(a)  lastnik ali imetnik je vsaka fizična ali pravna oseba, ki ima v lasti kopitarje ali mu je odplačno ali neodplačno poverjena skrb zanje;

(b)  prenašalec bolezni je insekt vrste Culicoides imicola ali katerikoli insekt rodu Culicoides, ki lahko prenaša virus konjske kuge in ga je mogoče prepoznati s postopkom, predvidenim v členu 19 na podlagi mnenja Znanstvenega veterinarskega odbora;

(c)  potrditev je izjava o prisotnosti konjske kuge, ki jo izda pristojni organ na podlagi rezultatov laboratorijskih preiskav; vendar pa lahko v primeru epidemije pristojni organ potrdi pojav bolezni tudi na podlagi rezultatov kliničnih in/ali epidemioloških rezultatov;

(d)  pristojni organ pomeni osrednji organ države članice, ki je odgovoren za izvajanje veterinarskih kontrol ali katerikoli veterinarski organ, ki mu je bila poverjena ta odgovornost;

(e)  uradni veterinar je veterinar, ki ga imenuje pristojni organ.

(a) zagotoviti uradni nadzor nad osumljenim(i) gospodarstvom(i);

(b) voditi:

(i) uradni popis vrst kopitarjev z navedbo števila že poginulih, okuženih živali ali živali, dovzetnih za okužbo za vsako vrsto posebej in posodobitve tega popisa, ki zajema kopitarje, rojene ali poginule v obdobju suma; podatke popisa je treba predložiti na zahtevo in se lahko preverijo pri vsakem inšpekcijskem pregledu;

(ii) popis krajev, ki omogočajo nastanitev in preživetje prenašalcev bolezni ter uporabo primernih ukrepov za zatiranje mrčesa v teh krajih;

(iii) epizootiološko preiskavo v skladu s členom 7;

(c) redno obiskovati gospodarstvo(a) in ob teh obiskih:

(i) pregledati vsakega kopitarja na gospodarstvu;

(ii) opraviti podroben klinični pregled na živalih za katere se sumi, da so zbolele ali obdukcijo na mrtvi živali ter vzeti primerne vzorce za laboratorijske preiskave;

(d) zagotoviti:

(i) da so vsi kopitarji na gospodarstvu(ih) nastanjeni v svojih bivališčih ali drugih mestih, kjer so zaščiteni pred prenašalcem bolezni;

(ii) da je prepovedano sleherno gibanje kopitarjev z gospodarstva ali nanj;

(iii) da se uporabljajo primerna sredstva za zatiranje mrčesa v in okoli stavb, kjer so nastanjeni kopitarji;

(iv) da se trupla kopitarjev, ki so poginili na gospodarstvu, uničijo, odstranijo, zažgejo ali zakopljejo v skladu z Direktivo Sveta 90/667/EGS z dne 27. novembra 1990 o določitvi veterinarskih pravil za odstranjevanje in predelavo živalskih odpadkov, njihovo prodajo ter o preprečevanju prisotnosti patogenov v živilih živalskega ali ribjega izvora in o spremembi Direktive 90/425/EGS ( 1 ).

(a) takoj poskrbi za usmrtitev pod uradnim nadzorom vseh kopitarjev na okuženem gospodarstvu, ki so okuženi ali kažejo klinična znamenja konjske kuge;

(b) poskrbi za uničenje, odstranitev, zažig ali zakop trupel omenjenih kopitarjev v skladu z Direktivo 90/667/EGS in/ali;

(c) razširi ukrepe iz člena 4 na gospodarstva, ki se nahajajo znotraj območja 20 km (znotraj okuženega območja) od okuženega(ih) gospodarstva(ev);

(d) izvaja sistematsko cepljenje vseh kopitarjev na območju pod točko (c) z uporabo cepiva, ki ga odobri pristojni organ, ter se jih identificira z vidno, neizbrisno oznako po metodi, odobreni v skladu s postopkom, določenem v členu 19. Pristojni organ pa lahko opusti zahteve po cepljenju na podlagi epizootioloških, meteoroloških, geografskih ali klimatskih okoliščin. Pristojni organ o tem obvesti Komisijo;

(e) opravi epizootiološko preiskavo v skladu s členom 7.

— obdobje, v katerem je bila konjska kuga domnevno prisotna na gospodarstvu,

— možni izvor konjske kuge na gospodarstvu ter identificiranje ostalih gospodarstev, na katerih so kopitarji, ki bi se lahko okužili ali prišli v stik z istim virom,

— prisotnost in porazdelitev prenašalcev bolezni,

— premike kopitarjev na ali iz zadevnih gospodarstev ali spremljanje trupel, ki so bila odstranjena iz teh gospodarstev.

(a) Okuženo območje predstavlja del ozemlja Skupnosti s polmerom najmanj 100 km okrog celotnega okuženega gospodarstva.

(b) Ogroženo območje predstavlja del ozemlja Skupnosti, ki sega najmanj 50 km prek okuženega območja, na katerem v zadnjih 12 mesecih ni bilo opravljeno sistematsko cepljenje.

(c) Če se ta območja nahajajo na ozemlju več držav članic, pristojni organi zadevnih držav članic sodelujejo pri določevanju območij iz točk (a) in (b). Če je potrebno, se varovalno in nadzorno območje lahko določita v skladu s postopkom, določenem v členu 19.

— geografska lega in ekološki dejavniki,

— meteorološke razmere,

— prisotnost in porazdelitev prenašalca bolezni,

— rezultati epizootioloških preiskav, opravljenih v skladu s členom 7,

— rezultati laboratorijskih preiskav,

— uporaba kontrolnih ukrepov, predvsem ukrepov za zatiranje mrčesa.

