1999L0062 — SL — 10.06.2006 — 002.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 1999/62/ES

z dne 17. junija 1999

o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila

(UL L 187, 20.7.1999, p.42)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

►M1

DIREKTIVA 2006/38/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2006

  L 157

8

9.6.2006


spremenjena z:

►A1

Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003




▼B

DIREKTIVA EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA 1999/62/ES

z dne 17. junija 1999

o cestnih pristojbinah za uporabo določene infrastrukture za težka tovorna vozila



EVROPSKI PARLAMENT IN SVET EVROPSKE UNIJE STA

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti ter zlasti členov 71(1) in 93 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Odbora regij ( 3 ),

v skladu s postopkom, določenim v členu 251 Pogodbe ( 4 ),

(1) ker odprava izkrivljanja konkurence med prevozniki v državah članicah zahteva uskladitev sistemov dajatev in vzpostavitev pravičnih mehanizmov za zaračunavanje infrastrukturnih stroškov prevoznikom;

(2)

ker se ti cilji lahko dosežejo samo postopoma;

(3)

ker je bila stopnja uskladitve sistemov dajatev dosežena že s sprejetjem Direktive Sveta 92/81/EGS z dne 19. oktobra 1992 o uskladitvi trošarinskih struktur za mineralna olja ( 5 ) in Direktive Sveta 92/82/EGS z dne 19. oktobra 1992 o približevanju trošarinskih stopenj za mineralna olja ( 6 ).

(4)

ker je Sodišče Evropskih skupnosti s sodbo z dne 5. julija 1995 ( 7 ) v primeru C-21/94 Evropski parlament proti Svetu razveljavilo Direktivo Sveta 93/89/EGS z dne 25. oktobra 1993 o obdavčitvi nekaterih vozil za prevoz blaga po cesti ter o zaračunavanju cestnin in uporabnin za uporabo nekaterih infrastruktur ( 8 ), učinke navedene direktive pa ohranilo, dokler Svet ni sprejel nove direktive; Direktivo 93/89/EGS naj zato nadomesti ta direktiva;

(5)

ker naj bo v sedanjih okoliščinah prilagajanje nacionalnih sistemov dajatev omejeno na gospodarska vozila z določeno bruto maso naloženega vozila;

(6)

ker je treba v ta namen določiti najmanjše stopnje za davke na vozila, ki trenutno veljajo v državah članicah, ali za davke, ki jih utegnejo nadomestiti;

(7)

ker je treba uporabo cesti in okolju prijaznih vozil spodbujati z razlikovanjem med davki ali dajatvami, če tako razlikovanje ne ovira funkcioniranja notranjega trga;

(8)

ker je nekaterim državam članicam za določeno obdobje smiselno odobriti odstopanja od najnižjih stopenj, da se jim olajša prilagajanje stopnjam, ki se zahtevajo s to direktivo;

(9)

ker za nekatere lokalne notranje prevoze, ki imajo majhen vpliv na prevozni trg Skupnosti, trenutno veljajo znižane stopnje davka na vozilo; za zagotovitev tekočega prehoda je treba državam članicam dovoliti, da določijo začasna odstopanja od najnižjih stopenj;

(10)

ker je treba državam članicam dovoliti, da za vozila, katerih uporaba verjetno ne bo vplivala na prevozni trg Skupnosti, uporabijo znižane stopnje ali oprostitve plačila davkov na vozilo;

(11)

ker je zaradi možnosti upoštevanja nekaterih posebnih razmer treba določiti postopek, s katerim bi bilo državam članicam omogočeno ohraniti nadaljnje oprostitve ali znižanja;

(12)

ker trenutnega izkrivljanja konkurence ni mogoče odpraviti samo z uskladitvijo davkov ali trošarin na gorivo; vendar pa se lahko tako izkrivljanje zmanjša z možnostjo ohranitve ali uvedbe cestnin in/ali uporabnin za uporabo avtocest, dokler se ne uvedejo tehnično in ekonomsko primernejše oblike dajatev; poleg tega je treba državam članicam dovoliti zaračunavanje dajatev za uporabo mostov, predorov in gorskih prelazov;

(13)

ker utegne biti glede na posebne pogoje na nekaterih alpskih poteh za državo članico smiselno, da na določenem odseku njenega avtocestnega omrežja ne uporabi sistema uporabnin, da bi uporabila dajatev, ki se nanaša na to infrastrukturo;

(14)

ker cestnine in uporabnine ne smejo biti niti diskriminatorne niti ne smejo povzročati pretiranih formalnosti ali ovir na notranjih mejah; zato je treba sprejeti ustrezne ukrepe za zagotovitev plačevanja cestnin in uporabnin ob vsakem času in z različnimi plačilnimi sredstvi;

(15)

ker morajo stopnje uporabnin temeljiti na trajanju uporabe zadevne infrastrukture in se razlikovati glede na stroške, ki jih povzročajo cestna vozila;

(16)

ker je treba za vozila, registrirana v Grčiji, začasno uporabiti znižane stopnje uporabnin, da se upoštevajo težave zaradi njenega geopolitičnega položaja;

(17)

ker je treba za zagotovitev enotne uporabe uporabnin in cestnin določiti nekatera pravila za njihovo uporabo, na primer značilnosti infrastrukture, za katero veljajo, najvišje ravni nekaterih stopenj in druge splošne pogoje, ki bodo morali biti izpolnjeni; ponderirano povprečje cestnin mora biti odvisno od stroškov gradnje, obratovanja in razvoja zadevnega infrastrukturnega omrežja;

(18)

ker bi države članice morale biti sposobne prispevati k varstvu okolja in uravnoteženemu razvoju prometnih omrežij odstotek zneska od uporabnin ali cestnin, pri čemer se ta znesek izračuna v skladu z določbami te direktive;

(19)

ker so bili zneski iz te direktive, izraženi v nacionalnih valutah držav članic, ki uvajajo evro, določeni dne 1. januarja 1999, ko je bila vrednost evra določena v skladu z Uredbo Sveta (ES) št. 2866/98 z dne 31. decembra 1998 o menjalnih tečajih med evrom in valutami držav članic, ki uvajajo evro ( 9 ); smiselno je, da bi države članice, ki niso uvedle evra, letno preverjale zneske iz te direktive v nacionalnih valutah in jih po potrebi prilagodile, da bi se upoštevale spremembe v menjalnih tečajih; letne uskladitve zneskov v nacionalnih valutah niso obvezne, če je sprememba, ki izhaja iz uporabe novih menjalnih tečajev, pod določeno odstotno ravnijo;

(20)

ker je treba upoštevati načelo teritorialnosti; dve državi članici ali več lahko sodelujeta pri uvedb skupnega sistema uporabnin, če to upošteva nekatere dodatne pogoje;

(21)

ker je v skladu z načelom sorazmernosti ta direktiva po členu 5(3) Pogodbe omejena na minimum, ki se zahteva za dosego ciljev;

(22)

ker je treba določiti natančen časovni načrt preverjanja določb te direktive in po potrebi tudi njihovih prilagoditev, da bi razvili bolj teritorialni sistem dajatev,

SPREJELA NASLEDNJO DIREKTIVO:



POGLAVJE I

Splošne določbe

Člen 1

Ta direktiva se uporablja za davke na vozila, cestnine in uporabnine za vozila, kakor so opredeljeni v členu 2.

Ta direktiva se ne uporablja za vozila, ki opravljajo prevoze izključno na neevropskih ozemljih držav članic.

