1992L0043 — SL — 01.01.2007 — 005.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS

z dne 21. maja 1992

o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst

(UL L 206, 22.7.1992, p.7)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  No

page

date

 M1

Direktiva Sveta 97/62/ES z dne 27. oktobra 1997

  L 305

42

8.11.1997

►M2

Uredba (ES) št. 1882/2003 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. septembra 2003

  L 284

1

31.10.2003

►M3

Direktiva Sveta 2006/105/ES z dne 20. novembra 2006

  L 363

368

20.12.2006


spremenjena z:

 A1

Akt o pristopu Avstrije, Finske in Švedske

  C 241

21

29.8.1994

 A2

Akt o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003




▼B

DIREKTIVA SVETA 92/43/EGS

z dne 21. maja 1992

o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst



SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 130s Pogodbe,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker so ohranitev, varstvo okolja in izboljšanje kakovosti okolja vključno z ohranjanjem naravnih habitatov ter živalskih in rastlinskih vrst temeljni cilj splošnega interesa, ki si ga je zastavila Skupnost, kot je navedeno v členu 130r Pogodbe;

ker so v politiki in programu Evropske skupnosti o varstvu okolja (1987 do 1992) ( 4 ) predvideni ukrepi za ohranjanje narave in naravnih virov;

ker ta direktiva prispeva k splošnemu cilju trajnostnega razvoja, saj je njen glavni cilj spodbujati vzdrževanje biotske raznovrstnosti ob upoštevanju gospodarskih, družbenih, kulturnih in regionalnih zahtev; ker je treba za vzdrževanje biotske raznovrstnosti pri določenih primerih vzdrževati ali celo spodbujati človekove dejavnosti;

ker se na evropskem ozemlju držav članic stanje naravnih habitatov še naprej slabša in je vse večje število prosto živečih vrst resno ogroženih; ker je treba, glede na to, da so ogroženi habitati in vrste del naravne dediščine Skupnosti in da nevarnosti, ki jim grozijo, velikokrat segajo čez meje, ukrepati na ravni Skupnosti, da se jih ohrani;

ker je treba glede na ogroženost določenih tipov naravnih habitatov in vrst te habitate in vrste opredeliti kot prednostne, da se omogoči čim zgodnješe ukrepanje za njihovo ohranjanje;

ker je treba, da se zagotovi obnovitev ali vzdrževanje ugodnega stanja naravnih habitatov in vrst, pomembnih za Skupnost, določiti posebna ohranitvena območja, da se po določenem časovnem razporedu vzpostavi usklajeno evropsko ekološko omrežje;

ker bo treba vsa določena območja skupaj z območji, ki so ali bodo uvrščena med posebna območja varstva na podlagi Direktive Sveta 79/409/EGS z dne 2. aprila 1979 o ohranjanju prosto živečih ptic ( 5 ), vključiti v usklajeno evropsko ekološko omrežje;

ker je primerno, da se na vsakem določenem območju izvajajo potrebni ukrepi glede na zastavljene cilje ohranjanja;

ker območja, ki se upravičeno lahko določijo za posebna ohranitvena območja, predlagajo države članice, pa je kljub temu treba določiti postopek, ki bi v izjemnih primerih omogočal določitev območja, ki ga ni predlagala država članica, a Skupnost zanj meni, da je bistveno bodisi za vzdrževanje bodisi za ohranitev prednostnega naravnega habitatnega tipa ali preživetje prednostne vrste;

ker je treba opraviti ustrezno presojo vsakega načrta ali programa, ki bi lahko pomembno vplival na cilje ohranjanja območja, ki je bilo ali bo določeno;

ker je priznano, da je sprejetje ukrepov za spodbujanje ohranjanja prednostnih naravnih habitatov in prednostnih vrst, ki so v interesu Skupnosti, skupna odgovornost vseh držav članic; ker pa bi to lahko prekomerno finančno obremenilo določene države članice po eni strani zaradi neenakomerne porazdelitve takih habitatov in vrst v Skupnosti, po drugi strani pa zaradi dejstva, da je v primeru ohranjanja narave načelo „plača povzročitelj obremenitve“ mogoče le omejeno uporabiti;

ker je torej dogovorjeno, da naj bi se v tem izjemnem primeru predvidel prispevek v obliki sofinanciranja Skupnosti v mejah sredstev, ki so na voljo na podlagi odločitev Skupnosti;

ker naj bi načrtovanje rabe prostora in razvojna politika spodbujala ustrezno ravnanje z značilnostmi krajine, ki so zelo pomembne za prosto živeče živalske in rastlinske vrste;

ker naj bi se vzpostavil sistem za nadzorovanje stanja ohranjenosti naravnih habitatov in vrst, ki jih ureja ta direktiva;

ker je potreben splošen sistem varstva določenih rastlinskih in živalskih vrst kot dopolnitev Direktive 79/409/EGS; ker naj bi se predvideli ukrepi za upravljanje nekaterih vrst, če je to potrebno zaradi njihovega stanja ohranjenosti, vključno s prepovedjo nekaterih sredstev za ujetje ali ubitje, pri čemer se predvidi možnost odstopanj pod določenimi pogoji;

ker bo Komisija za zagotovitev spremljanja in nadzorovanja izvajanja te direktive občasno pripravila zbirno poročilo, ki bo med drugim temeljilo na informacijah držav članic o uporabi njihovih predpisov, sprejetih po tej direktivi;

ker je izpopolnjevanje znanstvenega in tehničnega znanja bistveno za izvajanje te direktive; ker je treba zato spodbujati potrebne raziskave in znanstveno delo;

ker tehnični in znanstveni napredek pomeni, da je treba omogočiti prilagoditev prilog; ker naj bi se določil postopek, po katerem Svet lahko spremeni priloge;

ker naj bi se ustanovil regulatorni odbor za pomoč Komisiji pri izvajanju te direktive, zlasti pri odločanju o sofinanciranju Skupnosti;

ker naj bi se predvideli dopolnilni ukrepi za urejanje ponovne naselitve nekaterih domorodnih živalskih in rastlinskih vrst in možne naselitve tujerodnih vrst;

ker sta izobraževanje in splošno obveščanje o ciljih te direktive nujna za zagotovitev njenega uspešnega izvajanja,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:



Opredelitve pojmov

Člen 1

V tej direktivi:

(a)  ohranjanje pomeni vrsto ukrepov, ki so potrebni za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja naravnih habitatov in populacij prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, kot je opredeljeno v (e) in (i);

(b)  naravni habitati pomenijo povsem naravna ali polnaravna kopenska ali vodna območja s posebnimi geografskimi, abiotskimi in biotskimi značilnostmi;

(c)  naravni habitatni tipi v interesu Skupnosti pomenijo tiste, za katere na ozemlju iz člena 2 velja, da:

(i) jim grozi nevarnost izginotja na svojem naravnem območju razširjenosti;

ali

(ii) imajo majhno naravno območje razširjenosti zaradi zmanjševanja ali omejenosti območja samega;

ali

▼M3

(iii) predstavljajo izjemne primere tipičnih značilnosti ene ali več od naslednjih devetih biogeografskih regij: alpske, atlantske, črnomorske, borealne, celinske, makaroneške, sredozemske, panonske in stepske regije.

▼B

Taki habitatni tipi so navedeni ali se lahko navedejo v Prilogi I;

(d)  prednostni naravni habitatni tipi pomenijo naravne habitatne tipe, ki so na ozemlju iz člena 2 in so v nevarnosti, da izginejo, za njihovo ohranitev pa je Skupnost še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti na ozemlju iz člena 2; ti prednostni naravni habitatni tipi so v Prilogi I označeni z zvezdico *;

(e)  stanje ohranjenosti naravnega habitata pomeni skupek vplivov, ki delujejo na naravni habitat in njegove značilne vrste in ki lahko vplivajo na njegovo dolgoročno naravno razširjenost, strukturo in funkcije ter dolgoročno preživetje njegovih značilnih vrst na ozemlju iz člena 2.

Šteje se, da je stanje ohranjenosti naravnega habitata „ugodno“:

 če so njegovo naravno območje razširjenosti in površine, ki jih na tem območju pokriva, stabilne ali se povečujejo, in

 če obstajajo in bodo v predvidljivi prihodnosti verjetno še obstajale posebna struktura in funkcije, potrebne za njegovo dolgoročno ohranitev, in

 če je stanje ohranjenosti njegovih značilnih vrst ugodno, kot je opredeljeno v (i);

(f)  habitat vrste pomeni okolje, ki ga opredeljujejo posebni abiotski in biotski dejavniki in v katerem živi vrsta v katerem koli stadiju svojega razvoja;

(g)  vrste v interesu Skupnosti pomenijo vrste, ki so na ozemlju iz člena 2:

(i) prizadete, razen vrst, katerih naravno območje razširjenosti je na tem ozemlju marginalno in ki v zahodni palearktični regiji niso prizadete ali ranljive; ali

(ii) ranljive, kar pomeni, da bodo verjetno v bližnji prihodnosti prešle v skupino prizadetih vrst, če bodo še naprej delovali vzročni dejavniki; ali

(iii) redke, kar pomeni, da so njihove populacije majhne in sedaj niso prizadete ali ranljive, se jim pa to lahko zgodi. Vrste živijo na omejenih geografskih območjih ali so redko raztresene na širšem območju; ali

(iv) endemične in zahtevajo posebno pozornost zaradi posebnosti njihovega habitata in/ali možnega vpliva njihovega izkoriščanja na njihov habitat in/ali možnega vpliva njihovega izkoriščanja na njihovo stanje ohranjenosti.

Take vrste so navedene ali se lahko navedejo v Prilogi II in/ali Prilogi IV ali V;

(h)  prednostne vrste pomenijo vrste iz (g)(i), za katerih ohranitev je Skupnost še posebej odgovorna glede na delež njihovega naravnega območja razširjenosti, ki leži na ozemlju iz člena 2; te prednostne vrste so v Prilogi II označene z zvezdico *;

(i)  stanje ohranjenosti vrste pomeni skupek vplivov, ki delujejo na to vrsto in lahko dolgoročno vplivajo na razširjenost in številčnost njenih populacij na ozemlju iz člena 2;

Šteje se, da je stanje ohranjenosti„ugodno“:

 če podatki o populacijski dinamiki te vrste kažejo, da se sama dolgoročno ohranja kot preživetja sposobna sestavina svojih naravnih habitatov, in

 če se naravno območje razširjenosti vrste niti ne zmanjšuje niti se v predvidljivi prihodnosti verjetno ne bo zmanjšalo, in

 če obstaja in bo verjetno še naprej obstajal dovolj velik habitat za dolgoročno ohranitev njenih populacij;

(j)  območje pomeni geografsko opredeljeno površino z jasno določeno mejo;

(k)  območje, pomembno za Skupnost, pomeni območje, ki v biogeografski regiji ali regijah pomembno prispeva k ohranitvi ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitatnega tipa iz Priloge I ali vrste iz Priloge II in lahko tudi pomembno prispeva k usklajenosti Nature 2000 iz člena 3 in/ali pomembno prispeva k ohranjanju biološke raznovrstnosti v tej biogeografski regiji ali regijah.

Pri živalskih vrstah z velikim območjem razširjenosti ustrezajo območjem, pomembnim za Skupnost, tisti prostori na naravnem območju razširjenosti te vrste, ki imajo fizične ali biološke dejavnike, bistvene za njihovo življenje in razmnoževanje;

(l)  posebno ohranitveno območje pomeni območje, pomembno za Skupnost, ki ga države članice določijo z zakonskim, upravnim in/ali pogodbenim aktom in kjer se uporabljajo potrebni ohranitveni ukrepi za vzdrževanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in/ali populacij vrst za katere je bilo območje določeno;

(m)  osebek pomeni katero koli živo ali mrtvo žival ali rastlino vrste iz prilog IV in V, njen kateri koli del ali izdelek iz nje ter katero koli drugo blago, pri katerem je iz spremljajočih dokumentov ali embalaže ali oznake ali nalepke ali iz katerih koli drugih okoliščin razvidno, da so to deli živali ali rastlin teh vrst ali izdelki iz njih;

(n)  odbor pomeni odbor, ustanovljen na podlagi člena 20.

Člen 2

1.  Cilj te direktive je prispevati k zagotavljanju biotske raznovrstnosti z ohranjanjem naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst na evropskem ozemlju držav članic, za katerega se uporablja Pogodba.

2.  Ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, so namenjeni vzdrževanju ali obnovitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnih habitatov in prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst v interesu Skupnosti.

3.  Ukrepi, sprejeti na podlagi te direktive, upoštevajo gospodarske, družbene in kulturne potrebe ter regionalne in lokalne značilnosti.



Ohranjanje naravnih habitatov in habitatov vrst

Člen 3

1.  Vzpostavi se usklajeno evropsko ekološko omrežje posebnih ohranitvenih območij, imenovano Natura 2000. To omrežje, ki ga sestavljajo območja z naravnimi habitatnimi tipi iz Priloge I in habitati vrst iz Priloge II, omogoča, da se vzdržuje ali, če je to primerno, obnovi ugodno stanje ohranjenosti zadevnih naravnih habitatnih tipov in habitatov teh vrst na njihovem naravnem območju razširjenosti.

Omrežje Natura 2000 vključuje posebna območja varstva, ki so jih države članice določile na podlagi Direktive 79/409/EGS.

2.  Vsaka država članica prispeva k vzpostavitvi Nature 2000 sorazmerno glede na zastopanost naravnih habitatnih tipov in habitatov vrst iz odstavka 1 na njenem ozemlju. Zato vsaka država članica skladno s členom 4 določi posebna ohranitvena območja, pri čemer upošteva cilje iz odstavka 1.

3.  Če države članice menijo, da je to potrebno, si skladno s členom 10 prizadevajo izboljšati ekološko usklajenost Nature 2000 z vzdrževanjem, in če je primerno, z razvijanjem značilnosti krajine, ki so zelo pomembne za prosto živeče živalske in rastlinske vrste.

Člen 4

1.  Na podlagi meril iz Priloge III (faza 1) in ustreznih znanstvenih informacij vsaka država članica predlaga seznam območij in označi, kateri naravni habitatni tipi iz Priloge I in domorodne vrste iz Priloge II so prisotni na teh območjih. Pri živalskih vrstah z velikim območjem razširjenosti ta območja ustrezajo tistim prostorom naravnega območja razširjenosti te vrste, ki imajo fizične ali biološke dejavnike, bistvene za njihovo življenje in razmnoževanje. Pri vodnih vrstah z velikim območjem razširjenosti se taka območja predlagajo le, če je možno opredeliti območje, ki ima fizične in biološke dejavnike, bistvene za njihovo življenje in razmnoževanje. Če je to primerno, države članice predlagajo, glede na izide spremljanja iz člena 11, prilagoditev seznama.

Seznam se pošlje Komisiji v treh letih od notifikacije te direktive skupaj z informacijami o vsakem območju. Te informacije vključujejo karto območja, njegovo ime, lokacijo, obseg in podatke, zbrane pri uporabi meril iz Priloge III (faza 1) in se predložijo v obliki, ki jo določi Komisija, skladno s postopkom iz člena 21.

2.  Na podlagi meril iz Priloge III (faza 2) ter v okviru vsake od ►M3  devetih ◄ biogeografskih regij iz člena 1(c)(iii) in celotnega ozemlja iz člena 2(1) Komisija izdela iz seznamov držav članic v soglasju z vsako državo članico osnutek seznama območij, pomembnih za Skupnost, v katerem so označena območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi ali prednostnimi vrstami.

Države članice, katerih območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in prednostnimi vrstami obsegajo več kot 5 % nacionalnega ozemlja, lahko v soglasju s Komisijo zahtevajo, da se merila iz Priloge III (faza 2) prožneje uporabljajo pri izbiri vseh območij, ki so na njenem ozemlju pomembna za Skupnost.