(a) identificirajo se vsa gospodarstva na območju, ki imajo kopitarje;

(b) uradni veterinar opravi:

— občasne obiske vseh gospodarstev s kopitarji,

— klinične preglede omenjenih kopitarjev, vključno z zbiranjem vzorcev za laboratorijsko preiskavo, če je potrebno; voditi je treba evidenco obiskov in ugotovitev.

(c) kopitarji zapustijo gospodarstvo, na katerem se gojijo, samo v primeru zakola v sili, ko gre za prevoz pod neposrednim uradnim nadzorom do klavnice na istem območju ali če na tem območju ni klavnice, do klavnice znotraj ogroženega območja, ki jo določi pristojni organ.

1. da se ukrepi iz člena 9(1) izvajajo na ogroženem območju. Če pa na ogroženem območju ni klavnice, se kopitarje lahko zakoljejo v okuženem območju v klavnici, ki jo določi pristojni organ;

2. da se prepove vsako cepljenje proti konjski kugi na ogroženem območju.

(a) se kopitarji lahko prevažajo iz okuženega in ogroženega območja pod uradnim nadzorom ter pod pogoji iz člena 5(3) Direktive 90/426/EGS do karantenske postaje, omenjene v členu 5(3)(d) iste direktive;

(b) so premiki kopitarjev znotraj območij z istim statusom predmet pooblastila pristojnih organov na podlagi naslednjih določb:

(i) kopitarje:

— je treba predhodno uradno pregledati,

— je treba identificirati in

— mora spremljati uradni dokument;

(ii) države članice v vseh primerih zagotovijo, da kopitarji, ki so bili cepljeni pred manj kakor 60 dnevi, ne smejo zapustiti gospodarstva, na katerem so bili v času, ko se je izvajalo cepljenje;

(iii) država članica obvesti Komisijo v okviru Stalnega veterinarskega odbora o ukrepih na tem področju.

(a) lahko dobavljajo diagnostične reagente diagnostičnim laboratorijem, ki jih zahtevajo;

(b) kontrolirajo kakovost vseh diagnostičnih reagentov, ki se uporabljajo v tej državi članici;

(c) poskrbijo za občasne primerjalne teste;

(d) hranijo izolate virusa konjske kuge iz potrjenih primerov v tej državi članici;

(e) potrdijo pozitivne rezultate iz regionalnih diagnostičnih laboratorijev.

1. usklajevanje metod, ki se uporabljajo v državah članicah za diagnosticiranje konjske kuge, ob posvetovanju s Komisijo, in sicer z naslednjimi ukrepi:

(a) tipizacija, hranjenje in dobava virusnih sevov konjske kuge za serološke teste in pripravo antiseruma;

(b) dobava standardnih serumov in ostalih referenčnih reagentov za nacionalne referenčne laboratorije za namen standardizacije testov in reagentov, ki se uporabljajo v posamezni državi članici;

(c) priprava in hramba zbirke virusnih sevov in izolatov konjske kuge;

(d) priprava občasnih primerjalnih kontrol diagnostičnih postopkov na ravni Skupnosti;

(e) zbiranje in primerjanje podatkov in informacij o uporabljenih metodah diagnosticiranja in rezultatih preiskav opravljenih v Skupnosti;

(f) karakteriziranje izolatov konjske kuge po najnovejših razpoložljivih metodah, za boljše spremljanje epizootiologije konjske kuge;

(g) spremljanje razvoja na področju nadzorovanja konjske kuge, epizootiologije in preprečevanja po celem svetu;

2. aktivno sodelovanje pri diagnosticiranju izbruha konjske kuge v državah članicah prek prejemanja izolatov virusa za potrditvene diagnoze, karakterizacijo in epizootiološke raziskave;

3. usposabljanje in izpopolnjevanje izvedencev za laboratorijsko diagnozo z namenom uskladitve tehnik v vsej Skupnosti;

4. izvajanje vzajemne izmenjave informacij s svetovnim laboratorijem za konjsko kugo, ki ga imenuje Mednarodni urad za epizootijo (IOE), zlasti glede razvoja stanja v svetu glede konjske kuge.

1. Ustanoviti je treba krizni center na državni ravni, ki usklajuje vse kontrolne ukrepe v zadevni državi članici.

2. Pripraviti je treba seznam lokalnih centrov za nadzor bolezni z ustrezno opremo za usklajevanje ukrepov nadzora nad boleznijo na lokalni ravni.

3. Pripraviti je treba podrobne informacije o osebju, vključenem v kontrolne ukrepe, o njihovem strokovnem znanju in odgovornostih.

4. Vsak lokalni center za nadzor bolezni mora imeti možnost hitrega navezovanja stikov z ljudmi/organizacijami, ki so neposredno vpleteni/vpletene v izbruh.

5. Oprema in materiali morajo biti na voljo za primerno izvajanje nadzora nad boleznijo.

6. Treba je pripraviti podrobne informacije o ukrepih, vključno z načini odstranjevanja trupel, ki jih je treba sprejeti ob sumu ali potrditvi okužbe ali stika s sumljivimi živalmi.

7. Pripraviti je treba programe usposabljanja za ohranjanje in izpopolnjevanje praktičnega znanja in upravnih postopkov.

8. Diagnostični laboratoriji morajo imeti opremo za opravljanje obdukcij, potrebne zmogljivosti za serologijo, histologijo itd. ter morajo ohranjati strokovno znanje za hitro diagnosticiranje (v ta namen bi bilo treba poskrbeti za hiter prevoz vzorcev).

9. Treba je pripraviti podatke o ocenjeni količini cepiva proti konjski kugi, ki se zahtevajo v primeru ponovne uvedbe cepljenja v izrednih razmerah.

10. Zagotoviti je treba pravno podlago za izvajanje načrtov za izredne razmere.