Prav tako ne velja za vozila, ko so registrirana na Kanarskih otokih, v Ceuti in Melilli, na Azorih ali Madeiri ter opravljajo prevoze samo na teh ozemljih ali med njimi in celinskim delom Španije in Portugalske.

Člen 2

V tej direktivi:

▼M1

(a) „vseevropsko cestno omrežje“ pomeni cestno omrežje, kakor je opredeljeno v oddelku 2 Priloge I k Odločbi št. 1692/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. julija 1996 o smernicah Skupnosti za razvoj vseevropskega prometnega omrežja ( 10 ) in označeno na zemljevidih. Zemljevidi se nanašajo na ustrezne odseke, navedene v izvedbenem delu in/ali v Prilogi II k navedeni odločbi;

▼M1

(aa) „stroški gradnje“ pomeni stroške, povezane z gradnjo, in kjer je to primerno, tudi stroške financiranja:

 nove infrastrukture ali novih izboljšav infrastrukture (vključno z večjimi popravili infrastrukture), ali

 infrastrukture ali izboljšav infrastrukture (vključno z večjimi popravili infrastrukture), ki je bila dokončana najpozneje 30 let pred 10. junijem 2008, če so bile cestninske ureditve do 10. junija 2008 že uvedene, ali pa je bila gradnja infrastrukture dokončana najpozneje 30 let pred vzpostavitvijo novih cestninskih ureditev, uvedenih po 10. juniju 2008; za stroške gradnje se lahko štejejo tudi stroški v zvezi z infrastrukturo ali izboljšavami infrastrukture, ki je bila dokončana pred temi roki, če:

 

(i) je država članica vzpostavila cestninski sistem, ki zagotavlja povračilo teh stroškov na podlagi pogodbe z upravljavcem cestninskega sistema ali na podlagi drugih pravnih aktov z enakovrednim učinkom, ki začnejo veljati pred 10. junijem 2008; ali

(ii) lahko država članica izkaže, da je bil pogoj za izgradnjo določene infrastrukture, da bo njena pričakovana življenjska doba daljša od 30 let.

V vsakem primeru pa delež stroškov gradnje, ki jih je treba upoštevati, na dan 10. junija 2008 oziroma na dan uvedbe nove cestninske ureditve, če je ta poznejši, nikakor ne sme presegati deleža preostale tedaj pričakovane življenjske dobe delov infrastrukture.

Stroški infrastrukture ali stroški izboljšav infrastrukture lahko vključujejo kakršne koli posebne izdatke za zmanjšanje hrupa ali izboljšanje varnosti v cestnem prometu ter dejanska plačila, ki jih je izvedel upravljavec infrastrukture na podlagi objektivnih okoljskih vidikov, na primer zaradi zaščite pred onesnaževanjem tal;

(ab) „stroški financiranja“ pomenijo obresti na posojila in/ali donosnost lastniškega kapitala delničarjev;

(ac) „večja popravila infrastrukture“ pomenijo popravila infrastrukture, razen tistih popravil, ki za uporabnike cest niso več koristna, npr. kjer so bila popravljalna dela nadomeščena z naknadnimi preplastitvami ali drugimi gradbenimi deli;

▼M1

(b) „cestnina“ pomeni plačilo določenega zneska za vozilo, ki na določeni razdalji vozi po infrastrukturah iz člena 7(1); znesek temelji na prevoženi razdalji in tipu vozila;

▼M1

(ba) „ponderirana povprečna cestnina“ pomeni skupne prihodke iz cestnin v določenem obdobju, deljene s številom prevoženih kilometrov vozil na določenem cestnem omrežju v istem obdobju, pri čemer se prihodke in prevožene kilometre vozil izračuna glede na vozila, za katera se uporabljajo cestnine;

▼M1

(c) „uporabnina“ pomeni plačilo določenega zneska, s katerim je vozilu za dano obdobje zagotovljena pravica do uporabe infrastruktur iz člena 7(1);

(d) „vozilo“ pomeni motorno vozilo ali spojeno kombinacijo vozil, ki je namenjeno ali se uporablja izključno za prevoz blaga po cesti in katerega največja dovoljena skupna masa presega 3,5 tone;

(e) vozilo kategorije „EURO 0“, „EURO I“, „EURO II“, „EURO III“, „EURO IV“, „EURO V“ in „EEV“ pomeni vozilo, ki upošteva mejne emisijske vrednosti iz Priloge 0;

(f) „tip vozila“ pomeni kategorijo, v katero spada vozilo, glede na število osi, dimenzije ali maso vozila ali glede na druge dejavnike klasifikacije, ki odraža povzročeno škodo cestam (npr. sistem klasifikacije glede na povzročanje škode iz Priloge IV), pod pogojem, da uporabljeni sistem klasifikacije temelji na značilnostih vozila, vsebovanih v dokumentaciji o vozilu, ki se uporablja v vseh državah članicah, ali pa so razpoznavne na pogled;

▼M1

(g) „koncesijska pogodba“ pomeni „koncesijo za javne gradnje“ ali „koncesijo za storitve“, kakor sta opredeljeni v členu 1 Direktive 2004/18/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 31. marca 2004 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil gradenj, blaga in storitev ( 11 );

(h) „koncesijska cestnina“ pomeni cestnino, ki jo pobira koncesionar v skladu s koncesijsko pogodbo.

▼B



POGLAVJE II

Obdavčitev vozil

Člen 3

1.  Davki na vozila iz tega člena so naslednji:

  Belgija:

 

taxe de circulation sur les véhicules automobilesverkeersbelasting op de autovoertuigen,

▼A1

  Češka:

 

silniční daň,

▼B

  Danska:

 

vægtafgift af motorkøretøjer m.v.,

  Nemčija:

 

Kraftfahrzeugsteuer,

▼A1

  Estonija:

 

raskeveokimaks,

▼B

  Grčija:

 

Τέλη κυκλοφορίας

  Španija:

 

(a) impuesto sobre vehículos de tracción mecánica;

(b) impuesto sobre actividades económicas (samo za višino dajatev na motorna vozila),

  Francija:

 

(a) taxe spéciale sur certains véhicules routiers;

(b) taxe différentielle sur les véhicules à moteur,

  Irska:

 

vehicle excise duty,

  Italija:

 

(a) tassa automobilistica;

(b) addizionale del 5 % sulla tassa automobilistica,

▼A1

  Ciper:

 

Τέλη Κυκλοφορίας Οχημάτων,

  Latvija:

 

transportlīdzekļa ikgadējā nodeva,

  Litva:

 

(a) Transporto priemonių savininkų ar valdytojų naudotojo mokestis;

b) Mokestis už Lietuvoje įregistruotas krovinines transporto priemones,

▼B

  Luksemburg:

 

taxe sur les véhicules automoteurs,

▼A1

  Madžarska:

 

gépjárműadó,

  Malta:

 

liċenzja tat-triqroad licence fee,

▼B

  Nizozemska:

 

motorrijtuigenbelasting,

  Avstrija:

 

Kraftfahrzeugsteuer,

▼A1

  Poljska:

 

podatek od środków transportowych,

▼B

  Portugalska:

 

(a) imposto de camionagem;

(b) imposto de circulaçao,

▼A1

  Slovenija:

 

letno povračilo za uporabo javnih cest za motorna in priklopna vozila,

  Slovaška:

 

cestná daň,

▼B

  Finska:

 

varsinainen ajoneuvovero/egentlig fordonsskatt,

  Švedska:

 

fordonsskatt,

  Združeno kraljestvo:

 

(a) vehicle excise duty;

(b) motor vehicle licence.

