Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij

EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA –

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 152(4)(b) Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

po posvetovanju z Odborom regij,

delujoč v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 3 ),

ob upoštevanju naslednjega:

(1)

Vrsto let je priznano, da se več različnih oblik transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pojavlja ločeno pri ljudeh oziroma živalih. Bovina spongiformna encefalopatija (BSE) je bila leta 1986 najprej priznana pri živalih iz vrst govedi, v naslednjih letih pa je bilo priznano, da se pojavlja tudi pri drugih vrstah živali. Nova različica Creutzfeldt-Jakobove bolezni (CJB) je bila opisana leta 1996. Vedno več je dokazov o podobnosti med povzročiteljem BSE in povzročiteljem nove različice Creutzfeldt-Jakobove bolezni.

(2)

Po letu 1990 je Skupnost sprejela vrsto ukrepov za zaščito zdravja ljudi in živali pred tveganjem BSE. Ti ukrepi so temeljili na zaščitnih določbah iz direktiv o ukrepih za zdravstveno varstvo živali. Z vidika razsežnosti tveganja za zdravje ljudi in živali glede nekaterih oblik TSE je primerno sprejeti posebne predpise za njihovo preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje.

(3)	Uredba neposredno zadeva varovanje javnega zdravja in je pomembna za delovanje notranjega trga. Zajema proizvode, vključene v Prilogi I k Pogodbi, pa tudi tiste, ki niso vključeni v navedeni prilogi. Zato je primerno izbrati člen 152(4)(b) Pogodbe za pravno podlago.

(4)

Komisija je pridobila znanstvena mnenja, zlasti Znanstvenega vodstvenega odbora ter Znanstvenega odbora za veterinarske ukrepe v zvezi z javnim zdravjem, o raznih vidikih različnih oblik TSE. Ta mnenja zajemajo nasvete o ukrepih za zmanjšanje možnega tveganja za ljudi in živali zaradi izpostavljenosti okuženim živalskim proizvodom.

(5)

Ta pravila se uporabijo za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora. Njihova uporaba ni potrebna za kozmetične ali medicinske izdelke, medicinske pripomočke ali njihove izhodiščne snovi ali polizdelke, za katere se uporabijo drugi posebni predpisi, zlasti o prepovedi uporabe snovi s specifičnim tveganjem. Veljala naj ne bi tudi za proizvode živalskega izvora, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje živali ali ljudi, ker se uporabljajo v druge namene kakor za prehrano ljudi ali živali ali za umetna gnojila. Primerno je zagotoviti, da se ohrani razločevanje med proizvodi živalskega izvora zunaj obsega te uredbe in tistimi v njenem obsegu, razen kadar izpolnjujejo vsaj enakovredne zdravstvene standarde, kakor so zadnji navedeni.

(6)	Predvideti je treba zaščitne ukrepe, ki jih izvede Komisija, kadar pristojni organi države članice ali tretje države neustrezno pristopijo k obravnavi tveganja zaradi TSE.

(7)

Treba je vzpostaviti postopek za ugotavljanje epidemiološkega statusa držav članic, tretjih držav ali ene izmed njihovih regij, v nadaljevanju navedenih kot „države ali regije“ glede BSE, na osnovi verjetnosti širjenja in tveganja za izpostavljenost ljudi bolezni, ob uporabi razpoložljivih informacij. Države članice in tretje države, ki se odločijo, da ne bodo zaprosile za ugotavljanje svojega statusa, Komisija uvrsti v kategorijo na podlagi vseh informacij, ki jih ima na voljo.

(8)	Države članice vpeljejo izobraževalne programe za vse, ki so udeleženi pri preprečevanju in obvladovanju raznih oblik TSE, pa tudi za veterinarje, kmete in delavce, ki izvajajo prevoz, trženje in zakol rejnih živali.

(9)	Države članice izvajajo letni program spremljanja BSE in praskavca ter obveščajo Komisijo in druge države članice o rezultatih in o pojavu katere koli druge oblike TSE.

(10)

Nekatera tkiva prežvekovalcev je treba označiti kot snovi s specifičnim tveganjem na osnovi patogeneze raznih oblik TSE in epidemiološkega statusa države ali regije izvora ali bivanja zadevne živali. Snovi s specifičnim tveganjem je treba odstranjevati in uničevati na način, ki ne predstavlja nikakršnega tveganja za zdravje ljudi ali živali. Zlasti se ne dovoli njihovo dajanje na trg za uporabo v proizvodnji hrane za ljudi ali živali ali umetnih gnojil. Poskrbeti je treba za enakovredno raven zdravstvene zaščite na osnovi presejalnega testa na razne oblike TSE, ki se izvaja na posameznih živalih, takoj ko je povsem validiran. Tehnike zakola, ki predstavljajo tveganje, da bi možganska tkiva okužila druga tkiva, se ne dovolijo v državah ali regijah razen tistih, v katerih je tveganje za BSE najmanjše.

(11)

Treba je izvajati ukrepe za preprečevanje prenašanja raznih oblik TSE na ljudi ali živali s prepovedjo krmljenja nekaterih kategorij živali z nekaterimi kategorijami živalskih beljakovin in s prepovedjo uporabe nekaterih tkiv prežvekovalcev v hrani. Te prepovedi morajo biti sorazmerne vsakokratnemu tveganju.

(12)

Sum prisotnosti katere koli oblike TSE pri katerikoli živali je treba sporočiti pristojnemu organu, ki mora nemudoma izvesti vse ustrezne ukrepe, vključno z odreditvijo omejitve gibanja za žival, pri kateri se sumi prisotnost TSE med čakanjem na rezultate preiskave ali z njenim zakolom pod uradnim nadzorom. Če pristojni organ ne more izključiti možnosti TSE, morajo dati izvesti ustrezne preiskave in hraniti trup živali pod uradnim nadzorom, dokler ni znana diagnoza.

(13)

Če se uradno potrdi prisotnost ene od oblik TSE, mora pristojni organ izvesti vse potrebne ukrepe, vključno z uničenjem trupa živali, uvesti preiskavo za ugotovitev vseh živali, izpostavljenih tveganju, ter za določitev omejitev gibanja vseh takih živali in proizvodov živalskega izvora. Lastnikom je treba kar najhitreje izplačati nadomestilo za izgubo živali in proizvodov živalskega izvora, ki se uničijo skladno s to uredbo.

(14)	Države članice morajo pripraviti načrte ukrepov, ki se izvedejo na državni ravni ob izbruhu BSE. Te načrte odobri Komisija. To določbo je treba razširiti tudi na druge oblike TSE poleg BSE.

(15)

Določiti je treba predpise o dajanju na trg nekaterih živih živali in proizvodov živalskega izvora. Obstoječa pravila Skupnosti o identifikaciji in registraciji govedi predvidevajo sistem, ki omogoča sledljivost živali do matere in črede izvora v skladu z mednarodnimi standardi. Enakovredna jamstva je treba predvideti za govedi, ki se uvažajo iz tretjih držav. Živali in proizvode živalskega izvora, ki jih zajemajo pravila Skupnosti, katerih premiki se izvajajo v trgovini med državami članicami Evropske skupnosti ali ki se uvažajo iz tretjih držav, morajo spremljati spričevala, zahtevana v navdenih pravilih, ki se dopolnijo, če je primerno, v skladu s to uredbo.

(16)

Prepove se dajanje na trg nekaterih proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz govedi iz regij z visokim tveganjem. Ta prepoved se ne uporabi za nekatere proizvode živalskega izvora, proizvedene pod nadzorovanimi pogoji iz živali, za katere je mogoče dokazati, da ne predstavljajo visokega tveganja glede okuženosti s TSE.

(17)

Za zagotavljanje upoštevanja predpisov o preprečevanju, nadzoru in izkoreninjenju raznih oblik TSE je treba jemati vzorce za laboratorijske preiskave na podlagi uveljavljenega protokola, ki daje celotno epidemiološko sliko razmer glede TSE. Za zagotavljanje enotnih postopkov laboratorijskih preiskav in rezultatov je treba vzpostaviti nacionalne referenčne laboratorije in referenčne laboratorije Skupnosti ter zanesljive znanstvene metode, vključno s hitrimi testi, posebno za razne oblike TSE. Kar najbolj je treba uporabljati hitre teste.

(18)

Inšpekcijski pregledi Skupnosti se v državah članicah izvajajo za zagotavljanje enotnega izpolnjevanja zahtev v zvezi s preprečevanjem, nadzorom in izkoreninjenjem raznih oblik TSE, poskrbeti pa je tudi treba za izvajanje postopkov presoje. Za zagotavljanje, da jamstva, enakovredna veljavnim v Skupnosti, zagotavljajo tudi tretje države ob uvozu v Skupnost živih živali in proizvodov živalskega izvora, se izvajajo inšpekcijski pregledi Skupnosti na kraju samem ter presoje za preverjanje, da tretje države izvoznice izpolnjujejo uvozne pogoje.

(19)

Ukrepi za trgovanje v zvezi z raznimi oblikami TSE morajo temeljiti na mednarodnih standardih, smernicah ali priporočilih, če obstajajo. Kadar ukrepi, ki temeljijo na ustreznih mednarodnih standardih, smernicah ali priporočilih, ne dosegajo ustrezne ravni zdravstvenega varstva, je dovoljeno sprejeti znanstveno utemeljene ukrepe, ki privedejo do višje ravni zdravstvenega varstva.

(20)	Ta uredba se ponovno preuči, ko so na voljo nove znanstvene informacije.

(21)	V okviru te uredbe morajo biti na voljo potrebni prehodni ukrepi, zlasti za urejanje uporabe snovi s specifičnim tveganjem.

(22)	Ukrepi, potrebni za izvajanje te uredbe, se sprejmejo v skladu s Sklepom Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999, ki predpisuje postopek za uporabo izvršnih pooblastil, ki jih ima Komisija ( 4 ).

(23)	Za izvajanje te uredbe se predpiše postopek, ki vzpostavlja tesno in učinkovito sodelovanje med Komisijo in državami članicami v Stalnem odboru za veterinarstvo, Stalnem odboru za krmila in Stalnem odboru za živila.

(24)	Ob upoštevanju, da so določbe za izvajanje te uredbe splošni ukrepi v smislu člena 2 Sklepa 1999/468/ES, jih je treba sprejeti v skladu z uredbenim postopkom, določenim v členu 5 navedenega sklepa –

SPREJELA NASLEDNJO UREDBO:

1. Ta uredba vsebuje predpise za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje raznih oblik transmisivnih spongiformnih encefalopatij (TSE) pri živalih. Uporabi se za proizvodnjo in dajanje na trg živih živali in proizvodov živalskega izvora ter v nekaterih posebnih primerih za njihov izvoz.

Za preprečevanje navzkrižne kontaminacije ali zamenjave živih živali ali proizvodov živalskega izvora iz člena 1(1) ter proizvodov živalskega izvora iz člena 1(2)(a), (b) in (c), ali živih živali iz člena 1(2)(d), jih je treba vedno hraniti ločene, razen če so take žive živali ali proizvodi živalskega izvora proizvedeni vsaj pod enakovrednimi pogoji zdravstvene zaščite glede raznih oblik TSE.

Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

3. Če pojmi v tej uredbi niso opredeljeni v odstavku 1 ali Prilogi I, se uporabijo opredelitve pojmov iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 ( 7 ) in tiste, navedene v direktivah ali skladno z direktivami 64/432/EGS ( 8 ), 89/662/EGS, 90/425/EGS in 91/68/EGS ( 9 ), kadar to besedilo vsebuje napotilo nanje.

1. Za izvajanje zaščitnih ukrepov se uporabijo načela in določbe, podrobno opisani v členu 9 Direktive 89/662/EGS, členu 10 Direktive 90/425/EGS, členu 18 Direktive 91/496/EGS ( 10 ) in členu 22 Direktive 97/78/ES ( 11 ).

2. Zaščitni ukrepi se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2) in se istočasno sporočijo Evropskemu parlamentu ob navedbi razlogov.

1. BSE-status države članice, tretje države ali ene od njenih regij (v nadaljevanju navedene kot „države ali regije“) je dovoljeno določiti le na podlagi meril, podrobno opisanih v poglavju A Priloge II, in izida analize tveganj na podlagi vseh možnih dejavnikov za pojav bovine spongiformne encefalopatije, kakor je opredeljena v poglavju B Priloge II, in njihovega razvoja v daljšem časovnem obdobju.

Države članice in tretje države, ki želijo ostati na seznamu tretjih držav, odobrenih za izvoz v Skupnost živih živali ali proizvodov, ki jih zajema ta uredba, predložijo Komisiji vlogo za določitev njihovega BSE-statusa skupaj z ustreznimi informacijami o merilih, podrobno opisanih v poglavju A Priloge II, in o možnih dejavnikih tveganja, opredeljenih v poglavju B Priloge II, in njihovega razvoja v daljšem časovnem obdobju.

2. Sprejme se odločitev o vsaki vlogi, na podlagi katere se država članica ali tretja država ali regija države članice ali tretje države, ki je predložila vlogo, uvrsti v eno od kategorij, opredeljenih v poglavju C Priloge II, ob upoštevanju meril in možnih dejavnikov tveganja, podrobno opredeljenih v odstavku 1, v skladu s postopkom iz člena 24(2).

Ta odločitev se sprejme v šestih mesecih po predložitvi vloge in ustreznih informacij iz drugega pododstavka odstavka 1. Če Komisija ugotovi, da predložena dokazila ne zajemajo informacij, predpisanih v poglavjih A in B Priloge II, zahteva predložitev dodatnih informacij v obdobju, ki se posebej določi. Končna odločitev se nato sprejme v šestih mesecih po predložitvi vseh informacij.

Potem ko je Mednarodni urad za kužne bolezni (OIE) vzpostavil postopek za klasifikacijo držav po kategorijah in če je uvrstil državo, ki je predložila vlogo, v eno od navedenih kategorij, se je mogoče odločati o ponovni presoji za kategorizacijo v Skupnosti zadevne države v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, če je primerno, v skladu s postopkom iz člena 24(2).

3. Če Komisija ugotovi, da so informacije, ki jih je predložila država članica ali tretja država skladno s poglavjema A in B Priloge II, pomanjkljive ali nejasne, lahko v skladu s postopkom iz člena 24(2), določi BSE-status zadevne države članice ali tretje države na podlagi analize vseh tveganj.

Taka analiza tveganj mora zajemati dokončno statistično oceno epidemioloških razmer v zvezi z raznimi oblikami TSE v državi članici ali tretji državi, ki je predložila vlogo, na osnovi hitrih testov, ki se uporabijo v postopku naključnega preverjanja. Komisija upošteva klasifikacijska merila, ki jih uporablja OIE.

Hitri testi se v ta namen odobrijo v skladu s postopkom iz člena 24(2) in vključijo v seznam, podrobno opisan v točki 4 poglavja C Priloge X.

Tak postopek naključnega preverjanja lahko uporabijo države članice ali tretje države, ki želijo, da klasifikacijo, ki so jo izvedle, na tej osnovi odobri Komisija – v skladu s postopkom, določenim v členu 24(2).

Stroške takega postopka naljučnega preverjanja nosi zadevna država članica ali tretja država.

4. Države članice ali tretje države, ki ne predložijo vloge v skladu z odstavkom 1 v šestih mesecih od 1. julija 2001, se bodo glede odpošiljanja s svojega ozemlja živih živali in proizvodov živalskega izvora, štele kot države kategorije 5, navedene v poglavju C Priloge II, dokler ne predložijo take vloge.

5. Države članice kar najhitreje obvestijo Komisijo o kakršnih koli epidemioloških dokazih ali drugih informacijah, ki bi lahko privedle do sprememb BSE-statusa, zlasti o rezultatih programov spremljanja, predvidenih v členu 6.

6. Odločanje o tem, ali se ohrani tretja država na enem od seznamov, predvidenih v pravilih Skupnosti, zato da se ji odobri izvoz v Skupnost živih živali in proizvodov živalskega izvora, za katere ta uredba predvideva posebne predpise, poteka skladno s postopkom, določenim v členu 24(2), in je pogojeno s predložitvijo – z vidika razpoložljivih informacij ali kadar se domneva prisotnost TSE – informacij, predvidenih v odstavku 1. Če je predložitev navedenih informacij v treh mesecih od datuma zahteve Komisije odklonjena, se uporabijo določbe iz odstavka 4 tega člena, dokler te informacije niso predložene in ocenjene v skladu z odstavkom 2 ali 3.

Upravičenost tretjih držav do izvoza v Skupnost živih živali ali proizvodov živalskega izvora, za katere ta uredba predvideva posebne predpise, pod pogoji na osnovi njihove kategorije, ki jo je določila Komisija, je pogojena s tem, da poskrbijo za kar najhitrejše pisno obveščanje Komisije o kakršnih koli epidemioloških ali drugih dokazih, ki bi lahko privedli do spremembe BSE-statusa.

7. Odločitev v skladu s postopkom, določenim v členu 24(2), o spremembi BSE-klasifikacije države članice ali tretje države ali ene od njenih regij, je mogoče sprejeti v skladu z rezultati pregledov, predvidenih v členu 21.

8. Odločitve iz odstavkov 2, 3, 4, 6 in 7 morajo temeljiti na oceni tveganja ob upoštevanju priporočenih meril, podrobno opisanih v poglavjih A in B Priloge II.

1. Vsaka država članica izvaja letni program spremljanja BSE in praskavca v skladu s poglavjem A Priloge III. Ta program zajema postopek presejalnega testa ob uporabi hitrih testov.

Hitri testi se v ta namen odobrijo v skladu s postopkom iz člena 24(2) in vključijo v točki 4 poglavja C Priloge X.

2. Vsaka država članica obvesti Komisijo in druge države članice v okviru Stalnega veterinarskega odbora o pojavu katere koli od oblik TSE, ki ni BSE.

3. Vse uradne preiskave in laboratorijske preglede je treba evidentirati v skladu s poglavjem B Priloge III.

4. Države članice predložijo Komisiji letno poročilo, ki zajema vsaj informacije iz dela I poglavja B Priloge III. Poročilo za vsako koledarsko leto je treba predložiti najpozneje do 31. marca naslednjega leta. V treh mesecih po prejemu navedenih poročil predloži Komisija Stalnemu veterinarskemu odboru povzetek nacionalnih poročil, ki zajema vsaj informacije iz dela II poglavja B Priloge III.

1. Prepovedano je krmljenje prežvekovalcev z beljakovinami, pridobljenimi iz živali iz vrst sesalcev.

2. Prepoved iz odstavka 1 zajema tudi živali in proizvode živalskega izvora v skladu s točko 1 Priloge IV.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabita brez poseganja v določbe iz točke 2 Priloge IV.

4. Državam članicam, ali njihovim regijam, iz kategorije 5 se ne dovoli izvoz ali skladiščenje hrane za živali, namenjene za rejne živali, ki vsebuje beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, ali hrane za živali, namenjene živalim iz vrst sesalcev, razen hrane za pse in mačke, ki vsebuje predelane beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev.

Tretjim državam, ali njihovim regijam, iz kategorije 5 se ne dovoli izvoz v Skupnost hrane za živali, namenjene za živino, ki vsebuje beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev, ali hrane za živali, namenjene živalim iz vrst sesalcev, razen hrane za pse in mačke, ki vsebuje predelane beljakovine, pridobljene iz živali iz vrst sesalcev.

5. Podrobna pravila za izvajanje tega člena, zlasti pravila o preprečevanju navzkrižne kontaminacije ter o metodah vzorčenja in analize, potrebna za preverjanje skladnosti s tem členom, se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

1. Snovi s specifičnim tveganjem se odstranijo in uničijo v skladu s točkami 2, 3, 4 in 8 Priloge V.

Te snovi s specifičnim tveganjem ali snovi, ki so iz njih predelane, je dovoljeno dajati na trg ali, če je treba, izvažati le za končno uničenje v skladu s točkama 3 in 4 ali, če je primerno, 7(c) ali 8 Priloge V. Ni jih dovoljeno uvažati v Skupnost. Prevoz snovi s specifičnim tveganjem prek ozemlja Skupnosti mora potekati v skladu z zahtevami iz člena 3 Direktive 91/496/EGS.

2. Odstavek 1 se ne uporabi za tkiva, pridobljena od živali, ki so bile podrejene alternativnemu testu, odobrenemu za ta posebni namen v skladu s postopkom, navedenim v členu 24(2) in v točki 5 poglavja C Priloge X ter uporabljenim pod pogoji iz točke 5 Priloge V – in pri čemer so bili rezultati testa negativni.

Države članice, ki odobrijo tak alternativni test, morajo obvestiti druge države članice in Komisijo.

3. V državah članicah, ali njihovih regijah, ki spadajo v kategorije 2, 3, 4 in 5, navedene v poglavju C Priloge II, je po omamljanju prepovedano izvajati poškodbo osrednjega živčnega sistema s podolgovatim paličastim instrumentom, ki prodre v kranialno votlino pri živalih iz vrst govedi, ovac ali koz, katerih meso je namenjeno za prehrano ljudi ali živali.

4. Podatke o starosti, določene v Prilogi V, je treba redno posodabljati. Tako posodabljanje mora temeljiti na najnovejših preverjenih znanstvenih ugotovitvah glede statistične verjetnosti pojava ene od oblik TSE v zadevnih starostnih skupinah populacije govedi, ovac in koz v Skupnosti.

5. Z odstopanjem od odstavkov 1 do 4, se lahko sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 24(2), kar zadeva datum začetka veljavnosti člena 7(1) ali, če je primerno, v tretjih državah, datum prepovedi uporabe beljakovin živali iz vrst sesalcev v hrani za prežvekovalce v vsaki državi ali regiji, ki spada v kategorijo 3 ali 4, za omejitev uporabe tega člena na živali, rojene do navedenega datuma v teh državah ali regijah.