Seznam območij, ki so bila izbrana za območja, pomembna za Skupnost, na katerem so označena območja z enim ali več prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi ali prednostnimi vrstami, sprejme Komisija skladno s postopkom iz člena 21.

3.  Seznam iz odstavka 2 se izdela v šestih letih od notifikacije te direktive.

4.  Ko je območje, pomembno za Skupnost, sprejeto skladno s postopkom iz odstavka 2, zadevna država članica čim prej in najkasneje v šestih letih določi to območje za posebno ohranitveno območje in določi prednostne naloge glede na pomembnost območij za ohranjanje ali obnovitev ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitatnega tipa iz Priloge I ali vrste iz Priloge II ter za usklajenost Nature 2000 in glede na nevarnost, da bi se ta območja razvrednotila ali uničila.

5.  Takoj, ko je območje uvrščeno na seznam iz tretjega pododstavka odstavka 2, zanj velja člen 6(2), (3) in (4).

Člen 5

1.  V izjemnih primerih, če Komisija ugotovi, da v nacionalnem seznamu iz člena 4(1) ni območja s prednostnim naravnim habitatnim tipom ali prednostno vrsto, za katero na podlagi ustreznih in zanesljivih znanstvenih informacij meni, da je bistveno za ohranitev tega prednostnega naravnega habitatnega tipa ali za preživetje te prednostne vrste, se sproži dvostranski posvetovalni postopek med to državo članico in Komisijo, da se primerjajo znanstveni podatki, ki sta jih uporabili.

2.  Če po izteku obdobja posvetovanja, ki ne presega šestih mesecev, spor še ni rešen, Komisija Svetu posreduje predlog o izbiri območja za območje, pomembno za Skupnost.

3.  Svet soglasno odloči v treh mesecih od datuma, ko mu je bil predlog predan.

4.  Med posvetovanjem in do odločitve Sveta velja za to območje člen 6(2).

Člen 6

1.  Za posebna ohranitvena območja države članice določijo potrebne ohranitvene ukrepe, ki po potrebi vključujejo ustrezne načrte upravljanja, pripravljene posebej za ta območja ali zajete v drugih razvojnih načrtih, ter ustrezne zakonske, upravne ali pogodbene ukrepe, ki ustrezajo ekološkim zahtevam naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na teh območjih.

2.  Države članice storijo vse potrebno, da na posebnih ohranitvenih območjih preprečijo slabšanje stanja naravnih habitatov in habitatov vrst ter vznemirjanje vrst, za katere so bila območja določena, kolikor bi tako vznemirjanje lahko pomembno vplivalo na cilje te direktive.

3.  Pri vsakem načrtu ali projektu, ki ni neposredno povezan z upravljanjem območja ali zanj potreben, pa bi sam ali v povezavi z drugimi načrti ali projekti lahko pomembno vplival na območje, je treba opraviti ustrezno presojo njegovih posledic glede na cilje ohranjanja tega območja. Glede na ugotovitve presoje posledic za območje in ob upoštevanju določb odstavka 4 pristojni nacionalni organi soglašajo z načrtom ali projektom šele potem, ko se prepričajo, da ne bo škodoval celovitosti zadevnega območja, in, če je primerno, ko pridobijo mnenje javnosti.

4.  Če je treba kljub negativni presoji posledic za območje izvesti načrt ali projekt iz nujnih razlogov prevladujočega javnega interesa, vključno tistih socialne ali gospodarske narave, in ni drugih ustreznih rešitev, država članica izvede vse izravnalne ukrepe, potrebne za zagotovitev varstva celovite usklajenosti Nature 2000. O sprejetih izravnalnih ukrepih obvesti Komisijo.

Če je zadevno območje območje s prednostnim naravnim habitatnim tipom in/ali prednostno vrsto, se lahko upoštevajo le razlogi, povezani z zdravjem ljudi ali javno varnostjo, ali koristnimi posledicami bistvenega pomena za okolje ali drugimi, po predhodnem mnenju Komisije nujnimi razlogi prevladujočega javnega interesa.

Člen 7

Obveznosti iz člena 6(2), (3) in (4) te direktive nadomestijo vse obveznosti iz prvega stavka člena 4(4) Direktive 79/409/EGS za območja, določena na podlagi člena 4(1) ali podobno priznana po členu 4(2) navedene direktive, od datuma začetka izvajanja te direktive ali datuma, ko država članica določi ali prizna ta območja po Direktivi 79/409/EGS, če je slednji datum kasnejši.

Člen 8

1.  Če je to primerno, države članice skupaj s predlogi za območja s prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in/ali prednostnimi vrstami, ki se upravičeno lahko določijo za posebna ohranitvena območja, pošljejo Komisiji svoje ocene za sofinanciranje s strani Skupnosti, ki je po njihovem mnenju potrebno, da bodo lahko izpolnile svoje obveznosti iz člena 6(1).

2.  Komisija v soglasju z vsako zadevno državo članico opredeli ukrepe, nujne za ohranitev ali ponovno vzpostavitev ugodnega stanja ohranjenosti prednostnih naravnih habitatnih tipov in prednostnih vrst na območjih, pomembnih za Skupnost, za katera je bilo zaprošeno sofinanciranje, kakor tudi celotne stroške teh ukrepov.

3.  Komisija v soglasju z zadevnimi državami članicami oceni financiranje in sofinanciranje, potrebno za izvajanje ukrepov iz odstavka 2, pri čemer upošteva med drugim tudi koncentracijo prednostnih naravnih habitatnih tipov in/ali prednostnih vrst na ozemlju države članice in bremena, povezana s potrebnimi ukrepi.

4.  Glede na oceno iz odstavkov 2 in 3 Komisija ob upoštevanju razpoložljivih virov financiranja na podlagi ustreznih instrumentov Skupnosti in v skladu s postopkom iz člena 21 sprejme prednostni okvir ukrepanja, ki ga je treba izvesti ob razglasitvi območja po členu 4(4), vključno s sofinanciranjem.

5.  Ukrepi, ki zaradi pomanjkanja zadostnih virov niso bili vključeni v okvir ukrepanja, in tisti, ki so vanj vključeni, a niso prejeli potrebnih sredstev sofinanciranja ali so bili le delno sofinancirani, se skladno s postopkom iz člena 21 ponovno obravnavajo pri ponovnem pregledu okvira ukrepanja vsako drugo leto, do takrat pa države članice te ukrepe lahko odložijo. Tak pregled, če je primerno, upošteva novo stanje zadevnega območja.

6.  Na območjih, kjer se od sofinanciranja odvisni ukrepi odložijo, države članice ne izvajajo nobenih novih ukrepov, ki bi lahko povzročili slabšanje stanja teh območij.

Člen 9

Komisija skladno s postopkom iz člena 21 v rednih časovnih presledkih pregleduje prispevek Nature 2000 k uresničevanju ciljev iz členov 2 in 3. S tem v zvezi se lahko preuči možnost, da se posebno ohranitveno območje ukine, če to opravičujejo naravne spremembe, opažene med spremljanjem stanja, predvidenim v členu 11.

Člen 10

Če države članice menijo, da je to potrebno, si pri svojem načrtovanju rabe prostora in v razvojni politiki prizadevajo spodbujati ravnanje z značilnostmi krajine, ki so zelo pomembne za prosto živeče živalske in rastlinske vrste, zlasti zato, da okrepijo ekološko usklajenost omrežja Natura 2000.

To so značilnosti, ki so zaradi svoje linearnosti in neprekinjenosti (kot so reke s svojimi bregovi ali tradicionalne oblike meja med polji) ali vloge povezovanja (kot so ribniki ali gozdiči) bistvene za selitev, razširjanje in gensko izmenjavo prosto živečih vrst.

Člen 11

Države članice spremljajo stanje ohranjenosti naravnih habitatov in vrst iz člena 2, pri čemer posebej upoštevajo prednostne naravne habitatne tipe in prednostne vrste.



Varstvo vrst

Člen 12

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva živalskih vrst iz Priloge IV(a) na njihovem naravnem območju razširjenosti, ki prepoveduje:

(a) vse oblike namernega ujetja ali ubitja osebkov teh vrst v naravi;

(b) namerno vznemirjanje teh vrst, zlasti med razmnoževanjem, vzrejo mladičev, zimskim spanjem in selitvijo;

(c) namerno uničevanje ali odvzem jajc iz narave;

(d) poškodovanje ali uničenje razmnoževališč ali počivališč.

2.  Za te vrste države članice prepovejo posedovanje, prevoz in prodajo ali izmenjavo osebkov, vzetih iz narave, in njihovo ponujanje za prodajo ali izmenjavo, razen za osebke, ki so bili zakonito vzeti iz narave pred začetkom izvajanja te direktive.

3.  Prepovedi iz odstavka 1(a) in (b) ter odstavka 2 se uporabljajo za vse razvojne oblike živali, za katere velja ta člen.

4.  Države članice vzpostavijo sistem za spremljanje naključnega ujetja in ubitja živalskih vrst iz Priloge IV(a). Glede na zbrane informacije države članice nadaljujejo z raziskavami ali potrebnimi ohranitvenimi ukrepi, da se zagotovi, da naključno ujetje in ubitje nima znatnega škodljivega vpliva na zadevno vrsto.

Člen 13

1.  Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da vzpostavijo sistem strogega varstva rastlinskih vrst iz Priloge IV(b), ki prepoveduje naslednje:

(a) namerno trganje, zbiranje, rezanje, ruvanje ali uničevanje teh rastlin v naravi na njihovem naravnem območju razširjenosti;

(b) posedovanje, prevoz in prodajo ali izmenjavo osebkov teh vrst, vzetih iz narave, in njihovo ponujanje za prodajo ali izmenjavo, razen za osebke, ki so bili zakonito vzeti iz narave pred začetkom izvajanja te direktive.

2.  Prepovedi iz odstavka 1(a) in (b) se uporabljajo za vse razvojne oblike rastlin, za katere velja ta člen.

Člen 14

1.  Če države članice na podlagi spremljanja stanja iz člena 11 menijo, da je to potrebno, z ustreznimi ukrepi zagotovijo, da sta odvzem osebkov prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst, navedenih v Prilogi V, iz narave ter njihovo izkoriščanje združljiva z vzdrževanjem ugodnega stanja ohranjenosti teh vrst.

2.  Če so taki ukrepi potrebni, vključujejo nadaljevanje spremljanja stanja iz člena 11. Ukrepi lahko vključujejo zlasti:

 predpise o dostopu do nekaterih zemljišč,

 začasno ali krajevno prepoved odvzema osebkov iz narave in izkoriščanja nekaterih populacij,

 ureditev obdobij in/ali načinov odvzema osebkov,

 uporabo lovnih in ribolovnih predpisov, ki upoštevajo ohranjanje takih populacij, pri odvzemu osebkov iz narave,

 vzpostavitev sistema dovoljenj za odvzem osebkov iz narave ali uvedbo kvot,

 ureditev nakupa, prodaje, ponudbe za prodajo, posedovanja za prodajo ali prevoza za prodajo osebkov,

 vzrejo živalskih vrst v ujetništvu in umetno razmnoževanje rastlinskih vrst pod strogo nadzorovanimi pogoji, da se zmanjša odvzem osebkov iz narave,

 presoja učinkov sprejetih ukrepov.

Člen 15

V zvezi z ujetjem ali ubitjem prosto živečih živalskih vrst iz Priloge V(a) in če se skladno s členom 16 uporabijo odstopanja za odvzem iz narave, ujetje ali ubitje vrst iz Priloge IV(a), države članice prepovejo uporabo vseh nediskriminatornih sredstev, ki lahko povzročijo krajevno izginotje ali resno motnjo populacij takih vrst, zlasti pa:

(a) uporabo sredstev za ujetje in ubitje iz Priloge VI(a);

(b) kakršne koli oblike ujetja in ubitja iz prevoznih sredstev iz Priloge VI(b).

Člen 16

1.  Če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij zadevne vrste na njihovem naravnem območju razširjenosti, države članice lahko odstopijo od določb členov 12, 13, 14 ter 15(a) in (b):

(a) zaradi varstva prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov;

(b) da preprečijo resno škodo, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja;

(c) zaradi interesov zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih razlogov prevladujočega javnega interesa, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje;

(d) zaradi raziskovanja in izobraževanj, zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst ter za to potrebne vzrejo, vključno z umetnim razmnoževanjem rastlin;

(e) da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovolijo selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih osebkov vrst, navedenih v Prilogi IV, v omejenem številu, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.

2.  Države članice vsaki dve leti pošljejo Komisiji poročilo o odstopanjih po odstavku 1 v obliki, ki jo določi odbor. Komisija poda mnenje o teh odstopanjih najkasneje v 12 mesecih od prejema poročila in o tem poroča odboru.

3.  V poročilih so navedeni:

(a) vrste, za katere veljajo odstopanja, in razlog za odstopanje, skupaj z naravo tveganja, ter, če je primerno, zavrnjene nadomestne možnosti in uporabljeni znanstveni podatki;

(b) dovoljena sredstva, naprave ali načini za ujetje ali ubitje osebkov živalskih vrst, in razlogi za njihovo uporabo;

(c) časovne in krajevne okoliščine, v katerih so taka odstopanja dovoljena;

(d) organ, pooblaščen, da preveri, če so zahtevani pogoji izpolnjeni, in jih razglasi za izpolnjene ter odloči, katera sredstva, naprave ali načini se lahko uporabljajo, s kakšnimi omejitvami in katera organizacija jih lahko uporablja ter odgovorne osebe za izpolnitev naloge;

(e) uporabljeni nadzorni ukrepi in dobljeni rezultati.



Obveščanje

Člen 17

1.  Vsakih šest let po izteku obdobja iz člena 23 države članice izdelajo poročilo o izvajanju ukrepov, sprejetih po tej direktivi. Poročilo vključuje zlasti informacije o ohranitvenih ukrepih iz člena 6(1), vrednotenje vplivov teh ukrepov na stanje ohranjenosti naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II ter glavne rezultate spremljanja stanja iz člena 11. Poročilo se pošlje Komisiji v obliki, ki jo določi odbor, in je dostopno javnosti.

2.  Komisija pripravi zbirno poročilo na podlagi poročil iz odstavka 1. To poročilo vključuje ustrezno oceno doseženega napredka in zlasti prispevka Nature 2000 k uresničevanju ciljev iz člena 3. Osnutek dela poročila o informacijah države članice se pošlje tej državi članici v potrditev. Po predložitvi odboru Komisija objavi končno različico poročila najkasneje dve leti po prejemu poročil iz odstavka 1 in ga pošlje državam članicam, Evropskemu parlamentu, Svetu in Ekonomsko-socialnemu odboru.

3.  Države članice lahko označijo območja, določena po tej direktivi, z znaki Skupnosti, ki jih v ta namen oblikuje odbor.



Raziskovanje

Člen 18

1.  Države članice in Komisija spodbujajo potrebno raziskovalno in znanstveno delo ob upoštevanju ciljev iz člena 2 in obveznosti iz člena 11. Izmenjujejo si informacije, da se raziskovanje, ki poteka na ravneh držav članic in Skupnosti, ustrezno usklajuje.

2.  Posebna pozornost se posveti znanstvenemu delu, potrebnemu za izvajanje členov 4 in 10; spodbujati je treba tudi čezmejno sodelovanje držav članic pri raziskovanju.



Postopek za spreminjanje prilog

Člen 19

Svet na predlog Komisije s kvalificirano večino sprejme spremembe, ki so potrebne za prilagoditev prilog I, II, III, V in VI tehničnemu in znanstvenemu napredku.