2.  Države članice, ki katerikoli davek iz odstavka 1 nadomestijo z drugim davkom iste vrste, o tem uradno obvestijo Komisijo, ki sprejme ustrezne spremembe.

Člen 4

Postopke za zaračunavanje in pobiranje davkov iz člena 3 določi vsaka država članica.

Člen 5

Za vozila, registrirana v državah članicah, se davki iz člena 3 zaračunavajo samo v državi članici registracije.

Člen 6

1.  Ne glede na strukturo davkov iz člena 3 določijo države članice stopnje tako, da zagotovijo, da davčna stopnja za vsako kategorijo ali podkategorijo vozil, navedeno v Prilogi I, ni nižja od najnižje stopnje, ki je določena v navedeni prilogi.

V dveh letih po začetku veljavnosti te direktive lahko Grčija, Italija, Portugalska in Španija uporabljajo stopnje, ki so nižje od najnižjih stopenj, določenih v Prilogi I, vendar ne nižje od 65 % teh stopenj.

2.  Države članice lahko uporabljajo znižane stopnje ali oprostitve za:

(a) vozila nacionalne obrambe ali civilne zaščite, gasilske službe in drugih služb za ukrepanje ob izrednih dogodkih, policije ter vozila za vzdrževanje cest;

(b) vozila, ki samo občasno vozijo po javnih cestah države članice registracije, uporabljajo pa jih fizične ali pravne osebe, katerih glavna dejavnost ni prevoz blaga, če prevozi, ki se opravljajo s temi vozili, ne izkrivljajo konkurence in če Komisija s tem soglaša.

3.  

(a) Svet lahko na predlog Komisije soglasno dovoli državi članici, da ohrani nadaljnje oprostitve plačila ali znižanja davkov na vozila zaradi posebne socialno-ekonomske politike ali infrastrukture te države. Take oprostitve ali znižanja se lahko dovolijo samo za vozila, registrirana v tej državi članici, ki opravljajo prevoze izključno znotraj točno določenega dela njenega ozemlja.

(b) Vsaka država članica, ki želi ohraniti tako oprostitev ali znižanje, o tem obvesti Komisijo in ji sporoči tudi vse potrebne informacije. Komisija v enem mesecu obvesti druge države članice o predlagani oprostitvi ali predlaganem znižanju.

Da je Svet odobril ohranitev predlagane oprostitve ali predlaganega znižanja se šteje, če v dveh mesecih od dneva, ko so bile druge države članice obveščene po prvem pododstavku, niti Komisija niti druga država članica ne zahtevata, da zadevo preuči Svet.

4.  Brez poseganja v drugi pododstavek odstavka 1 ter v odstavka 2 in 3 tega člena ali v člen 6 Direktive Sveta 92/106/EGS z dne 7. decembra 1992 o določitvi skupnih pravil za nekatere vrste kombiniranega prevoza blaga med državami članicami ( 12 ) države članice ne smejo odobriti nobene oprostitve plačila ali znižanja davkov iz člena 3, zaradi katere bi bil zaračunani davek nižji od najnižje stopnje iz odstavka 1 tega člena.



POGLAVJE III

Cestnine in uporabnine

Člen 7

▼M1

1.  Države članice lahko ohranijo ali uvedejo cestnine in/ali uporabnine na vseevropskem cestnem omrežju ali delih tega omrežja, vendar le pod pogoji, določenimi v odstavkih 2 do 12. To ne posega v pravico držav članic, da v skladu s Pogodbo uporabljajo cestnine in/ali uporabnine na cestah, ki niso vključene v vseevropsko cestno omrežje, med drugim na vzporednih cestah, na katere je promet lahko preusmerjen z vseevropskega cestnega omrežja in/ali so v neposredni konkurenci z določenimi deli tega omrežja, ali za motorna vozila, ki niso zajeta v opredelitvi „vozil“ na območju vseevropskega cestnega omrežja, pod pogojem, da pobiranje cestnin in/ali uporabnin na teh cestah ne diskriminira mednarodnega prometa in ne povzroča izkrivljanja konkurence med operatorji.

1a.  Če se država članica odloči, da ohrani ali uvede cestnine in/ali uporabnine le na nekaterih delih vseevropskega cestnega omrežja, pogoji, ki bodo veljali za druge odseke (zaradi razlogov kot so odročnost, malo zastojev ali nizka stopnja onesnaženosti, ali, kjer je to nujno potrebno zaradi uvedbe nove cestninske ureditve), ne smejo povzročati diskriminacije mednarodnega prometa.

2.  

(a) Država članica se lahko odloči, ali bo ohranila ali uvedla cestnine in/ali uporabnine, ki se bodo uporabljale le za vozila, katerih največja dovoljena skupna masa presega 12 ton. Če se država članica odloči, da bo uporabljala cestnine in/ali uporabnine za vozila, ki ne presegajo te mase, se uporabljajo določbe te direktive.

(b) Cestnine in/ali uporabnine se uporabljajo za vsa vozila od leta 2012.

(c) Država članica lahko odstopa od zahteve iz točke (b), če meni, da bi razširitev cestnine na vozila, katerih masa ne dosega 12 ton:

 imela pomembne negativne učinke na prost pretok prometa, okolje, raven hrupa, zastoje ali zdravje, ali

 predstavljala upravne stroške, ki bi za več kot 30 % presegali ustvarjeni dodatni prihodek.

3.  Za uporabo istega cestnega odseka za nobeno od kategorij vozil ni dovoljeno hkrati zaračunavati cestnin in uporabnin. Vendar lahko države članice na omrežjih, na katerih se zaračunavajo uporabnine za uporabo mostov, predorov in gorskih prelazov, zaračunavajo tudi cestnine.

4.  Cestnine in uporabnine ne smejo biti posredno ali neposredno diskriminatorne glede na državljanstvo prevoznika, državo ali sedež prevoznika ali registracijo vozila ali glede na izhodiščni ali namembni kraj prevoza.

▼M1

4a.  Države članice lahko predvidijo znižane ravni cestnin ali uporabnin oziroma lahko predvidijo oprostitve od obveznosti plačevanja cestnin ali uporabnin za tista vozila, ki so izvzeta iz zahteve po vgradnji in uporabi tahografa v skladu z Uredbo Sveta (EGS) št. 3821/85 z dne 20. decembra 1985 o tahografu (nadzorni napravi) v cestnem prometu ( 13 ), ter v primerih in pod pogoji, navedenimi v členu 6(2)(a) in (b) te direktive.

4b.  Ker tarifne strukture, ki vključujejo popuste ali znižanja cestnin za pogoste uporabnike, lahko omogočijo dejanske prihranke pri upravnih stroških za upravljavca infrastrukture, lahko države članice predvidijo take popuste ali znižanja, pod pogojem, da:

 izpolnijo pogoje, določene v odstavku (10)(a),

 so v skladu s Pogodbo, zlasti s členi 12, 49, 86 in 87 Pogodbe,

 ne izkrivljajo konkurence na notranjem trgu,

 je tarifna struktura linearna, sorazmerna, pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom ter nima za posledico prevalitve dodatnih stroškov na ostale uporabnike v obliki višjih cestnin.

