01992L0083 — SL — 01.01.2022 — 003.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DIREKTIVA SVETA 92/83/EGS

z dne 19. oktobra 1992

o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače

(UL L 316 31.10.1992, str. 21)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DIREKTIVA SVETA (EU) 2020/1151 z dne 29. julija 2020

  L 256

1

5.8.2020


spremenjena z:

 A1

AKT o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003

►A2

POGODBA O PRISTOPU REPUBLIKE BOLGARIJE IN ROMUNIJE K EVROPSKI UNIJI

  L 157

203

21.6.2005




▼B

DIREKTIVA SVETA 92/83/EGS

z dne 19. oktobra 1992

o uskladitvi strukture trošarin za alkohol in alkoholne pijače



ODDELEK I

PIVO



Področje uporabe

Člen 1

1.  
Države članice pivo obdavčijo s trošarino v skladu s to direktivo.
2.  
Države članice določijo svoje stopnje v skladu z Direktivo 92/84/EGS.

Člen 2

Za namen te direktive pomeni izraz „pivo“ vsak izdelek iz tarifne oznake KN 2203 ali vsak izdelek, ki vsebuje mešanico piva in brezalkoholnih pijač, ki se uvršča v tarifno oznako KN 2206, v obeh primerih z vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 % vol.



Določitev trošarine

Člen 3

1.  

Trošarina, s katero države članice obdavčijo pivo, se določi glede na:

— 
število hektolitrov/stopnje Plato,
ali
— 
število hektolitrov/prostorninska vsebnost alkohola

v končnem izdelku.

▼M1

Vse sestavine piva, vključno s tistimi, ki se dodajo po zaključku fermentacije, se upoštevajo pri merjenju stopnje Plato.

Z odstopanjem od drugega pododstavka je državam članicam, ki 29. julija 2020 pri merjenju stopnje Plato ne upoštevajo sestavin piva, ki so bile dodane po fermentaciji, dovoljeno, da jih ne upoštevajo še naprej, in sicer do 31. decembra 2030.

▼B

2.  
Pri določitvi trošarine za pivo v skladu z zahtevami Direktive 92/84/EGS lahko države članice zanemarijo decimalke stopnje Plato ali prostorninske vsebnosti alkohola.

Poleg tega lahko države članice, ki obračunajo trošarino glede na število hektolitrov/stopnje Plato, pivo razvrstijo v skupine, od katerih vsaka vključuje največ štiri stopnje Plato, pri čemer vsa piva iz iste skupine obdavčijo z enako trošarinsko stopnjo na hektoliter. Takšne stopnje morajo biti ali enake ali višje od najnižje stopnje, določene v členu 6 Direktive 92/84/EGS, v nadaljnjem besedilu „najnižja stopnja“.

Člen 4

1.  

Države članice lahko pivo, ki ga varijo neodvisne male pivovarne, obdavčijo po nižjih trošarinskih stopnjah, ki se lahko razlikujejo glede na letno proizvodnjo navedenih pivovarn skladno z naslednjimi omejitvami:

— 
po nižjih stopnjah se ne obdavči podjetij, ki letno proizvedejo več kot 200 000 hl piva,
— 
nižje stopnje, ki so lahko pod najnižjo, ne smejo pa biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne trošarinske stopnje.
2.  
Za namen nižjih stopenj izraz „neodvisna mala pivovarna“ pomeni pivovarno, ki je pravno in ekonomsko neodvisna od katere koli druge pivovarne, uporablja prostore, ki so fizično ločeni od prostorov katere koli druge pivovarne in nima licence. Kadar pa dve ali več malih pivovarn sodeluje in njihova skupna letna proizvodnja ne presega 200 000 hl, se te pivovarne lahko obravnava kot eno neodvisno malo pivovarno.
3.  
Države članice zagotovijo, da se vse nižje trošarinske stopnje, ki jih lahko uvedejo, uporabljajo enako za pivo, ki ga na njihovo ozemlje dobavijo neodvisne male pivovarne iz drugih držav članic. Zlasti morajo zagotoviti, da je vsaka posamezna dobava iz drugih držav članic vedno obremenjena popolnoma enako kot nacionalna dobava.

Člen 5

▼M1

1.  
Države članice lahko obdavčijo pivo z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 3,5 % vol., po nižjih stopnjah, ki so lahko pod najnižjo stopnjo.

▼B

2.  
Države članice lahko uporabo tega člena omejijo na izdelke, ki vsebujejo mešanico piva in brezalkoholnih pijač iz tarifne oznake KN 2206.

Člen 6

Pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev enostavne uporabe oprostitev, lahko države članice oprostijo plačila trošarine pivo, ki ga proizvede fizična oseba in ga porabi sama, člani njene družine ali gosti, pod pogojem, da ne gre za prodajo.