Svet na predlog Komisije soglasno sprejme spremembe, potrebne za prilagoditev Priloge IV tehničnemu in znanstvenemu napredku.



Odbor

▼M2

Člen 20

Komisiji pomaga odbor.

Člen 21

1.  Pri sklicevanju na ta člen se uporabljata člena 5 in 7 Sklepa 1999/468/ES ( 6 ), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

Obdobje, določeno v členu 5(6) Sklepa 1999/468/ES, znaša tri mesece.

2.  Odbor sprejme svoj poslovnik.

▼B



Dopolnilne določbe

Člen 22

Pri izvajanju določb te direktive države članice:

(a) preučijo zaželenost ponovne naselitve vrst iz Priloge IV, ki so domorodne na njihovem ozemlju, če bi to lahko prispevalo k njihovemu ohranjanju, pod pogojem da je bilo v preiskavi, v kateri so bile upoštevane tudi izkušnje v drugih državah članicah ali drugje, ugotovljeno, da taka ponovna naselitev uspešno prispeva k ponovni vzpostavitvi ugodnega stanja ohranjenosti teh vrst, in da je do nje prišlo šele po ustreznem posvetovanju z zadevno javnostjo;

(b) zagotovijo, da je namerno naseljevanje katerih koli tujerodnih vrst v naravo urejeno, tako da to ne škoduje naravnim habitatom na njihovem naravnem območju razširjenosti ali domorodnim prosto živečim živalskim in rastlinskim vrstam, če pa menijo, da je to potrebno, tako naseljevanje prepovejo. Rezultati opravljene presoje se pošljejo odboru v vednost;

(c) spodbujajo vzgojo in izobraževanje ter splošno obveščanje, da je treba varovati prosto živeče živalske in rastlinske vrste in ohranjati njihove habitate in naravne habitate.



Končne določbe

Člen 23

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, v dveh letih po notifikaicji te direktive. O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.  Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

3.  Države članice sporočijo Komisiji besedila temeljnih predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 24

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M3




PRILOGA I

NARAVNI HABITATNI TIPI V INTERESU SKUPNOSTI, ZA OHRANJANJE KATERIH JE TREBA DOLOČITI POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

Navodilo za razlago habitatnih tipov je v „Razlagalnem priročniku o habitatih Evropske unije“, kakor ga je odobril odbor, ustanovljen po členu 20 („Odbor za habitate“), in ga je objavila Evropska komisija ( 7 ).

Oznaka ustreza oznaki NATURA 2000.

Znak „*“ označuje prednostne habitatne tipe.

1.   MORSKI, OBALNI IN PRIOBALNI HABITATNI TIPI

11.   Odprto morje in območja plimovanja

1110

Peščena obrežja, stalno prekrita s tanko plastjo morske vode

1120

* Podmorski travniki s pozejdonovko (Posidonion oceanicae)

1130

Izlivi rek, estuariji

1140

Muljasti in peščeni poloji, kopni ob oseki

1150

* Obalne lagune

1160

Veliki plitvi zatoki in zalivi

1170

Morski grebeni

1180

Podmorske strukture, nastale zaradi izhajanja plinov

12.   Obmorski klifi in prodnata ali kamnita obrežja

1210

Združbe enoletnic na obalnem drobirju

1220

Združbe trajnic na kamnitih obrežjih

1230

Porasli obmorski klifi atlantskih in baltiških obal

1240

Porasli obmorski klifi sredozemskih obal z endemičnimi vrstami rodu Limonium spp.

1250

Porasli obmorski klifi makaroneških obal z endemičnim rastlinstvom

13.   Atlantska in celinska slana močvirja in slana travišča

1310

Pionirski sestoji vrst rodu Salicornia in drugih enoletnic na mulju in pesku

1320

Sestoji metličja (Spartinion maritimae)

1330

Atlantska slana travišča (Glauco-Puccinellietalia maritimae)

1340

* Slana travišča v celinskih predelih

14.   Slana močvirja in travišča sredozemskih in termo-atlantskih območij

1410

Sredozemska slana travišča (Juncetalia maritimi)

1420

Sredozemska slanoljubna grmičevja (Sarcocornetea fruticosi)

1430

Slanoljubna-nitrofilna grmišča (Pegano-Salsoletea)

15.   Stepe na slanih sadrastih tleh v celinskih predelih

1510

* Sredozemske slane stepe (Limonietalia)

1520

* Iberske združbe na sadrastih tleh (Gypsophiletalia)

1530

* Panonske slane stepe in slana močvirja

16.   Otočje, obale in območja dviga zemeljske skorje v borealnem Baltiku

1610

Baltiški otoki eskerji z vegetacijo peščenih, kamnitih in prodnatih obrežij in sublitoralno vegetacijo

1620

Otočki in manjši otoki borealnega Baltika

1630

* Obalni travniki borealnega Baltika

1640

Peščena obrežja borealnega Baltika z združbami trajnic

1650

Ozki zatoki borealnega Baltika

2.   OBALNE PEŠČENE SIPINE IN SIPINE V CELINSKIH PREDELIH

21.   Obmorske sipine na obalah Atlantika, Severnega morja in Baltika

2110

Nastajajoče premične sipine

2120

Premične sipine vzdolž obrežij z vrsto Ammophila arenaria („bele sipine“)

2130

* Ustaljene obalne sipine z zelnato vegetacijo („sive sipine“)

2140

* Razapnene ustaljene sipine z vrsto Empetrum nigrum

2150

* Atlantske razapnene ustaljene sipine (Calluno-Ulicetea)

2160

Sipine z vrsto Hippophaë rhamnoides

2170

Sipine s podvrsto Salix repens ssp. argentea (Salicion arenariae)

2180

Gozdnate sipine atlantske, celinske in borealne regije

2190

Vlažne sipinske uleknine

21A0

Machair (* na Irskem)

22.   Obmorske sipine sredozemske obale

2210

Ustaljene obalne sipine z vegetacijo zveze Crucianellion maritimae

2220

Sipine z vrsto Euphorbia terracina

2230

Sipinska travišča reda Malcolmietalia

2240

Sipinska travišča reda Brachypodietalia z enoletnicami

2250

* Obalne sipine z vrstami rodu brina (Juniperus spp.)

2260

Sipinska sklerofilna grmišča z vegetacijo reda Cisto-Lavenduletalia

2270

* Gozdnate sipine z vrsto Pinus pinea in/ali Pinus pinaster

23.   Celinske sipine, stare in razapnene

2310

Suhe peščene resave z vrstami vrese (Calluna) in koščeničice (Genista)

2320

Suhe peščene resave z vrstami vrese (Calluna) in vrsto Empetrum nigrum

2330

Celinske sipine z odprtimi travišči z vrstami rodov Corynephorus in Agrostis

2340

* Panonske sipine celinskih predelov

3.   SLADKOVODNI HABITATNI TIPI

31.   Stoječe vode

3110

Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, na peščenih ravnicah (Littorelletalia uniflorae)

3120

Oligotrofne vode, ki vsebujejo zelo malo mineralov, večinoma na peščenih tleh v zahodnem Sredozemlju z vrstami rodu Isoetes spp.

3130

Oligotrofne do mezotrofne stoječe vode z amfibijskimi združbami razredov Littorelletea uniflorae in/ali Isoëto-Nanojuncetea

3140

Trde oligo-mezotrofne vode z bentoškimi združbami z vrstami parožnic (Chara spp.)

3150

Naravna evtrofna jezera z vodno vegetacijo zvez Magnopotamion ali Hydrocharition

3160

Naravna distrofna jezera in ostale stoječe vode

3170

* Sredozemski občasni ribniki

3180

* Presihajoča jezera

3190

Jezera sadrastega krasa

31A0

* Preproge lokvanjev transilvanskih vročih vrelcev

32.   Tekoče vode — deli vodotokov z naravno ali polnaravno dinamiko (majhne, srednje in velike struge), kjer se kakovost vode ni znatno poslabšala

3210

Fenoskandijske naravno ohranjene reke

3220

Alpske reke in zelnata vegetacija vzdolž njihovih bregov

3230

Alpske reke in lesnata vegetacija z vrbami in nemškim strojevcem (Myricaria germanica) vzdolž njihovih bregov

3240

Alpske reke in lesnata vegetacija s sivo vrbo (Salix elaeagnos) vzdolž njihovih bregov

3250

Stalne sredozemske reke z rumeno ceduljko (Glaucium flavum)

3260

Vodotoki v nižinskem in montanskem pasu z vodno vegetacijo zvez Ranunculion fluitantis in Callitricho-Batrachion

3270

Reke z muljastimi obrežji z vegetacijo zvez Chenpodion rubri p.p. in Bidention p.p.

3280

Stalne sredozemske reke z vrstami zveze Paspalo-Agrostidion in viseči zastori vrst rodu Salix in vrste Populus alba

3290

Presihajoče sredozemske reke z vegetacijo zveze Paspalo-Agrostidion

4.   RESAVE IN GRMIŠČA ZMERNIH OBMOČIJ

4010

Severnoatlantske vlažne resave z vrsto Erica tetralix

4020

* Vlažne resave zmerno-atlantskih območij z vrstama Erica ciliaris in Erica tetralix

4030

Evropske suhe resave

4040

* Suhe atlantske obalne resave z vrsto Erica vagans

4050

* Endemične makaroneške resave

4060

Alpske in borealne resave

4070

* Ruševje z vrstama Pinus mugo in Rhododendron hirsutum (Mugo-Rhododendretum hirsuti)

4080

Subarktična grmičevja z vrstami vrb (Salix spp.)

4090

Endemične oromediteranske resave z uleksom

40A0

* Subkontinentalna predpanonska grmičevja

40B0

Rodopska grmišča s prevladujočo vrsto petoprstnikov Potentilla fruticosa

40C0

* Pontsko-sarmatska listopadna grmišča

5.   SKLEROFILNA GRMIŠČA (MATORAL)

51.   Grmišča submediteranskih in zmernih območij

5110

Stabilni ksero-termofilni sestoji z navadnim pušpanom (Buxus sempervirens) na skalnatih pobočjih (Berberidion p.p.)

5120

Gorski sestoji vrste Cytisus purgans

5130

Sestoji navadnega brina (Juniperus communis) na suhih traviščih na karbonatih

5140

** Sestoji vrste Cistus palhinhae na vlažnih obmorskih resavah

52.   Sredozemska drevesasta sklerofilna grmišča

5210

Drevesasta sklerofilna grmišča z vrstami brina (Juniperus spp.)

5220

* Drevesasta sklerofilna grmišča z vrstami čičimaka (Zyziphus)

5230

* Drevesasta sklerofilna grmišča z navadnim lovorjem (Laurus nobilis)

53.   Grmišča zmerno-sredozemskih in predstepskih območij

5310

Grmišča s prevladujočim navadnim lovorjem (Laurus nobilis)

5320

Nizki sestoji vrst mlečka (Euphorbia spp.) ob klifih

5330

Grmišča termomediteranskih in predpuščavskih območij

54.   Frigana

5410

Zahodnosredozemske frigane na vrhu klifov (Astragalo-Plantaginetum subulatae)

5420

Sarcopoterium spinosum phryganas

5430

Endemične frigane z vegetacijo zveze Euphorbio-Verbascion

6.   NARAVNA IN POLNARAVNA TRAVIŠČA

61.   Naravna travišča

6110

* Skalna travišča na bazičnih tleh Alysso-Sedion albi

6120

* Polnaravna suha travišča in njihove grmiščne faze na karbonatnih tleh

6130

Travišča z velikim deležem težkih kovin z vegetacijo reda Violetalia calaminariae

6140

Pirenejska travišča na silikatnih tleh s prevladujočo vrsto Festuca eskia

6150

Alpska in borealna travišča na silikatnih tleh

6160

Oroiberska travišča s prevladujočo vrsto Festuca indigesta

6170

Alpinska in subalpinska travišča na karbonatnih tleh

6180

Makaroneška mezofilna travišča

6190

Skalna panonska travišča (Stipo-Festucetalia pallentis)

62.   Polnaravna suha travišča in grmiščni faciesi

6210

Polnaravna suha travišča in grmiščni faciesi na karbonatnih tleh (Festuco Brometalia) (* pomembna rastišča kukavičevk)

6220

* Psevdostepe s travami in enoletnicami razreda Thero-Brachypodietea

6230

* Vrstno bogata travišča s prevladujočim navadnim volkom (Nardus) na silikatnih tleh v montanskem pasu (in submontanskem pasu v celinskem delu Evrope)

6240

* Subpanonska stepska travišča

6250

* Panonska stepska travišča na puhličastih tleh

6260

* Panonske stepe na peščenih tleh

6270

* Vrstnobogata fenoskandijska nižinska kserofilna do mezofilna travišča

6280

* Nordijski alvar in predkambrijske karbonatne ravnine

62A0

Vzhodna submediteranska suha travišča (Scorzoneratalia villosae)

62B0

* Ciprska serpentinofilna travišča

62C0

* Pontsko-sarmatske stepe

62D0

Oromezijska kisloljubna travišča

63.   Sklerofilni pašni gozdovi (deheze)

6310

Deheze z zimzelenimi vrstami hrasta (Quercus spp.)

64.   Polnaravni vlažni travniki z visokim steblikovjem

6410

Travniki s prevladujočo stožko (Molinia spp.) na karbonatnih, šotnih ali glineno-muljastih tleh (Molinion caeruleae)

6420

Sredozemski vlažni travniki z visokim steblikovjem Molinio-Holoschoenion

6430

Nižinske in montanske do alpinske hidrofilne robne združbe z visokim steblikovjem

6440

Aluvialni travniki rečnih dolin z vegetacijo zveze Cnidion dubii

6450

Severni borealni aluvialni travniki

6460

Šotna travišča Troodosa

65.   Mezofilna travišča

6510

Nižinski ekstenzivno gojeni travniki (Alopecurus pratensis, Sanguisorba officinalis)

6520

Gorski ekstenzivno gojeni travniki

6530

* Fenoskandijski gozdnati travniki

7.   VISOKA, PREHODNA IN NIZKA BARJA

71.   Kisla šotna barja

7110

* Aktivna visoka barja

7120

Okrnjena visoka barja, ki se še vedno lahko sama obnavljajo

7130

Barja na velikih ravnih površinah — „blanket bog“ (* če so aktivna)

7140

Prehodna barja

7150

Uleknine na šotni podlagi z vegetacijo zveze Rhynchosporion

7160

Fenoskandijski izviri in izviri nizkih barij, bogati z minerali

72.   Karbonatna nizka barja

7210

* Karbonatna nizka barja z navadno reziko (Cladium mariscus) in vrstami zveze Caricion davallianae

7220

* Lehnjakotvorni izviri (Cratoneurion)

7230

Bazična nizka barja

7240

* Alpske pionirske zveze Caricion bicoloris-atrofuscae

73.   Borealna barja

7310

* Barja aapa

7320

* Barja palsa

8.   SKALNATI HABITATNI TIPI IN JAME

81.   Melišča

8110

Silikatna melišča montanskega pasu do snežne meje (Androsacetalia alpinae in Galeopsietalia ladani)

8120

Karbonatna melišča od montanskega do alpinskega pasu (Thlaspietea rotundifolii)

8130

Zahodnosredozemska in termofilna melišča

8140

Vzhodnosredozemska melišča

8150

Silikatna melišča hribovite srednje Evrope

8160

* Srednjeevropska karbonatna melišča v submontanskem in montanskem pasu

82.   Skalnata pobočja z rastlinjem skalnih razpok

8210

Karbonatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok

8220

Silikatna skalnata pobočja z vegetacijo skalnih razpok

8230

Silikatne skale s pionirsko vegetacijo zveze Sedo-Scleranthion ali Sedo albi-Veronicion dillenii

