Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in o sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti členov 43 in 235 Pogodbe,

ob upoštevanju Uredbe Sveta (EGS) št. 729/70 z dne 21. aprila 1970 o financiranju skupne kmetijske politike ( 1 ) in zlasti člena 8(3) Uredbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 3 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 4 ),

ker boj proti goljufijam v okviru carinske unije in skupne kmetijske politike zahteva tesno sodelovanje upravnih organov, ki so v posameznih državah članicah pristojni za izvajanje predpisov, sprejetih na teh dveh področjih; ker zahteva tudi ustrezno sodelovanje med temi organi držav članic in Komisijo, pristojno za zagotavljanje izvajanja pogodbe in določb, sprejetih ustrezno z njo; ker učinkovito sodelovanje na tem področju krepi predvsem zaščito finančnih interesov Skupnosti;

ker je treba določiti pravila, v skladu s katerimi si morajo upravni organi držav članic medsebojno pomagati in sodelovati s Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje in pravne zaščite finančnih interesov Skupnosti, predvsem s preprečevanjem in odkrivanjem kršitev teh zakonodaj in z odkrivanjem vseh dejanj, ki so ali se zdijo, da so v nasprotju s tema zakonodajama;

ker je Uredba Sveta (EGS) št. 1468/81 z dne 19. maja 1981 o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ( 5 ) vzpostavila sistem tesnega sodelovanja med upravnimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo; sistem se je izkazal za učinkovitega;

ker je ob upoštevanju pridobljenih izkušenj vseeno treba v celoti nadomestiti Uredbo (EGS) št. 1468/81, da bi se okrepilo sodelovanje tako med upravnimi organi, ki so v posameznih državah članicah pristojni za izvajanje predpisov, sprejetih na področjih carinske unije in skupne kmetijske politike, kot tudi med temi organi in Komisijo; v ta namen je treba na ravni Skupnosti uvesti nove predpise;

ker uvajanje določb Skupnosti o medsebojni pomoči med upravnimi organi držav članic in sodelovanju med njimi in Komisijo zaradi zagotavljanja pravilnega izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje ne vpliva na izvajanje Sporazuma iz leta 1967 o medsebojni pomoči med carinskimi upravami na področjih, ki še naprej ostajajo v izključni pristojnosti držav članic; poleg tega te določbe Skupnosti ne vplivajo na izvajanje predpisov o medsebojni pravni pomoči v kazenskih postopkih v državah članicah;

ker se splošni predpisi Skupnosti, ki vzpostavljajo sistem medsebojne pomoči in sodelovanja med upravnimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo, če se prekrivajo s predpisi posebnih uredb, uporabljajo le takrat, ko prispevajo k izboljšanju ali krepitvi upravnega sodelovanja; ker predvsem vzpostavitev carinskega informacijskega sistema v ničemer ne vpliva na obveznosti držav članic o obveščanju Komisije, med drugim določenih v Uredbah (EGS, Euratom) št. 1552/89 ( 6 ) in (EGS) št. 595/91 ( 7 ), niti na prakso obrazcev o goljufijah, ki se uporabljajo za razširjanje informacij skupnega interesa;

ker okrepitev sodelovanja med državami članicami zahteva uskladitev poizvedb in drugih ukrepov med njihovimi pristojnimi službami; ker je zato nujno, da države članice Komisijo natančneje obveščajo;

ker mora Komisija zagotoviti enako obravnavanje gospodarskih subjektov in pri tem paziti, da uporaba sistema medsebojne upravne pomoči držav članic ne povzroča razločevanja med gospodarskimi subjekti, ki imajo sedež v različnih državah članicah;

ker je treba določiti obveznosti držav članic v okviru medsebojne upravne pomoči v primerih, kjer uslužbenci nacionalnih uprav držav članic z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa opravljajo poizvedbe glede izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje;

ker je treba določiti pristojnosti uslužbencev držav članic, ki opravljajo poizvedbe v drugi državi članici; ker je treba za uslužbence Komisije v upravičenih primerih tudi predvideti možnost navzočnosti pri nacionalnih poizvedbah v zvezi z medsebojno upravno pomočjo in natančno določiti njihove pristojnosti;

ker je za uspešno upravno sodelovanje potrebno, da je Komisija obveščena o informacijah, izmenjanih med državami članicami in tretjimi državami v primerih, ki so posebnega pomena za Skupnost;

ker je zaradi hitre in sistematične izmenjave informacij, posredovanih Komisiji, treba vzpostaviti avtomatizirani carinski informacijski sistem na ravni Skupnosti; v tej zvezi je treba hraniti zaupne informacije o goljufijah in nepravilnostih na carinskem ali kmetijskem področju v centralni bazi podatkov, ki je dostopna državam članicam, in pri tem upoštevati zaupnost izmenjanih informacij, predvsem osebnih podatkov; ker je zaradi upravičene občutljivosti tega vprašanja treba uvesti jasna in pregledna pravila, da bi tako zagotovili varstvo svobode posameznika;

ker morajo carinske uprave dnevno uporabljati določbe Skupnosti in določbe, ki ne spadajo v pravo Skupnosti, zato je primerno, da obstaja enotna infrastruktura za uporabo teh določb;

ker se izmenjane informacije lahko nanašajo na fizične osebe, mora ta uredba v svojem področju uporabe izpolnjevati načela varstva oseb v zvezi z avtomatizirano ali neavtomatizirano obdelavo njihovih osebnih podatkov; ker morajo biti načela iz Direktive Evropskega parlamenta in Sveta 95/46/ES z dne 24. oktobra 1995 o varstvu fizičnih oseb pri obdelavi osebnih podatkov in prostem pretoku teh podatkov ( 8 ) skladno s pogoji te direktive natančno določena in dopolnjena v tej uredbi; ker je do začetka izvajanja nacionalnih ukrepov za prenos te direktive treba nekatere države članice, ki sedaj še ne razpolagajo s predpisi o varstvu za te podatke, oprostiti uporabe določb te uredbe o izmenjavi neavtomatiziranih podatkov;