Taki popusti ali znižanja v nobenem primeru ne presegajo 13 % cestnine, ki jo plačujejo enakovredna vozila, ki niso upravičena do popusta ali znižanja.

4c.  Vse sheme popustov ali znižanj se sporočijo Komisiji, ki preveri skladnost s pogoji, določenimi v odstavkih 4a in 4b, ter jih odobri v skladu s postopkom iz člena 9c(2).

▼B

5.  Uvedba, pobiranje in nadzor plačevanja cestnin in uporabnin potekajo tako, da se čim manj ovira prosti pretok prometa in izogiba obveznim mejnim kontrolam ali pregledom na notranjih mejah Skupnosti. Zato države članice sodelujejo pri uvajanju metod, s katerimi se prevoznikom vsaj na glavnih plačilnih mestih znotraj in zunaj držav članic, v katerih uporabnine veljajo, omogoči njihovo plačevanje 24 ur na dan in z vsemi običajnimi plačilnimi sredstvi. Države članice poskrbijo za primerne objekte na mestih plačevanja cestnin in uporabnin, da se ohranjajo osnovni prometno-varnostni standardi.

▼M1

6.  Ureditve pobiranja cestnin in/ali uporabnin nerednih uporabnikov cestnega omrežja ne postavljajo v neupravičeno neugoden položaj ne finančno in ne kako drugače. Zlasti kadar država članica cestnine in/ali uporabnine pobira izključno z uporabo sistema, ki zahteva uporabo elektronske plačilne naprave, vgrajene v vozilo, mora zagotoviti razpoložljivost ustreznih naprav pod razumnimi upravnimi in ekonomskimi pogoji.

▼B

7.  Uporabnine, vključno z upravnimi stroški, za vse kategorije vozil določijo zadevne države članice v znesku, ki ni višji od najvišjih stopenj, določenih v Prilogi II.

▼M1 —————

▼B

8.  Stopnje uporabnin so sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture.

Država članica sme za vozila, registrirana v tej državi, uveljavljati samo letne stopnje.

▼M1

9.  Cestnine temeljijo na načelu povračila izključno infrastrukturnih stroškov. To pomeni, da so ponderirane povprečne cestnine odvisne od stroškov gradnje ter stroškov obratovanja, vzdrževanja in razvoja zadevnega infrastrukturnega omrežja. Ponderirane povprečne cestnine lahko vključujejo tudi donosnost kapitala ali stopnjo dobička na podlagi po tržnih pogojih.

10.  

(a) Brez poseganja v ponderirane povprečne cestnine iz odstavka 9 lahko države članice prilagodijo ravni cestnin, da s tem preprečujejo okoljsko škodo in zastoje, zmanjšujejo infrastrukturno škodo, optimizirajo uporabo zadevne infrastrukture ali izboljšujejo varnost v cestnem prometu, pod pogojem, da je takšna prilagoditev:

 sorazmerna z zastavljenim ciljem,

 pregledna in nediskriminatorna, zlasti glede na državljanstvo prevoznika, državo ali sedež prevoznika ali registracijo vozila ter glede na izhodiščni ali namembni kraj prevoza,

 ni namenjena ustvarjanju dodatnega prihodka iz cestnin, pri čemer se vsako nenamerno povečanje prihodka (ki povzroči ponderirane povprečne cestnine, ki niso v skladu z odstavkom 9) uravnovesi s pomočjo sprememb v strukturi prilagajanja, ki se morajo izvesti v roku dveh let po zaključku računovodskega leta, v katerem je bil dodatni prihodek ustvarjen,

 upošteva zgornje meje prilagodljivosti, ki so določene v točki (b).

(b) ob upoštevanju pogojev iz točke (a) se ravni cestnin lahko prilagodijo glede na:

 emisijski razred EURO, opredeljen v Prilogi 0, vključno z ravnijo PM in NOx, pod pogojem, da nobena cestnina za več kot 100 % ne presega cestnine, ki se zaračunava za enakovredna vozila, ki izpolnjujejo najstrožje emisijske standarde, in/ali

 obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas, pod pogojem, da:

 

(i) nobena cestnina za več kot 100 % ne presega cestnine, ki se zaračunava za najcenejše obdobje dneva, vrsto dneva ali letni čas; ali

(ii) je najcenejše obdobje dneva oproščeno plačila in kazen za najdražje obdobje dneva, vrsto dneva ali letni časa ne presega 50 % ravni cestnine, ki bi se sicer uporabila za zadevno vozilo.

 Prilagajanje stopenj zaračunavanja cestnin v skladu z prvo alineo se od držav članic zahteva najpozneje do leta 2010 ali v primeru koncesijskih pogodb od obnovitve te pogodbe.

 Država članica lahko odstopa od te zahteve, če:

 

(i) bi to resno ogrozilo celovitost cestninskega sistema na njenem ozemlju;

(ii) za zadevni cestninski sistem tako razlikovanje ne bi bilo tehnično izvedljivo; ali

(iii) bi to povzročilo odvračanje vozil, ki najbolj onesnažujejo, od vseevropskega cestnega omrežja, s posledičnimi učinki na prometno varnost in javno zdravje.

 O takih odstopanjih se uradno obvesti Komisijo.

(c) ob upoštevanju pogojev iz točke (a) se ravni cestnin lahko v izjemnih primerih za posamezne projekte, ki so velikega pomena za Evropo, prilagajajo na drugačen način, da se zagotovi gospodarsko preživetje takšnih projektov, kadar so ti izpostavljeni neposredni konkurenci ostalih vrst prevoza za vozila. Tarifna struktura je linearna, sorazmerna, objavljena in pod enakimi pogoji dostopna vsem uporabnikom ter ne dopušča, da bi se dodatni stroški prevalili na druge uporabnike v obliki višjih cestnin. Komisija pred začetkom izvajanja zadevne tarifne strukture preveri skladnost s pogoji iz te točke.

▼M1

11.  Brez poseganja v člen 9(1) in (1a) se v izjemnih primerih v zvezi z infrastrukturo v gorskih regijah in po predhodnem obvestilu Komisije lahko zaračunava pribitek k cestninam, in sicer za posamezne odseke:

(a) kjer prihaja do hudih zastojev, ki vplivajo na prosto gibanje vozil; ali

(b) na katerih vozila povzročajo večjo okoljsko škodo,

pod pogojem, da:

 se prihodek, ustvarjen s pribitkom, naloži v prednostne projekte evropskega pomena iz Priloge III k Odločbi št. 884/2004/ES, ki neposredno prispevajo k zmanjševanju zastojev ali okoljske škode in se nahajajo na istem koridorju kot cestni odsek, za katerega se pribitek zaračunava,

 pribitek, ki se lahko zaračunava poleg cestnin, ki so prilagojene v skladu z odstavkom 10, ne presega 15 % ponderiranih povprečnih cestnin, izračunanih v skladu z odstavkom 9, razen če se ustvarjeni prihodek naloži v čezmejne odseke prednostnih projektov evropskega pomena, ki vključujejo infrastrukturo v gorskih območjih; v tem primeru pribitek ne sme presegati 25 %,

 zaračunavanje pribitka nima za posledico nepravičnega obravnavanja komercialnega prometa v primerjavi z ostalimi uporabniki cest,

 se pred zaračunavanjem pribitka Komisiji predložijo finančni načrti glede infrastrukture, na kateri se bo pribitek zaračunaval, ter analiza stroškov in koristi novih infrastrukturnih projektov,

 se vnaprej določi in omeji obdobje, v katerem se bo pribitek zaračunaval, pri čemer se obdobje glede pričakovanega prihodka sklada s predloženimi finančnimi načrti ter analizo stroškov in koristi.