8240

* Apnenčasti podi

83.   Drugi skalnati habitati

8310

Jame, ki niso odprte za javnost

8320

Polja lave in naravne jame v lavi

8330

Potopljene ali delno potopljene morske jame

8340

Stalni ledeniki

9.   GOZDOVI

Naravne in naravnim podobne gozdne združbe z domorodnimi vrstami v gozdovih z visokimi drevesi in značilno podrastjo, ki izpolnjujejo naslednja merila: so redke ali reliktne in/ali vključujejo vrste v interesu Skupnosti

90.   Evropski borealni gozdovi

9010

* Zahodna tajga

9020

* Fenoskandijski hemiborealni naravni stari listopadni gozdovi (Quercus, Tilia, Acer, Fraxinus ali Ulmus), bogati z epifiti

9030

* Naravni gozdovi primarnih sukcesij na obalah, kjer se je zemeljska skorja dvignila

9040

Nordijski subalpinski/subarktični gozdovi s podvrsto breze Betula pubescens ssp. czerepanovii

9050

Fenoskandijski gozdovi s smreko (Picea abies) in bogato zelnato floro

9060

Iglasti gozdovi na glaciofluvialnih eskerjih ali povezani z njimi

9070

Fenoskandijski gozdnati pašniki

9080

* Fenoskandijski listopadni močvirni gozdovi

91.   Gozdovi evropskega zmernega pasu

9110

Bukovi gozdovi Luzulo-Fagetum

9120

Atlantski kisloljubni bukovi gozdovi z vrstami bodike (Ilex spp.) in včasih tise (Taxus spp.) v grmovnati podrasti (Quercion robori-petraeae ali Ilici-Fagenion)

9130

Bukovi gozdovi Asperulo-Fagetum

9140

Srednjeevropski subalpinski bukovi gozdovi z vrstami javora (Acer spp.) in vrsto Rumex arifolius

9150

Srednjeevropski bukovi gozdovi zveze Cephalanthero-Fagion na apnenčastih tleh

9160

Subatlantski in srednjeevropski hrastovi ali hrastovo-belogabrovi gozdovi zveze Carpinion betuli

9170

Hrastovo-belogabrovi gozdovi Galio-Carpinetum

9180

** Javorovi gozdovi (Tilio-Acerion) v grapah in na pobočnih gruščih

9190

Stari kisloljubni gradnovi gozdovi (Quercus robur) na peščenih ravnicah

91A0

Stari gradnovi gozdovi z vrstami bodike (Ilex spp.) in rebrenjače (Blechnum spp.) na Britanskem otočju

91B0

Termofilni gozdovi s prevladujočo vrsto Fraxinus angustifolia

91C0

* Kaledonski gozdovi

91D0

* Barjanski gozdovi

91E0

* Obrečna vrbovja, jelševja in jesenovja (mehkolesna loka) (Alnus glutinosa in Fraxinus excelsior (Alno-Padion, Alnion incanae, Salicion albae))

91F0

Obrečni hrastovo-jesenovo-brestovi gozdovi (Quercus robur, Ulmus laevis in Ulmus minor, Fraxinus excelsior ali Fraxinus angustifolia), vzdolž velikih rek (Ulmenion minoris)

91G0

* Panonski gozdovi z gradnom (Quercus petraea) in belim gabrom (Carpinus betulus)

91H0

* Panonski gozdovi s puhastim hrastom (Quercus pubescens)

91I0

* Evrosibirski stepski gozdovi z vrstami hrasta (Quercus spp.)

91J0

** Gozdovi s prevladujočo tiso (Taxus baccata) na Britanskem otočju

91K0

Ilirski bukovi gozdovi (Fagus sylvatica (Aremonio-Fagion))

91L0

Ilirski hrastovo-belogabrovi gozdovi (Erythronio-Carpinion)

91M0

Panonsko-balkanski cerovo-gradnovi gozdovi

91N0

* Grmišča panonskih sipin (Junipero-Populetum albae) v celinskih predelih

91P0

Jelovi gozdovi na Svetem križu (Abietetum polonicum)

91Q0

Zahodnokarpatski kalcifilni gozdovi s prevladujočim rdečim borom (Pinus sylvestris)

91R0

Dinarski gozdovi rdečega bora na dolomitni podlagi (Genisto januensis-Pinetum)

91S0

* Zahodnopontski bukovi gozdovi

91T0

Srednjeevropski gozdovi rdečega bora, bogati z lišaji

91U0

Sarmatski stepski borovi gozdovi

91V0

Dacijski bukovi gozdovi (Symphyto-Fagion)

91W0

Mezijski bukovi gozdovi

91X0

Bukovi gozdovi pokrajine Dobrudža

91Y0

Dacijski hrastovi in belogabrovi gozdovi

91Z0

Mezijski gozdovi srebrne lipe

91AA

Vzhodni gozdovi belega hrasta

91BA

Mezijski jelovi gozdovi

91CA

Gozdovi rdečega bora v balkanskem gorovju in Rodopih

92.   Sredozemski listopadni gozdovi

9210

* Apeninski bukovi gozdovi z vrstami tise (Taxus spp.) in bodike (Ilex spp.)

9220

* Apeninski bukovi gozdovi z belo jelko (Abies alba) in bukovi gozdovi z vrsto Abies nebrodensis

9230

Galicijsko-portugalski hrastovi gozdovi z dobom (Quercus robur) in vrsto Quercus pyrenaica

9240

Iberski gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus faginea in Quercus canariensis

9250

Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus trojana

9260

Gozdovi s prevladujočo vrsto Castanea sativa

9270

Grški bukovi gozdovi z vrsto Abies borisii-regis

9280

Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus frainetto

9290

Gozdovi z vrstami rodu Cupressus (Acero-Cupression)

92A0

Galerijski sestoji bele vrbe (Salix alba) in belega topola (Populus alba)

92B0

Obrežni sestoji ob presihajočih sredozemskih vodotokih z vrsto Rhododendron ponticum, vrstami vrb (Salix spp.) in drugimi

92C0

Gozdovi s prevladujočima vrstama Platanus orientalis in Liquidambar orientalis (Platanion orientalis)

92D0

Južne obrežne galerije in grmišča (Nerio-Tamaricetea in Securinegion tinctoriae)

93.   Sredozemski sklerofilni gozdovi

9310

Egejski gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus brachyphylla

9320

Gozdovi z vrstami iz oljke (Olea spp.) in rožičevca (Ceratonia spp.)

9330

Gozdovi s prevladujočim hrastom plutovcem (Quercus suber)

9340

Gozdovi s prevladujočima vrstama Quercus ilex in Quercus rotundifolia

9350

Gozdovi s prevladujočo vrsto Quercus macrolepis

9360

* Makaroneški lovorjevi gozdovi (Laurus, Ocotea)

9370

* Palmovi gozdovi z vrstami rodu Phoenix

9380

Gozdovi s prevladujočo navadno bodiko (Ilex aquifolium)

9390

* Grmišča in nizki gozdovi z vrsto Quercus alnifolia

93A0

Gozdovi z vrsto Quercus infectoria (Anagyro foetidae-Quercetum infectoriae)

94.   Gorski iglasti gozdovi zmernega območja

9410

Kisloljubni smrekovi gozdovi od montanskega do alpinskega pasu (Vaccinio-Piceetea)

9420

Alpinski gozdovi s prevladujočim macesnom (Larix decidua) in/ali cemprinom (Pinus cembra)

9430

Subalpinski in montanski gozdovi s prevladujočo vrsto Pinus uncinata (* če na sadrastih ali apnenčastih tleh)

95.   Sredozemski in makaroneški gorski iglasti gozdovi

9510

* Juožnoapeninski gozdovi s prevladujočo belo jelko (Abies alba)

9520

Gozdovi s prevladujočo vrsto Abies pinsapo

9530

* (Sub-)mediteranski gozdovi črnega bora

9540

Sredozemski borovi gozdovi z endemičnimi podvrstami pinije

9550

Kanarski endemični borovi gozdovi

9560

* Endemični gozdovi z vrstami brina (Juniperus spp.)

9570

* Gozdovi s prevladujočo vrsto Tetraclinis articulata

9580

* Sredozemski gozdovi s prevladujočo tiso (Taxus baccata)

9590

** Gozdovi z vrstami rodu Cedrus brevifolia (Cedrosetum brevifoliae)

95A0

Visokooromediteranski borovi gozdovi




PRILOGA II

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, ZA OHRANJANJE KATERIH JE TREBA DOLOČITI POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

Razlaga

(a)

Priloga II je nadaljevanje Priloge I za vzpostavitev doslednega omrežja posebnih ohranitvenih območij.

(b)

Vrste, naštete v tej prilogi, so navedene:

 z imenom vrste ali podvrste ali

 z vsemi vrstami, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava „spp.“ za imenom družine ali rodu določa vse vrste te družine ali rodu.

(c)

Znaki

Zvezdica (*) pred imenom vrste označuje, da je to prednostna vrsta.

Večina vrst iz te priloge je navedena tudi v Prilogi IV. Če je vrsta navedena v tej prilogi, ni pa navedena v Prilogi IV ali Prilogi V, imenu vrste sledi znak (o); če je vrsta navedena v tej prilogi in v Prilogi V, ni pa navedena v Prilogi IV, imenu vrste sledi znak (V).

(a)   ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

INSECTIVORA

Talpidae

Galemys pyrenaicus

CHIROPTERA

Rhinolophidae

Rhinolophus blasii

Rhinolophus euryale

Rhinolophus ferrumequinum

Rhinolophus hipposideros

Rhinolophus mehelyi

Vespertilionidae

Barbastella barbastellus

Miniopterus schreibersii

Myotis bechsteini

Myotis blythii

Myotis capaccinii

Myotis dasycneme

Myotis emarginatus

Myotis myotis

Pteropodidae

Rousettus aegyptiacus

RODENTIA

Gliridae

Myomimus roachi

Sciuridae

* Marmota marmota latirostris

* Pteromys volans (Sciuropterus russicus)

Spermophilus citellus (Citellus citellus)

* Spermophilus suslicus (Citellus suslicus)

Castoridae

Castor fiber (razen estonskih, latvijskih, litovskih, finskih in švedskih populacij)

Cricetidae

Mesocricetus newtoni

Microtidae

Microtus cabrerae

* Microtus oeconomus arenicola

* Microtus oeconomus mehelyi

Microtus tatricus

Zapodidae

Sicista subtilis

CARNIVORA

Canidae

* Alopex lagopus

* Canis lupus (razen estonske populacije; grških populacij: le tistih južno od 39. vzporednika; španskih populacij: le tistih južno od Duera; latvijskih, litovskih in finskih populacij).

Ursidae

* Ursus arctos (razen estonskih, finskih in švedskih populacij)

Mustelidae

* Gulo gulo

Lutra lutra

Mustela eversmanii

* Mustela lutreola

Vormela peregusna

Felidae

Lynx lynx (razen estonskih, latvijskih in finskih populacij)

* Lynx pardinus

Phocidae

Halichoerus grypus (V)

* Monachus monachus

Phoca hispida bottnica (V)

* Phoca hispida saimensis

Phoca vitulina (V)

ARTIODACTYLA

Cervidae

* Cervus elaphus corsicanus

Rangifer tarandus fennicus (o)

Bovidae

* Bison bonasus

Capra aegagrus (naravne populacije)

* Capra pyrenaica pyrenaica

Ovis gmelini musimon (Ovis ammon musimon) (naravne populacije — Korzika in Sardinija)

Ovis orientalis ophion (Ovis gmelini ophion)

* Rupicapra pyrenaica ornata (Rupicapra rupicapra ornata)

Rupicapra rupicapra balcanica

* Rupicapra rupicapra tatrica

CETACEA

Phocoena phocoena

Tursiops truncatus

PLAZILCI

CHELONIA (TESTUDINES)

Testudinidae

Testudo graeca

Testudo hermanni

Testudo marginata

Cheloniidae

* Caretta caretta

* Chelonia mydas

Emydidae

Emys orbicularis

Mauremys caspica

Mauremys leprosa

SAURIA

Lacertidae

Lacerta bonnali (Lacerta monticola)

Lacerta monticola

Lacerta schreiberi

Gallotia galloti insulanagae

* Gallotia simonyi

Podarcis lilfordi

Podarcis pityusensis

Scincidae

Chalcides simonyi (Chalcides occidentalis)

Gekkonidae

Phyllodactylus europaeus

OPHIDIA (SERPENTES)

Colubridae

* Coluber cypriensis

Elaphe quatuorlineata

Elaphe situla

* Natrix natrix cypriaca

Viperidae

* Macrovipera schweizeri (Vipera lebetina schweizeri)

Vipera ursinii (razen Vipera ursinii rakosiensis)

* Vipera ursinii rakosiensis

DVOŽIVKE

CAUDATA

Salamandridae

Chioglossa lusitanica

Mertensiella luschani (Salamandra luschani)

* Salamandra aurorae (Salamandra atra aurorae)

Salamandrina terdigitata

Triturus carnifex (Triturus cristatus carnifex)

Triturus cristatus (Triturus cristatus cristatus)

Triturus dobrogicus (Triturus cristatus dobrogicus)

Triturus karelinii (Triturus cristatus karelinii)

Triturus montandoni

Triturus vulgaris ampelensis

Proteidae

* Proteus anguinus

Plethodontidae

Hydromantes (Speleomantes) ambrosii

Hydromantes (Speleomantes) flavus

Hydromantes (Speleomantes) genei

Hydromantes (Speleomantes) imperialis

Hydromantes (Speleomantes) strinatii

Hydromantes (Speleomantes) supramontis

ANURA

Discoglossidae

* Alytes muletensis

Bombina bombina

Bombina variegata

Discoglossus galganoi (vključno Discoglossus „jeanneae“)

Discoglossus montalentii

Discoglossus sardus

Ranidae

Rana latastei

Pelobatidae

* Pelobates fuscus insubricus

RIBE

PETROMYZONIFORMES

Petromyzonidae

Eudontomyzon spp. (o)

Lampetra fluviatilis (V) (razen finskih in švedskih populacij)

Lampetra planeri (o) (razen estonskih, finskih in švedskih populacij)

Lethenteron zanandreai (V)

Petromyzon marinus (o) (razen švedskih populacij)

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

* Acipenser naccarii

* Acipenser sturio

CLUPEIFORMES

Clupeidae

Alosa spp. (V)

SALMONIFORMES

Salmonidae

Hucho hucho (naravne populacije) (V)

Salmo macrostigma (o)

Salmo marmoratus (o)

Salmo salar (le v sladkih vodah) (V) (razen finskih populacij)

Coregonidae

* Coregonus oxyrhynchus (anadromne populacije v nekaterih predelih Severnega morja)

Umbridae

Umbra krameri (o)

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Alburnus albidus (o) (Alburnus vulturius)

Anaecypris hispanica

Aspius aspius (V) (razen finskih populacij)

Barbus comiza (V)

Barbus meridionalis (V)

Barbus plebejus (V)

Chalcalburnus chalcoides (o)

Chondrostoma genei (o)

Chondrostoma lusitanicum (o)

Chondrostoma polylepis (o) (vključno s C. willkommi)

Chondrostoma soetta (o)

Chondrostoma toxostoma (o)

Gobio albipinnatus (o)

Gobio kessleri (o)

Gobio uranoscopus (o)

Iberocypris palaciosi (o)

* Ladigesocypris ghigii (o)

Leuciscus lucumonis (o)

Leuciscus souffia (o)

Pelecus cultratus (V)

Phoxinellus spp. (o)

* Phoxinus percnurus

Rhodeus sericeus amarus (o)

Rutilus pigus (V)

Rutilus rubilio (o)

Rutilus arcasii (o)

Rutilus macrolepidotus (o)

Rutilus lemmingii (o)

Rutilus frisii meidingeri (V)