ODDELEK II

VINO



Področje uporabe

Člen 7

1.  
Države članice vino obdavčijo s trošarino v skladu s to direktivo.
2.  
Države članice določijo svoje stopnje v skladu z Direktivo 92/84/EGS.

Člen 8

Za namen te Direktive:

1. 

Izraz „mirno vino“ pomeni vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2204 in 2205, razen penečega vina, kot ga opredeljuje odstavek 2 tega člena:

— 
z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol. ne presega pa 15 % vol. pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo,
— 
z vsebnostjo alkohola, ki presega 15 % vol., ne presega pa 18 % vol., pod pogojem, da niso oplemenitena in da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo;

▼M1

2. 

Izraz „peneče vino“ pomeni vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2204 10 , 2204 21 06 , 2204 21 07 , 2204 21 08 , 2204 21 09 , 2204 29 10 in 2205:

▼B

— 
v steklenicah s „šampanjskimi zamaški“, pritrjenimi z žičnimi košaricami ali ki imajo povišan tlak zaradi ogljkovega dioksida v raztopini tri ali več barov,
— 
z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., ne presega pa 15 % vol., pod pogojem, da je ves alkohol v končnem izdelku dobljen samo s fermentacijo.



Določitev trošarine

Člen 9

1.  
Trošarina, s katero države članice obdavčijo vino, se določi glede na število hektolitrov končnega izdelka.
2.  
Razen v primerih iz odstavkov 3 in 4, države članice vse izdelke, ki so zavezani plačilu trošarine za mirno vino obdavčijo po enaki trošarinski stopnji. Podobno obdavčijo po enaki trošarinski stopnji izdelke, ki so zavezani plačilu trošarine za peneče vino. Tako mirno kot peneče vino lahko obdavčijo po enaki trošarinski stopnji.
3.  
Države članice lahko katerokoli mirno in peneče vino z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 8,5 % vol., obdavčijo po nižjih trošarinskih stopnjah.
4.  
Države članice, ki 1. januarja 1992 mirna vina, kot jih opredeljuje člen 8(1), druga alinea, obdavčujejo po višji trošarinski stopnji, lahko še naprej uporabljajo to stopnjo. Ta višja stopnja ne sme presegati standardne nacionalne stopnje za vmesne alkoholne izdelke.

▼M1

Člen 9a

1.  

Države članice lahko po nižjih trošarinskih stopnjah obdavčijo vino, ki ga proizvajajo neodvisni mali proizvajalci vina, v okviru naslednjih omejitev:

— 
nižje stopnje se ne uporabljajo za podjetja, ki letno v povprečju proizvedejo več kot 1 000 hl vina, v Republiki Malti pa za podjetja, ki letno v povprečju proizvedejo več kot 20 000 hl vina,
— 
nižje stopnje ne smejo biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne trošarinske stopnje.
2.  
Za namen nižjih stopenj izraz „neodvisni mali proizvajalec vina“ pomeni proizvajalca vina, ki je pravno in ekonomsko neodvisen od katerega koli drugega proizvajalca vina, uporablja prostore, ki so fizično ločeni od prostorov katerega koli drugega proizvajalca vina, in nima licence. Kadar pa dva ali več malih proizvajalcev vina sodeluje in njihova skupna letna proizvodnja ne presega 1 000 hl oziroma 20 000 hl, se ti proizvajalci vina lahko obravnavajo kot en neodvisen mali proizvajalec vina.
3.  
Države članice zagotovijo, da se vse nižje stopnje, ki jih lahko uvedejo, uporabljajo enako za vino, ki ga na njihovo ozemlje dobavijo neodvisni mali proizvajalci vina iz drugih držav članic. Zlasti morajo zagotoviti, da nobena posamezna dobava iz druge države članice ni nikoli bolj obdavčena kot enakovredna nacionalna dobava.

▼B

Člen 10

Pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev enostavne uporabe tega člena, države članice lahko oprostijo plačila trošarine vino, ki ga proizvede fizična oseba in ga porabi sama, člani njene družine ali gosti, pod pogojem, da ne gre za prodajo.



ODDELEK III

FERMENTIRANE PIJAČE, RAZEN VINA IN PIVA



Področje uporabe

Člen 11

1.  
Države članice fermentirane pijače, razen vina in piva (druge fermentirane pijače) obdavčijo s trošarino v skladu s to direktivo.
2.  
Države članice določijo svoje stopnje v skladu z Direktivo 92/84/EGS.

Člen 12

Za namen te direktive in brez poseganja v določbe člena 17:

1. 