Uporaba te določbe za nove čezmejne projekte je odvisna od soglasja zadevnih držav članic.

Ko Komisija od države članice, ki namerava uporabljati zaračunavanje pribitka, prejme finančne načrte, te informacije predloži članom odbora iz člena 9c(1). Če Komisija meni, da načrtovani pribitek ni v skladu s pogoji iz tega odstavka, ali če meni, da bi imel načrtovani pribitek pomembne negativne učinke na gospodarski razvoj obrobnih regij, lahko v skladu s postopkom iz člena 9c(2) zavrne načrte države članice za pristojbine ali zahteva njihove spremembe.

12.  Kadar voznik pri kontroli ne more predložiti dokumentov vozila, ki so potrebni za ugotovitev podatkov iz prve alinee odstavka 10(b) in za ugotovitev tipa vozila, lahko države članice zaračunajo najvišjo cestnino, ki se lahko zaračuna.

Člen 7a

1.  Za določanje ravni ponderiranih povprečnih cestnin, ki se bodo zaračunavale na zadevnem infrastrukturnem omrežju ali jasno opredeljenem delu tega omrežja, države članice upoštevajo različne stroške iz člena 7(9). Upoštevajo se stroški, ki se nanašajo na omrežje ali del omrežja, na katerem se cestnine zaračunavajo, ter na vozila, ki se jim cestnine zaračunavajo. Države članice se lahko odločijo, da teh stroškov ne povrnejo s prihodki iz cestnin oziroma jih povrnejo le deloma.

2.  Cestnine se določijo v skladu s členom 7 in odstavkom 1 tega člena.

3.  V primeru novih cestninskih sistemov, razen tistih, ki vključujejo koncesijske cestnine, ki so jih države članice uvedle po 10. juniju 2008, izračunajo države članice stroške z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III.

V primeru novih koncesijskih cestnin, ki so jih države članice uvedle po 10. juniju 2008, je najvišja raven cestnin enaka ali nižja od ravni, dobljene z uporabo metodologije, ki temelji na temeljnih načelih za izračun, določenih v Prilogi III. Enakost se oceni na osnovi razumno dolgega referenčnega obdobja, primernega naravi koncesijske pogodbe.

Za cestninske ureditve, ki so v veljavi dne 10. junija 2008 ali za katere so bile na podlagi postopka javnih naročil prejete ponudbe ali odgovori na povabila za pogajanja v okviru postopka s pogajanji pred 10. junijem 2008, se ne uporabljajo obveznosti iz tega odstavka, vse dokler so te ureditve v veljavi in pod pogojem, da se jih bistveno ne spremeni.

4.  Države članice Komisiji najmanj štiri mesece pred izvajanjem nove cestninske ureditve sporočijo:

(a) za cestninske ureditve, ki ne vključujejo koncesijskih cestnin:

 vrednosti enot in ostalih parametrov, ki jih uporabljajo za izračun različnih elementov stroškov, in

 jasne informacije o vozilih, za katere se uporablja njihova cestninska ureditev, in geografski obseg omrežja oziroma dela omrežja, ki se uporablja za vsak posamezen izračun stroškov, ter odstotek stroškov, ki ga želijo povrniti,

(b) za cestninske ureditve, ki vključujejo koncesijske cestnine:

 koncesijske pogodbe ali bistvene spremembe teh pogodb,

 osnovno ureditev za pogodbe, na podlagi katere je dajalec koncesije oblikoval obvestilo o koncesiji, kakor je navedeno v Prilogi VII B k Direktivi 2004/18/ES; ta osnovna ureditev vsebuje oceno stroškov iz člena 7(9), ki se predvidevajo po koncesiji, predviden promet po tipih vozil, ravni predvidenih cestnin in geografski obseg omrežja, ki ga pokriva koncesijska pogodba.

5.  Države članice vsaj štiri mesece pred začetkom njihovega izvajanja Komisijo prav tako obvestijo o izvajanju novih cestninskih ureditev, ki se uporabljajo na vzporednih cestah, na katere bi se promet lahko preusmeril z vseevropskega cestnega omrežja in/ali so v neposredni konkurenci z deli tega omrežja, na katerih se zaračunavajo cestnine. Obvestilo vključuje najmanj navedbo geografskega obsega omrežja, na katerem se zaračunavajo cestnine, vozil, za katera se zaračunava cestnina, stopnjo predvidene cestnine in način, na katerega je bila določena raven cestnine.

6.  Če se uporabljajo obveznosti iz odstavka 3, Komisija v roku štirih mesecev od prejema informacij v skladu z odstavkom 4 poda mnenje, ali so bile te obveznosti izpolnjene.

Komisija lahko poda tudi mnenje o cestninskih ureditvah iz odstavka 5, zlasti kar zadeva njihovo sorazmernost in preglednost ter vprašanje, kakšen bo njihov vpliv na konkurenco na notranjem trgu in na prost pretok blaga.

Mnenja Komisije so dana na voljo odboru iz člena 9c(1).

7.  Če želi država članica uporabiti določbe iz člena 7(11) glede cestninskih ureditev, ki so dne 10. junija 2008 v veljavi, priskrbi informacije, ki izkazujejo, da je ponderirana povprečna cestnina, ki se zaračunava na določeni infrastrukturi, v skladu s členi 2(aa), 7(9) in 7(10).

Člen 7b

Ta direktiva ne vpliva na možnost držav članic, ki uvedejo sistem cestnin in/ali uporabnin za infrastrukturo, da brez poseganja v člena 87 in 88 Pogodbe predvidijo ustrezno povračilo teh dajatev.

▼B

Člen 8

1.  Dve državi članici ali več lahko sodelujejo pri uvajanju skupnega sistema uporabnin, veljavnega za njihova ozemlja kot celoto. V tem primeru te države članice zagotovijo tesno udeležbo Komisije pri tem uvajanju ter tudi pri kasnejšem obratovanju sistema in njegovem morebitnem spreminjanju.

2.  Za skupni sistem veljajo poleg pogojev iz člena 7 še naslednji pogoji:

(a) enotne stopnje uporabnin določijo sodelujoče države članice v zneskih, ki niso višji od najvišjih stopenj iz člena 7(7);

▼M1

(b) plačilo enotne uporabnine omogoča dostop do omrežja, kakor ga opredelijo sodelujoče države članice v skladu s členom 7(1);

▼B

(c) v skupni sistem se lahko vključijo druge države članice;

(d) sodelujoče države članice izdelajo lestvico, po kateri vsaka država prejme pravični delež prihodkov iz uporabnin.

▼M1

Člen 8a

Vsaka država članica spremlja sistem cestnin in/ali uporabnin in s tem zagotavlja, da deluje na pregleden in nediskriminatoren način.

▼B



POGLAVJE V

Končne določbe

Člen 9

▼M1

1.  Ta direktiva državam članicam ne preprečuje nediskriminatorne uporabe:

(a) posebnih davkov ali dajatev:

 zaračunanih ob registraciji vozila, ali

 naloženih vozilom ali tovorom neobičajne teže ali velikosti;

(b) parkirnin in posebnih dajatev za mestni promet.

