01993R0315 — SL — 07.08.2009 — 002.003


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

▼C1

UREDBA SVETA (EGS) št. 315/93

z dne 8. februarja 1993

o določitvi postopkov Skupnosti za onesnaževala v hrani

▼B

(UL L 037 13.2.1993, str. 1)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

UREDBA (ES) št. 1882/2003 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. septembra 2003

  L 284

1

31.10.2003

►M2

UREDBA (ES) št. 596/2009 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 18. junija 2009

  L 188

14

18.7.2009


popravljena z:

►C1

Popravek, UL L 181, 7.7.2022, str.  36  (315/1993)

►C2

Popravek, UL L 187, 14.7.2022, str.  59 (št. 596/2009)




▼B

▼C1

UREDBA SVETA (EGS) št. 315/93

z dne 8. februarja 1993

o določitvi postopkov Skupnosti za onesnaževala v hrani

▼B



Člen 1

▼C1

1.  
Ta uredba ureja onesnaževala v hrani.

„Onesnaževalo“ je vsaka snov, ki ni namerno dodana hrani in je v njej kot posledica proizvodnje (vključno s postopki v poljedelstvu, živinoreji in veterinarski medicini), izdelave, predelave, priprave, obdelave, predstavljanja, pakiranja, prevoza ali shranjevanja take hrane ali kot posledica onesnaženosti okolja. Tujki, npr. deli žuželk, živalska dlaka itd., v tej definiciji niso zajeti.

2.  
Ta uredba ne velja za onesnaževala, ki jih urejajo posebna pravila Skupnosti.

Ob začetku veljavnosti te uredbe Komisija v seriji C Uradnega lista Evropskih skupnosti informativnoobjavi seznam pravil, navedenih v prvem pododstavku. Ta seznam Komisija po potrebi posodablja.

3.  
Predpisi o onesnaževalih se sprejmejo v skladu s to uredbo, razen predpisov, predvidenih v pravilih, navedenih v odstavku 2.

▼B

Člen 2

▼C1

1.  
Živilo, ki vsebuje onesnaževalo v količini, ki s stališča javnega zdravja in zlasti toksikološko ni sprejemljiva, se ne sme dajati v promet.
2.  
Vsebnosti onesnaževal morajo biti tako nizke, kot jih je mogoče razumno dosegati z dobro prakso v vseh fazah, navedenih v členu 1.
3.  
►M2   ►C2  Zaradi varovanja javnega zdravja in v skladu z odstavkom 1 lahko Komisija, kadar je potrebno, določi zgornje mejne vrednosti za določena onesnaževala. ◄ Ti ukrepi, namenjeni spreminjanju nebistvenih določb te uredbe z njenim dopolnjevanjem, se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 8(3). V nujnih primerih lahko Komisija uporabi nujni postopek iz člena 8(4). ◄

Te zgornje mejne vrednosti se navedejo v obliki odprtega seznama Skupnosti in lahko vključujejo:

— 
različne zgornje mejne vrednosti za isto onesnaževalo v različnih živilih;
— 
analitske meje zaznavanja;
— 
napotilo za metode vzorčenja in analitske metode, ki jih je treba uporabljati.

▼B

Člen 3

Predpisi, ki bi lahko vplivali na javno zdravje, se sprejmejo šele po posvetovanju z Znanstvenim odborom za prehrano.

Člen 4

1.  
►C1  Kadar država članica na podlagi novih podatkov ali nove presoje že obstoječih podatkov utemeljeno domneva, da onesnaževalo v živilu, čeprav je v skladu s to uredbo ali s posebnimi uredbami, sprejetimi v skladu s to uredbo, ◄ pomeni nevarnost za zdravje, lahko začasno prepove ali omeji uporabo teh predpisov na svojem ozemlju. O tem takoj obvesti druge države članice in Komisijo ter obrazloži svojo odločitev.

▼M2

2.  
Komisija v okviru Stalnega odbora za živila, ustanovljenega s Sklepom Sveta 69/414/EGS ( 1 ), čim prej preuči razloge iz odstavka 1, ki jih je država članica navedla, in takoj da svoje mnenje ter sprejme vse potrebne ukrepe, namenjene potrjevanju, spreminjanju ali razveljavitvi nacionalnega ukrepa, v skladu z regulativnim postopkom iz člena 8(2).

▼B

Člen 5

▼C1

1.  
Države članice zaradi vsebnosti onesnaževal ne smejo prepovedati, omejiti ali ovirati dajanja v promet živil, če so ta v skladu s predpisi te uredbe ali posebnimi predpisi, sprejetimi v skladu s to uredbo.

▼B

2.  
Če predpisi Skupnosti za zgornje mejne vrednosti iz člena 2(3) niso bili sprejeti, se uporabijo ustrezni nacionalni predpisi, če so v skladu z določbami Pogodbe.
3.  
(a) 

Če država članica ohrani svoje nacionalne predpise, mora o tem obvestiti Komisijo in druge države članice v šestih mesecih od sprejetja te uredbe.

(b) 

Če država članica meni, da je treba sprejeti nove predpise, obvesti o predvidenih ukrepih skupaj z obrazložitvijo Komisijo in druge države članice. Komisija se okviru Stalnega odbora za živila posvetuje z državami članicami, če meni, da je tak posvet koristen ali če katera država članica tako zahteva.

Države članice lahko sprejmejo take predvidene ukrepe šele tri mesece po tovrstnem obvestilu in pod pogojem, da pred tem niso prejele nobenega negativnega mnenja Komisije.

V slednjem primeru Komisija pred iztekom roka, navedenega v drugem odstavku, sproži postopek ►M2  iz člena 8(2) ◄ , da bi ugotovila, ali je predvidene ukrepe mogoče izvajati, po potrebi ob upoštevanju primernih sprememb.

Člen 6

▼C1

Vsako leto Komisija predloži Stalnemu odboru za živila poročilo o celotnem razvoju na področju zakonodaje Skupnosti o onesnaževalih.

▼B

Člen 7

Štiri leta po začetku veljavnosti te uredbe Komisija predloži Svetu poročilo o pridobljenih izkušnjah in mu, če je potrebno, priloži vse primerne predloge.

▼M1

Člen 8

1.  
Komisiji pomaga Stalni odbor za prehranjevalno verigo in zdravje ljudi, ustanovljen s členom 58 Direktive (ES) št. 178/2002 ( 2 ), v nadaljnjem besedilu „odbor“.
2.  
Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 3 ), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

▼M2

3.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES ( 4 ), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼M2

4.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1), (2), (4) in (6) ter člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B

Člen 9

Ta uredba začne veljati 1. marca 1993.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.



( 1 ) UL L 291, 19.11.1969, str. 9.

( 2 ) UL L 31, 1.2.2002, str. 1.

( 3 ) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23.).

( 4 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23.