Podobno, z odstopanjem od odstavkov 1 do 4, po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom in na podlagi ocene tveganja za pojav, širjenje in izpostavljenost bolezni pri ljudeh, se lahko sprejme odločitev v skladu s postopkom iz člena 24(2), da se za hrano ljudi in živali ter za gnojila dovoli uporaba hrbtenice in dorzalnih ganglijev, pridobljenih iz živali iz vrst govedi, ki so v posamezni državi ali njeni regiji, uvrščeni v kategorijo 5, oziroma izvirajo iz te države ali regije.

6. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

Proizvodi živalskega izvora, ki so pridobljeni iz tkiv prežvekovalcev ali jih vsebujejo

1. Proizvodi živalskega izvora, navedeni v Prilogi VI, ne smejo biti pridobljeni iz tkiv prežvekovalcev iz držav ali njihovih regij, ki spadajo v kategorijo 5, razen če so pridobljeni skladno s proizvodnimi procesi, odobrenimi v skladu s postopkom iz člena 24(2).

2. Kosti glave in hrbtenica živali iz vrst govedi, ovac in koz iz držav ali njihovih regij, ki spadajo v kategorije 2, 3, 4 ali 5, je prepovedano uporabljati za proizvodnjo mehansko izkoščenega mesa.

3. Odstavka 1 in 2 se ne uporabita z vidika meril, podrobno opisanih v točki 5 Priloge V, za prežvekovalce, ki so bili pregledani z alternativnim testom, priznanim v skladu s postopkom iz člena 24(2), pri čemer so bili rezultati testa negativni.

4. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

1. Države članice zagotovijo, da so zaposleni pristojnega organa, diagnostičnih laboratorijev in izobraževalnih ustanov za kmetijstvo in veterinarsko medicino, uradni veterinarji, veterinarji z zasebno prakso, osebje v klavnicah in rejci živali, osebe, ki gojijo živali, in oskrbniki živali ustrezno usposobljeni za ugotavljanje kliničnih znakov bolezni, epidemiologije in v primeru osebja, odgovornega za izvajanje pregledov, za interpretacijo laboratorijskih ugotovitev v zvezi z raznimi oblikami TSE.

2. Za zagotavljanje učinkovitega izvajanja izobraževalnih programov, predvidenih v odstavku 1, se lahko dodeli finančna pomoč Skupnosti. Višina take pomoči se določi v skladu s postopkom iz člena 24(2).

Brez poseganja v Direktivo 82/894/EGS ( 12 ) države članice zagotovijo, da se pristojnim organonm takoj prijavi žival, za katero se sumi, da je okužena s TSE.

Države članice redno obveščajo druga drugo in Komisijo o prijavljenih primerih TSE.

Pristojni organ nemudoma izvede ukrepe, predpisane v členu 12 te uredbe, skupaj z vsemi drugimi potrebnimi ukrepi.

1. Za vsako žival, pri kateri obstaja sum, da je okužena z TSE, je odrejena uradna omejitev gibanja, dokler niso znani rezultati kliničnega in epidemiološkega pregleda, ki ga izvede pristojni organ, ali dokler ni pokončana za laboratorijske preiskave pod uradnim nadzorom.

Če obstaja sum BSE pri živali iz vrst govedi na gospodarstvu v državi članici, se vse druge živali iz vrst govedi na tem gospodarstvu podredijo uradni omejitvi gibanja, dokler niso na voljo rezultati preiskav.

Če obstaja sum BSE pri eni živali iz vrst ovac ali koz na gospodarstvu v državi članici na podlagi objektivnih dokazov, kakršni so rezultati testov, ki lahko praktično razločujejo med raznimi oblikami TSE, se vse druge živali iz vrst ovac in koz na gospodarstvu podredijo uradni omejitvi gibanja, dokler niso na voljo rezultati preiskav.

Če obstaja dokaz, da gospodarstvo, kjer je bila žival prisotna ob sumu na BSE, verjetno ni gospodarstvo, na katerem bi žival lahko bila izpostavljena BSE, pristojni organ lahko odloči, da se uradni omejitvi gibanja podredi le žival, pri kateri obstaja sum okužbe. Če menijo, da je potrebno, pristojni organ lahko odloči, da se uradnemu nadzoru podredijo tudi druga gospodarstva ali pa le izpostavljeno gospodarstvo, odvisno od razpoložljivih epidemioloških informacij.

Skladno s postopkom iz člena 24(2) in z odstopanjem od zahtev drugega, tretjega in četrtega pododstavka tega odstavka, je lahko država članica oproščena uporabe uradnih omejitev premikov živali, če uporabi ukrepe, ki zagotavljajo enakovredno zaščito.

2. Če pristojni organ oblasti ugotovi, da ni mogoče izključiti možnosti okužbe z eno od oblik TSE, je treba žival pokončati, če je še živa; njene možgane in vsa druga tkiva, ki jih določi pristojni organ, je treba odstraniti in poslati v uradno odobreni laboratorij, nacionalni referenčni laboratorij, predviden v členu 19(1), ali v referenčni laboratorij Skupnosti, predviden v členu 19(2), na preglede v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v členu 20.

3. Vsi deli trupa živali, za katero je postavljen sum TSE, vključno s kožo, se zadržijo pod uradnim nadzorom, dokler ni ugotovljena negativna diagnoza, ali pa se uničijo v skladu s točko 3 ali 4 Priloge V.

4. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

1. Ko je uradno potrjena prisotnost TSE, je treba kar najhitreje uporabiti naslednje ukrepe:

Z odstopanjem od tega odstavka lahko države članice uporabijo ukrepe, ki ponujajo enakovredno stopnjo zaščite, če so ti ukrepi predhodno odobreni v skladu s postopkom iz člena 24(2).

2. Do izvedbe ukrepov iz odstavka 1(b) in (c) se gospodarstvo, na katerem je bila žival navzoča, ko je bila potrjena prisotnost TSE, podredi uradnemu nadzoru, vse premike živali, dovzetnih za TSE, in proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz njih, z gospodarstva ali na gospodarstvo pa mora odobriti pristojni organ, zato da se zagotovi neposredna sledljivost in identifikacija zadevnih živali in proizvodov živalskega izvora.

Če obstaja dokaz, da gospodarstvo, na katerem je bila okužena žival prisotna ob potrditvi TSE, po vsej verjetnosti ni gospodarstvo, na katerem je bila žival izpostavljena TSE, pristojni organ lahko odloči, da se uradnemu nadzoru podredita obe gospodarstvi ali le izpostavljeno gospodarstvo.

3. Države članice, ki so izvedle nadomestni program z enakovredno zaščito, predvideno v petem pododstavku člena 12(1), so lahko z odstopanjem od zahtev iz odstavka 1(b) in (c) oproščene, v skladu s postopkom iz člena 24(2), zahteve po uporabi uradnih omejitev premikov živali ter zahteve po pokončanju in uničenju živali.

4. Lastniki nemudoma prejmejo odškodnino za izgubo živali, ki so bile pokončane, ali proizvode živalskega izvora, ki so bili uničeni v skladu s členom 12(2) ter odstavkom 1(a) in (c) tega člena.

5. Brez poseganja v Direktivo 82/894/EGS se obveščanje Komisije o potrjeni prisotnosti katere koli oblike TSE razen BSE izvaja na letni osnovi.

6. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

1. Države članice pripravijo – v skladu s splošnimi merili predpisov Skupnosti za nadzor bolezni živali – smernice, ki opredeljujejo nacionalne ukrepe, ki jih je treba izvesti, ter navajajo pristojnosti in odgovornosti, kadar so potrjeni primeri TSE.

2. Kadar je treba omogočiti enotno uporabo zakonodaje Skupnosti, lahko poteka usklajevanje smernic v skladu s postopkom iz člena 24(2).

1. Dajanje na trg ali po potrebi izvoz živali iz vrst govedi, ovac ali koz in njihovega semena, zarodkov in jajčnih celic se izvajata pod pogoji, določenimi v Prilogi VIII, ali pri uvozu pod pogoji, določenimi v Prilogi IX. Žive živali in njihove zarodke in jajčne celice morajo spremljati ustrezna spričevala o zdravstvenem stanju, kakor jih zahteva zakonodaja Skupnosti, v skladu s členom 17 ali pri uvozu v skladu s členom 18.

2. Dajanje na trg potomstva prve generacije, semena, zarodkov in jajčnih celic živali, pri katerih je obstajal ali bil potrjen sum TSE, se podredi pogojem, določenim v poglavju B Priloge VIII.

3. Pravila za izvajanje tega člena se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

1. Naslednji proizvodi živalskega izvora, pridobljeni iz zdravih prežvekovalcev, se ne podredijo omejitvam o dajanju na trg ali, če je potrebno, o izvozu skladno s tem členom v poglavjih C in D Priloge VIII ter poglavjih A, C, F in G Priloge IX:

2. Proizvodi živalskega izvora, uvoženi iz tretje države in uvrščeni v kategorijo 2, 3, 4 ali 5, morajo izvirati iz zdravih živali iz vrst govedi, ovac in koz, pri katerih ni bila izvedena poškodba centralnega živčnega tkiva, kakor je navedena v členu 8(3), ali niso bile ubite z vbrizganjem plina v kranialno votlino.

3. Ne dovoli se dajanje na trg proizvodov živalskega izvora, ki vsebujejo snovi, pridobljene iz govedi, ki izvirajo iz države članice, regije države članice ali tretje države, uvrščene v kategorijo 5, razen če izvirajo iz:

Poleg tega ni dovoljeno pošiljati proizvodov živalskega izvora iz države članice ali regije države članice, uvrščene v kategorijo 5, v drugo državo članico ali jih uvažati iz tretje države, uvrščene v kategorijo 5. Ta prepoved se ne uporabi za proizvode živalskega izvora, ki so navedeni v seznamu poglavja C Priloge VIII in izpolnjujejo zahteve poglavja C Priloge VIII. Spremljati jih mora veterinarsko spričevalo, ki ga izda uradni veterinar in v njem potrjuje, da so bili proizvedeni skladno s to uredbo.

4. Če se izvaja premik živali iz države ali regije v državo ali regijo, ki spada v drugo kategorijo, se uvrsti v najvišjo kategorijo tiste države ali regije, v kateri je bivala več kakor štiriindvajset ur, razen če so predložena ustrezna jamstva, ki potrjujejo, da žival ni prejemala krmil iz države ali regije, ki je uvrščena v najvišjo kategorijo.

5. Proizvode živalskega izvora, za katere ta člen predpisuje posebne predpise, morajo spremljati ustrezna veterinarska spričevala ali trgovinski dokumenti, kakor to zahteva zakonodaja Skupnosti v skladu s členoma 17 in 18 ali, če takih dokumentov zakonodaja Skupnosti ne predvideva, zdravstveno spričevalo ali trgovinski dokument, katerih vzorčna primerka se izdelata v skladu s postopkom iz člena 24(2).