1a.  Ta direktiva državam članicam ne preprečuje nediskriminatorne uporabe:

(a) regulatornih dajatev, katerih izrecni namen je boj proti časovno in krajevno pogojenim prometnim zastojem;

(b) regulatornih dajatev, katerih namen je boj proti okoljskim vplivom, vključno s slabo kakovostjo zraka

na kateri koli cesti v mestnih območjih, vključno s cestami vseevropskega omrežja, ki prečkajo mestno območje.

2.  Države članice določijo, kako se bodo porabili prihodki iz dajatev za uporabo cestne infrastrukture. Da bi omogočili razvoj prometnega omrežja kot celote, je treba prihodke iz dajatev porabiti tako, da bodo koristili prometnemu sektorju ter kar najbolj izboljšali celoten prometni sistem.

▼M1

Člen 9a

Države članice vzpostavijo ustrezen nadzor in določijo sistem kazni, ki se uporablja za kršitve nacionalnih predpisov, ki se sprejmejo na podlagi te direktive. Sprejmejo tudi vse potrebne ukrepe, da zagotovijo njihovo izvajanje. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Člen 9b

Komisija pospešuje dialog in izmenjavo tehničnega znanja, povezanega z izvajanjem te direktive in zlasti Priloge III med državami članicami. Komisija v skladu s postopkom iz člena 9c(3) posodablja in pojasnjuje Priloge 0, III in IV glede na tehnični razvoj ter Prilogi I in II glede na inflacijo.

Člen 9c

1.  Komisiji pomaga odbor.

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

3.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Rok iz člena 5(6) Sklepa 1999/468/ES je tri mesece.

4.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

▼B

Člen 10

1.  Za namen te direktive so menjalni tečaji med evrom in nacionalnimi valutami držav članic, ki niso uvedle evra, tisti, ki veljajo na prvi delovni dan v oktobru in so objavljeni v Uradnem listu Evropskih skupnosti; uporabljati se začnejo 1. januarja naslednjega koledarskega leta.

2.  Države članice, ki niso uvedle evra, lahko ohranijo zneske, ki so veljali v času letne prilagoditve po odstavku 1, če bi preračunavanje zneskov, izraženih v evrih, povzročilo spremembo, ki bi bila v zneskih, izraženih v nacionalnih valutah, manjša od 5 %.

▼M1

Člen 11

Komisija najpozneje do 10. junija 2008 Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju in učinkih te direktive, pri čemer upošteva tehnološki razvoj in trend gostote prometa, vključno z uporabo vozil z maso več kot 3,5 in manj kot 12 tonami, ter oceni njen vpliv na notranji trg, vključno na otoke, neobalne in obrobne regije Skupnosti, obseg naložb v sektorju in njihov prispevek k doseganju ciljev trajnostne prometne politike.

Države članice Komisiji za poročilo potrebne informacije posredujejo najpozneje do 10. decembra 2010.

Komisija po preučitvi vseh alternativ, vključno s stroški, povezanimi z okoljem, hrupom, zastoji in zdravjem, najpozneje do 10. junija 2008 predloži splošno uporaben, pregleden in skladen model za ocenjevanje vseh zunanjih stroškov, ki bo osnova za izračunavanje infrastrukturnih dajatev v prihodnosti. Ta model spremljata analiza učinkov interiorizacije zunanjih stroškov za vse vrste prevoza in strategija za postopno uporabo tega modela za vse vrste prevoza.

Poročilo in model po potrebi spremljajo predlogi Evropskega parlamenta in Sveta za nadaljnji pregled te direktive.

▼B

Člen 12

1.  Države članice sprejmejo zakone in predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, do 1. julija 2000. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva. Komisija o tem obvesti druge države članice.

Člen 13

Ta direktiva začne veljati na dan objave v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M1




PRILOGA 0

MEJNE EMISIJSKE VREDNOSTI

1.  Vozilo „EURO 0“



Masa ogljikovega monoksida (CO) g/kWh

Masa ogljikovodikov (HC) g/kWh

Masa dušikovih oksidov (NOx) g/kWh

12,3

2,6

15,8

2.  Vozila „EURO I“/„EURO II“



 

Masa ogljikovega monoksida (CO) g/kWh

Masa ogljikovodikov (HC) g/kWh

Masa dušikovih oksidov (NOx) g/kWh

Masa delcev (PT) g/kWh

Vozilo „EURO I“

4,9

1,23

9,0

0,4 (1)

Vozilo „EURO II“

4,0

1,1

7,0

0,15

(1)   Za mejno vrednost za emisije delcev pri motorjih z nazivno močjo 85 kW ali manj se uporablja koeficient 1,7.

3.  Vozila „EURO III“/„EURO IV“/„EURO V“/„EEV“



Specifične mase ogljikovega monoksida, skupnih ogljikovodikov, dušikovih oksidov in delcev, določene na podlagi preskusa ESC, ter motnost dima, določena na podlagi preskusa ELR, ne smejo presegati naslednjih vrednosti (1):

 

Masa ogljikovih monoksidov (CO) g/kWh

Masa ogljikovodikov (HC) g/kWh

Masa dušikovih oksidov (NOx) g/kWh

Masa delcev (PT) g/kWh

Dim m-1

Vozilo „EURO III“

2,1

0,66

5,0

0,10 (2)

0,8

Vozilo „EURO IV“

1,5

0,46

3,5

0,02

0,5

Vozilo „EURO V“

1,5

0,46

2,0

0,02

0,5

Vozilo „EEV“

1,5

0,25

2,0

0,02

0,15

(1)   Preskusni cikel zajema zaporedje preskusnih točk, od katerih ima vsaka točno določeno vrtilno frekvenco in navor ter ki jim mora motor slediti v stacionarnem stanju (preskus ESC) ali v prehodnih pogojih delovanja (preskusa ETC in ELR).

(2)   0,13 pri motorjih z gibno prostornino, manjšo od 0,7 dm3 na valj, in nazivno vrtilno frekvenco, večjo od 3 000 min-1.

4. Lahko se upoštevajo prihodnji emisijski razredi vozil, kakor so opredeljeni v Direktivi 88/77/EGS, in njihove nadaljnje spremembe.

▼B




PRILOGA 1

NAJNIŽJE STOPNJE DAVKOV NA VOZILA



Motorna vozila

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila

(v tonah)

Najnižja stopnja davka

(v evrih/leto)

Ne manj kakor

Manj kakor

Pogonska(-e) os(-i) z zračnim vzmetenjem ali priznanim ekvivalentom (1)

Drugi sistemi vzmetenja vozne(-ih) osi(-i)

Dve osi

12

13

0

31

13

14

31

86

14

15

86

121

15

18

121

274

Tri osi

15

17

31

54

17

19

54

111

19

21

111

144

21

23

144

222

23

25

222

345

25

26

222

345

Štiri osi

23

25

144

146

25

27

146

228

27

29

228

362

29

31

362

537

31

32

362

537

(1)   Vzmetenje, priznano kot enakovredno v skladu z opredelitvijo iz Priloge II k Direktivi Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).



