pelje preko države v kateri je registrirano, na primer če vozilo, registrirano v Švici, prevaža blago iz Nemčije v Italijo preko Avstrije.

PRILOGA 6

IZJEME OD OMEJITVE TEŽE IN OD PREPOVEDI NOČNE VOŽNJE TER VOŽNJE OB NEDELJAH

I.   Izjeme od omejitve teže v obdobju, ki se izteče 31. decembra 2004

Za vožnje, ki se začenjajo v tujini in zaključijo na švicarskem obmejnem območju ( 1 ) (in obratno), so izjeme dovoljene brez dajatev za blago do največ 40 ton in za zabojnike ISO, velikosti 12,192 m, v kombiniranem prevozu do skupne teže 44 ton. Zaradi značilnosti cest nekatere carinarnice uporabljajo nižje omejitve.

II.   Druge izjeme od omejitve teže

Za vožnje, ki se začenjajo v tujini in zaključijo preko Švicarskega obmejnega območja ( 2 ) (in obratno), in za tranzit preko Švice se lahko dovoli višja dejanska skupna masa vozila, kakor je najvišja dovoljena masa v Švici, tudi za vrste prevoza, ki niso navedene v členu 8:

(a) za prevoz blaga, ki ga ni mogoče razdeliti, v primerih, ko predpisov ni mogoče upoštevati kljub uporabi primernega vozila;

(b) za prenose ali za uporabo posebnih vozil, zlasti delovnih vozil, ki zaradi namena, za katerega se uporabljajo, niso skladna z določbami o teži;

(c) za nujni prevoz poškodovanih ali pokvarjenih vozil;

(d) za prevoz oskrbe za prehrano na letalih;

(e) prevoz po cesti v začetni ali končni fazi kombiniranega prevoza, navadno na območju 30 km od terminala.

III.   Izjeme od prepovedi nočne vožnje in vožnje ob nedeljah

Načrtovane so naslednje izjeme od prepovedi nočne vožnje in vožnje ob nedeljah:

(a)  brez posebnega dovoljenja

 vožnje, ki se opravljajo zaradi nujne pomoči v primeru naravnih nesreč,

 vožnje, ki se opravljajo zaradi nujne pomoči v primeru nesreč, zlasti v javnem prevozu in letalskih nesreč;

(b)  s posebnim dovoljenjem

Za prevoz blaga, pri katerem je zaradi narave blaga upravičen nočni prevoz in, iz utemeljenih razlogov, prevoz ob nedeljah:

 pokvarljivi kmetijski proizvodi (kot so jagode, sadje in zelenjava, rastline (vključno z rezanim cvetjem) ali sveže stiskani sadni sokovi), skozi vse leto,

 prašiči in piščanci za zakol,

 sveže mleko in pokvarljivi mlečni izdelki,

 cirkuška oprema, glasbeni instrumenti v lasti orkestrov, gledališki rekviziti, itd.,

 dnevno časopisje vključno z uredniškim delom in poštne pošiljke, ki se prevažajo na podlagi zakonskega naročila za storitve.

Za olajšanje postopkov za odobritev je mogoče izdati dovoljenja, veljavna do 12 mesecev za katero koli število voženj, če so vse vožnje iste vrste.

PRILOGA 7

MEDNARODNI AVTOBUSNI PREVOZ POTNIKOV

Člen 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega Sporazuma se uporabljajo naslednje opredelitve:

1.  Linijski prevozi

1.1 Linijski prevozi so storitev, ki zagotavlja prevoz potnikov v določenih časovnih presledkih in na določenih linijah, pri čemer potniki vstopajo in izstopajo na vnaprej določenih postajališčih. Linijski prevozi so dostopni za vse potnike, ob upoštevanju, če je to primerno, obvezne rezervacije.

Prilagajanje pogojev prevoza pri takšni storitvi ne vpliva na njegovo razvrstitev kot linijski prevoz.

1.2 Storitve v organizaciji kogar koli, ki opravljajo prevoz določenih kategorij potnikov in izključujejo druge potnike, če se takšne storitve opravljajo pod pogoji iz točke 1.1, se štejejo kot linijski prevozi. V nadaljnjem besedilu so takšne storitve imenovane „posebni linijski prevozi“.