Izraz „druge mirne fermentirane pijače“ pomeni vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2204 in 2205, ki niso omenjeni v členu 8 zgoraj, in izdelke iz tarifne oznake KN 2206, razen drugih penečih fermentiranih pijač, kakor jih opredeljuje točka 2 tega člena ter vse izdelke iz člena 2:

— 
z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., ne presega pa 10 % vol.
— 
z vsebnostjo alkohola, ki presega 10 % vol., ne presega pa 15 % vol. pod pogojem, da je ves alkohol v izdelku dobljen s fermentacijo.

▼M1

2. 

Izraz „druge peneče fermentirane pijače“ pomeni vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2206 00 31 in 2206 00 39 , pa tudi izdelke iz tarifnih oznak KN 2204 10 , 2204 21 06 , 2204 21 07 , 2204 21 08 , 2204 21 09 , 2204 29 10 in 2205, ki niso omenjeni v členu 8, in:

▼B

— 
so v steklenicah s „šampanjskimi zamaški“, pritrjenimi z žičnimi košaricami ali ki imajo povišan tlak zaradi ogljkovega dioksida v raztopini tri ali več barov,
— 
vsebnost alkohola presega 1,2 % vol., ne presega pa 13 %vol.,
— 
vsebnost alkohola presega 13 % vol., ne presega pa 15 % vol., pod pogojem, da je ves alkohol v izdelku dobljen s fermentacijo.



Določitev trošarine

Člen 13

1.  
Trošarina, s katero države članice obdavčijo druge fermentirane pijače, se določi glede na število hektolitrov končnega izdelka.

▼M1

2.  
Razen v primerih iz odstavka 3 tega člena in iz člena 13a, države članice vse izdelke, ki so zavezani plačilu trošarine od drugih mirnih fermentiranih pijač obdavčijo po enaki trošarinski stopnji. Podobno obdavčijo po enaki trošarinski stopnji vse izdelke, zavezane plačilu trošarine od drugih penečih fermentiranih pijač. Po enaki trošarinski stopnji lahko obdavčijo mirne fermentirane pijače in druge peneče fermentirane pijače.

▼B

3.  
Države članice lahko obdavčijo po nižjih trošarinskih stopnjahvse vrste drugih mirnih in penečih fermentiranih pijač s prostorninsko vsebnostjo alkohola, ki ne presega 8,5 % vol.

▼M1

Člen 13a

1.  

Države članice lahko po nižjih trošarinskih stopnjah, ki se lahko razlikujejo glede na letno proizvodnjo zadevnih proizvajalcev, obdavčijo druge fermentirane pijače, ki so jih proizvedli neodvisni mali proizvajalci, v okviru naslednjih omejitev:

— 
nižje stopnje se ne uporabljajo za podjetja, ki letno proizvedejo več kot skupno 15 000 hl takih pijač,
— 
nižje stopnje ne smejo biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne trošarinske stopnje za druge fermentirane pijače.
2.  
Za namen tega člena morajo biti druge fermentirane pijače pridobljene s fermentacijo sadja, jagodičja, vrtnin, raztopine medu v vodi ali s fermentacijo svežega ali zgoščenega soka, pridobljenega iz navedenih snovi. Države članice ne dovolijo dodatka kakršnega koli drugega alkohola ali alkoholne pijače za namen proizvodnje drugih fermentiranih pijač. Za namen tega člena se dodatek alkohola, uporabljen za razredčenje ali raztapljanje arom v odmerku, ki je nujno potreben, ne šteje kot dodajanje alkohola za namen proizvodnje drugih fermentiranih pijač, če se vsebnost alkohola ne poveča za več kot 1,2 % vol. Dodatek takih arom ne spreminja bistveno lastnosti originalnega izdelka.
3.  
Države članice lahko omejijo uporabo tega člena na nekatere vrste drugih fermentiranih pijač.
4.  
Za namen tega člena izraz „neodvisni mali proizvajalec“ pomeni proizvajalca drugih fermentiranih pijač, ki je pravno in ekonomsko neodvisen od katerega koli drugega proizvajalca drugih fermentiranih pijač, uporablja prostore, ki so fizično ločeni od prostorov katerega koli drugega proizvajalca, in nima licence. Kadar pa dva ali več malih proizvajalcev sodelujejo in njihova skupna letna proizvodnja ne presega 15 000 hl, se ti proizvajalci lahko obravnavajo kot en neodvisni mali proizvajalec.
5.  
Države članice zagotovijo, da se vse nižje stopnje, ki jih uvedejo, uporabljajo enako za druge fermentirane pijače, ki jih na njihovo ozemlje dobavijo neodvisni mali proizvajalci iz drugih držav članic. Zlasti morajo zagotoviti, da nobena posamezna dobava iz druge države članice ni nikoli bolj obdavčena kot enakovredna nacionalna dobava.