ker morajo države članice in Komisija, da bi lahko sodelovale v carinskem informacijskem sistemu, sprejeti zakonodajo o pravicah in svoboščinah posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov; ker pomembno je, da do začetka izvajanja nacionalnih ukrepov, potrebnih za prenos Direktive 95/46/ES, države članice in Komisija zagotovijo stopnjo varstva, ki temelji na načelih te direktive;

ker je za primerno varstvo pravic zadevnih oseb, treba zagotoviti neodvisen nadzor obdelave osebnih podatkov v carinskem informacijskem sistemu na ravni posamezne države članice in tudi Komisije;

ker bi morala Komisija v tesnem sodelovanju z državami članicami olajšati vzpostavitev in upravljanje informacijskih sistemov v državah članicah;

ker bi morala biti Komisija obveščena o sodnih in upravnih postopkih v zvezi s kaznovanjem za kršitve določb carinske in kmetijske zakonodaje;

ker je treba predvideti ustanovitev odbora, da bi lahko izvajali nekatere določbe te uredbe, pospeševali vzpostavljanje in delovanje carinskega informacijskega sistema in proučili možne težave pri razvijanju upravnega sodelovanja, predvidenega v tej uredbi;

ker se določbe te uredbe nanašajo na uporabo predpisov skupne kmetijske politike in predpisov na področju carin; ker sistem, ki ga vzpostavlja ta uredba, predstavlja zaokroženo celoto na ravni Skupnosti; ker posebne določbe o carinskem področju v Pogodbi Skupnosti ne dajejo pooblastila za vzpostavitev takšnega sistema, se je treba sklicevati na člen 235,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

1. Ta uredba določa pogoje, pod katerimi upravni organi, ki so v državah članicah pristojni za izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje, sodelujejo med sabo in s Komisijo, da zagotovijo spoštovanje teh zakonodaj v okviru sistema Skupnosti.

2. Določbe te uredbe se ne uporabljajo, če se prekrivajo s posebnimi določbami drugih predpisov o medsebojni pomoči in sodelovanju med upravnimi organi držav članic ter med njimi in Komisijo zaradi izvajanja carinske in kmetijske zakonodaje.

2. Vsaka država članica predloži drugim državam članicam in Komisiji seznam pristojnih organov, ki so imenovani za sodelovanje pri izvajanju te uredbe.

V tej uredbi zajema izraz „pristojni organi“ organe, ki so imenovani skladno s predhodnim pododstavkom.

Če se organi v državah članicah na podlagi zahtevka za upravno pomoč ali sporočila, opravljenega na podlagi te uredbe, odločijo uvesti ukrep, ki vsebuje določene elemente, ki se lahko izvajajo samo z dovoljenjem ali na zahtevo sodnega organa, je potrebno v okviru upravnega sodelovanja, predvidenega v tej uredbi, sporočiti:

Takšno sporočilo mora predhodno odobriti sodni organ, če izhaja potreba po takšnem dovoljenju iz nacionalne zakonodaje.

1. Na zahtevo organa prosilca mu zaprošeni organ sporoči vse informacije, ki mu omogočajo, da zagotovi spoštovanje določb, predvidenih v carinski in kmetijski zakonodaji in predvsem tistih glede:

2. Za pridobitev zahtevanih informacij zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna tako, kot bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa lastne države.

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca temu pošlje vsa potrdila, dokumente ali potrjene izvode teh dokumentov, s katerimi razpolaga ali jih pridobi pod pogoji iz člena 4(2) in ki se nanašajo na dejanja, za katere se uporabljata carinska in kmetijska zakonodaja.

1. Zaprošeni organ ob upoštevanju veljavnih predpisov države članice, v kateri ima sedež, na zahtevo organa prosilca obvesti ali naroči obvestiti naslovnika o vseh dejanjih ali odločitvah upravnih organov, ki se nanašajo na izvajanje carinske in kmetijske zakonodaje.

2. Zahtevkom za obveščanje, ki omenjajo predmet dejanja ali odločitev, ki jo je treba sporočiti, je treba priložiti prevod v uradnem jeziku ali enem izmed uradnih jezikov države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež; zaprošeni organ se lahko predložitvi prevoda odpove.

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca na področju delovanja svojih služb v največjem možnem obsegu izvaja ali naroči izvajati poseben nadzor:

Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca temu v obliki poročil in drugih dokumentov ali potrjenih izvodov oz. ustreznih izvlečkov posreduje vse informacije, s katerimi razpolaga ali jih pridobi skladno s členom 4(2), o ugotovljenih ali načrtovanih dejanjih, za katere organ prosilec meni, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ali po potrebi o rezultatih nadzora iz člena 7.

Vendar se izvirniki in predmeti posredujejo samo, če to ni v nasprotju z veljavnimi predpisi države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež.

1. Zaprošeni organ na zahtevo organa prosilca opravi ali naroči opraviti ustrezne upravne poizvedbe glede dejanj, za katera organ prosilec meni, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

Za opravljanje upravnih poizvedb zaprošeni organ ali upravni organ, na katerega se ta obrne, ravna, kot bi deloval zase ali na zahtevo drugega organa svoje države.

2. S soglasjem organa prosilca in zaprošenega organa so lahko uslužbenci, ki jih imenuje organ prosilec, navzoči pri upravnih poizvedbah iz odstavka 1.

Upravne poizvedbe vselej vodijo uslužbenci zaprošenega organa. Uslužbenci organa prosilca ne morejo na lastno pobudo izvrševati pooblastil za nadzor, ki pripadajo zaprošenemu organu; vendar imajo dostop do istih prostorov in istih dokumentov kot uslužbenci zaprošenega organa, vendar samo z njihovim posredovanjem in za namene tekoče upravne poizvedbe.