6. Za uvoz v Skupnost morajo biti proizvodi živalskega izvora skladni s pogoji, določenimi v poglavjih A, C, F in G Priloge IX.

7. V skladu s postopkom iz člena 24(2) se lahko določbe iz odstavkov 1 do 6 razširijo na druge proizvode živalskega izvora. Predpisi za izvajanje tega člena se sprejmejo po istem postopku.

Skladno s postopkom iz člena 24(2) se zdravstvena spričevala iz Priloge F k Direktivi 64/432/EGS, vzorca II in III v Prilogi E k Direktivi 91/68/EGS in ustrezna zdravstvena spričevala, ki jih predpisuje zakonodaja Skupnosti za trgovino s semenom, zarodki in jajčnimi celicami živali iz vrst govedi, ovac ali koz, po potrebi dopolnijo z napotilom na kategorijo, ki opredeljuje klasifikacijo države članice ali regije izvora, dano v skladu s členom 5.

Treba je predložiti ustrezne trgovinske dokumente v zvezi s trgovino s proizvodi živalskega izvora, če je potrebno, z napotilom na kategorijo države članice ali regije izvora, ki jo dodeli Komisija v skladu s členom 5.

V zvezi z uvozom se ustrezna zdravstvena spričevala, ki jih predvideva zakonodaja Skupnosti, dopolnijo za tretje države, uvrščene v eno od kategorij skladno s členom 5, s posebnimi zahtevami, določenimi v Prilogi IX, kakor hitro se sprejme odločitev o taki klasifikaciji.

1. Nacionalni referenčni laboratoriji v državah članicah ter njihovo delo in naloge morajo biti skladni z navedbami v poglavju A Priloge X.

2. Referenčni laboratorij Skupnosti ter njegovo delo in naloge morajo biti skladni z navedbami, določenimi v poglavju B Priloge X.

1. Vzorčenje in laboratorijsko preskušanje na prisotnost TSE je treba izvajati ob uporabi metod in protokolov, določenih v poglavju C Priloge X.

2. Da se zagotovi enotna uporaba tega člena, se sprejmejo izvedbena pravila, vključno z metodo za potrditev BSE pri ovcah in kozah, v skladu s postopkom iz člena 24(2).

1. Strokovnjaki Komisije lahko izvajajo preglede na kraju samem v sodelovanju s pristojnim organom držav članic v obsegu, ki je potreben za enotno uporabo te uredbe. Država članica, na katere ozemlju se izvajajo pregledi, mora strokovnjakom zagotoviti vso pomoč, potrebno za izvajanje njihovih nalog. Komisija obvesti pristojni organ o rezultatih izvedenih pregledov.

Pravila o uporabi tega člena in zlasti tista o postopku za sodelovanje z državnimi organi oblasti se sprejmejo v skladu s postopkom iz člena 24(2).

2. Pregledi Skupnosti v tretjih državah se izvajajo v skladu s členoma 20 in 21 Direktive 97/78/ES.

1. Določbe iz dela A Priloge XI veljajo vsaj šest mesecev od 1. julija 2001 in se prenehajo uporabljati takoj po datumu sprejema odločitve v skladu s členom 5(2) ali (4), s katerim začne veljati člen 8.

2. Rezultati končne statistične ocene, izvedene v skladu s členom 5(3) v prehodnem obdobju, se uporabijo za potrditev ali ovržbo zaključkov analize tveganj iz člena 5(1), ob upoštevanju klasifikacijskih meril, ki jih je opredelil OIE.

3. Po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom se sprejmejo podrobna pravila za navedeno statistično oceno v skladu s postopkom iz člena 24(2).

4. Minimalna merila, ki jih mora izpolnjevati ta statistična ocena, so predpisana v delu B Priloge XI.

Po posvetovanju z ustreznim znanstvenim odborom o katerih koli vprašanjih, ki bi lahko vplivala na javno zdravje, se spremenijo ali dopolnijo priloge ter sprejmejo kakršnikoli ustrezni prehodni ukrepi v skladu s postopkom iz člena 24(2).

V skladu z navedenim postopkom se sprejmejo prehodni ukrepi za obdobje, ki se konča najpozneje 1. julija 2007, da se omogoči prehod s trenutno veljavnih ureditev na ureditve, ki jih določa ta uredba.

1. Komisiji pomaga Stalni veterinarski odbor. V zadevah, povezanih izključno s krmili za živali, pomaga Komisiji Stalni odbor za krmila in v zadevah, povezanih izključno z živili, Stalni odbor za živila.

2. Ob sklicevanju na ta odstavek se uporabita člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, skladno s členom 8 Sklepa.

Obdobje iz člena 5(6) navedenega sklepa je tri mesece in ob zaščitnih ukrepih iz člena 4(2) te uredbe 15 dni.

O vseh zadevah na področju uporabe te uredbe, ki bi lahko vplivale na javno zdravje, se je treba posvetovati z ustreznimi znanstvenimi odbori.

Ta uredba začne veljati dan po njeni objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

BSE-status države članice ali tretje države ali ene od njenih regij, v nadaljevanju navedene kot „države ali regije“, se določa na podlagi naslednjih meril:

BSE-status držav članic ali tretjih držav ali ene od njihovih regij se določa po klasifikaciji v naslednje kategorije:

C. KATEGORIJA 3: Država ali regija, začasno prosta BSE, kjer je bil prijavljen vsaj en domač primer bolezni

Katera koli država ali regija, v kateri je bila izvedena analiza tveganja na podlagi informacij iz poglavja B, ki je potrdila, da so bili izvedeni ustrezni ukrepi v ustreznem časovnem obdobju za preprečitev vseh ugotovljenih tveganj in:

1. BODISI da je bil zadnji domač primer BSE prijavljen pred več kakor sedmimi leti, da so izpolnjena merila iz poglavja A(b) do (e) in se učinkovito izvaja prepoved krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, pridobljenimi iz prežvekovalcev, vendar:

(i) niso sedem let izpolnjena merila iz poglavja A(b) do (e) ali

(ii) se prepoved krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, pridobljenimi iz prežvekovalcev, ne izvaja učinkovito osem let;

2. BODISI kadar je bil zadnji domač primer prijavljen pred manj kakor sedmimi leti, je bila incidenca BSE, izračunana na podlagi domačih primerov, manjša od enega primera na milijon v vsakem od zadnjih štirih zaporednih dvanajstmesečnih obdobij pri populaciji živali iz vrst govedi v starosti nad 24 mesecev v državi ali regiji ali – če je v državi ali regiji populacija živali iz vrst govedi v starosti nad 24 mesecev manjša od 1 milijona živali – enega primera na dejansko število navedene populacije (izračunano na podlagi Eurostatove statistike) in kadar:

(i) se je prepoved krmljenja prežvekovalcev z mesno-kostno moko in ocvirki, pridobljenimi iz prežvekovalcev, učinkovito izvajala vsaj osem let;

(ii) so bila vsaj sedem let izpolnjena merila iz poglavja A(b) do (e);

(iii) so bile prizadete živali iz vrst govedi, pa tudi:

— če so te živali samice, njihovi zadnji potomci, rojeni v dveh letih pred kliničnim začetkom bolezni ali po njem,

— vse živali iz vrst govedi iz kohorte,

pokončani in popolnoma uničeni, če so še živi v zadevni državi ali regiji.

Za to klasifikacijo se lahko upoštevajo, z odstopanjem od točke (iii), drugi možni ukrepi, ki zagotavljajo enakovredno raven zaščite kakor pokončanje živali, pri katerih obstaja tveganje.

Monitoring pri govedi se izvaja v skladu z laboratorijskimi metodami, predpisanimi v Prilogi X, Poglavje C, točka 3(1)(b).

4. Monitoring pri živalih, kupljenih za uničenje v skladu z Uredbo (ES) št. 716/96

Poleg preiskav iz točk 2 do 4, se lahko države članice prostovoljno odločijo opravljati preiskave govedi na svojem ozemlju, zlasti če te živali izvirajo iz držav z domačim primerom BSE, če so se prehranjevale s krmili, pri katerih obstaja možnost kontaminacije, ali če so bile rojene ali če izvirajo od samic, okuženih z BSE.

Spremljanje ovac in koz se izvaja v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v točki 3.2(b) poglavja C Priloge X.

Države članice morajo po pravilih vzorčenja iz točke 4 in najmanjšem obsegu vzorcev, navedenem v preglednicah B in C, testirati poginule ali pokončane ovce in koze, ki niso bile:

Živali morajo biti stare več kot 18 mesecev ali imeti dva stalna sekalca, ki sta predrla dlesni.

Starost živali je treba oceniti na podlagi zobovja, očitnih znakov zrelosti ali drugih zanesljivih informacij.

Izbor vzorcev je treba oblikovati tako, da nobena skupina ni preveč zastopana glede na izvor, starost, pasmo, vrsto proizvodnje ali katere koli druge značilnosti.

Države članice morajo vzpostaviti namenski ali kak drugi sistem za preverjanje, tako da se živali ne morejo izogniti vzorčenju.

Vendar pa se lahko države članice odločijo, da bodo iz vzorčenja izključile oddaljena območja z nizko gostoto živalske populacije, kjer ni organizirano zbiranje poginulih živali. Države članice, ki bodo uporabile to odstopanje, morajo o tem obvestiti Komisijo in predložiti seznam tistih oddaljenih območij, za katere odstopanje velja. Odstopanje ne sme pokrivati več kot 10 % ovčje in kozje populacije v zadevni državi članici.

Od 1. oktobra 2003 bo treba živali, starejše od 12 mesecev, ali tiste, katerih sekalec je prodrl skozi dlesen, in so bile pokončane zaradi propadanja v skladu z določili, točke 2(b)(i) ali (ii) ali točke 2(c) Priloge VII, testirati na podlagi izbire enostavnega naključnega vzorca, v skladu z njegovo velikostjo, navedeno v naslednji tabeli.

Kjer je mogoče, naj se ubijanje in naknadno vzorčenje odloži, dokler ne bodo znani rezultati primarnega molekularnega testiranja, izvedenega za nadaljnje preiskave pozitivnih primerov praskavca v skladu s točko 3.2(c)(i) poglavja C Priloge X,

Poleg programov spremljanja, določenih v točkah 2, 3 in 4, lahko države članice prostovoljno spremljajo druge živali, predvsem:

Države članice lahko prostovoljno spremljajo TSE pri živalskih vrstah, razen pri govedu, ovcah in kozah.

A. Informacije, ki jih morajo države članice predstaviti v letnem poročilu, kot je določeno v členu 6(4)

Zbirka poročil, ki vsebujejo podatke iz A in je mesečno, ali glede na podatke iz točke 8 vsako četrtletje, predložena Komisiji, lahko predstavlja letno poročilo kot to zahteva člen 6(4), če so podatki posodobljeni, kadar koli je na voljo dodatna informacija.

Povzetek se predstavi v tabelarični obliki in zajema vsaj informacije iz dela I, za vsako državo članico.

