Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

SVET EVROPSKE UNIJE JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in zlasti člena 235 Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker sodijo varnost, higiena in zdravje pri delu med prednostne naloge učinkovite socialne politike;

ker je Komisija v svojem programu za varnost, higieno in zdravje pri delu ( 4 ) ter v delovnem programu v zvezi z izvajanjem Listine Skupnosti o temeljnih socialnih pravicah delavcev opisala ukrepe, ki jih namerava sprejeti na tem področju;

ker je Svet v svoji Resoluciji z dne 21. decembra 1987 o varnosti, higieni in zdravju pri delu ( 5 ) z odobravanjem sprejel sporočilo Komisije o njenem programu za varnost, higieno in zdravje pri delu in, med drugim Komisijo pozval, naj preuči načine za izboljšanje izmenjave informacij in izkušenj na področju, na katerega se nanaša ta resolucija, zlasti v zvezi z zbiranjem in razširjanjem podatkov, ter koristnost vzpostavitve mehanizma Skupnosti za preučevanje učinkov, ki jih ukrepi Skupnosti na tem področju povzročijo na nacionalni ravni;

ker ta resolucija poziva tudi k krepitvi sodelovanja z in med organi, ki delujejo na tem področju;

ker je Svet poudaril tudi, da sta ozaveščenost delodajalcev in delavcev o teh vprašanjih ter dostop do informacij temelj uspešnosti ukrepov, za katere se zavzema Komisija v svojem programu;

ker je treba zbirati, obdelati in analizirati podrobne, zanesljive in objektivne znanstvene, tehnične in ekonomske podatke, da bi zagotovili organom Skupnosti, državam članicam in tistim, ki jih to področje zadeva, informacije, da lahko odgovorijo na vse nanje naslovljene zahteve, da sprejmejo temeljne ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev ter zagotovijo zadevnim osebam ustrezne informacije;

ker v Skupnosti in državah članicah že delujejo organizacije, ki dajejo take vrste informacij in opravljajo take storitve;

ker je, da se na ravni Skupnosti doseže največjo korist od dela, ki so ga že opravile te organizacije, primerno vzpostaviti mrežo za oblikovanje evropskega sistema spremljanja za zbiranje informacij o zdravju in varnosti pri delu, ki jo na ravni Skupnosti usklajuje Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu;

ker morajo imeti organi Skupnosti, države članice in tisti, ki jih to področje zadeva, možnost obrniti se na Agencijo, da jim zagotovi uporabne tehnične, znanstvene in ekonomske podatke s področja zdravja in varnosti pri delu, da lahko učinkoviteje odgovorijo na nanje naslovljene zahteve;

ker je torej primerno ustanoviti Evropsko agencijo za varnost in zdravje pri delu, ki je, med drugim, pristojna za pomoč Komisiji pri opravljanju nalog s področja varnosti in zdravja pri delu ter v tej zvezi za prispevek k razvoju prihodnjih akcijskih programov Skupnosti za varovanje zdravja in varnosti pri delu, ne da bi to vplivalo na pristojnosti Komisije;

ker Sklep, ki so ga soglasno sprejeli predstavniki vlad držav članic na sestanku voditeljev držav in vlad dne 29. oktobra 1993, o sedežih nekaterih organov in služb Evropskih skupnosti in Europola ( 6 ) določa, da je sedež Agencije za zdravje in varnost pri delu v Španiji, v mestu, ki ga določi španska vlada; ker je španska vlada za sedež določila Bilbao;

ker morajo biti pravila in organiziranost Agencije prilagojena objektivni naravi želenih rezultatov in morajo Agenciji omogočiti, da opravlja delo v sodelovanju z obstoječimi nacionalnimi in mednarodnimi organi ter organi Skupnosti;

ker mora imeti Agencija za uresničevanje svojih ciljev možnost, da kot opazovalce povabi predstavnike tretjih držav, institucij in organov Skupnosti in mednarodnih organizacij, ki imajo s Skupnostjo in državami članicami skupen interes;

ker je Agencija pravna oseba in obenem vzdržuje tesne povezave z obstoječimi organi Skupnosti in programi, zlasti z Evropsko fundacijo za zboljšanje življenjskih in delovnih razmer, da se izogne podvajanju;

ker mora imeti Agencija tesne funkcionalne povezave s Komisijo in Svetovalnim odborom za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu;

ker bo prevajanje za Agencijo opravljal Center za prevajanje organov Evropske unije, ko bo začel delovati;

ker mora sredstva za delovanje Agencije prispevati splošni proračun Evropskih skupnosti; ker se potrebni zneski določijo po postopku letnega proračuna skladno s finančnimi ocenami;

ker, za sprejetje te uredbe, Pogodba ne daje pooblastil razen tistih iz člena 235,

SPREJEL NASLEDNJO UREDBO:

Ustanovi se Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu, v nadaljnjem besedilu „Agencija“.