▼B

Člen 14

Ob upoštevanju pogojev, ki jih določijo za zagotovitev uporabe tega člena, lahko države članice oprostijo plačila trošarine druge mirne in peneče fermentirane pijače, ki jih proizvede fizična oseba in jih porabi sama, člani njene družine ali gosti, pod pogojem, da ne gre za prodajo.

▼M1

Člen 15

Za uporabo Direktive 92/84/EGS in Direktive Sveta 2008/118/ES ( 1 )„vino“ šteje kot izraz, ki se uporablja tudi za druge fermentirane pijače, kakor jih opredeljuje ta oddelek.

▼B



ODDELEK IV

VMESNI IZDELKI



Področje uporabe

Člen 16

1.  
Države članice obdavčijo vmesne alkoholne izdelke s trošarino v skladu s to direktivo.
2.  
Države članice določijo svoje stopnje v skladu z Direktivo 92/84/EGS. Te stopnje v nobenem primeru niso nižje od tistih, s katerimi države članice obdavčijo izdelke iz členov 8(1) in 12(1) te direktive.

Člen 17

1.  
Za namen te direktive „vmesni izdelki“ pomenijo vse izdelke z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., ne presega pa 22 % vol., iz tarifnih oznak KN 2204, 2205 in 2206, ki niso zajeti v členih 2, 8 in 12.
2.  
Ne glede na določbe člena 12 lahko države članice kot vmesni izdelek obravnavajo vsako mirno fermentirano pijačo iz člena 12(1) z vsebnostjo alkohola, ki presega 5,5 % vol. in ni dobljen samo s fermentacijo, ter vsako penečo fermentirano pijačo iz člena 12(2) z vsebnostjo alkohola, ki presega 8,5 % vol. in ni dobljen samo s fermentacijo.



Določitev trošarine

Člen 18

1.  
Trošarina, s katero države članice obdavčijo vmesne izdelke, se določi glede na število hektolitrov končnega izdelka.
2.  
Razen v primerih iz odstavkov 3, 4 in 5, države članice vse izdelke, ki so zavezani plačilu trošarine za vmesne izdelke, obdavčijo po enaki trošarinski stopnji.
3.  

Država članica lahko obdavči vmesne izdelke z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 15 % vol., po enotni nižji trošarinski stopnji ob upoštevanju naslednjega:

— 
nižja stopnja ne sme biti več kot 40 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje,
— 
nižja stopnja ne sme biti nižja od standardne nacionalne stopnje za izdelke iz členov 8(1) in 12(1) te direktive.

▼M1

4.  
Države članice lahko obdavčijo vmesne izdelke, ki so opredeljeni v členu 13(1) in (2) Uredbe (EGS) št. 4252/88, po enotni nižji trošarinski stopnji.

▼B

Nižja stopnja

— 
je lahko pod najnižjo, ne sme pa biti več kot 50 % nižja od standardne nacionalne trošarinske stopnje,
ali
— 
ne sme biti pod najnižjo stopnjo za vmesne izdelke.
5.  
Vmesne izdelke, ki so v steklenicah s „šampanjskimi zamaški“, pritrjenimi z žičnimi košaricami spojkami ali zaponkam ali ki imajo povišan tlak zaradi ogljikovega dioksida v raztopini tri ali več barov, lahko države članice obdavčijo s trošarino po stopnji za izdelke iz člena 12(2), če je ta stopnja višja od nacionalne stopnje za vmesne izdelke.

▼M1

Člen 18a

1.  

Države članice lahko po nižjih trošarinskih stopnjah, ki se lahko razlikujejo glede na letno proizvodnjo zadevnih proizvajalcev, obdavčijo vmesne izdelke, ki so jih proizvedli neodvisni mali proizvajalci, v okviru naslednjih omejitev:

— 
nižje stopnje se ne uporabljajo za podjetja, ki letno proizvedejo več kot skupno 250 hl takih pijač,
— 
nižje stopnje, ki so lahko pod najnižjo stopnjo, ne smejo biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne stopnje vmesnih izdelkov.
2.  
Države članice lahko omejijo uporabo tega člena na določene vrste vmesnih izdelkov.
3.  
Za namen tega člena izraz „neodvisni mali proizvajalec“ pomeni proizvajalca vmesnih izdelkov, ki je pravno in ekonomsko neodvisen od katerega koli drugega proizvajalca vmesnih izdelkov, uporablja prostore, ki so fizično ločeni od prostorov katerega koli drugega proizvajalca, in nima licence. Kadar pa sodelujeta dva ali več malih proizvajalcev in njihova skupna letna proizvodnja ne presega 250 hl, se ti proizvajalci lahko obravnavajo kot en neodvisni mali proizvajalec.
4.  
Države članice zagotovijo, da se vse nižje stopnje, ki jih uvedejo, uporabljajo enako za druge vmesne izdelke, ki jih na njihovo ozemlje dobavijo neodvisni mali proizvajalci iz drugih držav članic. Zlasti morajo zagotoviti, da nobena posamezna dobava iz drugih držav članic ni nikoli bolj obdavčena kot enakovredna nacionalna dobava.