Posebni linijski prevozi vključujejo:

(a) prevoz delavcev na delo in domov;

(b) prevoz učencev, dijakov in študentov do vzgojnoizobraževalnih ustanov in nazaj;

(c) prevoz vojakov in njihovih družin med državo, iz katere prihajajo in krajem njihove vojašnice.

Dejstvo, da se lahko posebni linijski prevozi spreminjajo glede na potrebe uporabnikov, ne vpliva na njihovo razvrstitev kot linijski prevoz.

1.3 Organizacija vzporednih ali začasnih prevozov, ki služijo istim potnikom kakor obstoječi linijski prevozi, neustavljanje na nekaterih postajah in ustavljanje na dodatnih postajah na obstoječi liniji, se ureja z enakimi pravili kakor obstoječi linijski prevozi.

2.  Občasni prevozi

2.1 Občasni prevozi so storitev, ki ni opredeljena kot linijski prevoz niti kot posebni linijski prevoz, in za katero je značilno zlasti, da prevaža skupine potnikov, zbranih na pobudo stranke ali samega prevoznika.

Za organizacijo vzporednih ali začasnih prevozov, primerljivih z obstoječimi linijskimi prevozi in ki služijo istim potnikom kakor slednji, je potrebno dovoljenje v skladu s postopkom iz Oddelka I.

2.2 Storitev iz točke 2 se lahko opravlja z določeno pogostostjo, ne da bi pri tem prenehala biti občasni prevoz.

2.3 Občasne prevoze lahko opravlja skupina prevoznikov, ki delajo za istega pogodbenega prevoznika.

Imena takšnih prevoznikov in, če je to primerno, povezave na poti se sporočijo pristojnim organom zadevnih držav članic Evropske skupnosti in Švice v skladu s postopkom, ki ga določi Skupni odbor.

3.  Prevoz za lastne potrebe

Prevoz za lastne potrebe je tisti prevoz, ki ga neprofitno in nekomercialno opravljajo fizične ali pravne osebe, pod pogojem da:

 je prevoz za takšno fizično ali pravno osebo le pomožna dejavnost,

 uporabljena vozila so last fizične ali pravne osebe, ali pa ima ta pravico uporabe teh vozil na podlagi sklenjene zakupne ali dolgoročne leasing pogodbe, vozi pa jih ta fizična ali pravna oseba ali eden od zaposlenih v podjetju.



Oddelek I

LINIJSKI PREVOZI Z DOVOLJENJEM

Člen 2

Vrsta dovoljenj

1.  Dovoljenja se izdajajo na ime prevoznika; prevoznik jih ne sme prenašati na tretje osebe. Vendar pa lahko za prevoznika, ki je prejel dovoljenje, s soglasjem organa iz člena 3(1) te priloge, storitev opravlja drugi podizvajalec. V tem primeru mora biti na dovoljenju navedeno ime tega prevoznika in dejstvo, da je podizvajalec. Podizvajalec mora izpolnjevati pogoje iz člena 17 Sporazuma.

Če so podjetja združena za opravljanje linijskih prevozov, morajo biti dovoljenja izdana na imena vseh prevoznikov. Izdajo se podjetju, ki vodi prevoze, drugi pa prejmejo izvode. V dovoljenju so navedena imena vseh izvajalcev.

2.  Rok veljavnosti dovoljenja ne presega pet let.

3.  Na dovoljenju je navedeno naslednje:

(a) vrsta prevoza;

(b) pot, na kateri se opravlja prevoz, zlasti pa odhodni in namembni kraj;

(c) rok veljavnosti dovoljenja;

(d) postajališča in vozni red.

4.  Dovoljenja so skladna z vzorcem iz Uredbe (ES) št. 2121/98 ( 3 ).

5.  Dovoljenja dajejo imetniku pravico do opravljanja linijskih prevozov na ozemlju pogodbenic.

6.  Linijski prevoznik lahko začasno in v izjemnih primerih uporablja dodatna vozila.

V tem primeru mora zagotoviti, da so v vozilu naslednji dokumenti:

 izvod dovoljenja za opravljanje linijskih prevozov,

 izvod pogodbe med linijskim prevoznikom in podjetjem, ki je zagotovilo dodatna vozila, ali enakovreden dokument,

 overjen izvod licence Skupnosti v primeru prevoznikov Skupnosti ali podobne švicarske licence v primeru švicarskih prevoznikov, izdane linijskemu prevozniku.