Cilj Agencije je organom Skupnosti, državam članicam, socialnim partnerjem in tistim, ki se ukvarjajo s vprašanji varnosti in zdravja pri delu, zagotoviti uporabne tehnične, znanstvene in gospodarske informacije s področja varnosti in zdravja pri delu, da bi izboljšali delovno okolje na področju varnosti in zdravja delavcev, kot je predvideno v Pogodbi in s poznejšimi strategijami in akcijskimi programi Skupnosti glede varnosti in zdravja na delovnem mestu.

2. Agencija kar najtesneje sodeluje z obstoječimi institucijami, fundacijami, strokovnimi organi in programi na ravni Skupnosti, da bi se izognila podvajanju. Agencija predvsem zagotavlja primerno sodelovanje z Evropsko fundacijo za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer, ne da bi to vplivalo na njene cilje.

2. Države članice Agencijo redno obveščajo o članih nacionalnih informacijskih mrež za varnost in zdravje pri delu kot tudi vseh institucijah, ki bi po njihovem mnenju lahko prispevale k delu Agencije, pri čemer upoštevajo, da je treba zagotoviti najširšo možno pokritost svojega ozemlja.

Pristojni državni organi ali nacionalna institucija, ki jo ti organi določijo kot nacionalno informacijsko točko (Focal Point), usklajujejo in/ali posredujejo Agenciji nacionalne informacije, in sicer na podlagi sporazuma med vsako posamezno informacijsko točko (Focal Point) in Agencijo na osnovi sprejetega programa dela Agencije.

Državni organi upoštevajo stališče socialnih partnerjev na nacionalni ravni, skladno z nacionalno zakonodajo in/ali prakso.

3. Državni organi Agenciji sporočijo imena institucij, ustanovljenih na njihovem nacionalnem ozemlju, ki z Agencijo lahko sodelujejo na posameznih tematskih področjih posebnega pomena in torej lahko delujejo kot tematski centri mreže. Agencija je pooblaščena za sklepanje pogodb s temi institucijami.

Določi jih upravni odbor, omenjen v členu 8, za omejeno in dogovorjeno obdobje.

5. Opredeljene teme posebnega pomena in posebne naloge tematskih centrov so navedene v letnem delovnem programu Agencije.

6. Z vidika pridobljenih izkušenj Agencija občasno ponovno pregleda najvažnejše elemente mreže, omenjene v odstavku 2, in jih spremeni, kakor določi upravni odbor ob upoštevanju morebitnih novih določitev s strani držav članic.

1. Da bi omogočili delovanje mreže, omenjene v členu 4, se Agencija z institucijami, ki jih določi upravni odbor na podlagi člena 4(4), lahko dogovori o potrebni ureditvi, zlasti sklene pogodbe, za uspešno opravljanje nalog, ki jim jih zaupa.

2. Države članice lahko določijo, da se dogovori med Agencijo in nacionalnimi institucijami ali organizacijami, ustanovljenimi na njihovem ozemlju, sklenejo v soglasju z nacionalno kontaktnotočko.

1. Za dokumente, ki jih hrani Agencija, se uporablja Uredba (ES) št. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z 30. maja 2001 o javnem dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije ( 7 ).

2. Upravni odbor sprejme s protokolom navodila za izvajanje Uredbe (ES) št. 1049/2001 v roku šestih mesecev od uveljavitve Uredbe Sveta št. 1654/2003 z 18. junija 2003, o spremembah Uredbe (ES) št. 2062/94 o ustanovitvi Evropske agencija za varstvo in zdravje pri delu ( 8 );

3. Glede odločb, ki jih sprejme Agencija v skladu s členom 8 Uredbe (ES) št. 1049/2001, je mogoče vložiti pritožbo pri varuhu človekovih pravic ali tožbo pri Sodišču pod pogoji, določenimi v členu 195 oziroma členu 230 Pogodbe o ES.

2. V vseh državah članicah ima najširšo pravno in poslovno sposobnost, ki jo pravnim osebam priznava nacionalna zakonodaja.