▼B



ODDELEK V

ETILNI ALKOHOL



Področje uporabe

Člen 19

1.  
Države članice etilni alkohol obdavčijo s trošarino v skladu s to direktivo.
2.  
Države članice določijo svoje stopnje v skladu z Direktivo 92/84/EGS.

Člen 20

Za namen te direktive izraz „etilni alkohol“ vključuje:

— 
vse izdelke iz tarifnih oznak KN 2207 in 2208 z vsebnostjo alkohola, ki presega 1,2 % vol., ne glede na to, če so sestavni del izdelka, ki se uvršča v drugo poglavje KN,
— 
izdelke iz tarifnih oznak KN 2204, 2205 in 2206 z vsebnostjo alkohola, ki presega 22 % vol.,
— 
izdelke, ki vsebujejo žgane pijače, v raztopini ali ne.



Določitev trošarine

Člen 21

Trošarina za etilni alkohol se določi na hektoliter čistega alkohola pri 20 ° C in se izračuna glede na število hektolitrov čistega alkohola. Ob upoštevanju določb člena 22 države članice vse izdelke, zavezane plačilu trošarine za etilni alkohol obdavčijo po enaki trošarinski stopnji.

Člen 22

1.  

Države članice lahko obdavčijo po nižjih trošarinskih stopnjah etilni alkohol, proizveden v malih žganjarnah, in sicer pod naslednjimi pogoji:

— 
po nižjih stopnjah, ki so lahko pod najnižjo, se ne obdavči proizvajalcev, ki proizvajajo več kot 10 hektolitrov čistega alkohola letno. Vendar pa države članice, ki 1. januarja 1992 po nižjih stopnjah obdavčujejo podjetja, ki proizvajajo med 10 hektolitri in 20 hektolitri čistega alkohola letno, lahko nadaljujejo s takim obdavčevanjem,
— 
nižje stopnje ne smejo biti več kot 50 % nižje od standardne nacionalne trošarinske stopnje.
2.  
Za namen nižjih stopenj izraz „mala žganjarna“ pomeni žganjarno, ki je pravno in ekonomsko neodvisna od katere koli druge žganjarne in nima licence.
3.  
Države članice zagotovijo, da se vse nižje stopnje, ki jih lahko uvedejo, uporabljajo enako za ves etilni alkohol, ki ga na njihovo ozemlje dobavijo neodvisni mali proizvajalci iz drugih držav članic.
4.  
Države članice lahko sprejmejo določbe, v skladu s katerimi se alkohol, ki ga proizvedejo mali proizvajalci, takoj ob pridobitvi sprosti v prost promet (pod pogojem, da proizvajalci sami niso opravili transakcij znotraj Skupnosti), ne da bi zanj veljal režim trošarinskega skladiščenja in se dokončno obdavči s pavšalnim zneskom.
5.  
Države članice lahko izdelke iz tarifne oznake KN 2208 z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 10 % vol., obdavčijo po nižjih trošarinskih stopnjah.

▼M1

6.  
Republika Bolgarija lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporablja nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo. Republika Bolgarija po tem, ko izkoristi to možnost, ne uporablja več odstavka 8 tega člena.

▼M1

6a.  
Republika Češka in Republika Poljska lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljata nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 30 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo.

▼A2

7.  
Madžarska, Romunija in Slovaška lahko za etilni alkohol, proizveden v sadjarskih žganjarnah, ki letno proizvedejo več kot 10 hektolitrov etilnega alkohola iz sadja, ki jim ga dobavijo sadjarska gospodinjstva, uporabljajo nižjo trošarinsko stopnjo, ki ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol. Uporaba nižje stopnje je omejena na 50 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto, ki so namenjeni izključno za njihovo osebno porabo. Komisija bo v letu 2015 ponovno preučila to ureditev in poročala Svetu o možnih spremembah.

▼M1

8.  

Države članice lahko pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev enostavne uporabe tega odstavka, oprostijo trošarine ali uporabijo nižje trošarinske stopnje za etilni alkohol, ki ga porabi fizična oseba, člani njene družine ali njeni gosti, pod pogojem, da ne gre za prodajo, in:

(a) 

ki ga ta fizična oseba z uporabo preproste, majhne destilacijske naprave, registrirane pri pristojnem organu zadevne države članice, proizvede iz sadja, ki je v lasti te osebe ter ga ta oseba prideluje in dobavlja z zemljišča, za katerega ima ta oseba pravni naslov,

in/ali

(b) 

ki se za to fizično osebo v žganjarnah, ki jih odobrijo pristojni organi zadevne države članice, proizvede iz sadja, ki je v lasti te osebe ter ga ta oseba prideluje in dobavlja z zemljišča, za katerega ima ta oseba pravni naslov.