Člen 3

Oddajanje vlog za dovoljenja

1.  Prevozniki Skupnosti, ki zaprosijo za dovoljenja, oddajo vloge v skladu z določbami iz člena 6 Uredbe (EGS) št. 684/92, kot je bila spremenjena z Uredbo (ES) št. 11/98, švicarski prevozniki, ki zaprosijo za dovoljenje, pa vloge oddajo v skladu s Poglavjem 5 Odredbe z dne 25. novembra 1998 o koncesijah za prevoz potnikov (OCTV) ( 4 ). Če je storitev oproščena dovoljenja v Švici, vendar je dovoljenje zanjo potrebno v Skupnosti, švicarski prevozniki, ki zaprosijo za dovoljenje, oddajo vloge pristojnim švicarskim organom, če je odhodni kraj prevoza v Švici.

2.  Vloge so skladne z vzorcem iz Uredbe (ES) št. 2121/98.

3.  Osebe, ki zaprosijo za dovoljenje, navedejo vse dodatne podatke, ki so po njihovem mnenju potrebni ali ki jih zahteva izdajatelj dovoljenja. Zlasti pa morajo prosilci priložiti vozni red, po katerem je mogoče preveriti, ali storitev izpolnjuje zakonodajo o času trajanja vožnje in počitkov. Prevozniki Skupnosti priložijo tudi izvod licence Skupnosti za mednarodni cestni javni potniški prevoz, švicarski prevozniki pa izvod podobne švicarske licence, izdane linijskemu prevozniku.

Člen 4

Postopek za izdajo dovoljenj

1.  Dovoljenja se izdajo sporazumno s pristojnimi organi pogodbenic, na katerih ozemlju potniki vstopajo in izstopajo. Izdajatelj dovoljenja takšnim organom – in prav tako tudi pristojnim organom držav članic Skupnosti, preko ozemelj katerih poteka prevoz, ne da bi potniki vstopali ali izstopali – pošlje svojo oceno skupaj z izvodom vloge in izvodi drugih ustreznih dokumentov.

2.  Pristojni organi v Švici in v državah članicah Evropske skupnosti, od katerih se zahteva soglasje, v dveh mesecih obvestijo izdajatelja dovoljenja o svoji odločitvi. Ta rok se šteje od datuma prejema zahteve za mnenje, ki je naveden na potrdilu o prejemu. Če v tem času izdajatelj dovoljenj, ne prejme odgovora, se šteje, da se organi, od katerih je zahteval mnenje, strinjajo in dovoljenje izda.

3.  Ob upoštevanju odstavkov 7 in 8 izdajatelj dovoljenj o vlogi odloči v štirih mesecih od datuma, ko je prevoznik vložil prošnjo.

4.  Dovoljenja se dodelijo, razne če:

(a) prosilec ne more zagotavljati storitve, ki je predmet vloge, z opremo, ki mu je neposredno na voljo;

(b) v preteklosti prosilec ni izpolnjeval domače ali mednarodne zakonodaje o cestnem prevozu, zlasti pa pogojev in zahtev v zvezi z dovoljenji za mednarodni cestni potniški promet, ali če je zagrešil resne kršitve zakonodaje v zvezi z varnostjo v cestnem prometu, zlasti pa pravil, ki se uporabljajo za vozila in za čas trajanja vožnje in počitka za voznike;

(c) pogoji za izdajo dovoljenja niso bili izpolnjeni v primeru vloge za podaljšanje dovoljenja;

(d) se pokaže, da bi storitev, za katero se zahteva dovoljenje, neposredno ogrozila obstoj že dovoljenih linijskih prevozov, razen v primerih, ko zadevne linijske storitve opravlja samo en prevoznik ali skupina prevoznikov;

(e) je videti, da prosilec namerava opravljati le najdonosnejše izmed obstoječih storitev na zadevnih poteh;

(f) pristojni organ pogodbenice na podlagi natančne analize sklene, da bi omenjena storitev resno ogrozila obstoj primerljive storitve v železniškem prometu na zadevnih odsekih. Zadevni prevozniki se obvestijo o vseh sklepih, sprejetih na podlagi te določbe, in o razlogih zanje.