KOMBINACIJE VOZIL (SPOJENA VOZILA IN CESTNI VLAK)

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila

(v tonah)

Najnižja stopnja davka

(v evrih/leto)

Ne manj kakor

Manj kakor

Pogonska(-e) os(-i) z zračnim vzmetenjem ali priznanim ekvivalentom (1)

Drugi sistemi vzmetenja vozne(-ih) osi(-i)

2 + 1 os

12

14

0

0

14

16

0

0

16

18

0

14

18

20

14

32

20

22

32

75

22

23

75

97

23

25

97

175

25

28

175

307

2 + 2 osi

23

25

30

70

25

26

70

115

26

28

115

169

28

29

169

204

29

31

204

335

31

33

335

465

33

36

465

706

36

38

465

706

2 + 3 osi

36

38

370

515

38

40

515

700

3 + 2 osi

36

38

327

454

38

40

454

628

40

44

628

929

3 + 3 osi

36

38

186

225

38

40

225

336

40

44

336

535

(1)   Vzmetenje, priznano kot enakovredno v skladu z opredelitvijo iz Priloge II k Direktivi Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59).




PRILOGA II

NAJVIŠJI ZNESKI PRISTOJBIN ZA UPORABO CEST V EVRIH, SKUPAJ Z UPRAVNIMI STROŠKI, IZ ČLENA 7(7)

Na leto

▼M1



 

največ tri osi

najmanj štiri osi

EURO 0

1 332

2 233

EURO I

1 158

1 933

EURO II

1 008

1 681

EURO III

876

1 461

EURO IV in manj onesnaževalna

797

1 329

▼B

Na mesec in na teden

Najvišje mesečne in tedenske stopnje so sorazmerne s trajanjem uporabe infrastrukture.

Na dan

▼M1

Dnevna uporabnina je enaka za vse kategorije vozil in znaša 11 EUR.

▼M1




PRILOGA III

TEMELJNA NAČELA ZA RAZDELITEV STROŠKOV IN IZRAČUN CESTNIN

Ta priloga določa temeljna načela za izračun ponderiranih povprečnih cestnin v skladu z členom 7(9). Obveznost odvisnosti cestnin od stroškov ne posega v svobodno izbiro držav članic, da jim v skladu s členom 7a(1) vseh stroškov ni treba povrniti s prihodki iz cestnin, ali v svobodno odločitev, da lahko v skladu s členom 7(10) zneske določenih cestnin prilagodijo tako, da odstopajo od povprečnih cestnin ( 14 ).

Uporaba teh načel je v celoti skladna z drugimi obstoječimi obveznostmi po pravu Skupnosti, zlasti z zahtevo po sklenitvi koncesijskih pogodb v skladu z Direktivo 2004/18/ES, in z drugimi instrumenti Skupnosti na področju javnih naročil.

Kadar se država članica pogaja z eno ali več tretjimi strankami z namenom sklenitve koncesijske pogodbe v zvezi z gradnjo ali obratovanjem dela njene infrastrukture oziroma če s tem namenom pristane na podobno zavezo na podlagi nacionalne zakonodaje ali sporazuma, ki ga je sklenila vlada države članice, se skladnost s temeljnimi načeli ocenjuje na podlagi izida teh pogajanj.

1.   Opredelitev omrežja in vozil

 Kadar se za celotno cestno omrežje TEN ne uporablja enoten cestninski režim, država članica natančno navede del oziroma dele omrežja, za katere velja cestninski režim, kakor tudi sistem, ki ga uporablja za klasifikacijo vozil za namene razlikovanja višin cestnin. Države članice prav tako navedejo, ali njihov cestninski režim zajema tudi vozila, katerih skupna masa ne presega praga 12 ton.

 Kadar se država članica odloči, da bo za različne dele svojega omrežja sprejela različne politike glede povračila stroškov (kar dopušča člen 7a(1)), se vsak jasno opredeljen del omrežja izvede ločen izračun stroškov. Država članica lahko svoje omrežje razdeli na več jasno opredeljenih delov ter tako za vsak del posebej predvidi ločene koncesijske ali podobne ureditve.

2.   Infrastrukturni stroški

2.1   Stroški naložb

 Stroški naložb vključujejo stroške gradnje (vključno s stroški financiranja) in stroške razvoja infrastrukture ter po potrebi donosnost kapitalskih naložb ali stopnjo dobička. Vključeni so tudi stroški pridobitve zemljišč, načrtovanja, konstruiranja, nadzora nad gradbenimi pogodbami in vodenjem projektov, arheoloških raziskav in raziskav tal kot tudi drugi ustrezni dodatni stroški.

 Povračilo stroškov gradnje temelji na pričakovani življenjski dobi infrastrukture ali na drugi dobi amortizacije (ne krajši od 20 let), ki se zdi primerna zaradi financiranja po koncesijski pogodbi ali kakšnega drugega načina financiranja. Trajanje dobe amortizacije je lahko ključnega pomena pri pogajanjih glede sklenitve koncesijskih pogodb, zlasti če želi zadevna država članica kot del pogodbe določiti zgornjo mejo ponderirane povprečne cestnine, ki se bo uporabljala.

 Brez poseganja v izračun stroškov naložb se povračilo stroškov lahko:

 

 enakomerno porazdeli skozi dobo amortizacije ali ponderira v začetnem, srednjem ali končnem obdobju, pod pogojem, da se tako ponderiranje izvaja na pregleden način,

 predvideva indeksacijo cestnin skozi dobo amortizacije.

 Vsi stroški, nastale v preteklih obdobjih, temeljijo na dejansko plačanih zneskih. Stroški, ki bodo nastali v prihodnosti, se izračunajo na podlagi razumnih napovedi teh stroškov.

 Javne naložbe se lahko štejejo za posojila. Obrestna mera za stroške, nastale v preteklih obdobjih, je obrestna mera, ki se je v posameznem obdobju uporabljala za javna posojila.

 Porazdelitev stroškov na težka tovorna vozila se izvede na objektivni in pregledni podlagi, ob upoštevanju deleža prometa težkih tovornih vozil, ki poteka prek omrežja, ter s tem povezanih stroškov. Prevoženi kilometri, ki jih opravijo težka tovorna vozila, se lahko v ta namen prilagodijo s pomočjo uporabe objektivno utemeljenih „ekvivalenčnih faktorjev“, kot so tisti, določeni v točki 4 ( 15 ).

 Rezervacije za pričakovan donos iz kapitala ali stopnje dobička so razumne in odražajo razmere na trgu, lahko pa se prilagodijo, da se podelijo spodbude za večjo uspešnost sopogodbenici pri izpolnjevanju upoštevanju zahtev za kakovost storitev. Donos iz kapitala se lahko oceni z uporabo ekonomskih kazalcev, kot sta interna stopnja donosnosti naložbe (IRR – internal rate of return on investment) ali tehtano povprečje stroškov kapitala (WACC – weighted average cost of capital).

2.2   Letni stroški vzdrževanja in stroški popravil

 Ti stroški vključujejo tako letne stroške vzdrževanja omrežja kot redne stroške v zvezi s popravili, utrjevanjem in preplastitvijo, da se zagotovi trajno ohranjanje obratovalne funkcionalnosti omrežja.

 Takšni stroški se porazdelijo med težka tovorna vozila in ostali promet na podlagi dejanskih in predvidenih deležev prevoženih kilometrov ter se lahko prilagajajo glede na objektivno utemeljene ekvivalenčne faktorje, kot so tisti, določeni v točki 4.