2. Člane iz točk (a), (b) in (c) odstavka 1 imenuje Svet izmed članov in namestnikov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu.

Člani iz odstavka 1(b) in (c) bodo imenovani na predlog predstavnikov za stike z javnostjo posameznih skupin pri odboru.

Predlogi treh skupin znotraj Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu se posredujejo Svetu; poslati se morajo tudi Komisiji v vednost.

Svet istočasno in pod enakimi pogoji kot člane imenuje namestnike, ki se udeležijo sestankov upravnega odbora le, če je član odsoten.

Komisija imenuje člane, ki jo zastopajo, in njihove namestnike, ob upoštevanju uravnotežene zastopanosti moških in žensk.

Države članice, organizacije delodajalcev in organizacije delavcev si ob predložitvi seznamov kandidatov prizadevajo zagotoviti, da sestava Upravnega odbora pravično odraža različne gospodarske dejavnosti ter da so moški in ženske uravnoteženo zastopani. Seznami se predložijo v treh mesecih po ponovnem imenovanju članov Svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu v skladu z določbami členov 3(3) in (4) ter 4(1) Sklepa Sveta z dne 22. julija 2003 o vzpostavitvi svetovalnega odbora za varnost in zdravje pri delu ( 9 ).

Seznam članov upravnega odbora Svet objavi v Uradnem listu Evropske unije ter Agencija na svoji spletni strani.

Mandat članov upravnega odbora, ki opravljajo svojo funkcijo na dan začetka veljavnosti te uredbe, se izjemoma podaljša, dokler se ne imenuje nov upravni odbor v skladu z določbami odstavka 2 zgoraj.

Po poteku mandata ali v primeru odstopa opravljajo člani svojo funkcijo do ponovnega imenovanja ali do zamenjave.

4. Predstavniki vlad, organizacij delodajalcev in organizacij delavcev tvorijo vsak svojo skupino znotraj upravnega odbora. Vsaka skupina določi koordinatorja, ki je zadolžen za predstavitev stališč skupine na sestankih upravnega odbora. Koordinatorja skupin delodajalcev in delavcev sta predstavnika svojih organizacij na evropski ravni. Koordinatorji, ki niso člani upravnega odbora v smislu odstavka 1, sodelujejo pri sestankih, vendar nimajo glasovalne pravice.

Upravni odbor izvoli predsednika in tri podpredsednike, po enega iz vsake izmed treh zgoraj navedenih skupin in enega izmed predstavnikov Komisije, za dobo enega leta. Mandat se lahko podaljša.

5. Predsednik skliče upravni odbor vsaj enkrat letno. Predsednik skliče dodatne sestanke na zahtevo vsaj ene tretjine članov upravnega odbora.

6. Upravni odbor odloča z absolutno večino svojih članov, ki imajo vsak en glas. Toda odločitve v okviru letnega programa dela, ki imajo proračunske posledice za nacionalne informacijske točke (Focal Points), zahtevajo tudi soglasje večine vladnih predstavnikov.

Upravni odbor določi pisni postopek sprejemanja odločitev, za katerega smiselno veljajo pogoji iz prvega pododstavka.

7. Po prejemu mnenja Komisije sprejme upravni odbor svoj poslovnik, v katerem je določena praktična ureditev svojih aktivnosti. Poslovnik se v informativne namene posreduje Evropskemu parlamentu in Svetu. Svet lahko kljub temu spremeni ta poslovnik z navadno večino v obdobju treh mesecev po prejemu.

8. Upravni odbor oblikuje biro z 11 člani. Biro sestavljajo predsednik in trije podpredsedniki upravnega odbora, po en koordinator za vsako skupino iz prvega pododstavka odstavka 4 in dodatni predstavnik vsake skupine ter Komisije. Vsaka skupina lahko določi največ tri namestnike, ki se udeležijo sestankov biroja, če so člani odsotni.

9. Brez poseganja v pristojnosti direktorja, kakor so določene v členu 11, biro, pooblaščen s strani upravnega odbora, nadzoruje izvajanje odločitev upravnega odbora ter sprejme vse ukrepe, ki so potrebni za ustrezno upravljanje Agencije med sestanki upravnega odbora. Upravni odbor ne sme prenesti na biro pristojnosti iz členov 10, 13, 14 in 15.

10. Upravni odbor odloča o številu letnih sestankov biroja. Predsednik skliče dodatne sestanke biroja na zahtevo njegovih članov.