Od 1. januarja 2000 lahko pristojni organ pogodbenice, če obstoječa mednarodna avtobusna storitev resno ogroža obstoj primerljive storitve v železniškem prometu na zadevnih odsekih, začasno prekine ali odvzame dovoljenje za opravljanje mednarodnih avtobusnih prevozov, potem ko prevoznika obvesti šest mesecev vnaprej.

Dejstvo, da prevoznik ponuja nižje cene od drugih cestnih prevoznikov ali da na zadevni poti že delujejo drugi cestni prevozniki, samo po sebi ne sme biti razlog za zavrnitev vloge.

5.  Izdajatelj dovoljenj lahko vlogo zavrne samo iz razlogov, ki so skladni s tem sporazumom.

6.  Če po postopku za doseganje soglasja iz odstavka 1 ne privede do soglasja, se zadeva naslovi na Skupni odbor.

7.  Skupni odbor čimprej sprejme odločitev, ki začne veljati v 30 dneh o datuma, ko je o njej obvestil Švico in zadevno državo članico Evropske skupnosti.

8.  Ko je postopek iz tega člena zaključen, izdajatelj dovoljenj obvesti vse organe iz odstavka 1 in jim, če je to primerno, pošlje izvod dovoljenja.

Člen 5

Izdajanje in podaljšanje dovoljenj

1.  Ko je postopek iz člena 4 zaključen, izdajatelj dodeli dovoljenje ali vlogo formalno zavrne.

2.  Sklep o zavrnitvi vloge mora navajati razloge za zavrnitev. Pogodbenici zagotovita prevoznikom možnost, da v primeru zavrnitve uveljavljajo svoje pravice.

3.  Člen 4 tega sporazuma se uporablja s potrebnimi spremembami za vloge za podaljšanje dovoljenj ali za spremembo pogojev, pod katerimi je treba opravljati storitve na podlagi dovoljenj.

V primeru manjše spremembe obratovalnih pogojev, zlasti prilagajanja voznin ali voznih redov zadostuje, da izdajatelj dovoljenj pošlje zadevne podatke pristojnim organom druge pogodbenice.

Člen 6

Zapadlost dovoljenja

Postopek za primer zapadlosti dovoljenja je naveden v členu 9 Uredbe (EGS) št. 684/92 in v členu 44 OCTV.

Člen 7

Obveznosti prevoznikov

1.  Razen v primeru višje sile linijski prevoznik do izteka veljavnosti dovoljenja sprejme vse ukrepe za zagotovitev prevoza, ki zadovoljuje določene standarde neprekinjenosti, rednosti in zmogljivosti ter izpolnjuje vse druge pogoje, ki jih določi pristojni organ v skladu s členom 2(3) te priloge.

2.  Prevoznik objavi progo, ki jo pokriva prevoz, postajališča, vozni red, voznine in prevozne pogoje, če slednji niso zakonsko določeni, tako, da zagotovi, da bodo takšni podatki na voljo vsem uporabnikom.

3.  Švica in zadevne države članice Skupnosti lahko sporazumno in v soglasju z imetnikom dovoljenja spremenijo obratovalne pogoje, ki urejajo linijski prevoz.



Oddelek II

OBČASNI PREVOZI IN DRUGI PREVOZI, ZA KATERE DOVOLJENJE NI POTREBNO

Člen 8

Kontrolna listina

1.  Prevozi iz člena 18(1) Sporazuma se opravljajo na podlagi kontrolne listine (potniški obrazec).

2.  Prevoznik, ki opravlja občasne prevoze, mora pred vsako vožnjo izpolniti potniški obrazec.

3.  Bloke potniških obrazcev morajo zagotoviti pristojni organi Švice ali države članice Evropske skupnosti, kjer je prevoznik registriran, ali organi, ki jih le te imenujejo.

4.  Vzorec kontrolne listine in način njene uporabe sta določena v Uredbi št. 2121/98.

Člen 9

Certifikat

Certifikat iz člena 18(6) tega sporazuma izdajo pristojni organi v Švici ali v državi članici Evropske skupnosti, v kateri je vozilo registrirano.

Certifikat je skladen z vzorcem iz Uredbe (ES) št. 2121/98.