II. Odstopanja od prepovedi, ki so predvidene v členu 7(1) in (2), ter posebni pogoji za uporabo teh odstopanj.

B. Naslednji pogoji se uporabljajo za uporabo ribje moke iz točke A(b)(i) in krmil, ki vsebujejo ribjo moko, pri krmljenju rejnih neprežvekovalcev (ne velja za krmljenje mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh):

(a) ribja moka se proizvaja v predelovalnih obratih, ki so namenjeni izključno proizvodnji proizvodov, pridobljenih iz rib;

(b) pred sprostitvijo v prosti promet v Skupnosti se vsaka pošiljka uvožene ribje moke mikroskopsko analizira v skladu z Direktivo 2003/126/ES;

(c) krmila, ki vsebujejo ribjo moko, se proizvajajo v obratih, ki ne proizvajajo krmil za prežvekovalce in ki jih v ta namen pooblasti pristojni organ.

Z odstopanjem od točke (c):

(i) se posebno dovoljenje za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmil, ki vsebujejo ribjo moko, ne zahteva za zasebnike, ki pripravljajo popolne krmne mešanice:

— ki jih registrira pristojni organ,

— ki gojijo le neprežvekovalce,

— ki pripravljajo popolne krmne mešanice, namenjene le za uporabo v istem gospodarstvu, in

— pod pogojem, da krmila, ki vsebujejo ribjo moko, uporabljeno pri proizvodnji, vsebujejo manj kot 50 % surovih beljakovin;

(ii) lahko proizvodnjo krmil za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi krmila, ki vsebujejo ribjo moko, za druge živalske vrste, dovoli pristojni organ pod naslednjimi pogoji:

— da se krmila v razsutem stanju in pakirana krmila, namenjena za prežvekovalce, med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem shranjujejo v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za ribjo moko v razsutem stanju in krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko,

— da so krmila, namenjena za prežvekovalce, proizvedena v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se proizvajajo krmila, ki vsebujejo ribjo moko,

— da je evidenca s podrobnimi podatki o nakupu in uporabi ribje moke in prodaji krmil, ki vsebujejo ribjo moko, na voljo pristojnemu organu za najmanj pet let, in

— da se rutinski preskusi izvedejo na krmilih, ki so namenjena za prežvekovalce, da se zagotovi nenavzočnost prepovedanih beljakovin, vključno z ribjo moko;

(d) krmila, ki vsebujejo ribjo moko, je treba jasno označiti z naslednjimi podatki, ki morajo biti tudi v spremnem dokumentu: ‚vsebujejo ribjo moko – ni za krmljenje prežvekovalcev‘;

(e) krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo ribjo moko, se prevažajo z vozili, ki sočasno ne prevažajo krmil za prežvekovalce. Če se vozilo pozneje uporabi za prevoz krmil, namenjenih za prežvekovalce, ga je treba temeljito očistiti v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija;

(f) uporaba in skladiščenje krmil, ki vsebujejo ribjo moko, se prepove na kmetijah, na katerih se gojijo prežvekovalci.

Z odstopanjem od tega pogoja lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmil, ki vsebujejo ribjo moko, na kmetijah, na katerih se gojijo prežvekovalci, če se ustrezno dokaže, da se na kmetiji izvajajo ukrepi, ki preprečujejo krmljenje prežvekovalcev s krmili, ki vsebujejo ribjo moko.

C. Naslednji pogoji veljajo za uporabo dikalcijevega fosfata in trikalcijevega fosfata iz točke A(b)(ii) ter krmil, ki vsebujejo takšne beljakovine, pri krmljenju rejnih neprežvekovalcev (ne velja za krmljenje mesojedih živali, ki se gojijo za kožuh):

(a) Krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, se proizvajajo v obratih, ki ne pripravljajo krmil za prežvekovalce in ki jih za ta namen pooblasti pristojni organ.

Z odstopanjem od tega pogoja:

(i) se posebno dovoljenje za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, ne zahteva za zasebnike, ki pripravljajo popolne krmne mešanice:

— ki jih registrira pristojni organ,

— ki gojijo le neprežvekovalce,

— ki pripravljajo popolne krmne mešanice, namenjene le za uporabo v istem gospodarstvu, in

— pod pogojem, da krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat in se uporabljajo pri proizvodnji, vsebujejo manj kot 10 % skupnega fosforja;

(ii) lahko proizvodnjo krmil za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, za druge živalske vrste, dovoli pristojni organ pod naslednjimi pogoji:

— da se izdelujejo krmila v razsutem stanju in pakirana krmila, namenjena za prežvekovalce, v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, kjer se izdelujejo krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat,

— da se krmila v razsutem stanju, namenjena za prežvekovalce, med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem shranjujejo v objektih, ki so fizično ločeni od objektov za dikalcijev fosfat v razsutem stanju, trikalcijev fosfat v razsutem stanju ter krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo dikalcijev fosfat in trikalcijev fosfat,

— da je evidenca s podrobnimi podatki o nakupu in uporabi dikalcijevega fosfata ali trikalcijevega fosfata ter prodaji krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, na voljo pristojnemu organu za najmanj pet let.

(b) Krmila, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, je treba jasno označiti z naslednjimi podatki, ki morajo biti tudi v spremnem dokumentu: ‚vsebujejo dikalcijev/trikalcijev fosfat živalskega izvora – ni za krmljenje prežvekovalcev‘.

(c) Krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, se prevažajo z vozili, ki sočasno ne prevažajo krmil za prežvekovalce. Če se vozilo pozneje uporabi za prevoz krmil, namenjenih za prežvekovalce, ga je treba temeljito očistiti v skladu s postopkom, ki ga odobri pristojni organ, da se prepreči navzkrižna kontaminacija.

(d) Uporaba in skladiščenje krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, se prepovesta na kmetijah, na katerih se gojijo prežvekovalci.

Z odstopanjem od navedenega pogoja lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmil, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat, na kmetijah, na katerih se gojijo prežvekovalci, če se ustrezno dokaže, da se na kmetiji izvajajo ukrepi, ki preprečujejo krmljenje prežvekovalcev s krmili, ki vsebujejo dikalcijev fosfat ali trikalcijev fosfat.

D. Naslednji pogoji veljajo za uporabo krvnih proizvodov iz točke A(b)(iii) in krvne moke iz točke A(c) ter krmil, ki vsebujejo take beljakovine, pri krmljenju rejnih neprežvekovalcev in rib:

(a) Kri izhaja iz klavnic, ki jih je odobrila EU in v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev ter so registrirane kot klavnice, v katerih se ne izvaja zakol prežvekovalcev, razen tega se kri prevaža neposredno v predelovalni obrat v vozilih, ki so namenjena izključno za prevoz krvi neprežvekovalcev. Če se je vozilo že prej uporabljalo za prevoz krvi prežvekovalcev, ga po čiščenju pregleda pristojni organ, preden se izvede prevoz krvi neprežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega pogoja lahko pristojni organ dovoli zakol prežvekovalcev v klavnicah, ki zbirajo kri neprežvekovalcev, namenjeno za proizvodnjo krvnih proizvodov in krvne moke, ki se uporablja pri krmljenju rejnih neprežvekovalcev in rib, če imajo te klavnice priznan nadzorni sistem. Nadzorni sistem mora vključevati vsaj:

— zakol neprežvekovalcev, fizično ločen od zakola prežvekovalcev,

— zbiranje, skladiščenje, prevoz in pakiranje krvi, pridobljene iz prežvekovalcev, v objektih, fizično ločenih od objektov za kri, pridobljeno iz neprežvekovalcev, in

— redno vzorčenje in analizo krvi, pridobljene iz neprežvekovalcev, zaradi odkrivanja prisotnosti beljakovin prežvekovalcev.

(b) Krvni proizvodi in krvna moka se proizvajajo v obratu, ki predeluje izključno kri neprežvekovalcev.

Z odstopanjem od tega pogoja lahko pristojni organ dovoli proizvodnjo krvnih proizvodov in krvne moke za krmljenje rejnih neprežvekovalcev in rib v obratih, ki predelujejo kri prežvekovalcev in imajo priznan nadzorni sistem za preprečevanje navzkrižne kontaminacije. Nadzorni sistem mora vključevati vsaj:

— predelavo krvi neprežvekovalcev v zaprtem sistemu, ki je fizično ločen od predelave krvi prežvekovalcev,

— skladiščenje, prevoz in pakiranje surovin v razsutem stanju ter končnih proizvodov, pridobljenih iz prežvekovalcev, v razsutem stanju v objektih, fizično ločenih od objektov za surovine v razsutem stanju in končne proizvode, pridobljene iz neprežvekovalcev, v razsutem stanju, ter

— redno vzorčenje in analizo krvnih proizvodov neprežvekovalcev in krvne moke zaradi odkrivanja prisotnosti beljakovin, pridobljenih iz prežvekovalcev.

(c) Krmila, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, se proizvajajo v obratih, ki ne pripravljajo krmil za prežvekovalce ali rejne živali, razen rib, in ki jih za ta namen pooblasti pristojni organ.

Z odstopanjem od tega pogoja:

(i) se posebno dovoljenje za proizvodnjo popolnih krmnih mešanic iz krmil, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, ne zahteva za zasebnike, ki pripravljajo popolne krmne mešanice:

— ki jih registrira pristojni organ,

— ki gojijo le neprežvekovalce, če so uporabljeni krvni proizvodi, ali le ribe, če je uporabljena krvna moka,

— ki pripravljajo popolne krmne mešanice, namenjene le za uporabo v istem gospodarstvu, in

— pod pogojem, da krmila, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, uporabljeno pri proizvodnji, vsebujejo manj kot 50 % skupnih beljakovin;

(ii) lahko proizvodnjo krmil za prežvekovalce v obratih, ki proizvajajo tudi krmila, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, za rejne neprežvekovalce ali ribe, dovoli pristojni organ pod naslednjimi pogoji:

— da se izdelujejo krmila v razsutem stanju in pakirana krmila za prežvekovalce ali rejne živali, razen rib, v objektih, ki so fizično ločeni od objektov, v katerih se izdelujejo krmila, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko,

— da so krmila v razsutem stanju med skladiščenjem, prevozom in pakiranjem v fizično ločenih prostorih, kakor je navedeno:

—

(a) krmila, namenjena za prežvekovalce, so ločena od krvnih proizvodov in krmil, ki vsebujejo krvne proizvode;

(b) krmila, namenjena za rejne živali, razen rib, so ločena od krvne moke in krmil, ki vsebujejo krvno moko,

— da je evidenca s podrobnimi podatki o nakupu in uporabi krvnih proizvodov in krvne moke ter prodaji krmil, ki vsebujejo krvne proizvode in krvno moko, na voljo pristojnemu organu za najmanj pet let.

(d) Krmila, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, je treba jasno označiti z naslednjimi podatki, ki morajo biti tudi v spremnem dokumentu: ‚vsebujejo krvne proizvode – ni za krmljenje prežvekovalcev‘ ali ‚vsebujejo krvno moko – samo za krmljenje rib‘, če je to primerno.