Če so skladno s predpisi držav članic na področju kazenskega postopka nekatera dejanja pridržana za uslužbence, ki so za to posebej določeni na podlagi zakonodaje države članice, uslužbenci zaprošenega organa ne sodelujejo pri teh dejanjih. V vsakem primeru niso navzoči pri preiskavah prostorov ali na uradnem zaslišanju oseb v okviru kazenskega prava. Vendar imajo dostop do tako pridobljenih informacij pod pogoji iz člena 3.

Z dogovorom med organom prosilcem in zaprošenim organom ter po postopkih, ki jih zadnji določi, lahko uslužbenci, ki jih pravilno pooblasti organ prosilec, v uradih, v katerih upravni organi tiste države članice, v kateri ima zaprošeni organ sedež, opravljajo svoje dejavnosti, zbirajo informacije o izvajanju carinske in kmetijske zakonodaje, ki jih potrebuje organ prosilec, in ki so razvidne iz dokumentacije, dostopne uslužbencem teh uradov. Ti uslužbenci so pooblaščeni za kopiranje te dokumentacije.

Uslužbenci organa prosilca, ki so zaradi uporabe členov 9 in 10 v drugi državi članici, morajo biti vselej sposobni predložiti pisno pooblastilo, iz katerega izhajata njihova identiteta in uradna funkcija.

Ugotovitve, potrdila, informacije, dokumenti, ustrezne potrjene izvode in vse informacije, ki jih pridobijo uslužbenci zaprošenega organa in se sporočijo organu prosilcu v primerih pomoči, predvidenih v členih 4 do 11, lahko pristojni organi države članice zaprošenega organa uveljavljajo kot dokazno gradivo.

Pristojni organi posamezne države članice brez predhodne zahteve nudijo pomoč pristojnim organom drugih držav članic pod pogoji iz členov 14 in 15.

Če ocenjujejo, da je to koristno za spoštovanje carinske ali kmetijske zakonodaje, pristojni organi posamezne države članice:

Pristojni organi posamezne države članice brez odlašanja sporočijo pristojnim organom drugih zadevnih držav članic vse koristne informacije o dejanjih, ki so ali se njim zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, blagu, ki je predmet teh postopkov, ter novih načinih ali metodah, ki se uporabljajo za izvajanje teh dejanj.

Informacije, ki jih pridobijo uslužbenci posamezne države članice in jih v primerih spontane pomoči iz členov 13 do 15 posredujejo drugi državi članici, lahko pristojni organi države članice, katerim so namenjene, uveljavljajo kot dokazno gradivo.

1. Pristojni organi posamezne države članice sporočijo Komisiji, takoj ko so jim na razpolago:

2. Komisija sporoči pristojnim organom posamezne države članice vse informacije, ki so jim lahko v pomoč pri zagotavljanju spoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje in sicer, takoj ko so ji na razpolago.

1. Če pristojni organi posamezne države članice ugotovijo dejanja, ki so ali se zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo in ti predstavljajo poseben interes na ravni Skupnosti, predvsem:

ti organi Komisiji čimprej na lastno pobudo ali na njeno utemeljeno zahtevo sporočijo vse ustrezne informacije, po potrebi v obliki dokumentov ali izvodov oziroma izvlečkov dokumentov, ki so potrebne za poznavanje dejstev, zato da lahko Komisija uskladi ukrepe, ki jih izvajajo države članice.

2. Če pristojni organi posamezne države članice uporabijo odstavek 1, jim ni treba sporočiti informacij iz člena 14(b) in 15 pristojnim organom drugih zadevnih držav članic.

3. Na utemeljeno zahtevo Komisije pristojni organi držav članic ukrepajo, kot je predvideno v členih 4 do 8.

4. Če Komisija oceni, da je do nepravilnosti prišlo v eni ali več državah članicah, to sporoči zadevni ali zadevnim državam članicam in ta ali te uvedejo čimprej ko je mogoče, poizvedbo, pri kateri so lahko pod pogoji iz člena 9(2) in člena 11 navzoči uslužbenci Komisije.

Zadevna ali zadevne države članice Komisiji čimprej sporočijo izide teh poizvedb.

5. Uslužbenci Komisije lahko ob skupnem soglasju zbirajo informacije iz člena 10 pod pogoji, ki jih ta določa.

6. Ta člen ne vpliva na pravico do obveščanja in nadzora, s katero razpolaga Komisija v okviru drugih veljavnih predpisov.

Če se je tretja država pravno zavezala, da zagotovi pomoč, potrebno za pridobitev vseh dokazov o nepravilnostih postopkov, ki se zdijo, da so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ali za določitev obsega dejanj, za katere je bilo ugotovljeno, da so v nasprotju s tema zakonodajama, se ji lahko informacije, pridobljene z uporabo te uredbe, sporočijo v okviru usklajenega delovanja s soglasjem pristojnih organov, ki so jih zagotovili ter ob upoštevanju njihovih notranjih predpisov o posredovanju osebnih podatkov tretjim državam.

Informacije sporočijo Komisija ali države članice v okviru usklajenega delovanja iz prvega odstavka; v vsakem primeru bo v zadevni tretji državi z ustreznimi ukrepi zagotovljeno varstvo, ki je skladno s členom 45(1) in (2).

1. Komisija lahko, da bi dosegla cilje te uredbe, pod pogoji iz člena 19 v soglasju in v tesnem sodelovanju s pristojnimi organi držav članic v tretjih državah uvede akcije Skupnosti za upravno sodelovanje in sodelovanje na področju poizvedb.