Države članice omejijo uporabo oprostitve ali nižjih stopenj na največ 50 litrov žgane pijače iz sadja na proizvodno sadjarsko gospodinjstvo na leto.

Države članice, ki uporabljajo takšno oprostitev ali nižje trošarinske stopnje:

(a) 

določijo pogoje za namene preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe;

(b) 

imajo ustrezne zahteve in postopke za zagotovitev nadzora proizvodnje in porabe ter za preprečevanje čezmejnih učinkov in prodaje ter

(c) 

določijo pravila o kaznih, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih določb, sprejetih na podlagi tega člena, in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se te kazni izvajajo. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Države članice ne uporabljajo teh določb hkrati z določbami odstavka 6, 6a ali 7.

▼M1

Člen 23

1.  
Francoska republika lahko za rum, kot je opredeljen v točki 1 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) in proizveden iz sladkornega trsa, požetega v kraju proizvodnje iz točke 13 Priloge I k navedeni uredbi, ki vsebuje najmanj 225 gramov hlapne snovi, razen etilnega in metilnega alkohola, na hektoliter čistega alkohola in dejanski volumenski delež alkohola, ki je najmanj 40 % vol., uporablja nižjo stopnjo, ki je lahko pod najnižjo stopnjo, vendar ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol.
2.  

Helenska republika lahko uporablja nižjo stopnjo, ki je lahko pod najnižjo stopnjo:

(a) 

vendar ne sme biti nižja od 50 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol, kar zadeva pijače iz destiliranega anisa, kot je opredeljen v točki 29 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008, ki so brezbarvne in z vsebnostjo sladkorja največ 50 gramov na liter, končni izdelek pa je, vsaj v deležu, določenem v navedeni določbi, sestavljen iz alkohola, aromatiziranega z destilacijo v tradicionalnih bakrenih kotlih za žganjekuho s prostornino do 1 000 litrov, in tiste žgane pijače iz grozdnih tropin, kot so opredeljene v točki 6 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008, ki so destilirane v tradicionalnih kotlih za žganjekuho;

(b) 

vendar ne sme biti nižja od 85 % standardne nacionalne trošarinske stopnje za etilni alkohol, kar zadeva etilni alkohol iz sadja, dobavljenega iz gospodinjstva proizvajalca, ki je destiliran v preprostih tradicionalnih bakrenih destilacijskih napravah s prostornino do 130 litrov ali tradicionalnih lončenih destilacijskih napravah s prostornino do 40 litrov, v obeh primerih pa destilacijske naprave lahko delujejo največ osem dni na leto in proizvedejo največ pet hektolitrov čistega alkohola na leto.

▼M1

Člen 23a

1.  
Države članice pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev enostavne uporabe členov 4, 9a, 13a, 18a ter člena 22(1), (2) in (3) te direktive, na zahtevo predložijo letno potrdilo neodvisnim malim proizvajalcem s sedežem na njihovem ozemlju o njihovi skupni letni proizvodnji iz navedenih členov, kot je ustrezno, in da neodvisni mali proizvajalec izpolnjuje merila iz členov 4(2), 9a(2), 13a(4), 18a(3) in 22(2) te direktive, kot je ustrezno. Na to potrdilo iz tega odstavka se nanaša administrativni dokument za gibanje blaga na podlagi poglavja IV ali V Direktive 2008/118/ES.
2.  
Ne glede na odstavek 1 tega člena lahko države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe tega člena in zaradi preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe, dovolijo neodvisnim malim proizvajalcem iz členov 4(1), 9a(1), 13a(1), 18a(1) in 22(1) s sedežem na njihovem ozemlju, da sami potrdijo izpolnjevanje meril iz členov 4(2), 9a(2), 13a(4), 18a(3) in 22(2), kot je ustrezno, ter skupno letno proizvodnjo iz navedenih členov.
3.  
Države članice pod pogoji, ki jih določijo zaradi zagotavljanja pravilne in enostavne uporabe tega člena in zaradi preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe, priznajo potrdila za proizvajalce iz členov 4(1), 9a(1), 13a(1), 18a(1) in 22(1), ki ga je izdala druga država članica, razen v ustrezno utemeljenih okoliščinah.
4.  

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi določi:

(a) 

obliko potrdila iz odstavka 1;

(b) 

obliko sklica na navedeno potrdilo v administrativnem dokumentu za gibanje blaga na podlagi poglavja IV ali V Direktive 2008/118/ES in

(c) 

zahteve za izpolnitev administrativnega dokumenta za gibanje blaga na podlagi poglavja IV ali V Direktive 2008/118/ES v primeru samopotrditve.

Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28a(2).

▼B



ODDELEK VI

DRUGE DOLOČBE

Člen 24

1.  
Državam članicam ni treba zahtevati, da se izdelki iz direktive proizvedejo v trošarinskem skladišču pod režimom odloga plačila trošarine, če se proizvedejo iz alkoholnih izdelkov kot sestavin, pod pogojem da je trošarina od sestavin plačana v naprej in da skupni davek od sestavnih alkoholnih izdelkov ni nižji od davka na proizvod, ki se dobi z njihovim mešanjem.
2.  
Kraljevini Španiji proizvodnje vin v regijah Moriles-Montilla, Terragona, Priorato in Terre Alta, ki jim je dodan alkohol, ki vsebnost alkohola ne poveča za več kot 1 % vol. ni treba šteti kot proizvodnje vmesnih izdelkov.

Člen 25

Države članice lahko vrnejo trošarino od alkoholnih pijač, ki so umaknjene s trga ker zaradi svojega stanja ali starosti niso primerne za uživanje.

▼M1

Člen 26

Sklicevanje v tej direktivi na oznake KN se nanaša na oznake kombinirane nomenklature iz Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/1602 ( 3 ) o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 ( 4 ).

▼B



ODDELEKVII

OPROSTITVE

Člen 27

1.  

Države članice oprostijo plačila usklajene trošarine izdelke iz te direktive pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev pravilne in enostavne uporabe takih oprostitev in za preprečevanje davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe:

▼M1

(a) 

kadar se razpošiljajo v obliki alkohola, ki je popolnoma denaturiran v skladu z zahtevami države članice, v kateri je bil sproščen v porabo, kadar je v skladu z odstavkoma 3 in 4 tega člena o teh zahtevah izdano uradno pisno obvestilo in so odobrene.

Države članice uporabljajo poglavje V Direktive 2008/118/ES;

(b) 

kadar so uporabljeni kot del proizvodnega procesa katerega koli izdelka, ki ni namenjen za prehrano ljudi, če je alkohol denaturiran v skladu z zahtevami katere koli države članice za zadevno uporabo.

Ta izjema se uporablja, če je takšen denaturirani alkohol:

— 
vključen v proizvod, ki ni namenjen za prehrano ljudi,

ali

— 
se uporablja za vzdrževanje in čiščenje proizvodne opreme, ki se uporablja za ta proizvodni proces.

Države članice uporabljajo poglavje IV Direktive 2008/118/ES za gibanja denaturiranega alkohola, ki še ni bil vključen v proizvod, ki ni namenjen za prehrano ljudi;

▼B

(c) 

kadar se uporabijo za proizvodnjo kisa iz tarifne oznake KN 2209;

▼M1

(d) 

kadar se uporablja za proizvodnjo zdravil iz direktiv 2001/82/ES ( 5 ) in 2001/83/ES ( 6 ) Evropskega parlamenta in Sveta;

▼B

(e) 

kadar se uporabijo za proizvodnjo arom, namenjenih za pripravo prehrambenih izdelkov in brezalkoholnih pijač z vsebnostjo alkohola, ki ne presega 1,2 % vol.;

(f) 

kadar se uporabijo neposredno ali kot sestavina polizdelkov za proizvodnjo živil, kot polnilo ali drugače, pod pogojem, da vsebnost alkohola pri čokoladi v nobenem primeru ne presega 8,5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelka in pri drugih izdelkih 5 litrov čistega alkohola na 100 kg izdelka.

2.  

Države članice lahko oprostijo izdelke iz te direktive plačila usklajene trošarine pod pogoji, ki jih določijo za zagotovitev pravilne in enostavne uporabe takih oprostitev in za preprečevanje davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe, če se uporabijo:

(a) 

kot vzorci za analize pri testiranju proizvodnje ali za znanstvene namene;

(b) 

za znanstveno raziskovanje;

(c) 

za medicinske namene v bolnišnicah in lekarnah;

(d) 

v proizvodnem procesu, če končni izdelek ne vsebuje alkohola;

(e) 

v proizvodnji sestavin, ki niso obdavčene s trošarino po tej direktivi;

▼M1

(f) 

pri proizvodnji prehranskih dopolnil, opredeljenih v Direktivi 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 7 ), ki vsebujejo etilni alkohol, če posamezno pakiranje prehranskega dopolnila, sproščenega v porabo, ne presega 0,15 litrov in so prehranska dopolnila dana na trg na podlagi člena 10 navedene direktive.