(e) Krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo krvne proizvode, se prevažajo z vozili, ki sočasno ne prevažajo krmil za prežvekovalce, krmila v razsutem stanju, ki vsebujejo krvno moko, se prevažajo z vozili, ki sočasno ne prevažajo krmil za rejne živali, razen za ribe. Če se vozilo pozneje uporabi za prevoz krmil, namenjenih za prežvekovalce ali rejne živali, razen rib, ga je treba temeljito očistiti v skladu s postopkom za preprečitev navzkrižne kontaminacije, ki ga odobri pristojni organ.

(f) Uporaba in skladiščenje krmil, ki vsebujejo krvne proizvode, se prepovesta na kmetijah, na katerih se gojijo prežvekovalci, uporaba in skladiščenje krmil, ki vsebujejo krvno moko, pa se prepovesta na kmetijah, na katerih se gojijo rejne živali, razen rib.

Z odstopanjem lahko pristojni organ dovoli uporabo in skladiščenje krmil, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko, na kmetijah, na katerih se gojijo prežvekovalci ali rejne živali, razen rib, če se ustrezno dokaže, da se na kmetiji izvajajo ukrepi, ki preprečujejo krmljenje prežvekovalcev ali drugih vrst, razen rib, s krmili, ki vsebujejo krvne proizvode ali krvno moko.

STANDARDI ZA NEKATERE PROIZVODE ŽIVALSKEGA IZVORA, KI SO PRIDOBLJENI IZ TKIV PREŽVEKOVALCEV ALI JIH VSEBUJEJO

Prepovedana je uporaba tkiv prežvekovalcev za proizvodnjo naslednjih proizvodov živalskega izvora, kakor je navedeno v členu 9(1):

(2) Ukrepi iz člena 13(1)(c) morajo zajemati vsaj:

(a) pokončanje in popolno uničenje goveda v primeru potrditve BSE, ugotovljenega s poizvedbo iz druge in tretje alinee točke 1(a); vendar lahko država članica odloči:

— da se živali iz kohorte, določene v tretji alinei točke 1(a), ne ubije in uniči v primeru, da je bilo dokazano, da te živali niso imele dostopa do iste krme kot okužene živali,

— da odložiti ubijanje in uničenje živali iz kohorte, določene v tretji alinei točke 1(a), do konca njihovega produktivnega življenja, če so to biki iz osemenjevalnih središč in če se zagotovi, da bodo le-ti po smrti popolnoma uničeni;

(b) v primeru potrditve TSE pri ovcah in kozah, morajo ukrepi z dne 1. oktobra 2003, v skladu z odločitvijo pristojnega organa, zajemati:

(i) ubijanje in popolno uničenje živali, zarodkov in jajčnih celic, določenih s poizvedbo, določeno v drugi in tretji alinei točke 1(b) ali

(ii) ubijanje in popolno uničenje živali, zarodkov in jajčnih celic, določenih s poizvedbo, določeno v drugi in tretji alinei točke 1(b), z izjemo:

— reje ovnov genotipa ARR/ARR,

— reje ovc z vsaj enim alelom ARR in brez alela VRQ in naknadno skotenih jagnjet, v primeru da so te rejene ovce v času poizvedbe breje, in njihov genotip ustreza zahtevam tega odstavka,

— ovc z vsaj enim alelom ARR, ki so namenjene le za klanje,

— ovc in koz, mlajših od dveh mesecev, za katere pristojni organ odloči, da so namenjene le za klanje;

(iii) če je bila okužena žival z drugega gospodarstva, se lahko država članica odloči, da na podlagi zgodovine primera uporabi ukrepe za iztrebljanje na izvornem gospodarstvu, poleg ali namesto na gospodarstvu, na katerem je bila potrjena okužba. V primeru, da zemljišča za pašo ne uporablja le ena čreda, se lahko država članica odloči omejiti te ukrepe in dovoli uporabo zemljišča le eni čredi, z utemeljenim upoštevanjem epidemioloških faktorjev. V primeru, da na gospodarstvu ni le ena čreda se lahko država članica odloči omejiti ukrepe za čredo, za katero je bil potrjen pojav praskavca, če je bilo hkrati predvideno, da je bilo preverjeno, da so bile črede izolirane druga od druge in da je širitev okužbe med čredami z direktnim ali indirektnim kontaktom nemogoča.

(c) v primeru potrditve BSE pri ovcah in kozah, ubijanje in popolno uničenje vseh živali, zarodkov in jajčnih celic, določenih s poizvedbo iz od druge do pete alinee točke 1(b).

Pogoji za trgovanje z živimi živalmi, semeni in zarodki med državami članicami Skupnosti

I. POGOJI, KI VELJAJO NE GLEDE NA KATEGORIJO DRŽAVE ČLANICE ALI TRETJE DRŽAVE IZVORA ALI BIVANJA ŽIVALI

(a) plemenske ovce in koze so ovce genotipa za prionski protein ARR/ARR, kakor je opredeljeno v Prilogi I Odločbe Sveta 2002/1003/ES ( 27 ), ali pa so bile od rojstva ali zadnja tri leta neprekinjeno na gospodarstvu ali gospodarstvih, ki so najmanj tri leta izpolnjevala naslednje zahteve:

(i) do 30. junija 2007:

— so predmet rednih uradnih veterinarskih pregledov,

— živali so označene,

— potrjen ni bil noben primer praskavca,

— izvaja se preverjanje z vzorčenjem starih samic, namenjenih za zakol,

— samice razen ovac genotipa za prionski protein ARR/ARR lahko vstopijo na gospodarstvo samo, če prihajajo z gospodarstva, ki izpolnjuje iste zahteve.

Najpozneje od 1. julija 2004 začne(-jo) gospodarstvo ali gospodarstva izpolnjevati naslednje dodatne zahteve:

— vse živali iz točke 3 dela II poglavja A v Prilogi III nad starostjo 18 mesecev, ki so poginile ali bile pokončane na gospodarstvu, se pregledajo glede praskavca v skladu z laboratorijskimi metodami, določenimi v točki 3.2(b) poglavja C Priloge X, in

— ovce in koze razen ovac genotipa za prionski protein ARR/ARR lahko vstopijo na gospodarstvo samo, če prihajajo z gospodarstva, ki izpolnjuje iste zahteve;

(ii) od 1. julija 2007:

— so predmet rednih uradnih veterinarskih pregledov,

— živali se identificirajo v skladu z zakonodajo Skupnosti,

— potrjen ni bil noben primer praskavca,

— vse živali iz točke 3 dela II poglavja A v Prilogi III nad starostjo 18 mesecev, ki so poginile ali so bile pokončane na gospodarstvu, so pregledane glede praskavca v skladu z laboratorijskimi metodami iz točke 3.2(b) poglavja C v Prilogi X,

— ovce in koze razen ovac genotipa za prionski protein ARR/ARR lahko vstopijo na gospodarstvo samo, če prihajajo z gospodarstva, ki izpolnjuje iste zahteve.

Če so namenjene državi članici, ki uporablja na vsem svojem ozemlju ali na njenem delu določbe iz točke (b) ali (c), upoštevajo plemenske ovce in koze dodatna jamstva, splošna ali posebna, ki so opredeljena v skladu s postopkom iz člena24(2);

II. POGOJI, KI VELJAJO V ODVISNOSTI OD KATEGORIJE DRŽAVE ČLANICE IZVORA ALI BIVANJA ŽIVALI, DOLOČENE V SKLADU S POGLAVJEM C PRILOGE II

Pogoji v zvezi s potomci živali, pri katerih je obstajal sum ali je bila potrjena TSE, navedenimi v členu 15(2)

Prepovedano je dajanje na trg zadnjerojenih potomcev, ki so jih povrgle samice živali iz vrst govedi, inficiranih s TSE, ali ovce ali koze s potrjeno BSE v preteklem dveletnem obdobju ali v obdobju, ki je sledilo pojavu prvih kliničnih znakov za začetek bolezni.

Pogoji za trgovino med državami članicami Evropske skupnosti z nekaterimi proizvodi živalskega izvora

Žive živali iz vrst govedi in proizvodi živalskega izvora, pridobljeni iz njih, morajo biti podrejeni – kar zadeva izvoz v tretje države – predpisom, določenim v tej uredbi, o trgovanju v Skupnosti.

UVOZ V SKUPNOST ŽIVIH ŽIVALI, ZARODKOV, JAJČNIH CELIC IN PROIZVODOV ŽIVALSKEGA IZVORA

Pri uvozu iz držav ali regij, uvrščenih v kategorijo 1, mora pristojni organ za živali iz vrst govedi in vse proizvode govejega izvora, za katere ta uredba predpisuje posebne predpise, zahtevati predložitev mednarodnega veterinarskega spričevala, ki potrjuje, da država ali regija izpolnjuje pogoje iz poglavja C Priloge II za uvrstitev v navedeno kategorijo.

Uvoz svežega mesa in proizvodov živalskega izvora, pridobljenih iz živali iz vrst govedi

Ovce in koze, uvožene v Skupnost po 1. oktobru 2003, morajo imeti veterinarsko spričevalo, ki potrjuje, da so:

Če so živali namenjene v državo članico, ki na delu ali celotnem svojem ozemlju izvaja določbe, opredeljene v točki (b) ali (c), morajo izpolnjevati dodatna splošna ali specifična jamstva, ki so bila opredeljena v skladu s postopkom iz člena 24(2).

Uvoz v Skupnost iz tretjih držav ali njihovih regij, uvrščenih v kategorijo 5, proizvodov živalskega izvora iz poglavja C Priloge VIII v skladu s členom 16(3) se prepove, če vsebujejo ali so pridobljeni iz naslednjih proizvodov ali snovi, pridobljenih iz prežvekovalcev:

Pri uvozu proizvodov živalskega izvora iz tretjih držav ali njihovih regij, ki niso uvrščene v kategorijo 1, je treba ustrezna spričevala, kakršna jih zahteva zakonodaja Skupnosti, dopolniti z izjavo, ki jo podpiše pristojni organ države proizvajalke, z naslednjim besedilom:

„Proizvod živalskega izvora ne vsebuje in ni pridobljen iz snovi s specifičnim tveganjem, kakor je opredeljeno v Prilogi V k Uredbi (ES) št. 999/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 22. maja 2001 o določitvi predpisov za preprečevanje, nadzor in izkoreninjenje nekaterih transmisivnih spongiformnih encefalopatij ali mehansko izkoščenega mesa, pridobljenega s kosti glave ali hrbtenice živali iz vrst govedi. Živali niso bile zaklane po omamljanju z vbrizganjem plina v kranialno votlino ali pokončane, pri čemer je smrt nastopila takoj, po isti metodi ali zaklane po omamljanju, s prebojem osrednjega živčevja s podaljšanim paličastim instrumentom, ki prodre v kranialno votlino.“

Semena in zarodki ovc in koz, uvoženih v Skupnost od 1. januarja 2005, izpolnjujejo zahteve Priloge VIII, poglavja A(I), točke (d).