Oddelek III

NADZOR IN KAZNI

Člen 10

Vozovnice

1.  Potniki, ki uporabljajo linijski prevoz, razen posebnih linijskih prevozov, morajo ves čas prevoza imeti vozovnice, individualne ali skupinske, iz katerih je razvidno:

 kraj vstopa in izstopa in, če je to primerno, povratna vožnja,

 čas veljavnosti vozovnice,

 cena prevoza.

2.  Potnik mora na zahtevo pristojnega inšpektorja vozovnico iz odstavka 1 predložiti v pregled.

Člen 11

Kontrole na cesti in v podjetju

1.  Prevozniki, ki opravljajo javni prevoz, morajo imeti v vozilu naslednje dokumente in jih predložiti v pregled na zahtevo pristojnega inšpektorja: overjen izvod licence Skupnosti za prevoznike Skupnosti ali podobne švicarske licence za švicarske prevoznike in, glede na vrsto prevoza, dovoljenje (ali overjen izvod dovoljenja) ali potniški obrazec.

Prevoznik, ki opravlja prevoz za lastne potrebe, mora v vozilu imeti certifikat (ali overjen izvod certifikata) in ga predložiti v pregled na zahtevo pristojnega inšpektorja.

Prevoznik, ki opravlja prevoz iz člena 18(2) tega sporazuma, lahko kot kontrolno listino uporablja pogodbo ali overjen izvod pogodbe.

2.  Prevozniki v mednarodnem avtobusnem potniškem prometu omogočijo preglede, ki so namenjeni zagotavljanju pravilnega izvajanja prevozov, zlasti kar zadeva čas trajanja vožnje in počitka.

Člen 12

Medsebojno sodelovanje

1.  Pristojni organi pogodbenic si na zahtevo izmenjata vse pomembne podatke, ki jih imata in ki zadevajo:

 kršitve tega sporazuma in drugih predpisov, ki urejajo mednarodni avtobusni prevoz potnikov, ki jih je na njihovem ozemlju storil prevoznik iz druge pogodbenice, ter izrečene kazni,

 kazni, izrečene svojim prevoznikom za kršitve, storjene na ozemlju druge pogodbenice.

2.  Pristojni organi pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran, odvzamejo licenco Skupnosti ali podobno švicarsko licenco, če imetnik:

 ne izpolnjuje več pogojev iz člena 17(1) tega sporazuma,

 je predložil netočne podatke, ki so potrebni za izdajo licence Skupnosti ali podobne švicarske licence.

3.  Izdajatelj odvzame dovoljenje, če imetnik ne izpolnjuje več pogojev za izdajo takšnega dovoljenja na podlagi tega sporazuma, zlasti če takšen odvzem zahtevajo pristojni organi pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran. Izdajatelj takoj obvesti pristojne organe druge pogodbenice.

4.  Če prevoznik stori resen prekršek ali večkrat stori manjše prekrške prometnih predpisov in predpisov o varnosti v cestnem prometu, zlasti predpisov, ki se nanašajo na vozila, čas trajanja vožnje in počitka za voznike ter na nepooblaščeno izvajanje vzporednega ali začasnega prevoza iz člena 1(2.1), mu lahko pristojni organi pogodbenice, v kateri je prevoznik registriran, predvsem odvzamejo licenco Skupnosti ali podobno švicarsko licenco, ali pa mu začasno in/ali delno odvzamejo pooblaščene izvode licence Skupnosti ali podobne švicarske licence.

Takšne kazni se določijo glede na resnost prekrška, ki ga je storil imetnik licence Skupnosti ali švicarske licence in glede na skupno število overjenih izvodov, ki jih ima za mednarodni prevoz.

PRILOGA 8

SEZNAM DOLOČB, KI JIH VSEBUJEJO DVOSTRANSKI SPORAZUMI O CESTNEM PROMETU, SKLENJENI MED ŠVICO IN RAZLIČNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI SKUPNOSTI, KI SE NANAŠAJO NA DODELITEV DOVOLJENJ ZA POTNIŠKI PREVOZ ZA TRETJO DRŽAVO



Država

Datum podpisa sporazuma

Datum začetka veljavnosti

Pogoji

Nemčija

17.12.1953

1.2.1954

Člena 4 in 5:

— v skladu z nacionalnim pravom

— z upoštevanjem načela vzajemnosti

Avstrija

22.10.1958

4.4.1959

Člen 6:

— v skladu z nacionalnim pravom

— z upoštevanjem načela vzajemnosti

Belgija

25.2.1975

24.7.1975

Člen 3:

— v skladu z nacionalnim pravom

Danska

27.8.1981

25.3.1982

Člena 3 in 5:

— v skladu z nacionalnim pravom

Španija

23.1.1963

21.8.1963

Člena 2 in 3:

— hitra dovoljenja druge pogodbenice

— sporazumno (vzajemnost)

Finska

16.1.1980

28.5.1981

Člen 3:

— v skladu z nacionalnim pravom

Francija

20.11.1951

1.4.1952

Poglavje II:

— sporazumno

— z upoštevanjem načela vzajemnosti

Grčija

8.8.1970

6.9.1971

Člen 2:

— sporazumno (vzajemnost)

Italija

V skladu z nacionalnim pravom (ni dvostranskih sporazumov)

Irska

V skladu z nacionalnim pravom (ni dvostranskih sporazumov)

Luksemburg

17.5.1972

1.6.1972

Člen 3:

V skladu z nacionalnim pravom

Nizozemska

20.5.1952

15.6.1952

Odstavek 2(2)

V skladu z nacionalnim pravom

Portugalska

28.6.1973

1.1.1974

Protokol k sporazumu, oddelka 5 in 6

— sporazumno

— načelo vzajemnosti

Združeno kraljestvo

20.12.1974

21.11.1975

V skladu z nacionalnim pravom (sporazum se nanaša samo na prevoz blaga)

Švedska

12.12.1973

22.4.1974

Člen 3:

V skladu z nacionalnim pravom

PRILOGA 9

KAKOVOST PREVOZOV V ŽELEZNIŠKEM PROMETU IN KOMBINIRANIH PREVOZOV

Če bi Švica želela sprejeti zaščitne ukrepe iz člena 46 tega sporazuma, se uporabljajo naslednji pogoji.

1. Povprečna cena prevozov v železniškem prometu ali kombiniranega prevoza preko Švice ne sme biti višja od stroškov za vozilo z največjo dovoljeno maso 40 ton, ki prevozi razdaljo 300 km preko Alp. Zlasti pa povprečna cena za spremljani kombinirani prevoz („tovornjak na vlaku“) ne sme presegati stroškov za cestni prevoz (cestnine in razni stroški).

2. Švica je sprejela ukrepe za povečanje konkurenčnosti kombiniranega in železniškega prevoza blaga preko svojega ozemlja.

3. Parametri, ki se uporabljajo za ocenjevanje konkurenčnosti kombiniranega in železniškega prevoza blaga vključujejo vsaj naslednje:

 v kolikšni meri vozni redi in hitrost ustrezajo potrebam uporabnikov,

 v kolikšni meri ponudniki storitev zagotavljajo in sprejemajo odgovornost za kakovost,

 v kolikšni meri švicarski prevozniki izpolnjujejo svoje obveznosti v zvezi s kvaliteto storitev ali, če jih ne izpolnjujejo, v kolikšni meri porabniki prejmejo nadomestilo.

 pogoje za rezervacije.

PRILOGA 10

PRAVILA ZA UPORABO DAJATEV IZ ČLENA 40

Ob upoštevanju določb iz člena 40(3.(b)) in (5), se dajatve iz člena 40 uporabljajo kot sledi:

(a) za prevoz v Švici se dajatve povečajo ali zmanjšajo sorazmerno z dolžino dejanske prevožene poti po Švici, ki je večja ali manjša od 300 km;

(b) dajatve so sorazmerne s kategorijo mase vozila.

SKLEPNA LISTINA



Pooblaščenci

EVROPSKE SKUPNOSTI

in

ŠVICARSKE KONFEDERACIJE,

ki so se sestali enaindvajsetega junija tisoč devetsto devetindevetdeset v Luxembourgu, kjer so podpisali Sporazum med Evropsko Skupnostjo in Švicarsko konfederacijo o železniškem in cestnem prevozu potnikov in blaga, so sprejeli skupne izjave, ki so navedene v nadaljevanju in priložene tej sklepni listini:



 Skupna izjava o členu 38(6),

 Skupna izjava o nadaljnjih pogajanjih.