▼M1

3.  
Država članica, ki želi uvesti spremembo zahtev za popolno denaturiranje alkohola iz točke (a) odstavka 1, Komisiji pisno priglasi take nove zahteve in priloži ustrezne informacije o denaturantih, ki jih namerava uporabiti.

Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v enem mesecu od prejema priglasitve obvesti zadevno državo članico in navede, katere informacije potrebuje. Ko Komisija dobi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne, v roku enega meseca pošlje uradno obvestilo ostalim državam članicam.

4.  
Komisija sprejme izvedbene akte o odobritvi ali zavrnitvi zahtev, priglašenih v skladu z odstavkom 3 tega člena. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 28a(2).
5.  
Če država članica ugotovi, da izdelek, ki je na podlagi točke (a) ali (b) odstavka 1 tega člena oproščen plačila trošarine, omogoča davčno izmikanje, izogibanje ali zlorabo, lahko zavrne odobritev oprostitve ali prekliče že odobreno oprostitev. Država članica Komisijo obvesti o takšni zavrnitvi ali preklicu nemudoma v pisni obliki, skupaj z vsemi ustreznimi informacijami glede davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe. Če Komisija meni, da nima vseh potrebnih informacij, o tem v enem mesecu od prejema take informacije obvesti zadevno državo članico in navede, katere dodatne informacije potrebuje. Ko Komisija dobi vse informacije, ki so po njenem mnenju potrebne, v roku enega meseca pošlje uradno obvestilo ostalim državam članicam. Končna odločitev se nato sprejme v skladu s postopkom pregleda iz člena 28a(2) najpozneje štiri mesece po posredovanju uradnega obvestila ostalim državam članicam. Državam članicam taki odločitvi ni treba priznati retroaktivnega učinka.

▼B

6.  
Države članice lahko uveljavijo zgoraj omenjene oprostitve na način vračila že plačane trošarine.

▼M1 —————

▼B



ODDELEK VIII

KONČNE DOLOČBE

▼M1

Člen 28a

1.  
Komisiji pomaga „Odbor za trošarine“. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011.
2.  
Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Člen 28b

Komisija vsakih pet let Evropskemu parlamentu in Svetu predloži poročilo o izvajanju te direktive. Prvo poročilo se predloži do 31. decembra 2024.

V poročilu zlasti:

(a) 

oceni uporabo in vpliv nacionalnih določb, ki se sprejmejo in uporabljajo na podlagi členov 5 in 9a, člena 22(8), člena 23a in točke (f) člena 27(2);

(b) 

upošteva zadevne dokaze o prisotnosti vpliva določb, ki se sprejmejo in uporabljajo na podlagi navedenih členov, kot so negativni čezmejni vplivi, povečanje goljufij, vpliv na nemoteno delovanje notranjega trga in javno zdravje, ter

(c) 

kadar države članice uporabljajo nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 22(8), oceni ustreznost:

— 
pogojev, ki jih te države članice določijo za namen preprečevanja vsakršnega davčnega izmikanja, izogibanja ali zlorabe, ter
— 
zahtev in postopkov, ki so jih te države članice vzpostavile, da bi zagotovile nadzor nad proizvodnjo in porabo ter preprečevanje čezmejnih učinkov.

Države članice na zahtevo Komisiji predložijo informacije, potrebne za to poročilo.

Države članice, ki uporabljajo nacionalne določbe, sprejete na podlagi člena 22(8), Komisiji najpozneje v treh mesecih po prvem letu uporabe takšnih določb predložijo vse informacije, potrebne za izvedbo ocene iz točke (c) drugega odstavka tega člena.

Poročilu je po potrebi priložen zakonodajni predlog.

▼B

Člen 29

1.  
Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 31. decembra 1992. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Ko države članice sprejmejo te predpise, se morajo sklicevati na to direktivo ali pa se nanjo sklicujejo ob uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  
Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih določb nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 30

Ta direktiva je naslovljena na države članice.



( 1 ) Direktiva Sveta 2008/118/ES z dne 16. decembra 2008 o splošnem režimu za trošarino in o razveljavitvi Direktive 92/12/EGS (UL L 9, 14.1.2009, str. 12).

( 2 ) Uredba (ES) št. 110/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16)

( 3 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2018/1602 z dne 11. oktobra o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 273, 31.10.2018, str. 1).

( 4 ) Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 z dne 23. julija 1987 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).

( 5 ) Direktiva 2001/82/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v veterinarski medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 1).

( 6 ) Direktiva 2001/83/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. novembra 2001 o zakoniku Skupnosti o zdravilih za uporabo v humani medicini (UL L 311, 28.11.2001, str. 67).

( 7 ) Direktiva 2002/46/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 10. junija 2002 o približevanju zakonodaj držav članic o prehranskih dopolnilih (UL L 183, 12.7.2002, str. 51).