11. Biro sprejema odločitve soglasno. Če soglasja ni mogoče doseči, biro predloži zadevo v odločanje upravnemu odboru.

12. Upravni odbor je v celoti in pravočasno obveščen o aktivnostih in odločitvah biroja.

Po posvetovanju s Komisijo lahko upravni odbor kot opazovalce povabi predstavnike držav ne-članic, institucij in organov Skupnosti in mednarodnih organizacij.

Predsednik upravnega odbora in direktor Evropske fundacije za izboljšanje življenjskih in delovnih razmer lahko prisostvujeta sestankom upravnega odbora kot opazovalca.

1. Upravni odbor določi strateške cilje Agencije. Upravni odbor v prvi vrsti sprejme proračun, letni program ter štiriletni tekoči program Agencije na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor, naveden v členu 11, in po posvetovanju s službami Komisije in Svetovalnim odborom za varnost in zdravje pri delu.

Program se sprejme po zgoraj navedenem postopku in je del krožnega štiriletnegaprograma.

2. Upravni odbor sprejme letno poročilo o dejavnostih Agencije in ga posreduje najkasneje do 15. junija Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru, Računskemu sodišču, državam članicam in Svetovalnemu odboru za varnost, higieno in varovanje zdravja pri delu.

3. Agencija letno posreduje proračunskemu organu vse informacije, ki so pomembne za rezultat evalvacijskih postopkov.

1. Agencijo vodi direktor, ki ga imenuje upravni odbor na predlog Komisije, njegov mandat je podaljšljiv in traja pet let.

1. Za vsako poslovno leto, ki je enako koledarskemu letu, se pripravi ocena vseh prihodkov in odhodkov Agencije, ki se vključi v proračun Agencije.

3. Prihodki Agencije, brez poseganja v druge vire iz plačil storitev, ki jih opravi Agencija, so subvencija Skupnosti iz splošnega proračuna Evropskih skupnosti.

4. Med odhodki Agencije so, med drugimi tudi prihodki iz dela uslužbencev, administrativni izdatki in izdatki za infrastrukturo, stroški poslovanja in izdatki v zvezi s pogodbami z institucijami ali organi za izvajanje delovnega programa.

1. Na podlagi osnutka, ki ga pripravi direktor, Upravni odbor vsako leto predloži oceno prihodkov in odhodkov Agencije za naslednje proračunsko leto. Oceno, ki vključuje načrt poslovanja, posreduje Upravni odbor Komisiji najkasneje do 31. marca.

2. Komisija posreduje oceno Evropskemu parlamentu in Svetu (v nadaljevanju proračunski organ), skupaj s predhodnim osnutkom splošnega proračuna Evropske unije.

3. Na podlagi ocene vnese Komisija v predhodni osnutek splošnega proračuna Evropske unije ocene sredstev, ki se ji zdijo potrebni za načrt poslovanja in znesek subvencije v breme splošnega proračuna, ki jih predloži organu, pristojnem za proračun v skladu s členom 272 Pogodbe.

5. Proračun Agencije sprejme Upravni odbor. Proračun je dokončen po dokončnem sprejetju splošnega proračuna Evropske unije. Po potrebi se proračun ustrezno prilagodi.

6. Upravni odbor čim prej obvesti organ, pristojen za proračun o svojem namenu izvajati kakršen koli projekt, ki bi finančno znatno vplival na zagotavljanje njegovega proračuna, zlasti za projekte glede nepremičnin, kot so najem ali nakup stavbnih objektov. O tem obvesti Komisijo.

Če del organa, pristojnega za proračun najavi namen podati svoje mnenje, slednjega posreduje Upravnemu odboru v roku šestih tednov od datuma prijave projekta.

2. Najkasneje 1. marca po koncu proračunskega leta posreduje računovodja Agencije predhoden računovodski izkaz finančnemu nadzorniku Komisije, skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovanju za to proračunsko leto. Finančni nadzornik Komisije združi predhoden računovodski izkaz institucij in decentraliziranih organov v skladu s členom 128 splošne Finančne uredbe.

3. Najkasneje do 31. marca po koncu vsakega proračunskega leta posreduje finančni nadzornik Komisije predhoden računovodski izkaz Agencije Računskemu sodišču, skupaj s poročilom o proračunskem in finančnem poslovanju za to proračunsko leto. Poročilo o proračunskem in finančnem poslovanju za to proračunsko leto se posreduje tudi Evropskemu parlamentu in Svetu.