Rutilus alburnoides (o)

Scardinius graecus (o)

Cobitidae

Cobitis elongata (o)

Cobitis taenia (o) (razen finskih populacij)

Cobitis trichonica (o)

Misgurnus fossilis (o)

Sabanejewia aurata (o)

Sabanejewia larvata (o) (Cobitis larvata in Cobitis conspersa)

SILURIFORMES

Siluridae

Silurus aristotelis (V)

ATHERINIFORMES

Cyprinodontidae

Aphanius iberus (o)

Aphanius fasciatus (o)

* Valencia hispanica

* Valencia letourneuxi (Valencia hispanica)

PERCIFORMES

Percidae

Gymnocephalus baloni

Gymnocephalus schraetzer (V)

* Romanichthys valsanicola

Zingel spp. ((o) razen Zingel asper in Zingel zingel (V))

Gobiidae

Knipowitschia (Padogobius) panizzae (o)

Padogobius nigricans (o)

Pomatoschistus canestrini (o)

SCORPAENIFORMES

Cottidae

Cottus gobio (o) (razen finskih populacij)

Cottus petiti (o)

NEVRETENČARJI

ČLENONOŽCI

CRUSTACEA

Decapoda

Austropotamobius pallipes (V)

* Austropotamobius torrentium (V)

Isopoda

* Armadillidium ghardalamensis

INSECTA

Coleoptera

Agathidium pulchellum (o)

Bolbelasmus unicornis

Boros schneideri (o)

Buprestis splendens

Carabus hampei

Carabus hungaricus

* Carabus menetriesi pacholei

* Carabus olympiae

Carabus variolosus

Carabus zawadszkii

Cerambyx cerdo

Corticaria planula (o)

Cucujus cinnaberinus

Dorcadion fulvum cervae

Duvalius gebhardti

Duvalius hungaricus

Dytiscus latissimus

Graphoderus bilineatus

Leptodirus hochenwarti

Limoniscus violaceus (o)

Lucanus cervus (o)

Macroplea pubipennis (o)

Mesosa myops (o)

Morimus funereus (o)

* Osmoderma eremita

Oxyporus mannerheimii (o)

Pilemia tigrina

* Phryganophilus ruficollis

Probaticus subrugosus

Propomacrus cypriacus

* Pseudogaurotina excellens

Pseudoseriscius cameroni

Pytho kolwensis

Rhysodes sulcatus (o)

* Rosalia alpina

Stephanopachys linearis (o)

Stephanopachys substriatus (o)

Xyletinus tremulicola (o)

Hemiptera

Aradus angularis (o)

Lepidoptera

Agriades glandon aquilo (o)

Arytrura musculus

* Callimorpha (Euplagia, Panaxia) quadripunctaria (o)

Catopta thrips

Chondrosoma fiduciarium

Clossiana improba (o)

Coenonympha oedippus

Colias myrmidone

Cucullia mixta

Dioszeghyana schmidtii

Erannis ankeraria

Erebia calcaria

Erebia christi

Erebia medusa polaris (o)

Eriogaster catax

Euphydryas (Eurodryas, Hypodryas) aurinia (o)

Glyphipterix loricatella

Gortyna borelii lunata

Graellsia isabellae (V)

Hesperia comma catena (o)

Hypodryas maturna

Leptidea morsei

Lignyoptera fumidaria

Lycaena dispar

Lycaena helle

Maculinea nausithous

Maculinea teleius

Melanargia arge

* Nymphalis vaualbum

Papilio hospiton

Phyllometra culminaria

Plebicula golgus

Polymixis rufocincta isolata

Polyommatus eroides

Pseudophilotes bavius

Xestia borealis (o)

Xestia brunneopicta (o)

* Xylomoia strix

Mantodea

Apteromantis aptera

Odonata

Coenagrion hylas (o)

Coenagrion mercuriale (o)

Coenagrion ornatum (o)

Cordulegaster heros

Cordulegaster trinacriae

Gomphus graslinii

Leucorrhinia pectoralis

Lindenia tetraphylla

Macromia splendens

Ophiogomphus cecilia

Oxygastra curtisii

Orthoptera

Baetica ustulata

Brachytrupes megacephalus

Isophya costata

Isophya harzi

Isophya stysi

Myrmecophilus baronii

Odontopodisma rubripes

Paracaloptenus caloptenoides

Pholidoptera transsylvanica

Stenobothrus (Stenobothrodes) eurasius

ARACHNIDA

Pseudoscorpiones

Anthrenochernes stellae (o)

MEHKUŽCI

GASTROPODA

Anisus vorticulus

Caseolus calculus

Caseolus commixta

Caseolus sphaerula

Chilostoma banaticum

Discula leacockiana

Discula tabellata

Discus guerinianus

Elona quimperiana

Geomalacus maculosus

Geomitra moniziana

Gibbula nivosa

* Helicopsis striata austriaca (o)

Hygromia kovacsi

Idiomela (Helix) subplicata

Lampedusa imitatrix

* Lampedusa melitensis

Leiostyla abbreviata

Leiostyla cassida

Leiostyla corneocostata

Leiostyla gibba

Leiostyla lamellosa

* Paladilhia hungarica

Sadleriana pannonica

Theodoxus transversalis

Vertigo angustior (o)

Vertigo genesii (o)

Vertigo geyeri (o)

Vertigo moulinsiana (o)

BIVALVIA

Unionoida

Margaritifera durrovensis (Margaritifera margaritifera) (V)

Margaritifera margaritifera (V)

Unio crassus

Dreissenidae

Congeria kusceri

(b)   RASTLINE

PTERIDOPHYTA

ASPLENIACEAE

Asplenium jahandiezii (Litard.) Rouy

Asplenium adulterinum Milde

BLECHNACEAE

Woodwardia radicans (L.) Sm.

DICKSONIACEAE

Culcita macrocarpa C. Presl

DRYOPTERIDACEAE

Diplazium sibiricum (Turcz. ex Kunze) Kurata

* Dryopteris corleyi Fraser-Jenk.

Dryopteris fragans (L.) Schott

HYMENOPHYLLACEAE

Trichomanes speciosum Willd.

ISOETACEAE

Isoetes boryana Durieu

Isoetes malinverniana Ces. & De Not.

MARSILEACEAE

Marsilea batardae Launert

Marsilea quadrifolia L.

Marsilea strigosa Willd.

OPHIOGLOSSACEAE

Botrychium simplex Hitchc.

Ophioglossum polyphyllum A. Braun

GYMNOSPERMAE

PINACEAE

* Abies nebrodensis (Lojac.) Mattei

ANGIOSPERMAE

ALISMATACEAE

* Alisma wahlenbergii (Holmberg) Juz.

Caldesia parnassifolia (L.) Parl.

Luronium natans (L.) Raf.

AMARYLLIDACEAE

Leucojum nicaeense Ard.

Narcissus asturiensis (Jordan) Pugsley

Narcissus calcicola Mendonça

Narcissus cyclamineus DC.

Narcissus fernandesii G. Pedro

Narcissus humilis (Cav.) Traub

* Narcissus nevadensis Pugsley

Narcissus pseudonarcissus L. subsp. nobilis (Haw.) A. Fernandes

Narcissus scaberulus Henriq.

Narcissus triandrus L. subsp. capax (Salisb.) D. A. Webb.

Narcissus viridiflorus Schousboe

ASCLEPIADACEAE

Vincetoxicum pannonicum (Borhidi) Holub

BORAGINACEAE

* Anchusa crispa Viv.

Echium russicum J.F.Gemlin

* Lithodora nitida (H. Ern) R. Fernandes

Myosotis lusitanica Schuster

Myosotis rehsteineri Wartm.

Myosotis retusifolia R. Afonso

Omphalodes kuzinskyanae Willk.

* Omphalodes littoralis Lehm.

* Onosma tornensis Javorka

Solenanthus albanicus (Degen & al.) Degen & Baldacci

* Symphytum cycladense Pawl.

CAMPANULACEAE

Adenophora lilifolia (L.) Ledeb.

Asyneuma giganteum (Boiss.) Bornm.

* Campanula bohemica Hruby

* Campanula gelida Kovanda

Campanula romanica Săvul.

* Campanula sabatia De Not.

* Campanula serrata (Kit.) Hendrych

Campanula zoysii Wulfen

Jasione crispa (Pourret) Samp. subsp. serpentinica Pinto da Silva

Jasione lusitanica A. DC.

CARYOPHYLLACEAE

Arenaria ciliata L. subsp. pseudofrigida Ostenf. & O.C. Dahl

Arenaria humifusa Wahlenberg

* Arenaria nevadensis Boiss. & Reuter

Arenaria provincialis Chater & Halliday

* Cerastium alsinifolium Tausch Cerastium dinaricum G. Beck & Szysz.

Dianthus arenarius L. subsp. arenarius

* Dianthus arenarius subsp. bohemicus (Novak) O.Schwarz

Dianthus cintranus Boiss. & Reuter subsp. cintranus Boiss. & Reuter

* Dianthus diutinus Kit.

* Dianthus lumnitzeri Wiesb.

Dianthus marizii (Samp.) Samp.

* Dianthus moravicus Kovanda

* Dianthus nitidus Waldst. et Kit.

Dianthus plumarius subsp. regis-stephani (Rapcs.) Baksay

Dianthus rupicola Biv.

* Gypsophila papillosa P. Porta

Herniaria algarvica Chaudhri

* Herniaria latifolia Lapeyr. subsp. litardierei Gamis

Herniaria lusitanica (Chaudhri) subsp. berlengiana Chaudhri

Herniaria maritima Link

* Minuartia smejkalii Dvorakova

Moehringia jankae Griseb. ex Janka

Moehringia lateriflora (L.) Fenzl.

Moehringia tommasinii Marches.

Moehringia villosa (Wulfen) Fenzl

Petrocoptis grandiflora Rothm.

Petrocoptis montsicciana O. Bolos & Rivas Mart.

Petrocoptis pseudoviscosa Fernández Casas

Silene furcata Rafin. subsp. angustiflora (Rupr.) Walters

* Silene hicesiae Brullo & Signorello

Silene hifacensis Rouy ex Willk.

* Silene holzmanii Heldr. ex Boiss.

Silene longicilia (Brot.) Otth.

Silene mariana Pau

* Silene orphanidis Boiss

* Silene rothmaleri Pinto da Silva

* Silene velutina Pourret ex Loisel.

CHENOPODIACEAE

* Bassia (Kochia) saxicola (Guss.) A. J. Scott

* Cremnophyton lanfrancoi Brullo et Pavone

* Salicornia veneta Pignatti & Lausi

CISTACEAE

Cistus palhinhae Ingram

Halimium verticillatum (Brot.) Sennen

Helianthemum alypoides Losa & Rivas Goday

Helianthemum caput-felis Boiss.

* Tuberaria major (Willk.) Pinto da Silva & Rozeira

COMPOSITAE

* Anthemis glaberrima (Rech. f.) Greuter

Artemisia campestris L. subsp. bottnica A.N. Lundström ex Kindb.

* Artemisia granatensis Boiss.

* Artemisia laciniata Willd.

Artemisia oelandica (Besser) Komaror

* Artemisia pancicii (Janka) Ronn.

* Aster pyrenaeus Desf. ex DC

* Aster sorrentinii (Tod) Lojac.

Carlina onopordifolia Besser

* Carduus myriacanthus Salzm. ex DC.

* Centaurea alba L. subsp. heldreichii (Halacsy) Dostal

* Centaurea alba L. subsp. princeps (Boiss. & Heldr.) Gugler

* Centaurea akamantis T. Georgiadis & G. Chatzikyriakou

* Centaurea attica Nyman subsp. megarensis (Halacsy & Hayek) Dostal

* Centaurea balearica J. D. Rodriguez

* Centaurea borjae Valdes-Berm. & Rivas Goday

* Centaurea citricolor Font Quer

Centaurea corymbosa Pourret

Centaurea gadorensis G. Blanca

* Centaurea horrida Badaro

Centaurea immanuelis-loewii Degen

Centaurea jankae Brandza

* Centaurea kalambakensis Freyn & Sint.

Centaurea kartschiana Scop.

* Centaurea lactiflora Halacsy

Centaurea micrantha Hoffmanns. & Link subsp. herminii (Rouy) Dostál

* Centaurea niederi Heldr.

* Centaurea peucedanifolia Boiss. & Orph.

* Centaurea pinnata Pau

Centaurea pontica Prodan & E. I. Nyárády

Centaurea pulvinata (G. Blanca) G. Blanca

Centaurea rothmalerana (Arènes) Dostál

Centaurea vicentina Mariz

Cirsium brachycephalum Juratzka

* Crepis crocifolia Boiss. & Heldr.

Crepis granatensis (Willk.) B. Blanca & M. Cueto

Crepis pusilla (Sommier) Merxmüller

Crepis tectorum L. subsp. nigrescens

Erigeron frigidus Boiss. ex DC.

* Helichrysum melitense (Pignatti) Brullo et al

Hymenostemma pseudanthemis (Kunze) Willd.

Hyoseris frutescens Brullo et Pavone

* Jurinea cyanoides (L.) Reichenb.

* Jurinea fontqueri Cuatrec.

* Lamyropsis microcephala (Moris) Dittrich & Greuter

Leontodon microcephalus (Boiss. ex DC.) Boiss.

Leontodon boryi Boiss.

* Leontodon siculus (Guss.) Finch & Sell

Leuzea longifolia Hoffmanns. & Link

Ligularia sibirica (L.) Cass.

* Palaeocyanus crassifolius (Bertoloni) Dostal

Santolina impressa Hoffmanns. & Link

Santolina semidentata Hoffmanns. & Link

Saussurea alpina subsp. esthonica (Baer ex Rupr) Kupffer

* Senecio elodes Boiss. ex DC.

Senecio jacobea L. subsp. gotlandicus (Neuman) Sterner

Senecio nevadensis Boiss. & Reuter

* Serratula lycopifolia (Vill.) A.Kern

Tephroseris longifolia (Jacq.) Griseb et Schenk subsp. moravica

CONVOLVULACEAE

* Convolvulus argyrothamnus Greuter

* Convolvulus fernandesii Pinto da Silva & Teles

CRUCIFERAE

Alyssum pyrenaicum Lapeyr.

* Arabis kennedyae Meikle

Arabis sadina (Samp.) P. Cout.

Arabis scopoliana Boiss

* Biscutella neustriaca Bonnet

Biscutella vincentina (Samp.) Rothm.

Boleum asperum (Pers.) Desvaux

Brassica glabrescens Poldini

Brassica hilarionis Post

Brassica insularis Moris

* Brassica macrocarpa Guss.

Braya linearis Rouy

* Cochlearia polonica E. Fröhlich

* Cochlearia tatrae Borbas

* Coincya rupestris Rouy

* Coronopus navasii Pau

Crambe tataria Sebeok

Diplotaxis ibicensis (Pau) Gómez-Campo

* Diplotaxis siettiana Maire

Diplotaxis vicentina (P. Cout.) Rothm.

Draba cacuminum Elis Ekman

Draba cinerea Adams

Draba dorneri Heuffel.

Erucastrum palustre (Pirona) Vis.

* Erysimum pieninicum (Zapal.) Pawl.

* Iberis arbuscula Runemark

Iberis procumbens Lange subsp. microcarpa Franco & Pinto da Silva

* Jonopsidium acaule (Desf.) Reichenb.

Jonopsidium savianum (Caruel) Ball ex Arcang.

Rhynchosinapis erucastrum (L.) Dandy ex Clapham subsp. cintrana (Coutinho) Franco & P. Silva (Coincya cintrana (P. Cout.) Pinto da Silva)

Sisymbrium cavanillesianum Valdés & Castroviejo

Sisymbrium supinum L.

Thlaspi jankae A.Kern.