Zabeležile so tudi naslednje izjave, ki so kot priloga dodane tej Sklepni listini:

 Izjava o švicarski udeležbi v odborih,

 Izjava Švice o uporabi carinskih kvot (40 t),

 Izjava Evropske skupnosti o uporabi carinskih kvot (40 t),

 Izjava Švice o členu 40(4),

 Izjava Švice o olajšanju carinskih postopkov (člen 43(1)).

Hecho en Luxemburgo, el ventiuno de junio de mil novecientos noventa y nueve.

Udfærdiget i Luxembourg den enogtyvende juni nitten hundrede og nioghalvfems.

Geschehen zu Luxemburg am einundzwanzigsten Juni neunzehnhundertneunundneunzig.

Έγινε στο Λουξεμβούργο, στις είκοσι μία Ιουνίου χίλια εννιακόσια ενενήντα εννέα.

Done at Luxembourg on the twenty-first day of June in the year one thousand nine hundred and ninety-nine.

Fait à Luxembourg, le vingt-et-un juin mil neuf cent quatre-vingt dix-neuf.

Fatto a Lussemburgo, addì ventuno giugno millenovecentonovantanove.

Gedaan te Luxemburg, de eenentwintigste juni negentienhonderd negenennegentig.

Feito em Luxemburgo, em vinte e um de Junho de mil novecentos e noventa e nove.

Tehty Luxemburgissa kahdentenakymmenentenäensimmäisenä päivänä kesäkuuta vuonna tuhatyhdeksänsataayhdeksänkymmentäyhdeksän.

Som skedde i Luxemburg den tjugoförsta juni nittonhundranittionio.

Por la Comunidad Europea

For Det Europæiske Fællesskab

Für die Europäische Gemeinschaft

Για την Ευρωπαϊκή Κοινότητα

For the European Community

Pour la Communauté européenne

Per la Comunità europea

Voor de Europese Gemeenschap

Pela Comunidade Europeia

Euroopan yhteisön puolesta

På Europeiska gemenskapens vägnar

signatory

signatory

Por la Confederación Suiza

For Det Schweiziske Edsforbund

Für der Schweizerischen Eidgenossenschaft

Για την Ελβετική Συνομοσπονδία

For the Swiss Confederation

Pour la Confédération suisse

Per la Confederazione svizzera

Voor de Zwitserse Bondsstaat

Pela Confederação Suíça

Sveitsin valaliiton puolesta

På Schweiziska Edsförbundets vägnar

signatory

signatory

SKUPNA IZJAVA

o členu 38(6)

Pogodbenici izjavljata, da določbe iz člena 38(6) ne posegajo v uporabo instrumentov zveznega finančnega izravnalnega sistema v švicarskem zveznem sistemu.

SKUPNA IZJAVA

o nadaljnjih pogajanjih

Evropska skupnost in Švicarska konfederacija izjavljata, da nameravata začeti pogajanja za sklenitev sporazumov na področjih v skupnem interesu, kot so posodobitev Protokola 2 k Sporazumu o prosti trgovini iz leta 1972 in švicarsko sodelovanje v nekaterih programih Skupnosti s področja usposabljanja, mladine, medijev, statistike in okolja. Po zaključku sedanjih dvostranskih pogajanj je treba hitro začeti s pripravljalnim delom za ta pogajanja.

IZJAVA

o švicarski udeležbi v odborih

Svet se strinja, da se lahko švicarski predstavniki, če jih zadevajo obravnavane vsebine, kot opazovalci udeležujejo zasedanj naslednjih odborov in strokovnih delovnih skupin:

 Odbori raziskovalnih programov, tudi Znanstveni in tehnični raziskovalni odbor (CREST),

 Upravna komisija za socialno varnost delavcev migrantov,

 Usklajevalna skupina za medsebojno priznavanje diplom višjega izobraževanja,

 Svetovalni odbori za zračne poti in uporabljanje pravil o konkurenci na področju zračnega prevoza.

Švicarski predstavniki niso prisotni pri glasovanju v teh odborih.

V primeru drugih odborov, ki se ukvarjajo s področji, zajetimi v teh sporazumih, na katerih je Švica sprejela pravni red Skupnosti ali enakovredne ukrepe, se Komisija posvetuje s švicarskimi strokovnjaki po postopku iz člena 100 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru.