3.   Stroški obratovanja, upravljanja in pobiranja cestnin

Ti stroški vključuje vse stroške, ki jih je imel upravljavec infrastrukture in niso zajeti v oddelku 2 ter se nanašajo na izvedbo, obratovanje in upravljanje infrastrukture in cestninskega sistema. Sem sodijo zlasti:

 stroški izgradnje, namestitve in vzdrževanja cestninskih hišic in drugih plačilnih sistemov,

 vsakodnevni stroški obratovanja, upravljanja in izvajanja sistema pobiranja cestnin,

 upravne takse in pristojbine, povezane s koncesijskimi pogodbami,

 stroški upravljanja, upravni in storitveni stroški, povezani z obratovanjem infrastrukture.

Stroški lahko vključujejo donosnost kapitala ali stopnjo dobička, ki odražata stopnjo prenesenega tveganja.

Takšni stroški se na pravični in pregledni podlagi porazdelijo med vse razrede vozil, za katere velja cestninski sistem.

4.   Delež tovornega prometa, ekvivalenčni faktorji in mehanizem popravkov

 Izračun cestnin temelji na dejanskih in predvidenih deležih prevoženih kilometrov težkih tovornih vozil, ki se lahko po potrebi prilagodijo z uporabo ekvivalenčnih faktorjev zaradi upoštevanja povečanih stroškov gradnje in popravil infrastrukture, ki jo uporabljajo tovorna vozila.

 Naslednja tabela prikazuje sklop okvirnih ekvivalenčnih faktorjev. Če država članica uporablja drugačne ekvivalenčne faktorje, kot so prikazani v tabeli, ti temeljijo na objektivno utemeljenih merilih in so dostopni javnosti.

 



Razred vozil (1)

Ekvivalenčni faktorji

Popravilo infrastrukture (2)

Naložbe

Letno vzdrževanje

Med 3,5 t in 7,5 t, Razred 0

1

1

1

> 7,5 t, Razred I

1,96

1

1

> 7,5 t, Razred II

3,47

1

1

> 7,5 t, Razred III

5,72

1

1

(1)   Za določitev razredov vozil glej Prilogo IV.

(2)   Razredi vozil ustrezajo osnim obremenitvam v vrednostih 5,5, 6,5, 7,5 oziroma 8,5 ton.

 Cestninski režimi, ki temeljijo na predvidenih obsegih prometa, predvidevajo mehanizem popravkov, v skladu s katerim se cestnine redno prilagajajo, s čimer se popravljajo vsa previsoka ali prenizka povračila stroškov, ki nastanejo zaradi napačnih predvidevanj.




PRILOGA IV

OKVIRNA DOLOČITEV RAZREDOV VOZIL

Razredi vozil so opredeljeni v spodnji tabeli.

Vozila so razporejena v podkategorije 0, I, II in III glede na škodo, ki jo povzročajo cestišču, in sicer v naraščajočem zaporedju (razred III je torej kategorija, ki povzroča največ škode cestni infrastrukturi). Škoda narašča eksponentno z večanjem osne obremenitve.

Vsa motorna vozila in kombinacije vozil z največjo dovoljeno skupno maso naloženega vozila, ki ne presega 7,5 ton, spadajo v škodni razred 0.

Motorna vozila



Pogonske osi z zračnim vzmetenjem ali priznanim enakovrednim vzmetenjem (1)

Drugi sistemi vzmetenja vozne osi

Škodni razred

Število osi in največja dovoljena skupna masa vozila (v tonah)

Število osi in največja dovoljena skupna masa vozila (v tonah)

 

Ne manj kot

Manj kot

Ne manj kot

Manj kot

 

Dve osi

 

7,5

12

13

14

15

12

13

14

15

18

7,5

12

13

14

15

12

13

14

15

18

I

Tri osi

 

15

17

19

21

23

25

17

19

21

23

25

26

15

17

19

21

17

19

21

23

 
 
 

23

25

25

26

II

Štiri osi

 

23

25

27

25

27

29

23

25

25

27

I

 
 

27

29

31

29

31

32

II

29

31

31

32

 
 
 

(1)   Vzmetenje, priznano kot enakovredno v skladu z opredelitvijo iz Priloge II k Direktivi Sveta 96/53/ES z dne 25. julija 1996 o določitvi največjih dovoljenih mer določenih cestnih vozil v Skupnosti v notranjem in mednarodnem prometu in največjih dovoljenih tež v mednarodnem prometu (UL L 235, 17.9.1996, str. 59). Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 2002/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 67, 9.3.2002, str. 47).

Kombinacije vozil (povezana vozila in cestni vlaki)



Pogonske osi z zračnim vzmetenjem ali priznanim enakovrednim vzmetenjem

Drugi sistemi vzmetenja vozne osi

Škodni razred

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah)

Število osi in največja dovoljena masa naloženega vozila (v tonah)

 

Ne manj kot

Manj kot

Ne manj kot

Manj kot

 

2 + 1 osi

 

7,5

12

14

16

18

20

22

23

25

12

14

16

18

20

22

23

25

28

7,5

12

14

16

18

20

22

23

25

12

14

16

18

20

22

23

25

28

I

2 + 2 osi

 

23

25

26

28

25

26

28

29

23

25

26

28

25

26

28

29

 

29

31

29

31

II

31

33

31

33

 

33

36

36

38

33

36

III

2 + 3 osi

II

36

38

38

40

36

38

 
 
 

38

40

III

3 + 2 osi

II

36

38

38

40

36

38

 
 
 

38

40

40

44

III

40

44

 
 
 

3 + 3 osi

 

36

38

38

40

36

38

I

 
 

38

40

II

40

44

40

44

 



( 1 ) UL C 59, 26.2.1997, str. 9.

( 2 ) UL C 206, 7.7.1997, str. 17.

( 3 ) Mnenje z dne 3. junija 1999 (še ni objavljeno v Uradnem listu Evropskih skupnosti).

( 4 ) Mnenje Evropskega parlamenta z dne 17. julija 1997 (UL C 286, 22.9.1997, str. 217), Skupno stališče Sveta z dne 18. januarja 1999 (UL C 58, 1.3.1999, str. 1) in Sklep Evropskega parlamenta z dne 7. maja 1999 (še ni objavljen v Uradnem listu).

( 5 ) UL L 316, 31.10.1992, str. 12. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 94/74/ES (UL L 365, 31.12.1994, str. 46).

( 6 ) UL L 316, 31.10.1992, str. 19. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Direktivo 94/74/ES.

( 7 ) [1995] ECR I-1827.

( 8 ) UL L 279, 12.11.1993, str. 32.

( 9 ) UL L 359, 31.12.1998, str. 1.

( 10 ) UL L 228, 9.9.1996, str. 1. Odločba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Odločbo št. 884/2004/ES (UL L 167, 30.4.2004, str. 1).

( 11 ) UL L 134, 30.4.2004, str. 114. Direktiva, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2083/2005 (UL L 333, 20.12.2005, str. 28).

( 12 ) UL L 368, 17.12.1992, str. 38.

( 13 ) UL L 370, 31.12.1985, str. 8. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 432/2004 (UL L 71, 10.3.2004, str. 3).

( 14 ) Te določbe, skupaj z možnostjo prilagajanja, ki omogoča povrnitev stroškov v daljšem časovnem obdobju (glej tretjo alineo točke 2.1), dopuščajo precejšnjo svobodo pri določanju cestnin na ravneh, ki so sprejemljive za uporabnike in prilagojene posebnim ciljem prometne politike države članice.

( 15 ) Države članice lahko pri uporabi ekvivalenčnih faktorjev upoštevajo gradnjo cest, ki poteka v več fazah ali temelji na usmeritvi k dolgemu življenjskemu ciklu.