CYPERACEAE

Carex holostoma Drejer

* Carex panormitana Guss.

Eleocharis carniolica Koch

DIOSCOREACEAE

* Borderea chouardii (Gaussen) Heslot

DROSERACEAE

Aldrovanda vesiculosa L.

ELATINACEAE

Elatine gussonei (Sommier) Brullo et al

ERICACEAE

Rhododendron luteum Sweet

EUPHORBIACEAE

* Euphorbia margalidiana Kuhbier & Lewejohann

Euphorbia transtagana Boiss.

GENTIANACEAE

* Centaurium rigualii Esteve

* Centaurium somedanum Lainz

Gentiana ligustica R. de Vilm. & Chopinet

Gentianella anglica (Pugsley) E. F. Warburg

* Gentianella bohemica Skalicky

GERANIACEAE

* Erodium astragaloides Boiss. & Reuter

Erodium paularense Fernández-González & Izco

* Erodium rupicola Boiss.

GLOBULARIACEAE

* Globularia stygia Orph. ex Boiss.

GRAMINEAE

Arctagrostis latifolia (R. Br.) Griseb.

Arctophila fulva (Trin.) N. J. Anderson

Avenula hackelii (Henriq.) Holub

Bromus grossus Desf. ex DC.

Calamagrostis chalybaea (Laest.) Fries

Cinna latifolia (Trev.) Griseb.

Coleanthus subtilis (Tratt.) Seidl

Festuca brigantina (Markgr.-Dannenb.) Markgr.-Dannenb.

Festuca duriotagana Franco & R. Afonso

Festuca elegans Boiss.

Festuca henriquesii Hack.

Festuca summilusitana Franco & R. Afonso

Gaudinia hispanica Stace & Tutin

Holcus setiglumis Boiss. & Reuter subsp. duriensis Pinto da Silva

Micropyropsis tuberosa Romero — Zarco & Cabezudo

Poa granitica Br.-Bl. subsp. disparilis (E. I. Nyárády) E. I. Nyárády

* Poa riphaea (Ascher et Graebner) Fritsch

Pseudarrhenatherum pallens (Link) J. Holub

Puccinellia phryganodes (Trin.) Scribner + Merr.

Puccinellia pungens (Pau) Paunero

* Stipa austroitalica Martinovsky

* Stipa bavarica Martinovsky & H. Scholz

Stipa danubialis Dihoru & Roman

* Stipa styriaca Martinovsky

* Stipa veneta Moraldo

* Stipa zalesskii Wilensky

Trisetum subalpestre (Hartman) Neuman

GROSSULARIACEAE

* Ribes sardoum Martelli

HIPPURIDACEAE

Hippuris tetraphylla L. Fil.

HYPERICACEAE

* Hypericum aciferum (Greuter) N.K.B. Robson

IRIDACEAE

Crocus cyprius Boiss. et Kotschy

Crocus hartmannianus Holmboe

Gladiolus palustris Gaud.

Iris aphylla L. subsp. hungarica Hegi

Iris humilis Georgi subsp. arenaria (Waldst. et Kit.) A. et D.Löve

JUNCACEAE

Juncus valvatus Link

Luzula arctica Blytt

LABIATAE

Dracocephalum austriacum L.

* Micromeria taygetea P. H. Davis

Nepeta dirphya (Boiss.) Heldr. ex Halacsy

* Nepeta sphaciotica P. H. Davis

Origanum dictamnus L.

Phlomis brevibracteata Turril

Phlomis cypria Post

Salvia veneris Hedge

Sideritis cypria Post

Sideritis incana subsp. glauca (Cav.) Malagarriga

Sideritis javalambrensis Pau

Sideritis serrata Cav. ex Lag.

Teucrium lepicephalum Pau

Teucrium turredanum Losa & Rivas Goday

* Thymus camphoratus Hoffmanns. & Link

Thymus carnosus Boiss.

* Thymus lotocephalus G. López & R. Morales (Thymus cephalotos L.)

LEGUMINOSAE

Anthyllis hystrix Cardona, Contandr. & E. Sierra

* Astragalus algarbiensis Coss. ex Bunge

* Astragalus aquilanus Anzalone

Astragalus centralpinus Braun-Blanquet

* Astragalus macrocarpus DC. subsp. lefkarensis

* Astragalus maritimus Moris

Astragalus peterfii Jáv.

Astragalus tremolsianus Pau

* Astragalus verrucosus Moris

* Cytisus aeolicus Guss. ex Lindl.

Genista dorycnifolia Font Quer

Genista holopetala (Fleischm. ex Koch) Baldacci

Melilotus segetalis (Brot.) Ser. subsp. fallax Franco

* Ononis hackelii Lange

Trifolium saxatile All.

* Vicia bifoliolata J.D. Rodríguez

LENTIBULARIACEAE

* Pinguicula crystallina Sm.

Pinguicula nevadensis (Lindb.) Casper

LILIACEAE

Allium grosii Font Quer

* Androcymbium rechingeri Greuter

* Asphodelus bento-rainhae P. Silva

* Chionodoxa lochiae Meikle in Kew Bull.

Colchicum arenarium Waldst. et Kit.

Hyacinthoides vicentina (Hoffmans. & Link) Rothm.

* Muscari gussonei (Parl.) Tod.

Scilla litardierei Breist.

* Scilla morrisii Meikle

Tulipa cypria Stapf

Tulipa hungarica Borbas

LINACEAE

* Linum dolomiticum Borbas

* Linum muelleri Moris (Linum maritimum muelleri)

LYTHRACEAE

* Lythrum flexuosum Lag.

MALVACEAE

Kosteletzkya pentacarpos (L.) Ledeb.

NAJADACEAE

Najas flexilis (Willd.) Rostk. & W.L. Schmidt

Najas tenuissima (A. Braun) Magnus

OLEACEAE

Syringa josikaea Jacq. Fil. ex Reichenb.

ORCHIDACEAE

Anacamptis urvilleana Sommier et Caruana Gatto

Calypso bulbosa L.

* Cephalanthera cucullata Boiss. & Heldr.

Cypripedium calceolus L.

Dactylorhiza kalopissii E.Nelson

Gymnigritella runei Teppner & Klein

Himantoglossum adriaticum Baumann

Himantoglossum caprinum (Bieb.) V.Koch

Liparis loeselii (L.) Rich.

* Ophrys kotschyi H.Fleischm. et Soo

* Ophrys lunulata Parl.

Ophrys melitensis (Salkowski) J et P Devillers-Terschuren

Platanthera obtusata (Pursh) subsp. oligantha (Turez.) Hulten

OROBANCHACEAE

Orobanche densiflora Salzm. ex Reut.

PAEONIACEAE

Paeonia cambessedesii (Willk.) Willk.

Paeonia clusii F.C. Stern subsp. rhodia (Stearn) Tzanoudakis

Paeonia officinalis L. subsp. banatica (Rachel) Soo

Paeonia parnassica Tzanoudakis

PALMAE

Phoenix theophrasti Greuter

PAPAVERACEAE

Corydalis gotlandica Lidén

Papaver laestadianum (Nordh.) Nordh.

Papaver radicatum Rottb. subsp. hyperboreum Nordh.

PLANTAGINACEAE

Plantago algarbiensis Sampaio (Plantago bracteosa (Willk.) G. Sampaio)

Plantago almogravensis Franco

PLUMBAGINACEAE

Armeria berlengensis Daveau

* Armeria helodes Martini & Pold

Armeria neglecta Girard

Armeria pseudarmeria (Murray) Mansfeld

* Armeria rouyana Daveau

Armeria soleirolii (Duby) Godron

Armeria velutina Welw. ex Boiss. & Reuter

Limonium dodartii (Girard) O. Kuntze subsp. lusitanicum (Daveau) Franco

* Limonium insulare (Beg. & Landi) Arrig. & Diana

Limonium lanceolatum (Hoffmans. & Link) Franco

Limonium multiflorum Erben

* Limonium pseudolaetum Arrig. & Diana

* Limonium strictissimum (Salzmann) Arrig.

POLYGONACEAE

Persicaria foliosa (H. Lindb.) Kitag.

Polygonum praelongum Coode & Cullen

Rumex rupestris Le Gall

PRIMULACEAE

Androsace mathildae Levier

Androsace pyrenaica Lam.

* Cyclamen fatrense Halda et Sojak

* Primula apennina Widmer

Primula carniolica Jacq.

Primula nutans Georgi

Primula palinuri Petagna

Primula scandinavica Bruun

Soldanella villosa Darracq.

RANUNCULACEAE

* Aconitum corsicum Gayer (Aconitum napellus subsp. corsicum)

Aconitum firmum (Reichenb.) Neilr subsp. moravicum Skalicky

Adonis distorta Ten.

Aquilegia bertolonii Schott

Aquilegia kitaibelii Schott

* Aquilegia pyrenaica D.C. subsp. cazorlensis (Heywood) Galiano

* Consolida samia P.H. Davis

* Delphinium caseyi B.L.Burtt

Pulsatilla grandis Wenderoth Pulsatilla patens (L.) Miller

* Pulsatilla pratensis (L.) Miller subsp. hungarica Soo

* Pulsatilla slavica G.Reuss.

* Pulsatilla subslavica Futak ex Goliasova

Pulsatilla vulgaris Hill. subsp. gotlandica (Johanss.) Zaemelis & Paegle

Ranunculus kykkoensis Meikle

Ranunculus lapponicus L.

* Ranunculus weyleri Mares

RESEDACEAE

*Reseda decursiva Forssk.

ROSACEAE

Agrimonia pilosa Ledebour

Potentilla delphinensis Gren. & Godron

Potentilla emilii-popii Nyárády

* Pyrus magyarica Terpo

Sorbus teodorii Liljefors

RUBIACEAE

Galium cracoviense Ehrend.

* Galium litorale Guss.

Galium moldavicum (Dobrescu) Franco

* Galium sudeticum Tausch

* Galium viridiflorum Boiss. & Reuter

SALICACEAE

Salix salvifolia Brot. subsp. australis Franco

SANTALACEAE

Thesium ebracteatum Hayne

SAXIFRAGACEAE

Saxifraga berica (Beguinot) D.A. Webb

Saxifraga florulenta Moretti

Saxifraga hirculus L.

Saxifraga osloënsis Knaben

Saxifraga tombeanensis Boiss. ex Engl.

SCROPHULARIACEAE

Antirrhinum charidemi Lange

Chaenorrhinum serpyllifolium (Lange) Lange subsp. lusitanicum R. Fernandes

* Euphrasia genargentea (Feoli) Diana

Euphrasia marchesettii Wettst. ex Marches.

Linaria algarviana Chav.

Linaria coutinhoi Valdés

Linaria loeselii Schweigger

* Linaria ficalhoana Rouy

Linaria flava (Poiret) Desf.

* Linaria hellenica Turrill

Linaria pseudolaxiflora Lojacono

* Linaria ricardoi Cout.

Linaria tonzigii Lona

* Linaria tursica B. Valdés & Cabezudo

Odontites granatensis Boiss.

* Pedicularis sudetica Willd.

Rhinanthus oesilensis (Ronniger & Saarsoo) Vassilcz

Tozzia carpathica Wol.

Verbascum litigiosum Samp.

Veronica micrantha Hoffmanns. & Link

* Veronica oetaea L.-A. Gustavsson

SOLANACEAE

*Atropa baetica Willk.

THYMELAEACEAE

* Daphne arbuscula Celak

Daphne petraea Leybold

* Daphne rodriguezii Texidor

ULMACEAE

Zelkova abelicea (Lam.) Boiss.

UMBELLIFERAE

* Angelica heterocarpa Lloyd

Angelica palustris (Besser) Hoffm.

* Apium bermejoi Llorens

Apium repens (Jacq.) Lag.

Athamanta cortiana Ferrarini

* Bupleurum capillare Boiss. & Heldr.

* Bupleurum kakiskalae Greuter

Eryngium alpinum L.

* Eryngium viviparum Gay

* Ferula sadleriana Lebed.

Hladnikia pastinacifolia Reichenb.

* Laserpitium longiradium Boiss.

* Naufraga balearica Constans & Cannon

* Oenanthe conioides Lange

Petagnia saniculifolia Guss.

Rouya polygama (Desf.) Coincy

* Seseli intricatum Boiss.

Seseli leucospermum Waldst. et Kit

Thorella verticillatinundata (Thore) Briq.

VALERIANACEAE

Centranthus trinervis (Viv.) Beguinot

VIOLACEAE

Viola delphinantha Boiss.

* Viola hispida Lam.

Viola jaubertiana Mares & Vigineix

Viola rupestris F.W. Schmidt subsp. relicta Jalas

NIŽJE RASTLINE

BRYOPHYTA

Bruchia vogesiaca Schwaegr. (o)

Bryhnia novae-angliae (Sull & Lesq.) Grout (o)

* Bryoerythrophyllum campylocarpum (C. Müll.) Crum. (Bryoerythrophyllum machadoanum (Sergio) M. O. Hill) (o)

Buxbaumia viridis (Moug.) Moug. & Nestl. (o)

Cephalozia macounii (Aust.) Aust. (o)

Cynodontium suecicum (H. Arn. & C. Jens.) I. Hag. (o)

Dichelyma capillaceum (Dicks) Myr. (o)

Dicranum viride (Sull. & Lesq.) Lindb. (o)

Distichophyllum carinatum Dix. & Nich. (o)

Drepanocladus (Hamatocaulis) vernicosus (Mitt.) Warnst. (o)

Encalypta mutica (I. Hagen) (o)

Hamatocaulis lapponicus (Norrl.) Hedenäs (o)

Herzogiella turfacea (Lindb.) I. Wats. (o)

Hygrohypnum montanum (Lindb.) Broth. (o)

Jungermannia handelii (Schiffn.) Amak. (o)

Mannia triandra (Scop.) Grolle (o)

* Marsupella profunda Lindb. (o)

Meesia longiseta Hedw. (o)

Nothothylas orbicularis (Schwein.) Sull. (o)

Ochyraea tatrensis Vana (o)

Orthothecium lapponicum (Schimp.) C. Hartm. (o)

Orthotrichum rogeri Brid. (o)

Petalophyllum ralfsii (Wils.) Nees & Gott. (o)

Plagiomnium drummondii (Bruch & Schimp.) T. Kop. (o)

Riccia breidleri Jur. (o)

Riella helicophylla (Bory & Mont.) Mont. (o)

Scapania massolongi (K. Müll.) K. Müll. (o)

Sphagnum pylaisii Brid. (o)

Tayloria rudolphiana (Garov) B. & S. (o)

Tortella rigens (N. Alberts) (o)

VRSTE ZA MAKARONEZIJO

PTERIDOPHYTA

HYMENOPHYLLACEAE

Hymenophyllum maderensis Gibby & Lovis

DRYOPTERIDACEAE

* Polystichum drepanum (Sw.) C. Presl.

ISOETACEAE

Isoetes azorica Durieu & Paiva ex Milde

MARSILEACEAE

* Marsilea azorica Launert & Paiva

ANGIOSPERMAE

ASCLEPIADACEAE

Caralluma burchardii N. E. Brown

* Ceropegia chrysantha Svent.

BORAGINACEAE

Echium candicans L. fil.

* Echium gentianoides Webb & Coincy

Myosotis azorica H. C. Watson

Myosotis maritima Hochst. in Seub.

CAMPANULACEAE

* Azorina vidalii (H. C. Watson) Feer

Musschia aurea (L. f.) DC.

* Musschia wollastonii Lowe

CAPRIFOLIACEAE

* Sambucus palmensis Link

CARYOPHYLLACEAE

Spergularia azorica (Kindb.) Lebel

CELASTRACEAE

Maytenus umbellata (R. Br.) Mabb.

CHENOPODIACEAE

Beta patula Ait.