2. Akcije Skupnosti v tretjih državah iz odstavka 1 potekajo pod naslednjimi pogoji:

3. Komisija obvesti države članice in Evropski parlament o rezultatih akcij, izvedenih skladno s tem členom.

1. Ugotovitve in informacije, pridobljene v okviru akcij Skupnosti iz člena 20, predvsem v obliki dokumentov, ki jih posredujejo pristojni organi zadevnih tretjih držav, se obravnavajo skladno s členom 45.

3. Za namene uporabe skladno s členom 12 Komisija pristojnim organom držav članic na njihovo zahtevo pošlje prejete izvirnike ali njihove potrjene izvode.

Države članice sporočijo Komisiji informacije, izmenjane v okviru medsebojne upravne pomoči s tretjimi državami, če ima to v smislu člena 18(1) poseben pomen za pravilno delovanje carinske ali kmetijske zakonodaje skladno s to uredbo in če spadajo informacije v področje uporabe te uredbe.

1. Vzpostavi se avtomatizirani informacijski sistem, „carinski informacijski sistem“, v nadaljevanju „CIS“, ki ustreza zahtevam upravnih organov, odgovornih za izvajanje carinske ali kmetijske zakonodaje, in zahtevam Komisije.

2. Cilj CIS skladno z določbami te uredbe je pomagati pri preprečevanju, odkrivanju in preganjanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo, ter s hitrejšim razširjanjem informacij povečati uspešnost postopkov sodelovanja in nadzora pristojnih organov, določenih v tej uredbi.

3. Carinski organi držav članic lahko uporabljajo tehnično infrastrukturo CIS v okviru carinskega sodelovanja skladno s členom K.1(8) Pogodbe o Evropski uniji.

4. Komisija določi skladno s postopkom iz člena 43(2) dejanja o izvajanju kmetijske zakonodaje, za katere je treba vnesti informacije v CIS.

5. Izmenjave informacij skladno s členoma 17 in 18 ne urejajo določbe tega naslova.

6. Države članice in Komisija, v nadaljevanju „uporabnice CIS“, sodelujejo v CIS pod pogoji, določenimi v tem naslovu.

CIS sestavlja centralna zbirka podatkov, ki je dostopna preko terminalov v vseh državah članicah in Komisiji. Vsebuje izključno podatke, vključno z osebnimi podatki, ki so potrebni za dosego njegovega cilja skladno s členom 23(2); podatki so razdeljeni v naslednje kategorije:

Skladno s postopkom iz člena 43(2) se določi, katere podatke v kategorijah (a) do (f) člena 24 je treba vnesti v CIS, če je to potrebno za dosego cilja sistema. V kategoriji (e) in (f) ne smejo biti v nobenem primeru vključeni osebni podatki. V kategorijah (a) do (d) se informacije glede osebnih podatkov omejijo na naslednje:

V nobenem primeru se ne smejo vnesti osebni podatki, ki razkrivajo rasno ali etnično pripadnost, politična mnenja, verska ali filozofska prepričanja, sindikalno pripadnost, in podatki o zdravju ali spolnem življenju.

Spodaj našteta načela se morajo upoštevati pri izvajanju CIS, ko gre za osebne podatke:

1. Podatki v kategorijah (a) do (d) člena 24 se vnesejo v CIS samo za namene vpogleda in poročanja, prikritega nadzora ali posebnih kontrol.

2. Za ukrepe iz odstavka 1 se smejo osebni podatki v kategorijah (a) do (d) člena 24 v CIS vnesti samo, če, predvsem na podlagi predhodnih nezakonitih ravnanj, obstajajo dejanski dokazi, da je zadevna oseba izvajala, izvaja ali bo izvajala dejanja, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo in ki so posebnega pomena na ravni Skupnosti.

1. Če se izvedejo ukrepi iz člena 27(1), se lahko naslednje informacije v celoti ali delno zberejo in posredujejo uporabnici CIS, ki je predlagala te ukrepe:

Če so bile te informacije zbrane v postopku prikritega nadzora, je treba uvesti ukrepe in zagotoviti, da zaupna narava nadzora ni ogrožena.

2. V okviru posebnih kontrol iz člena 27(1) se lahko osebe, prevozna sredstva in predmeti preiskujejo v dovoljenem obsegu in skladno z zakoni, predpisi in postopki držav članic, v katerih poteka preiskava. Če zakonodaja države članice posebnih kontrol ne dovoljuje, jih država članica avtomatsko preoblikuje v vpogled in poročanje ali prikriti nadzor.

1. Neposredni dostop do podatkov CIS imajo izključno nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija. Ti nacionalni organi so carinske uprave, lahko pa vključujejo tudi druge organe, ki so skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice, pooblaščeni za ukrepanje zaradi dosege cilja iz člena 23(2).

2. Vsaka država članica pošlje Komisiji seznam pristojnih imenovanih organov, ki so pooblaščeni za neposreden dostop do CIS, in za vsak organ natančno določi, do katerih podatkov lahko imajo dostop in za katere namene.

Komisija to sporoči drugim državam članicam. Vse države članice tudi obvesti o ustreznih podatkih glede lastnih služb, pooblaščenih za dostop do CIS.

Komisija objavi v vednost v Uradni list Evropskih skupnosti seznam tako imenovanih nacionalnih organov in služb Komisije.

3. Ne glede na odstavka 1 in 2 lahko Svet na predlog Komisije odloči, da se mednarodnim ali regionalnim organizacijam omogoči dostop do CIS, če se v ustreznih primerih s temi organizacijami istočasno sklene protokol skladno s členom 7(3) Sporazuma med državami članicami in Evropsko unijo o uporabi informacijske tehnologije v carinske namene. Pri sprejetju te odločitve se morajo upoštevati vsi veljavni dvostranski dogovori ali dogovori Skupnosti in ustreznost stopnje varstva podatkov.