3. Nacionalni referenčni laboratoriji so:

Avstrija	Österreichische Agentur für Gesundheit und Ernährungssicherheit GmbH, Institut für veterinärmedizinische Untersuchungen MödlingRobert Koch Gasse 17A-2340 Mödling
Belgija	CERVA -CODA-VARCentre d'Étude et de Recherches Vétérinaires et AgrochimiquesCentrum voor Onderzoek in Diergeneeskunde en AgrochemieVeterinary and Agrochemical Research CentreGroeselenberg 99B-1180 Bruxelles
Ciper	State Veterinary LaboratoriesVeterinary ServicesCY-1417 AthalassaNicosia
Češka	Státní veterinární ústav JihlavaRantířovská 93586 05 Jihlava
Danska	Danmarks FødevareforskningBülowsvej 27DK-1790 København V
Estonija	Veterinaar- ja ToidulaboratooriumKreutzwaldi 30Tartu 51006
Finska	Eläinlääkintä- ja elintarvikelaitosHämeentie 57FIN-00550 Helsinki
Francija	Agence française de sécurité sanitaire des alimentsLaboratoire de pathologie bovine31, avenue Tony Garnier69 364 LYON CEDEX 07
Nemčija	Friedrich-Loeffler-Institut, Bundesforschungsinstitut für TiergesundheitAnstaltsteil Insel Riems Boddenblick 5AD-17498 Insel Riems
Grčija	Ministry of Agriculture — Veterinary Laboratory of Larisa7th km of Larisa — Trikala HighwayGR-411 10 Larisa
Madžarska	Országos Állategészségügyi Intézet (OÁI)Pf. 2.Tábornok u. 2.H-1581 Budapest
Irska	Central Veterinary Research LaboratoryYoung's CrossCelbridgeCo. Kildare
Italija	Istituto Zooprofilattico Sperimentale del Piemonte, Liguria e Valle d’Aosta — CEAVia Bologna, 148I-10154 Torino
Latvija	State Veterinary Medicine Diagnostic CentreLejupes Str. 3Riga LV 1076
Litva	Nacionalinė veterinarijos laboratorijaJ. Kairiūkščio g. 10LT-08409 Vilnius
Luksemburg	CERVA -CODA-VARCentre d'Étude et de Recherches Vétérinaires et AgrochimiquesCentrum voor Onderzoek in Diergeneeskunde en AgrochemieVeterinary and Agrochemical Research CentreGroeselenberg 99B-1180 Bruxelles
Malta	National Veterinary Laboratory Albert Town Marsa
Nizozemska	Centraal Instituut voor Dierziektecontrole-LelystadHoutribweg 3g8221 RA LelystadPostbus 20048203 AA Lelystad
Poljska	Państwowy Instytut Weterynaryjny (PIWet)24-100 Puławyal. Partyzantów 57
Portugalska	Laboratório Nacional de Investigação Veterinária Estrada de Benfica701 P-1500 Lisboa
Slovaška	State Veterinary Institute ZvolenPod dráhami 918SK-960 86, Zvolen
Slovenija	National Veterinary InstituteGerbičeva 601000 Ljubljana
Španija	Laboratorio Central de Veterinaria (Algete)Ctra. de Algete km. 828110 Algete (Madrid)
Švedska	National Veterinary InstituteS-751 89 Uppsala
Združeno kraljestvo	Veterinary Laboratories AgencyWoodham LaneNew Haw Addlestone Surrey KT15 3NB

Vse vzorce, ki so predvideni za preiskave prisotnosti TSE, je treba zbrati z uporabo metod in protokolov, določenih v zadnji izdaji Priročnika standardov za diagnostične teste in vakcine za kopenske živali (Manual for diagnostic tests and vaccines for Terrestrial Animals) Mednarodnega urada za kužne bolezni (IOE/OIE) (v nadaljevanju ‚Priročnik’). Če ni metod in protokolov OIE in da se zagotovi ustrezna količina materiala, mora pristojni organ zagotoviti uporabo metod in protokolov vzorčenja v skladu s smernicami, ki jih je izdal Referenčni laboratorij Skupnosti. Pristojni organ mora predvsem poskušati zbrati del malih možganov in celotno možgansko deblo pri drobnici ter hraniti vsaj polovico zbranega tkiva svežega, vendar ne zamrznjenega, dokler rezultati hitrega ali potrditvenega testa niso negativni.

Katerakoli laboratorijska preiskava na TSE mora potekati v laboratorijih, ki so jih za to potrdili pristojni organi.

Vzorci govedi, poslani v laboratorijsko testiranje na podlagi določil člena 12(2), morajo biti predmet histopatoloških preiskav, kot je določeno v zadnji izdaji Priročnika, razen kjer je material predmet avtolize. Kjer so rezultati histopatoloških preiskav nezadostni ali negativni ali je material predmet avtolize, mora biti tkivo preverjeno s kako drugo diagnostično metodo, določeno v Priročniku (imunocitokemija, imunski odtisi ali prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo). Vendar pa se hitri testi ne smejo uporabiti v ta namen.

Če je rezultat ene od tistih preiskav pozitiven, se živali obravnavajo kot BSE pozitivne.

Vzorce govedi, poslane v laboratorijsko testiranje na podlagi določil Priloge III (Spremljanje pri govedu) poglavja A oddelka I je treba pregledati s hitrimi testi.

Če je rezultat hitrega testa nezadosten ali pozitiven, mora biti vzorec nemudoma podvržen potrditvenim preiskavam v uradnem laboratoriju. Potrditvene preiskave se morajo začeti s histopatološkimi preiskavami možganskega debla, kot je to določeno v zadnji izdaji Priročnika, razen kjer je material predmet avtolize ali drugače neprimeren za histopatološke preiskave. Kjer so rezultati histopatološke preiskave nezadostni ali negativni ali je material predmet avtolize, je treba vzorec preiskati s kako drugo diagnostično metodo iz (a).

Žival se obravnava kot BSE pozitivna, če so rezultati hitrih testov pozitivni ali nezadostni, in so pozitivni bodisi:

Vzorci ovac in koz, poslani v laboratorijsko testiranje na podlagi določil člena 12(2), morajo biti predmet histopatološke preiskave, kot je to določeno v zadnji izdaji Priročnika, razen kjer je material predmet avtolize. Kjer so rezultati histopatološke preiskave nezadostni ali negativni ali je material predmet avtolize, je treba vzorec preiskati z imunocitokemijo, imunskimi odtisi ali prikazom značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo, kot je to določeno v Priročniku. Vendar pa se hitri testi ne smejo uporabiti v ta namen.

Če je rezultat ene od omenjenih preiskav pozitiven, se živali obravnavajo kot pozitiven primer praskavca.

Vzorce ovac in koz, poslane na laboratorijsko testiranje na podlagi določil oddelka II (Spremljanje pri ovcah in kozah) poglavja A Priloge III je treba pregledati s hitrimi testi.

Če je rezultat hitrega testa nezadosten ali pozitiven, je treba možgansko deblo nemudoma poslati v uradni laboratorij v potrditvene preiskave z imunocitokemijo, imunskimi odtisi ali prikazom značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo iz (a). Če je rezultat potrditvene preiskave negativen ali nezadosten, je treba izvesti dodatno potrditveno testiranje v skladu s smernicami Referenčnega laboratorija Skupnosti.

Če je rezultat ene od potrditvenih preiskav pozitiven, se živali obravnavajo kot pozitiven primer praskavca.

Rezultate bo razložil Referenčni laboratorij Skupnosti, ki mu bo pomagala skupina izvedencev s predstavnikom ustreznega nacionalnega referenčnega laboratorija. O rezultatu razlage je treba nemudoma obvestiti Komisijo. Vzorce, pri katerih so tri različne metode pokazale na BSE, in vzorce, ki so se v primerjalnem preskušanju izkazali kot nezadostni, je treba za dokončno potrditev nadalje analizirati na biološko vsebnost pri miših.

Nadaljnje testiranje vzorcev, odvzetih iz okužene črede na istem kmetijskem gospodarstvu skladno z določili točke 5 dela II poglavja A Priloge III, je treba izvesti v skladu z nasvetom Referenčnega laboratorija Skupnosti, po posvetu z ustreznim nacionalnim referenčnim laboratorijem.

(d) Laboratoriji, odobreni za izvajanje nadaljnjih preiskav z metodami molekularne tipizacije

3.3 Laboratorijsko testiranje na prisotnost TSE pri vrstah, razen tistih iz točk 3.1 in 3.2

Kjer so uveljavljene metode in protokoli za teste, ki se izvajajo za potrditev sumljive prisotnosti TSE pri vrstah, z izjemo goveda, ovac in koz, morajo te metode in protokoli vključevati vsaj histopatološko preiskavo možganskega tkiva. Pristojni organ lahko zahteva tudi laboratorijske teste, kot so imunocitokemija, imunski odtisi, prikaz značilnih vlaken z elektronsko mikroskopijo ali druge metode, izdelane za ugotavljanje oblike prionskega proteina, povezane z boleznijo. V vsakem primeru je treba izvesti vsaj še eno drugačno laboratorijsko preiskavo, če je začetna histopatološka preiskava negativna ali nezadostna. V primeru prvega pojava bolezni je treba izvesti najmanj tri različne preiskave.

Predvsem tam, kjer obstaja sum na BSE pri vrstah, z izjemo goveda, ovac in koz, je treba, kjer je mogoče, predložiti vzorce za tipizacijo sevov.

Za izvajanje hitrih testov v skladu s členoma 5(3) in 6(1) se kot hitri testi za spremljanje BSE pri govedu uporabljajo naslednje metode:

Za izvajanje hitrih testov v skladu s členoma 5(3) in 6(1) se kot hitri testi za spremljanje TSE pri ovcah in kozah uporabljajo naslednje metode:

Pri vseh testih mora vzorčno tkivo, ki se uporablja pri testu, ustrezati zahtevam iz proizvajalčevih navodil za uporabo.

Proizvajalec hitrih testov mora imeti vzpostavljen sistem zagotavljanja kakovosti, ki ga je odobril Referenčni laboratorij Skupnosti (CRL) in zagotavlja, da se učinkovitost testiranja ne spreminja. Proizvajalec mora Referenčnemu laboratoriju Skupnosti predložiti testni protokol.

Spremembe hitrih testov ali testnih protokolov se lahko izvedejo le po predhodnem uradnem obvestilu, poslanemu Referenčnemu laboratoriju Skupnosti, in če Referenčni laboratorij Skupnosti ugotovi, da sprememba ne zmanjša občutljivosti, specifičnosti ali zanesljivosti hitrega testa. O ugotovitvi je treba obvestiti Komisijo in nacionalne referenčne laboratorije.