CISTACEAE

Cistus chinamadensis Banares & Romero

* Helianthemum bystropogophyllum Svent.

COMPOSITAE

Andryala crithmifolia Ait.

* Argyranthemum lidii Humphries

Argyranthemum thalassophylum (Svent.) Hump.

Argyranthemum winterii (Svent.) Humphries

* Atractylis arbuscula Svent. & Michaelis

Atractylis preauxiana Schultz.

Calendula maderensis DC.

Cheirolophus duranii (Burchard) Holub

Cheirolophus ghomerytus (Svent.) Holub

Cheirolophus junonianus (Svent.) Holub

Cheirolophus massonianus (Lowe) Hansen & Sund.

Cirsium latifolium Lowe

Helichrysum gossypinum Webb

Helichrysum monogynum Burtt & Sund.

Hypochoeris oligocephala (Svent. & Bramw.) Lack

* Lactuca watsoniana Trel.

* Onopordum nogalesii Svent.

* Onorpordum carduelinum Bolle

* Pericallis hadrosoma (Svent.) B. Nord.

Phagnalon benettii Lowe

Stemmacantha cynaroides (Chr. Son. in Buch) Ditt

Sventenia bupleuroides Font Quer

* Tanacetum ptarmiciflorum Webb & Berth

CONVOLVULACEAE

* Convolvulus caput-medusae Lowe

* Convolvulus lopez-socasii Svent.

* Convolvulus massonii A. Dietr.

CRASSULACEAE

Aeonium gomeraense Praeger

Aeonium saundersii Bolle

Aichryson dumosum (Lowe) Praeg.

Monanthes wildpretii Banares & Scholz

Sedum brissemoretii Raymond-Hamet

CRUCIFERAE

* Crambe arborea Webb ex Christ

Crambe laevigata DC. ex Christ

* Crambe sventenii R. Petters ex Bramwell & Sund.

* Parolinia schizogynoides Svent.

Sinapidendron rupestre (Ait.) Lowe

CYPERACEAE

Carex malato-belizii Raymond

DIPSACACEAE

Scabiosa nitens Roemer & J. A. Schultes

ERICACEAE

Erica scoparia L. subsp. azorica (Hochst.) D. A. Webb

EUPHORBIACEAE

* Euphorbia handiensis Burchard

Euphorbia lambii Svent.

Euphorbia stygiana H. C. Watson

GERANIACEAE

* Geranium maderense P. F. Yeo

GRAMINEAE

Deschampsia maderensis (Haeck. & Born.) Buschm.

Phalaris maderensis (Menezes) Menezes

GLOBULARIACEAE

* Globularia ascanii D. Bramwell & Kunkel

* Globularia sarcophylla Svent.

LABIATAE

* Sideritis cystosiphon Svent.

* Sideritis discolor (Webb ex de Noe) Bolle

Sideritis infernalis Bolle

Sideritis marmorea Bolle

Teucrium abutiloides L'Hér.

Teucrium betonicum L'Hér.

LEGUMINOSAE

* Anagyris latifolia Brouss. ex. Willd.

Anthyllis lemanniana Lowe

* Dorycnium spectabile Webb & Berthel

* Lotus azoricus P. W. Ball

Lotus callis-viridis D. Bramwell & D. H. Davis

* Lotus kunkelii (E. Chueca) D. Bramwell & al.

* Teline rosmarinifolia Webb & Berthel.

* Teline salsoloides Arco & Acebes.

Vicia dennesiana H. C. Watson

LILIACEAE

* Androcymbium psammophilum Svent.

Scilla maderensis Menezes

Semele maderensis Costa

LORANTHACEAE

Arceuthobium azoricum Wiens & Hawksw.

MYRICACEAE

* Myrica rivas-martinezii Santos.

OLEACEAE

Jasminum azoricum L.

Picconia azorica (Tutin) Knobl.

ORCHIDACEAE

Goodyera macrophylla Lowe

PITTOSPORACEAE

* Pittosporum coriaceum Dryand. ex. Ait.

PLANTAGINACEAE

Plantago malato-belizii Lawalree

PLUMBAGINACEAE

* Limonium arborescens (Brouss.) Kuntze

Limonium dendroides Svent.

*Limonium spectabile (Svent.) Kunkel & Sunding

*Limonium sventenii Santos & Fernández Galván

POLYGONACEAE

Rumex azoricus Rech. fil.

RHAMNACEAE

Frangula azorica Tutin

ROSACEAE

* Bencomia brachystachya Svent.

Bencomia sphaerocarpa Svent.

* Chamaemeles coriacea Lindl.

Dendriopoterium pulidoi Svent.

Marcetella maderensis (Born.) Svent.

Prunus lusitanica L. subsp. azorica (Mouillef.) Franco

Sorbus maderensis (Lowe) Dode

SANTALACEAE

Kunkeliella subsucculenta Kammer

SCROPHULARIACEAE

* Euphrasia azorica H.C. Watson

Euphrasia grandiflora Hochst. in Seub.

* Isoplexis chalcantha Svent. & O'Shanahan

Isoplexis isabelliana (Webb & Berthel.) Masferrer

Odontites holliana (Lowe) Benth.

Sibthorpia peregrina L.

SOLANACEAE

* Solanum lidii Sunding

UMBELLIFERAE

Ammi trifoliatum (H. C. Watson) Trelease

Bupleurum handiense (Bolle) Kunkel

Chaerophyllum azoricum Trelease

Ferula latipinna Santos

Melanoselinum decipiens (Schrader & Wendl.) Hoffm.

Monizia edulis Lowe

Oenanthe divaricata (R. Br.) Mabb.

Sanicula azorica Guthnick ex Seub.

VIOLACEAE

Viola paradoxa Lowe

NIŽJE RASTLINE

BRYOPHYTA

* Echinodium spinosum (Mitt.) Jur. (o)

* Thamnobryum fernandesii Sergio (o)

▼B




PRILOGA III

MERILA ZA IZBIRANJE OBMOČIJ, KI SE UPRAVIČENO LAHKO OPREDELIJO KOT OBMOČJA POMEMBNA ZA SKUPNOST, IN DOLOČIJO ZA POSEBNA OHRANITVENA OBMOČJA

FAZA 1:   Ocena relativne pomembnosti območij za vsak naravni habitatni tip iz Priloge I in vsako vrsto iz Priloge II (vključno s prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in prednostnimi vrstami) na ravni države

A.   Merila za ocenjevanje območij za posamezni naravni habitatni tip iz Priloge I

(a) Stopnja zastopanosti naravnega habitatnega tipa na območju.

(b) Površina naravnega habitatnega tipa na območju, v razmerju do celotne površine tega naravnega habitatnega tipa na ozemlju države.

(c) Stopnja ohranjenosti strukture in funkcij zadevnega naravnega habitatnega tipa in možnosti za obnovitev.

(d) Globalna ocena vrednosti območja za ohranitev zadevnega naravnega habitatnega tipa.

B.   Merila za ocenjevanje območij za posamezno vrsto iz Priloge II

(a) Velikost in gostota populacije vrste na območju v razmerju do populacij na ozemlju države.

(b) Stopnja ohranjenosti značilnosti habitata, ki so pomembne za zadevno vrsto in možnosti za obnovitev.

(c) Stopnja zoliranosti populacije vrste na območju v razmerju do naravnega območja razširjenosti vrste.

(d) Globalna ocena vrednosti območja za ohranitev zadevne vrste.

C.

Na podlagi teh meril države članice razvrstijo območja, ki jih na nacionalnih seznamih predlagajo kot območja, ki se upravičeno lahko opredelijo kot območja, pomembna za Skupnost, v skladu z njihovo sorazmerno vrednostjo za ohranjanje vsakega naravnega habitatnega tipa iz Priloge I ali vsake vrste iz Priloge II.

D.

Na tem seznamu bodo označena območja s prednostnimi naravnimi habitatnimi tipi in prednostnimi vrstami, ki so jih države članice izbrale na podlagi meril iz A in B.

FAZA 2:   Ocena pomembnosti območij iz nacionalnih seznamov za Skupnost

1.

Vsa območja s prednostnimi habitatnimi tipi in/ali vrstami, ki jih države članice opredelijo v fazi 1, se bodo štele za območja, pomembna za Skupnost.

2.

Ocena pomembnosti drugih območij iz seznamov držav članic za Skupnost, npr. njihov prispevek k vzdrževanju ali ponovni vzpostavitvi ugodnega stanja ohranjenosti naravnega habitata iz Priloge I ali vrste iz Priloge II in/ali k usklajenosti Nature 2000, bo upoštevala naslednja merila:

(a) sorazmerno vrednost območja na ravni države;

(b) geografski položaj območja v razmerju do selitvenih poti vrst iz Priloge II in ali je območje v sklenjenem ekosistemu, ki sega na obe strani ene ali več notranjih mej v Skupnosti;

(c) celotno površino območja;

(d) število naravnih habitatnih tipov iz Priloge I in vrst iz Priloge II na območju;

(e) globalno ekološko vrednost območja za zadevne biogeografske regije in/ali za celotno ozemlje iz člena 2 glede na posebnost ali edinstvenost njegovih značilnosti in način njihove povezanosti.

▼M3




PRILOGA IV

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, KI JIH JE TREBA STROGO VAROVATI

Vrste, naštete v tej prilogi, so navedene:

 z imenom vrste ali podvrste ali

 s skupino vrst, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava „spp.“ za imenom družine ali rodu določa vse vrste te družine ali rodu.

(a)   ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

INSECTIVORA

Erinaceidae

Erinaceus algirus

Soricidae

Crocidura canariensis

Crocidura sicula

Talpidae

Galemys pyrenaicus

MICROCHIROPTERA

Vse vrste

MEGACHIROPTERA

Pteropodidae

Rousettus aegyptiacus

RODENTIA

liridae

Vse vrste razen Glis glis in Eliomys quercinus

Sciuridae

Marmota marmota latirostris

Pteromys volans (Sciuropterus russicus)

Spermophilus citellus (Citellus citellus)

Spermophilus suslicus (Citellus suslicus)

Sciurus anomalus

Castoridae

Castor fiber (razen estonskih, latvijskih, litovskih, poljskih, finskih in švedskih populacij)

Cricetidae

Cricetus cricetus (razen madžarskih populacij)

Mesocricetus newtoni

Microtidae

Microtus cabrerae

Microtus oeconomus arenicola

Microtus oeconomus mehelyi

Microtus tatricus

Zapodidae

Sicista betulina

Sicista subtilis

Hystricidae

Hystrix cristata

CARNIVORA

Canidae

Alopex lagopus

Canis lupus (razen grških populacij severno od 39. vzporednika; estonskih populacij, španskih populacij severno od Duera; bolgarskih, latvijskih, litovskih, poljskih, slovaških populacij in finskih populacij v območju gospodarjenja s severno jelenjadjo, kot je opredeljeno v členu 2 finskega Zakona št. 848/90 z dne 14. septembra 1990 o gospodarjenju s severno jelenjadjo)

Ursidae

Ursus arctos

Mustelidae

Lutra lutra

Mustela eversmanii

Mustela lutreola

Vormela peregusna

Felidae

Felis silvestris

Lynx lynx (razen estonske populacije)

Lynx pardinus

Phocidae

Monachus monachus

Phoca hispida saimensis

ARTIODACTYLA

Cervidae

Cervus elaphus corsicanus

Bovidae

Bison bonasus

Capra aegagrus (naravne populacije)

Capra pyrenaica pyrenaica

Ovis gmelini musimon (Ovis ammon musimon) (naravne populacije — Korzika in Sardinija)

Ovis orientalis ophion (Ovis gmelini ophion)

Rupicapra pyrenaica ornata (Rupicapra rupicapra ornata)

Rupicapra rupicapra balcanica

Rupicapra rupicapra tatrica

CETACEA

Vse vrste

PLAZILCI

TESTUDINATA

Testudinidae

Testudo graeca

Testudo hermanni

Testudo marginata

Cheloniidae

Caretta caretta

Chelonia mydas

Lepidochelys kempii

Eretmochelys imbricata

Dermochelyidae

Dermochelys coriacea

Emydidae

Emys orbicularis

Mauremys caspica

Mauremys leprosa

SAURIA

Lacertidae

Algyroides fitzingeri

Algyroides marchi

Algyroides moreoticus

Algyroides nigropunctatus

Gallotia atlantica

Gallotia galloti

Gallotia galloti insulanagae

Gallotia simonyi

Gallotia stehlini

Lacerta agilis

Lacerta bedriagae

Lacerta bonnali (Lacerta monticola)

Lacerta monticola

Lacerta danfordi

Lacerta dugesi

Lacerta graeca

Lacerta horvathi

Lacerta schreiberi

Lacerta trilineata

Lacerta viridis

Lacerta vivipara pannonica

Ophisops elegans

Podarcis erhardii

Podarcis filfolensis

Podarcis hispanica atrata

Podarcis lilfordi

Podarcis melisellensis

Podarcis milensis

Podarcis muralis

Podarcis peloponnesiaca

Podarcis pityusensis

Podarcis sicula

Podarcis taurica

Podarcis tiliguerta

Podarcis wagleriana

Scincidae

Ablepharus kitaibelii

Chalcides bedriagai

Chalcides ocellatus

Chalcides sexlineatus

Chalcides simonyi (Chalcides occidentalis)

Chalcides viridianus

Ophiomorus punctatissimus

Gekkonidae

Cyrtopodion kotschyi

Phyllodactylus europaeus

Tarentola angustimentalis

Tarentola boettgeri

Tarentola delalandii

Tarentola gomerensis

Agamidae

Stellio stellio

Chamaeleontidae

Chamaeleo chamaeleon

Anguidae

Ophisaurus apodus

OPHIDIA

Colubridae

Coluber caspius

Coluber cypriensis

Coluber hippocrepis

Coluber jugularis

Coluber laurenti

Coluber najadum

Coluber nummifer

Coluber viridiflavus

Coronella austriaca

Eirenis modesta

Elaphe longissima

Elaphe quatuorlineata

Elaphe situla

Natrix natrix cetti

Natrix natrix corsa

Natrix natrix cypriaca

Natrix tessellata

Telescopus falax

Viperidae

Vipera ammodytes

Macrovipera schweizeri (Vipera lebetina schweizeri)

Vipera seoanni (razen španskih populacij)

Vipera ursinii

Vipera xanthina

Boidae

Eryx jaculus

DVOŽIVKE

CAUDATA

Salamandridae

Chioglossa lusitanica

Euproctus asper

Euproctus montanus

Euproctus platycephalus

Mertensiella luschani (Salamandra luschani)

Salamandra atra

Salamandra aurorae

Salamandra lanzai

Salamandrina terdigitata

Triturus carnifex (Triturus cristatus carnifex)

Triturus cristatus (Triturus cristatus cristatus)

Triturus italicus

Triturus karelinii (Triturus cristatus karelinii)

Triturus marmoratus

Triturus montandoni

Triturus vulgaris ampelensis

Proteidae

Proteus anguinus

Plethodontidae

Hydromantes (Speleomantes) ambrosii

Hydromantes (Speleomantes) flavus

Hydromantes (Speleomantes) genei

Hydromantes (Speleomantes) imperialis

Hydromantes (Speleomantes) strinatii (Hydromantes (Speleomantes) italicus)

Hydromantes (Speleomantes) supramontis

ANURA

Discoglossidae

Alytes cisternasii

Alytes muletensis

Alytes obstetricans

Bombina bombina

Bombina variegata

Discoglossus galganoi (vključno Discoglossus „jeanneae“)