1. Uporabnice CIS lahko uporabljajo podatke iz CIS samo za dosego cilja iz člena 23(2); vendar jih lahko ob pogojih, ki jih določi uporabnica CIS, ki je vnesla podatke v sistem, uporabljajo za upravne ali druge namene, če pridobijo njeno predhodno dovoljenje. Ta drugačna uporaba mora biti skladna z zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih želi uporabljati, in po potrebi z ustreznimi določbami, ki veljajo na tem področju za Komisijo, ter upoštevati načela iz Priloge.

2. Brez vpliva na odstavka 1 in 4 tega člena in člena 29(3), smejo podatke iz CIS uporabljati samo nacionalni organi, ki jih imenuje posamezna država članica, in službe, ki jih imenuje Komisija, in so skladno z zakoni, predpisi in postopki, ki se za njih uporabljajo, pristojni za ukrepanje zaradi dosege cilja iz člena 23(2).

Komisija o tem obvesti druge države članice. Vse države članice tudi obvesti o ustreznih podatkih glede lastnih služb, pooblaščenih za uporabo CIS.

Seznam tako imenovanih organov ali služb Komisija v vednost objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

4. Podatki iz CIS se lahko s predhodnim dovoljenjem države članice, ki jih je vnesla v sistem, in ob pogojih, ki jih je ta določila, posredujejo nacionalnim organom, ki niso določeni v odstavku 2, tretjim državam kakor tudi mednarodnim ali regionalnim organizacijam, ki jih želijo uporabljati. Vsaka država članica sprejme posebne ukrepe za zagotavljanje varstva podatkov ob njihovem posredovanju ali zagotavljanju službam, ki so zunaj njenega ozemlja.

Določbe iz prvega pododstavka se smiselno uporabljajo za Komisijo, če je ta vnesla podatke v sistem.

1. Vnos podatkov v CIS urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki jih zagotovi, in po potrebi ustrezne določbe, ki veljajo v tej zvezi za Komisijo, razen če ta uredba ne predvideva strožjih določb.

2. Obdelava podatkov iz CIS, vključno z njihovo uporabo ali izvajanjem vseh ukrepov iz člena 27(1), ki jih predlaga uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, ki obdeluje ali uporablja te podatke, in po potrebi ustrezne določbe, ki veljajo v tej zvezi za Komisijo, razen če ta uredba ne predvideva strožjih določb.

1. Samo uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, ima pravico spreminjati, dopolnjevati, popravljati ali brisati podatke, ki jih je vnesla v CIS.

2. Če uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, ugotovi ali izve, da so podatki, ki jih je vnesla, dejansko netočni ali so bili vneseni oziroma se hranijo v nasprotju s to uredbo, te podatke ustrezno spremeni, dopolni, popravi ali izbriše in o tem obvesti druge uporabnice CIS.

3. Če uporabnica CIS razpolaga z dokazi, na podlagi katerih se domneva, da so določeni podatki dejansko netočni ali so bili vneseni oziroma se v CIS hranijo v nasprotju s to uredbo, o tem takoj ko je mogoče obvesti uporabnico CIS, ki je zagotovila te podatke. Ta preveri zadevne podatke in jih po potrebi nemudoma popravi ali izbriše. Uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, obvesti druge uporabnice o vseh popravkih ali izbrisih, ki jih je opravila.

4. Če uporabnica CIS ob vnašanju podatkov v sistem opazi, da je njeno sporočilo o vsebini ali zahtevanem ukrepu v nasprotju s predhodnim sporočilom, o tem nemudoma obvesti uporabnico, ki je posredovala predhodno sporočilo. Uporabnici si prizadevata za rešitev zadeve. V primeru nesoglasja se prvo sporočilo shrani, v sistem pa se uvrstijo samo tisti deli novega sporočila, ki niso v nasprotju s predhodnim sporočilom.

5. Če v državi članici sodišče ali drug za to pooblaščeni organ v tej državi članici sprejme dokončno odločbo o spremembi, dopolnitvi, popravku ali izbrisu podatkov v CIS, uporabnice CIS ob upoštevanju drugih določb te uredbe ravnajo enako.

V primeru razhajanja med odločitvami sodišč ali drugih za to pooblaščenih organov, vključno z odločitvami iz člena 36 o popravku ali izbrisu, država članica, ki je vnesla zadevne podatke, te podatke iz sistema izbriše.

Določbe iz prvega pododstavka se smiselno uporabljajo, če Sodišče razveljavi odločitev Komisije glede podatkov v CIS.

1. Podatki, vneseni v CIS, se hranijo samo toliko časa, kolikor je potrebno za dosego cilja, zaradi katerega je bil opravljen vnos. Uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, preveri vsaj enkrat letno potrebo po njihovi hrambi.

2. Uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, se lahko med preverjanjem odloči, da bo hranila te podatke do naslednjega preverjanja, če je to potrebno za dosego cilja, zaradi katerega je bil opravljen vnos. Če ni sprejeta odločitev o hrambi teh podatkov, se ti brez vpliva na člen 36 avtomatsko prenesejo na del CIS, za katerega velja, skladno z odstavkom 4, omejen dostop.

3. Če je skladno z odstavkom 2 predviden prenos podatkov, ki se hranijo v CIS, CIS o tem avtomatsko en mesec dni prej obvesti uporabnico CIS, ki je zagotovila podatke.

4. Podatki, ki se prenesejo skladno z odstavkom 2, se še eno leto hranijo v CIS, vendar so brez vpliva na člen 36 in v okviru izvajanja člena 43 sedme, osme in devete alinee odstavka 4 in odstavka 5 dostopni samo predstavniku odbora iz člena 43 ali nadzornim organom iz člena 37. Med tem obdobjem se lahko berejo samo zaradi preverjanja njihove točnosti in zakonitosti. Podatki se morajo nato izbrisati.