A. Za živalska tkiva s specifičnim tveganjem, mehansko izkoščeno meso in tehnike klanja

( 3 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. maja 2000 (UL C 59, 23.2.2001, str. 93), Skupno stališče Sveta z dne 12. februarja 2001 (UL C 88, 19.3.2001, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 3. maja 2001.

( 5 ) Direktiva Sveta 89/662/EGS z dne 11. decembra 1989, o veterinarskih pregledih v trgovini znotraj Skupnosti glede na vzpostavitev notranjega trga (UL L 395, 30.12.1989, str. 13). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 92/118/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49).

( 6 ) Direktiva Sveta 90/425/EGS z dne 26. junija 1990, o veterinarskih in zootehničnih pregledih, ki se zaradi vzpostavitve notranjega trga izvajajo v trgovini znotraj Skupnosti z nekaterimi živimi živalmi in proizvodi (OJ L 224, 18.8.1990, str. 29). Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z direktivo Sveta 92/118/EGS.

( 7 ) Uredba (ES) št. 1760/2000 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. julija 2000, o uvedbi sistema za identifikacijo in registracijo govedi ter o označevanju govejega mesa in proizvodov iz govejega mesa in razveljavitvi Uredbe Sveta (ES) št. 820/97 (UL L 204, 11.8.2000, str. 1).

( 8 ) Direktiva Sveta 64/432/EGS z dne 26. junija 1964 o problematiki v zvezi z zdravstvenim varstvom živali, ki vpliva na trgovino med državami članicami Evropske skupnosti z govedom in prašiči (UL 121, 29.7.1964, str. 1977/64). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2000/20/EC Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 163, 4.7.2000, str. 35).

( 9 ) Direktiva Sveta 91/68/EGS z dne 28. januarja 1991 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki veljajo za trgovino med državami članicami Evropske skupnosti z ovcami in kozami (UL L 46, 19.2.1991, str. 19). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 94/953/ES (UL L 371, 31.12.1994, str. 14).

( 10 ) Direktiva Sveta 91/496/EGS z dne 15. julija 1991 o določitvi načel o organizaciji veterinarskih pregledov živali, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav, ter o sprememebi direktiv 89/662/EGS, 90/425/EGS in 90/675/EGS (UL L 268, 24.9.1991, str. 56). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/43/ES (OJ L 162, 1.7.1996, str. 1).

( 11 ) Direktiva Sveta 97/78/ES z dne 18. decembra 1997 o določitvi načel za ureditev organizacije veterinarskih pregledov proizvodov, ki vstopajo v Skupnost iz tretjih držav (UL L 24, 30.1.1998, str. 9).

( 12 ) Direktiva Sveta 82/894/EGS z dne 21. decembra 1982 o prijavljanju bolezni živali v Skupnosti (UL L 378, 31.12.1982, str. 58). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 2000/556/ES (UL L 235, 19.9.2000, str. 27).

( 13 ) Direktiva Sveta 92/46/EGS z dne 16. junija 1992 o določitvi zdravstvenih predpisov za proizvodnjo in dajanje na trg surovega mleka, toplotno obdelanega mleka in izdelkov na osnovi mleka (UL L 268, 14.9.1992, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 96/23/ES (UL L, 23.5.1996, str. 10).

( 14 ) Direktiva Sveta 92/118/EGS z dne 17. decembra 1992, ki predpisuje zahteve za zdravstveno varstvo živali in zahteve za javno zdravstvo, ki veljajo za trgovino in uvoz v Skupnost proizvodov, ki niso podrejeni navedenim zahtevam, določenim v posebnih predpisih Skupnosti iz Priloge A(1) k Direktivi 89/662/EGS in, kar zadeva patogene, v Direktivi 90/425/EGS (UL L 62, 15.3.1993, str. 49). Direktiva, kakor je nazadnje spremenjena z odločbo Komisije 1999/724/ES (UL 290, 12.11.1999, str. 32).

( 21 ) Najmanjši obseg vzorca je izračunan tako, da pri zaklanih živalih odkrije razširjenost 0,03 % s 95-odstotno zanesljivostjo.

( 22 ) Direktiva Sveta 90/667/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi veterinarskih predpisov za odstranjevanje in predelavo živalskih odpadkov, za njihovo dajanje na trg in za preprečevanje patogenov v krmilih živalskega ali ribjega izvora in spremembi Direktive 90/425/EGS (UL L 363, 27.12.1990, str. 51). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Listino o pristopu iz leta 1994.

( 23 ) Odločba Komisije 92/425/EGS z dne 17. novembra 1992 o odobritvi alternativnih sistemov toplotne obdelave za predelavo snovi s posebnim tveganjem (UL L 359, 9.12.1992, str. 23). Odločba, kakor je bila spremenjena z Listino o pristopu iz leta 1994.

( 24 ) Odločba Sveta 1999/534/ES z dne 19. julija 1999 o ukrepih, ki se uporabijo za predelavo nekaterih živalskih odpadkov za zaščito pred transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, in spremembi Odločbe Komisije 97/735/ES (UL L 204, 4.8.1999, str. 37).

( 25 ) Odločba Komisije 97/735/ES z dne 21. oktobra 1997 o nekaterih zaščitnih ukrepih glede trgovine z nekaterimi vrstami živalskih odpadkov, ki izvirajo od živali iz vrst sesalcev (UL L 294, 28.10.1997, str. 7). Odločba, kakor je bila spremenjena z Odločbo Sveta 1999/534/ES (UL L 204, 4.8.1999, str. 37).

( 29 ) Direktiva Sveta 89/556/ES z dne 25. septembra 1989 o pogojih za zdravstveno varstvo živali, ki urejajo trgovanje znotraj Skupnosti in uvoz iz tretjih držav za zarodke domačih živali vrste goveda (UL L 302, 19.10.1989, str. 1). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo Komisije 94/113/ES (UL L 53, 24.2.1994, str. 23).

( 32 ) Direktiva Sveta 94/65/ES z dne 14. decembra 1994 o zahtevah za proizvodnjo in dajanje na trg mletega mesa in mesnih pripravkov (UL L 368, 31.12.1994, str. 10).

( 33 ) Direktiva Sveta 77/99/EGS z dne 21. decembra 1976 o problemih zdravstvenega varstva, ki vplivajo na trgovino znotraj Skupnosti z mesnimi izdelki (UL L 26, 31.1.1977, str. 85). Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo Sveta 97/76/ES (UL L 10, 16.1.1998, str. 25).

		Uradni list
		No	page	date
M1	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1248/2001 z dne 22. junija 2001	L 173	12	27.6.2001
►M2	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1326/2001 z dne 29. junija 2001	L 177	60	30.6.2001
M3	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 270/2002 z dne 14. februarja 2002	L 45	4	15.2.2002
►M4	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1494/2002 z dne 21. avgusta 2002	L 225	3	22.8.2002
►M5	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 260/2003 z dne 12. februarja 2003	L 37	7	13.2.2003
M6	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 650/2003 z dne 10. aprila 2003	L 95	15	11.4.2003
M7	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1053/2003 z dne 19. junija 2003	L 152	8	20.6.2003
M8	UREDBA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA (ES) št. 1128/2003 z dne 16. junija 2003	L 160	1	28.6.2003
►M9	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1139/2003 z dne 27. junija 2003	L 160	22	28.6.2003
►M10	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1234/2003 z dne 10. julija 2003	L 173	6	11.7.2003
M11	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1809/2003 z dne 15. oktobra 2003	L 265	10	16.10.2003
►M12	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1915/2003 z dne 30. oktobra 2003	L 283	29	31.10.2003
►M13	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 2245/2003 z dne 19. decembra 2003	L 333	28	20.12.2003
►M14	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 876/2004 z dne 29. aprila 2004	L 162	52	30.4.2004
►M15	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1471/2004 z dne 18. avgusta 2004	L 271	24	19.8.2004
►M16	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1492/2004 z dne 23. avgusta 2004	L 274	3	24.8.2004
►M17	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1993/2004 z dne 19. novembra 2004	L 344	12	20.11.2004
►M18	UREDBA KOMISIJE(ES) št. 36/2005 z dne 12. januarja 2005	L 10	9	13.1.2005
►M19	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 214/2005 z dne 9. februarja 2005	L 37	9	10.2.2005
M20	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 260/2005 z dne 16. februarja 2005	L 46	31	17.2.2005
►M21	UREDBA (ES) št. 932/2005 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 8. junija 2005	L 163	1	23.6.2005
►M22	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1292/2005 z dne 5. avgusta 2005	L 205	3	6.8.2005
►M23	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 1974/2005 z dne 2. decembra 2005	L 317	4	3.12.2005
►M24	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 253/2006 z dne 14. februarja 2006	L 44	9	15.2.2006
►M25	UREDBA KOMISIJE (ES) št. 339/2006 z dne 24. februarja 2006	L 55	5	25.2.2006

Država članica	Najmanjši obseg vzorca pri zdravih zaklanih kozah (1)
Španija	125 500
Francija	93 000
Italija	60 000
Grčija	20 000
Ciper	5 000
Avstrija	5 000
Druge države članice	vse
(1) Najmanjši obseg vzorcev je določen tako, da upošteva število zdravih zaklanih koz in razširjenost BSE v posameznih državah članicah. Namenjen je tudi določanju dosegljivih ciljev. Najmanjši obseg vzorca nad 60 000 omogoča odkritje razširjenosti 0,0017 % s 95-odstotno zanesljivostjo.

Populacija ovac v državah članicah, ki so že jagnjile ali bile prvič pripuščene	Najmanjši obseg vzorca poginulih ovac (1)
>750 000	10 000
100 000–750 000	1 500
40 000–100 000	500
<40 000	100
(1) Obseg vzorcev je določen tako, da upošteva obseg populacije ovac v posameznih državah članicah, in je namenjen določanju dosegljivih ciljev. Najmanjši obseg vzorcev 10 000, 1 500, 500 in 100 živali omogoča odkritje razširjenosti 0,03 %, 0,2 %, 0,6 % oziroma 3 % s 95-odstotno zanesljivostjo.

Populacija koz v državah članicah, ki so že kotile ali bile prvič pripuščene	Najmanjši obseg vzorca poginulih koz (1)
>750 000	10 000
250 000–750 000	3 000
40 000–250 000	1 000
<40 000	100 % do 200
(1) Obseg vzorcev je določen tako, da upošteva obseg populacije koz v posameznih državah članicah, in je namenjen določanju dosegljivih ciljev. Najmanjši obseg vzorcev 10 000, 3 000, 1 000 in 200 živali omogoča odkritje razširjenosti 0,03 %, 0,1 %, 0,3 % oziroma 1,5 % s 95-odstotno zanesljivostjo.

Število živali, starejših od 12 mesecev, ali tistih, katerih stalni sekalec je prodrl skozi dlesen, in pokončanih zaradi propadanja v čredi ali krdelu	Najmanjša velikost vzorca
70 ali manj	Vse upravičene živali
80	68
90	73
100	78
120	86
140	92
160	97
180	101
200	105
250	112
300	117
350	121
400	124
450	127
500 ali več	150