4. Po prejemu pripomb Računskega sodišča o predhodnem računovodskem izkazu Agencije v skladu s členom 129 splošne Finančne uredbe, direktor v okviru svoje pristojnosti pripravi zaključni računovodski izkaz in ga predloži Upravnemu odboru v mnenje.

6. Direktor posreduje najkasneje do 1. julija po koncu vsakega proračunskega leta zaključni računovodski izkaz, skupaj z mnenjem Upravnega odbora, Evropskemu parlamentu, Svetu, Komisiji in Računskemu sodišču.

8. Direktor pošlje Računskemu sodišču odgovor na njegove pripombe najkasneje do 30. septembra. Ta odgovor pošlje tudi Upravnemu odboru.

9. Direktor predloži Evropskemu parlamentu na njegovo zahtevo vse informacije, ki so potrebne za nemoteno izvedbo postopka za potrditev zaključnega računa za zadevno proračunsko leto v skladu s členom 146(3) splošne Finančne uredbe.

10. Na priporočilo Sveta, ki odloča s kvalificirano večino, da Evropski parlament pred 30. aprilom leta N + 2 direktorju Agencije razrešnico za izvrševanje proračuna za leto N.

Finančni pravilnik, ki se uporablja za Agencijo, sprejme Upravni odbor po posvetovanju s Komisijo. Finančni pravilnik ne sme odstopati od Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 o okvirni Finančni uredbi za organe iz člena 185 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o Finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti ( 10 ), s popravkom v UL L 2, 7.1.2003, str. 39. razen če to ni izrecno potrebno zaradi delovanja Agencije in ob predhodnem soglasju Komisije.

Člani upravnega odbora, direktor, uslužbenci in druge osebe, udeležene pri dejavnostih Agencije, tudi po tem, ko njihove dolžnosti prenehajo, ne smejo razkriti podatkov, ki so poklicna skrivnost.

Za Agencijo se uporabljajo taka pravila uporabe jezikov kakor za institucije Skupnosti.

Prevajalske storitve, potrebne za delovanje Agencije, bo opravljal prevajalski center organov Unije, ko bo začel delovati.

Za Agencijo se uporablja Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti.

1. Za uslužbence Agencije veljajo predpisi in uredbe, ki se uporabljajo za uradnike in druge uslužbence Evropskih skupnosti.

2. Agencija glede svojih uslužbencev izvršuje tista pooblastila, ki se prenesejo na organ za imenovanja.

1. Pogodbene obveznosti Agencije urejajo predpisi, ki se uporabljajo za konkretno pogodbo.

Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za odločanje na podlagi arbitražne klavzule iz pogodbe, ki jo sklene Agencija.

2. V primerih nepogodbene obveznosti Agencija povrne vsako škodo, ki jo povzroči sama ali njeni uradniki pri opravljanju dela, skladno s splošnimi načeli, ki so skupna zakonodajam držav članic.

Sodišče Evropskih skupnosti je pristojno za spore v zvezi z odškodnino za vsako tako povzročeno škodo.

3. Osebne obveznosti uradnikov do Agencije urejajo določbe, ki se uporabljajo za uslužbence Agencije.

Države članice, člani upravnega odbora in tretje osebe, ki so neposredno in osebno vpletene, Komisiji lahko predložijo katerikoli izrecen ali impliciten akt Agencije, da preveri njegovo zakonitost.

Komisiji ga je treba predložiti v petnajstih dneh po dnevu, ko je zadevna stranka prvič izvedela za ta akt.

Komisija sprejme odločitev v enem mesecu. Če odločitve v tem roku ne sprejme, se šteje, da je zadeva zavrnjena.

Najkasneje pet let po začetku veljavnosti te uredbe, na temelju poročila Komisije, ki ga po potrebi spremlja predlog, in po posvetovanju z Evropskim parlamentom, Svet pregleda to uredbo in nove naloge Agencije, ki se izkažejo kot potrebne.

Ta uredba začne veljati dvajseti dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

Izjava Sveta in Komisije glede sedeža Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu

Ob sprejetju Uredbe o ustanovitvi Evropske agencije za varnost in zdravje pri delu Svet in Komisija ugotavljata, da:

		Uradni list
		No	page	date
M1	UREDBA SVETA (ES) št. 1643/95 z dne 29. junija 1995	L 156	1	7.7.1995
►M2	UREDBA SVETA (ES) št. 1654/2003 z dne 18. junija 2003	L 245	38	29.9.2003
►M3	UREDBA SVETA (ES) št. 1112/2005 z dne 24. junija 2005	L 184	5	15.7.2005