Discoglossus montalentii

Discoglossus pictus

Discoglossus sardus

Ranidae

Rana arvalis

Rana dalmatina

Rana graeca

Rana iberica

Rana italica

Rana latastei

Rana lessonae

Pelobatidae

Pelobates cultripes

Pelobates fuscus

Pelobates syriacus

Bufonidae

Bufo calamita

Bufo viridis

Hylidae

Hyla arborea

Hyla meridionalis

Hyla sarda

RIBE

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

Acipenser naccarii

Acipenser sturio

SALMONIFORMES

Coregonidae

Coregonus oxyrhynchus (anadromne populacije v nekaterih predelih Severnega morja razen finskih populacij)

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Anaecypris hispanica

Phoxinus percnurus

ATHERINIFORMES

Cyprinodontidae

Valencia hispanica

PERCIFORMES

Percidae

Gymnocephalus baloni

Romanichthys valsanicola

Zingel asper

NEVRETENČARJI

ČLENONOŽCI

CRUSTACEA

Isopoda

Armadillidium ghardalamensis

INSECTA

Coleoptera

Bolbelasmus unicornis

Buprestis splendens

Carabus hampei

Carabus hungaricus

Carabus olympiae

Carabus variolosus

Carabus zawadszkii

Cerambyx cerdo

Cucujus cinnaberinus

Dorcadion fulvum cervae

Duvalius gebhardti

Duvalius hungaricus

Dytiscus latissimus

Graphoderus bilineatus

Leptodirus hochenwarti

Pilemia tigrina

Osmoderma eremita

Phryganophilus ruficollis

Probaticus subrugosus

Propomacrus cypriacus

Pseudogaurotina excellens

Pseudoseriscius cameroni

Pytho kolwensis

Rosalia alpina

Lepidoptera

Apatura metis

Arytrura musculus

Catopta thrips

Chondrosoma fiduciarium

Coenonympha hero

Coenonympha oedippus

Colias myrmidone

Cucullia mixta

Dioszeghyana schmidtii

Erannis ankeraria

Erebia calcaria

Erebia christi

Erebia sudetica

Eriogaster catax

Fabriciana elisa

Glyphipterix loricatella

Gortyna borelii lunata

Hypodryas maturna

Hyles hippophaes

Leptidea morsei

Lignyoptera fumidaria

Lopinga achine

Lycaena dispar

Lycaena helle

Maculinea arion

Maculinea nausithous

Maculinea teleius

Melanargia arge

Nymphalis vaualbum

Papilio alexanor

Papilio hospiton

Parnassius apollo

Parnassius mnemosyne

Phyllometra culminaria

Plebicula golgus

Polymixis rufocincta isolata

Polyommatus eroides

Proserpinus proserpina

Pseudophilotes bavius

Xylomoia strix

Zerynthia polyxena

Mantodea

Apteromantis aptera

Odonata

Aeshna viridis

Cordulegaster heros

Cordulegaster trinacriae

Gomphus graslinii

Leucorrhinia albifrons

Leucorrhinia caudalis

Leucorrhinia pectoralis

Lindenia tetraphylla

Macromia splendens

Ophiogomphus cecilia

Oxygastra curtisii

Stylurus flavipes

Sympecma braueri

Orthoptera

Baetica ustulata

Brachytrupes megacephalus

Isophya costata

Isophya harzi

Isophya stysi

Myrmecophilus baronii

Odontopodisma rubripes

Paracaloptenus caloptenoides

Pholidoptera transsylvanica

Saga pedo

Stenobothrus (Stenobothrodes) eurasius

ARACHNIDA

Araneae

Macrothele calpeiana

MEHKUŽCI

GASTROPODA

Anisus vorticulus

Caseolus calculus

Caseolus commixta

Caseolus sphaerula

Chilostoma banaticum

Discula leacockiana

Discula tabellata

Discula testudinalis

Discula turricula

Discus defloratus

Discus guerinianus

Elona quimperiana

Geomalacus maculosus

Geomitra moniziana

Gibbula nivosa

Hygromia kovacsi

Idiomela (Helix) subplicata

Lampedusa imitatrix

Lampedusa melitensis

Leiostyla abbreviata

Leiostyla cassida

Leiostyla corneocostata

Leiostyla gibba

Leiostyla lamellosa

Paladilhia hungarica

Patella ferruginea

Sadleriana pannonica

Theodoxus prevostianus

Theodoxus transversalis

BIVALVIA

Anisomyaria

Lithophaga lithophaga

Pinna nobilis

Unionoida

Margaritifera auricularia

Unio crassus

Dreissenidae

Congeria kusceri

ECHINODERMATA

Echinoidea

Centrostephanus longispinus

(b)   RASTLINE

Priloga IV(b) vsebuje vse rastlinske vrste iz Priloge II(b) ( 8 ) ter vse spodaj navedene vrste:

PTERIDOPHYTA

ASPLENIACEAE

Asplenium hemionitis L.

ANGIOSPERMAE

AGAVACEAE

Dracaena draco (L.) L.

AMARYLLIDACEAE

Narcissus longispathus Pugsley

Narcissus triandrus L.

BERBERIDACEAE

Berberis maderensis Lowe

CAMPANULACEAE

Campanula morettiana Reichenb.

Physoplexis comosa (L.) Schur.

CARYOPHYLLACEAE

Moehringia fontqueri Pau

COMPOSITAE

Argyranthemum pinnatifidum (L.f.) Lowe subsp. succulentum (Lowe) C. J. Humphries

Helichrysum sibthorpii Rouy

Picris willkommii (Schultz Bip.) Nyman

Santolina elegans Boiss. ex DC.

Senecio caespitosus Brot.

Senecio lagascanus DC. subsp. lusitanicus (P. Cout.) Pinto da Silva

Wagenitzia lancifolia (Sieber ex Sprengel) Dostal

CRUCIFERAE

Murbeckiella sousae Rothm.

EUPHORBIACEAE

Euphorbia nevadensis Boiss. & Reuter

GESNERIACEAE

Jankaea heldreichii (Boiss.) Boiss.

Ramonda serbica Pancic

IRIDACEAE

Crocus etruscus Parl.

Iris boissieri Henriq.

Iris marisca Ricci & Colasante

LABIATAE

Rosmarinus tomentosus Huber-Morath & Maire

Teucrium charidemi Sandwith

Thymus capitellatus Hoffmanns. & Link

Thymus villosus L. subsp. villosus L.

LILIACEAE

Androcymbium europaeum (Lange) K. Richter

Bellevalia hackelli Freyn

Colchicum corsicum Baker

Colchicum cousturieri Greuter

Fritillaria conica Rix

Fritillaria drenovskii Degen & Stoy.

Fritillaria gussichiae (Degen & Doerfler) Rix

Fritillaria obliqua Ker-Gawl.

Fritillaria rhodocanakis Orph. ex Baker

Ornithogalum reverchonii Degen & Herv.-Bass.

Scilla beirana Samp.

Scilla odorata Link

ORCHIDACEAE

Ophrys argolica Fleischm.

Orchis scopulorum Simsmerh.

Spiranthes aestivalis (Poiret) L. C. M. Richard

PRIMULACEAE

Androsace cylindrica DC.

Primula glaucescens Moretti

Primula spectabilis Tratt.

RANUNCULACEAE

Aquilegia alpina L.

SAPOTACEAE

Sideroxylon marmulano Banks ex Lowe

SAXIFRAGACEAE

Saxifraga cintrana Kuzinsky ex Willk.

Saxifraga portosanctana Boiss.

Saxifraga presolanensis Engl.

Saxifraga valdensis DC.

Saxifraga vayredana Luizet

SCROPHULARIACEAE

Antirrhinum lopesianum Rothm.

Lindernia procumbens (Krocker) Philcox

SOLANACEAE

Mandragora officinarum L.

THYMELAEACEAE

Thymelaea broterana P. Cout.

UMBELLIFERAE

Bunium brevifolium Lowe

VIOLACEAE

Viola athois W. Becker

Viola cazorlensis Gandoger




PRILOGA V

ŽIVALSKE IN RASTLINSKE VRSTE V INTERESU SKUPNOSTI, PRI KATERIH ZA ODVZEM IZ NARAVE IN IZKORIŠČANJE LAHKO VELJAJO UKREPI UPRAVLJANJA

Vrste, naštete v tej prilogi, so navedene:

 z imenom vrste ali podvrste ali

 s skupino vrst, ki pripadajo višjemu taksonu ali določenemu delu tega taksona.

Okrajšava „spp.“ za imenom družine ali rodu določa vse vrste te družine ali rodu.

(a)   ŽIVALI

VRETENČARJI

SESALCI

RODENTIA

Castoridae

Castor fiber (finske, švedske, latvijske, litovske, estonske in poljske populacije)

Cricetidae

Cricetus cricetus (madžarske populacije)

CARNIVORA

Canidae

Canis aureus

Canis lupus (španske populacije severno od Duera, grške populacije severno od 39. vzporednika, finske populacije v območju gospodarjenja s severno jelenjadjo, kot je opredeljeno v členu 2 finskega Zakona št. 848/90 z dne 14. septembra 1990 o gospodarjenju s severno jelenjadjo, bolgarske, latvijske, litovske, estonske, poljske in slovaške populacije)

Mustelidae

Martes martes

Mustela putorius

Felidae

Lynx lynx (estonska populacija)

Phocidae

Vse vrste, ki niso navedene v Prilogi IV

Viverridae

Genetta genetta

Herpestes ichneumon

DUPLICIDENTATA

Leporidae

Lepus timidus

ARTIODACTYLA

Bovidae

Capra ibex

Capra pyrenaica (razen Capra pyrenaica pyrenaica)

Rupicapra rupicapra (razen Rupicapra rupicapra balcanica, Rupicapra rupicapra ornata in Rupicapra rupicapra tatrica)

DVOŽIVKE

ANURA

Ranidae

Rana esculenta

Rana perezi

Rana ridibunda

Rana temporaria

RIBE

PETROMYZONIFORMES

Petromyzonidae

Lampetra fluviatilis

Lethenteron zanandrai

ACIPENSERIFORMES

Acipenseridae

Vse vrste, ki niso navedene v Prilogi IV

CLUPEIFORMES

Clupeidae

Alosa spp.

SALMONIFORMES

Salmonidae

Thymallus thymallus

Coregonus spp. (razen Coregonus oxyrhynchus — anadromne populacije v nekaterih predelih Severenega morja)

Hucho hucho

Salmo salar (le v sladkih vodah)

CYPRINIFORMES

Cyprinidae

Aspius aspius

Barbus spp.

Pelecus cultratus

Rutilus friesii meidingeri

Rutilus pigus

SILURIFORMES

Siluridae

Silurus aristotelis

PERCIFORMES

Percidae

Gymnocephalus schraetzer

Zingel zinge

NEVRETENČARJI

COELENTERATA

CNIDARIA

Corallium rubrum

MOLLUSCA

GASTROPODA — STYLOMMATOPHORA

Helix pomatia

BIVALVIA — UNIONOIDA

Margaritiferidae

Margaritifera margaritifera

Unionidae

Microcondylaea compressa

Unio elongatulus

ANNELIDA

HIRUDINOIDEA — ARHYNCHOBDELLAE

Hirudinidae

Hirudo medicinalis

ARTHROPODA

CRUSTACEA — DECAPODA

Astacidae

Astacus astacus

Austropotamobius pallipes

Austropotamobius torrentium

Scyllaridae

Scyllarides latus

INSECTA — LEPIDOPTERA

Saturniidae

Graellsia isabellae

(b)   RASTLINE

ALGE

RHODOPHYTA

CORALLINACEAE

Lithothamnium coralloides Crouan frat.

Phymatholithon calcareum (Poll.) Adey & McKibbin

LICHENES

CLADONIACEAE

Cladonia L. subgenus Cladina (Nyl.) Vain.

BRYOPHYTA

MUSCI

LEUCOBRYACEAE

Leucobryum glaucum (Hedw.) AAngstr.

SPHAGNACEAE

Sphagnum L. spp. (razen Sphagnum pylaisii Brid.)

PTERIDOPHYTA

Lycopodium spp.

ANGIOSPERMAE

AMARYLLIDACEAE

Galanthus nivalis L.

Narcissus bulbocodium L.

Narcissus juncifolius Lagasca

COMPOSITAE

Arnica montana L.

Artemisia eriantha Tem

Artemisia genipi Weber

Doronicum plantagineum L. subsp. tournefortii (Rouy) P. Cout.

Leuzea rhaponticoides Graells

CRUCIFERAE

Alyssum pintadasilvae Dudley.

Malcolmia lacera (L.) DC. subsp. graccilima (Samp.) Franco

Murbeckiella pinnatifida (Lam.) Rothm. subsp. herminii (Rivas-Martinez) Greuter & Burdet

GENTIANACEAE

Gentiana lutea L.

IRIDACEAE

Iris lusitanica Ker-Gawler

LABIATAE

Teucrium salviastrum Schreber subsp. salviastrum Schreber

LEGUMINOSAE

Anthyllis lusitanica Cullen & Pinto da Silva

Dorycnium pentaphyllum Scop. subsp. transmontana Franco

Ulex densus Welw. ex Webb.

LILIACEAE

Lilium rubrum Lmk

Ruscus aculeatus L.

PLUMBAGINACEAE

Armeria sampaio (Bernis) Nieto Feliner

ROSACEAE

Rubus genevieri Boreau subsp. herminii (Samp.) P. Cout.

SCROPHULARIACEAE

Anarrhinum longipedicelatum R. Fernandes

Euphrasia mendonçae Samp.

Scrophularia grandiflora DC. subsp. grandiflora DC.

Scrophularia berminii Hoffmanns & Link

Scrophularia sublyrata Brot.

▼B




PRILOGA VI

PREPOVEDANI NAČINI IN SREDSTVA ZA UJETJE IN UBITJE TER PREVOZNA SREDSTVA

(a)   Neselektivna sredstva

SESALCI

 Slepe ali pohabljene živali, uporabljene kot žive vabe

 Magnetofoni

 Električne in elektronske naprave, s katerimi je mogoče ubijanje ali omamljanje

 Umetni viri svetlobe

 Ogledala in druge zaslepljevalne naprave

 Naprave za osvetljevanje ciljev

 Merilne naprave za nočno streljanje, ki vsebujejo elektronski povečevalec slike ali pretvornik slike

 Razstreliva

 Mreže, ki so glede na delovanje ali pogoje uporabe neselektivne

 Pasti, ki so glede na delovanje ali pogoje uporabe neselektivne

 Samostreli

 Strupi in zastrupljene vabe ali vabe za omamljanje

 Izganjanje s plinom ali dimom

 Polavtomatsko ali avtomatsko orožje z nabojnikom, v katerem sta lahko več kot dva naboja

RIBE

 Strup

 Razstreliva

(b)   Prevozna sredstva

 Zrakoplovi

 Premikajoča se motorna vozila



( 1 ) UL C 247, 21.9.1988, str. 3

in UL C 195, 3.8.1990, str. 1.

( 2 ) UL C 75, 20.3.1991, str. 12.

( 3 ) UL C 31, 6.2.1991, str. 25.

( 4 ) UL C 328, 7.12.1987, str. 1.

( 5 ) UL L 103, 25.4.1979, str. 1. Direktiva, nazadnje spremenjena z Direktivo 91/244/EGS (UL L 115, 8.5.1991, str. 41).

( 6 ) Sklep Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil (UL L 184, 17.7.1999, str. 23).

( 7 ) „Razlagalni priročnik o habitatih Evropske unije“, različica EUR 15/2, ki ga je sprejel Odbor za habitate dne 4. oktobra 1999 in „Spremembe ‚Razlagalnega priročnika o habitatih Evropske unije’ glede na širitev EU“ (Hab. 01/11b-rev. 1), ki jih je sprejel Odbor za habitate dne 24. aprila 2002 po pisnem posvetovanju, Evropska komisija, generalni direktorat za okolje.

( 8 ) Razen mahov iz Priloge II(b).