1. Vsaka uporabnica CIS, ki namerava prejemati osebne podatke ali jih vnašati v CIS, sprejme najkasneje do uveljavitve te uredbe nacionalno zakonodajo ali notranje predpise, ki se uporabljajo za Komisijo, s katerimi se zagotovi varstvo pravic in svoboščin oseb pri obdelavi osebnih podatkov.

2. Uporabnica CIS lahko dobi osebne podatke iz CIS ali jih vanj vnese samo, če so določbe o zagotavljanju varstva te vrste podatkov iz odstavka 1 že začele veljati. Posamezna država članica pred tem imenuje enega ali več nacionalnih nadzornih organov skladno s členom 37.

3. Da bi se zagotovilo pravilno izvajanje določb o varstvu osebnih podatkov iz te uredbe, posamezna država članica in Komisija obravnavata CIS kot sistem za obdelavo osebnih podatkov, ki ga urejajo določbe iz odstavka 1 in strožje določbe iz te uredbe.

Notranji predpisi, ki se uporabljajo za Komisijo in so omenjeni v odstavku 1, se objavijo v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

1. Ob upoštevanju člena 30(1) je uporabnicam CIS uporaba osebnih podatkov iz CIS za namene, ki jih ne vsebuje cilj iz člena 23(2), prepovedana.

2. Podatki se lahko razmnožujejo samo v tehnične namene, pod pogojem, da je to potrebno zaradi iskanja informacij organov iz člena 29. Ob upoštevanju člena 30(1) se osebni podatki, ki jih vnesejo druge države članice ali Komisija, ne smejo kopirati iz CIS v druge sisteme za obdelavo podatkov, za katere so odgovorne države članice ali Komisija.

1. Pravice oseb glede osebnih podatkov, ki se hranijo v CIS, in predvsem njihova pravica do dostopa se izvajajo:

Če to določajo zakoni, drugi predpisi in postopki zadevne države članice, nacionalni nadzorni organ iz člena 37 odloči, ali se informacija sporoči in določi ustrezen postopek.

2. Uporabnica CIS, ki prejme zahtevek za dostop do osebnih podatkov, lahko dostop zavrne, če bi posredovanje teh podatkov lahko oviralo preprečevanje, odkrivanje in preganjanje ravnanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo. Država članica lahko dostop zavrne tudi na podlagi svojih zakonov, predpisov in postopkov v primerih, ko predstavlja zavrnitev potreben ukrep za varstvo varnosti države, obrambe, javne varnosti ali pravic in svoboščin tretjega. Komisija lahko zavrne dostop, če predstavlja zavrnitev potreben ukrep za varstvo pravic in svoboščin tretjega.

V vsakem primeru se dostop zavrne med izvajanjem ukrepov za namene vpogleda in poročanja ali prikritega nadzora.

3. Če je osebne podatke, ki so predmet zahtevka, zagotovila druga uporabnica CIS, se dostop dovoli samo, če je bila uporabnici, ki je zagotovila te podatke, dana priložnost, da o tem zavzame stališče.

4. Skladno z zakoni, predpisi in postopki posamezne države članice ali notranjimi predpisi, ki se uporabljajo za Komisijo, lahko vsaka oseba pri posamezni uporabnici CIS zahteva popravek ali izbris osebnih podatkov, ki se nanjo nanašajo, če so ti podatki napačni ali če so bili vneseni oziroma se v CIS hranijo v nasprotju s ciljem iz člena 23(2) ali če so bila kršena načela iz člena 26.

5. Na ozemlju posamezne države članice lahko vsakdo skladno z zakoni, predpisi in postopki zadevne države članice vloži tožbo ali se po potrebi pritoži v zvezi z osebnimi podatki, vnesenimi v CIS, ki se nanašajo nanj, na sodišču ali pri za to pooblaščenem organu skladno z zakoni, predpisi in postopki, zato da:

Glede podatkov, ki jih vnese Komisija, se lahko vloži pritožba na Sodišče skladno s členom 173 Pogodbe.

Države članice in Komisija se medsebojno zavežejo, da bodo izvršile končne odločbe, ki jih izdajo sodišča, Sodišče Evropskih skupnosti ali drugi v ta namen pooblaščeni organi in se nanašajo na točke (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

6. Sklicevanje v tem členu in členu 32(5) na „dokončno odločbo“ v nobenem primeru ne pomeni, da morata država članica ali Komisija spodbijati odločbo sodišča ali drugega v ta namen pooblaščenega organa.

1. Posamezna država članica imenuje enega ali več nacionalnih nadzornih organov, pristojnih za varstvo osebnih podatkov, za neodvisno preverjanje te vrste podatkov, vnesenih v CIS.

Nadzorni organi morajo skladno z nacionalnimi zakonodajami opravljati neodvisen nadzor in kontrole ter tako zagotoviti, da z obdelavo in uporabo podatkov iz CIS ni kršena pravica zadevnih oseb. V ta namen imajo nadzorni organi dostop do CIS.

2. Vsakdo ima pravico, da od vsakega nacionalnega nadzornega organa zahteva preveritev osebnih podatkov v CIS, ki se nanj nanašajo, in njihovo uporabo. To pravico urejajo zakoni, predpisi in postopki države članice, v kateri se vloži zahtevek. Če je podatke vnesla druga država članica ali Komisija, se preverjanje opravi v tesnem sodelovanju z nacionalnim nadzornim organom te države članice ali z organom iz odstavka 4.

3. Komisija v okviru svojih služb uvede vse ukrepe, ki so potrebni za zagotavljanje nadzora nad varstvom osebnih podatkov, ki ponuja zagotovila, ustrezna tistim iz odstavka 1.

4. Do imenovanja enega ali več organov, ustanovljenih za institucije in organe Skupnosti, opravi varuh človekovih pravic iz člena 138e Pogodbe v okviru naloge, ki mu je dodeljena, nadzor nad dejavnostmi Komisije glede predpisov o varstvu podatkov iz členov 34(1), 36(1) in člena 37(3).