IZJAVA ŠVICE

o uporabi carinskih kvot (40 t)

Švica izjavlja, da bo največ 50 % kvot iz člena 8 Sporazuma za švicarska vozila, katerih dejanska skupna masa vozila ne presega 40 t, uporabljenih za uvoz, izvoz in prevoz v tranzitu.

IZJAVA EVROPSKE SKUPNOSTI

o uporabi carinskih kvot (40 t)

Skupnost izjavlja, da v skladu s trenutnimi ocenami pričakuje, da bo približno 50 % njenih kvot iz člena 8 uporabljenih za dvostranske prevoze.

IZJAVA ŠVICE

o členu 40(4)

Švica v zvezi z uporabo dajatev iz člena 40(4) Sporazuma izjavlja, da bo določila dejanske dajatve, ki se uporabljajo do odprtja prvega osnovnega predora ali do 1. januarja 2008, kar nastopi prej, na raven, ki je nižja o najvišjega dovoljenega zneska, ki ga dopušča ta določba. Švica na podlagi sedanjih načrtov namerava določiti raven leta 2005, 2006 in 2007 na povprečno 292,50 CHF in največ 350 CHF.

IZJAVA ŠVICE

o olajšanju carinskih postopkov (člen 43(1))

Da bi olajšala postopke na cestnih mejnih prehodih med Evropsko unijo in Švico, se Švica strinja z naslednjimi ukrepi, ki bodo v letu 1999 prednostno sprejeti v Skupnem odboru, ustanovljenem na podlagi Sporazuma iz leta 1992:

 da bo v sodelovanju s carinarnicami svojih sosed zagotovila dovolj dolg delovni čas carinarnic na večjih mejnih prehodih, da bo omogočil težkim tovornim vozilom, da svojo vožnjo preko Švice začnejo takoj, ko preneha prepoved nočne vožnje ali da vožnjo nadaljujejo do začetka prepovedi. Po potrebi lahko v ta namen zaračuna dodatno dajatev, ki bo odražala dodatne stroške. Ta dajatev pa ne sme presegati 8 CHF;

 da bo do 1. januarja 2000 v sodelovanju s carinskimi organi sosednjih držav dosegla, da bodo carinski postopki za težka tovorna vozila trajali 30 minut na vsakem mejnem prehodu med Švico in Evropsko unijo (merjeno od prihoda v prvi carinski organ do konca postopka v drugem), in bo ta čas po tem datumu tudi ohranila.

Informacije v zvezi z začetkom veljavnosti semih sporazumov s Švicarsko konfederacijo na področju prostega pretoka oseb, zračnega in kopenskega prevoza, javnih naročil, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, medsebojnega priznavanja v zvezi z ugotavljanjem skladnosti in trgovine kmetijskimi proizvodi

Končno obvestilo o dokončanju postopkov, ki so potrebni za začetek veljavnosti sedmih sporazumov na področju prostega pretoka oseb zračnega in kopenskega prevoza, javnih maročil, znanstvenega in tehnološkega sodelovanja, medsebojnega priznavanja v zvezi z ugotavljanjem skladnosti in trgovine s kmetijskimi proizvodi, sklenjenih med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Švicarsko konfederacijo na drugi, podpisanih v Luksemburgu dne 21. junija 1999, je bilo podano 17. aprila 2002, zato navedeni sporazumi začnejo hkrati veljati 1. junija 2002



( 1 ) Švicarsko obmejno območje je opredeljeno v Prilogi 4 k zapisniku petega srečanja Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma iz leta 1992, ki je bilo v Bruslju dne 2. aprila 1998. Na splošno je to območje, ki sega 10 kilometrov od carinarnice.

( 2 ) Švicarsko obmejno območje je opredeljeno v Prilogi 4 k zapisniku petega srečanja Skupnega odbora, ustanovljenega na podlagi Sporazuma iz leta 1992, ki je bilo v Bruslju dne 2. aprila 1998. Na splošno je to območje, ki sega 10 kilometrov od carinarnice.

( 3 ) Uredba Komisije (ES) št. 2121/98 z dne 2. oktobra 1998 o natančnih pravilih za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 684/92 in (ES) št. 12/98 v zvezi z dokumenti za avtobusni prevoz potnikov (UL L 268, 3.10.1998, str. 10).

( 4 ) RS/SR 744.11.