1. Vse ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki so potrebni za ohranjanje varnosti, sprejmejo:

3. Odbor skladno s členom 43 preveri, ali so bila opravljena iskanja dovoljena in ali so jih opravile pooblaščene uporabnice. Najmanj 1 % vseh iskanj se nadzira. Seznam teh iskanj in kontrol se vnese v sistem in služi le tem preverjanjem. Po šestih mesecih se izbriše.

1. Posamezna država članica imenuje službo, ki bo odgovorna za varnostne ukrepe iz člena 38 glede terminalov, ki so na njenem ozemlju, preverjanja iz člena 33(1) in (2) in – v potrebnem obsegu skladno z zakoni, predpisi in postopki – za splošno pravilno delovanje te uredbe.

2. Komisija imenuje na svoji ravni za svoje področje službe, odgovorne za ukrepe iz odstavka 1.

1. Uporabnica CIS, ki je vnesla podatke v sistem, je odgovorna za njihovo točnost, osveženost in zakonitost. Poleg tega je vsaka država članica ali, glede na primer, Komisija odgovorna za upoštevanje določb iz člena 26 te uredbe.

2. Vsaka uporabnica CIS je skladno z nacionalnimi zakoni, predpisi in postopki ali ustreznimi določbami Skupnosti odgovorna za škodo, ki nastane osebi zaradi uporabe CIS v zadevni državi članici ali pri Komisiji.

Enako velja, če nastane škoda, ker je uporabnica CIS, ki je zagotovila podatke, vnesla napačne podatke ali jih je vnesla v sistem v nasprotju s to uredbo.

3. Če uporabnica CIS, proti kateri je bila zaradi napačnih podatkov vložena tožba, teh podatkov ni zagotovila, poskušajo zadevne uporabnice doseči soglasje glede morebitnega deleža pri znesku za plačano odškodnino, ki ga bo uporabnica, ki je zagotovila podatke, vrnila drugi uporabnici. Tako dogovorjeni zneski se na zahtevo povrnejo.

Komisija objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti sporočilo o vzpostavitvi CIS.

Določbe, ki se uporabljajo za avtomatizirano izmenjavo in obdelavo podatkov, se ustrezno uporabljajo za neavtomatizirano izmenjavo in obdelavo podatkov.

2. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 9 ).

4. Odbor prouči vsako vprašanje glede izvajanja te uredbe, ki ga lahko zastavi predsednik na lastno pobudo ali na zahtevo predstavnika države članice, predvsem vprašanja glede:

5. Odbor prouči vse probleme, povezane z delovanjem CIS, na katere naletijo nadzorni organi iz člena 37. V tem primeru odbor zaseda v ad hoc sestavi, ki zajema predstavnike, ki jih imenuje posamezna država članica in prihajajo iz njenega ali njenih nadzornih organov. Varuh človekovih pravic iz člena 37(4) ali njegov predstavnik lahko na lastno pobudo sodeluje na zasedanjih odbora v ad hoc sestavi, če meni, da je to združljivo z njegovo nalogo. Odbor se v ad hoc sestavi sestane najmanj enkrat letno.

6. Za namene tega člena ima odbor neposreden dostop do podatkov, ki so bili vneseni v CIS, in jih lahko neposredno uporablja.

Brez vpliva na določbe naslova V glede CIS se lahko dokumenti, predvideni v tej uredbi, nadomestijo z informacijami, ki se s pomočjo informacijskih sistemov v poljubni obliki obdelajo in služijo enakemu namenu.

1. Informacije, ki se skladno s to uredbo sporočajo v poljubni obliki, so zaupne, vključno s podatki, ki se hranijo v CIS. Za njih velja poklicna skrivnost in uživajo varstvo, ki je za informacije te vrste predvideno v nacionalni zakonodaji države članice, ki jih je prejela, in v ustreznih predpisih, ki se uporabljajo za institucije Skupnosti.

Informacije iz prvega pododstavka se lahko posredujejo samo osebam, ki so v državah članicah ali institucijah Skupnosti zaradi svoje funkcije pooblaščene za njihovo poznavanje ali uporabo. Poleg tega se lahko uporabljajo samo za namene, ki jih predvideva ta uredba, razen če država članica ali Komisija, ki jih je zagotovila ali vnesla v CIS, to izrecno dovoli ob upoštevanju pogojev, ki jih določi ta država članica ali Komisija, in če veljavni predpisi v državi članici, kjer ima organ, ki jih je prejel, svoj sedež, ne nasprotujejo posredovanju ali uporabi teh podatkov.

2. Brez vpliva na določbe naslova V o CIS se informacije glede fizičnih in pravnih oseb skladno s to uredbo posredujejo samo v obsegu, ki je nujno potreben za preprečevanje, ugotavljanje ali preganjanje ravnanj, ki so v nasprotju s carinsko ali kmetijsko zakonodajo.

3. Odstavka 1 in 2 ne ovirata uporabe informacij, pridobljenih skladno s to uredbo, v sodnih postopkih ali preiskavah, uvedenih zaradi nespoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje.

Pristojnemu organu države članice, ki je zagotovil te informacije, se takšna uporaba nemudoma sporoči.

4. Če država članica Komisijo obvesti, da se je v dodatni preiskavi izkazalo, da fizična ali pravna oseba, katere ime ji je bilo sporočeno skladno z določbami te uredbe, ni bila vpletena v nepravilnosti, Komisija o tem nemudoma obvesti tiste, katerim so bili na podlagi te uredbe sporočeni ti osebni podatki. Ta oseba se potem na podlagi prvega sporočila ne obravnava več kot oseba, ki je bila vpletena v nepravilnost.

Države članice lahko odločijo soglasno določitev morebitnih podrobnosti za pravilno delovanje medsebojne pomoči, predvidene v tej uredbi, predvsem zato da se prepreči vsaka prekinitev nadzora oseb ali blaga, ki bi lahko bila škodljiva pri odkrivanju dejanj, ki so v nasprotju s carinsko in kmetijsko zakonodajo.

1. Ta uredba upravnih organov držav članic ne zavezuje k medsebojni pomoči v primerih, kjer bi lahko ta pomoč škodovala javnemu redu ali drugim bistvenim interesom, predvsem na področju varstva podatkov države članice, kjer imajo ti sedež.

Komisijo se čimprej obvesti o vsaki zavrnitvi pomoči in o utemeljitvah za zavrnitev.

Brez vpliva na pravico Komisije do informiranja, s katero razpolaga na podlagi drugih veljavnih predpisov, države članice Komisiji sporočijo upravne ali sodne odločbe ali njihove bistvene dele o izvajanju kazni zaradi nespoštovanja carinske ali kmetijske zakonodaje za primere, ki so bili sporočeni na podlagi členov 17 in 18.

Ne glede na stroške, povezane z delovanjem CIS, in zneske, predvidene za namene odškodnin iz člena 40, se države članice in Komisija odpovejo vsaki zahtevi za vračilo stroškov, ki nastanejo pri uporabi te uredbe, razen morebitnih odškodnin za strokovnjake.

Ta uredba ne posega v uporabo predpisov o kazenskem postopku in pravni pomoči v pravnih zadevah v državah članicah, vključno s predpisi, ki se nanašajo na tajnost sodnih preiskav.

1. Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

2. Vendar se člen 42 na Danskem, Irskem, Švedskem in v Združenem kraljestvu uporablja šele, ko bodo obstajali predpisi Skupnosti za vse podatke, ki jih zajema ta uredba.

Z začetkom uporabe predpisov iz prvega pododstavka v vseh državah članicah bo člen 42 odpravljen in predvidena izjema iz prvega pododstavka brez učinka.

Če se ti predpisi po preteku petih let še ne začnejo uporabljati, Komisija predloži poročilo, kateremu se po potrebi priložijo predlogi.

Države članice in Komisija lahko določijo, da velja za neavtomatizirano obdelavo osebnih podatkov, ki bi jih lahko sporočile tem štirim državam, upoštevanje enakih predpisov o varstvu podatkov, kot jih same uporabljajo na področju neavtomatizirane obdelave teh podatkov, dokler te štiri države ne uporabljajo določb člena 42.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Posredovanje podatkov javnim organom bi moralo biti dovoljeno samo v določenem primeru:

Posredovanje podatkov zasebnikom bi moralo biti dovoljeno samo, če v določenem primeru obstajata jasna zakonska obveznost ali pooblastilo oziroma dovoljenje nadzornega organa.

Posredovanje podatkov zasebnikom je izjemoma dovoljeno, če je v določenem primeru:

Ob upoštevanju posebnih določb v nacionalni zakonodaji ali mednarodnih sporazumih bi morali zahtevki za posredovanje podatkov vsebovati podatke o organu ali osebi prosilki ter o vzroku in cilju za zahtevek.

Kakovost podatkov bi se morala po možnosti preveriti najkasneje pred njihovim posredovanjem. Pri vsakem posredovanju podatkov je treba v obsegu možnega omeniti sodne odločbe in odločbe o opustitvi pregona in pri viru preveriti podatke, ki temeljijo na osebnih mnenjih ali ocenah, preden se ti posredujejo; navesti je treba njihovo stopnjo zanesljivosti in natančnosti.

Če se izkaže, da podatki niso več natančni in osveženi, se ti ne smejo posredovati; če so bili posredovani zastareli ali nenatančni podatki, bi moral organ, ki jih je posredoval, o njihovi neustreznosti po možnosti obvestiti vse organe naslovnike, katerim so bili podatki posredovani.

Podatki, ki se posredujejo drugim organom, zasebnikom ali tujim organom, se smejo uporabljati samo v namene, navedene v zahtevku za posredovanje podatkov.

Vsaka uporaba v druge namene bi se morala brez vpliva na določbe 1 do 4.2 pogojevati s soglasjem organa, ki posreduje podatke.

( 1 ) UL L 94, 28.4.1970, str. 13. Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2048/88 (UL L 185, 15.7.1988, str. 1).

( 2 ) UL C 56, 26.2.1993, str. 1; UL C 262, 28.9.1993, str. 8 in UL C 80, 17.3.1994, str. 12.

( 3 ) UL C 20, 24.1.1994, str. 85 in Mnenje z dne 16. januarja 1997 (UL C 33, 3.2.1997).

( 5 ) UL L 144, 2.6.1981, str. 1. Uredba, spremenjena z Uredbo (EGS) št. 945/87 (UL L 90, 2.4.1987, str. 3).

( 6 ) Uredba Sveta (EGS, Euratom) št. 1552/89 z dne 29. maja 1989 o izvajanju Sklepa 88/376/EGS, Euratom o sistemu lastnih sredstev Skupnosti (UL L 155, 7.6.1989, str. 1). Uredba, nazadnje spremenjena z Uredbo (ES, Euratom) št. 2729/94 (UL L 293, 12.11.1994, str. 5).

( 7 ) Uredba sveta (EGS) št. 595/91 z dne 4. marca 1991 o nepravilnostih in izterjavi neupravičeno plačanega denarja v zvezi s financiranjem skupne kmetijske politike in vzpostavitvijo informacijskega sistema na tem področju in o odpravi Uredbe (EGS) št. 283/72 (UL L 67, 14.3.1991, str. 11).

		Uradni list
		No	page	date
►M1	UREDBA SVETA (ES) št. 807/2003 z dne 14. aprila 2003	L 122	36	16.5.2003