1992L0013 — SL — 17.04.2014 — 005.001


Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

►B

DIREKTIVA SVETA 92/13/EGS

z dne 25. februarja 1992

o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju

(UL L 076 23.3.1992, str. 14)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

 M1

DIREKTIVA SVETA 2006/97/ES z dne 20. novembra 2006

  L 363

107

20.12.2006

►M2

DIREKTIVA 2007/66/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 11. decembra 2007

  L 335

31

20.12.2007

►M3

DIREKTIVA 2014/23/EU EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 26. februarja 2014

  L 94

1

28.3.2014


spremenjena z:

 A1

AKT O pogojih pristopa republike avstrije, republike finske in kraljevine švedske ter o prilagoditvah pogodb, na katerih temelji evropska unija

  C 241

21

29.8.1994

 A2

AKT o pogojih pristopa Češke republike, Republike Estonije, Republike Cipra, Republike Latvije, Republike Litve, Republike Madžarske, Republike Malte, Republike Poljske, Republike Slovenije in Slovaške republike in prilagoditvah Pogodb, na katerih temelji Evropska unija

  L 236

33

23.9.2003




▼B

DIREKTIVA SVETA 92/13/EGS

z dne 25. februarja 1992

o uskladitvi zakonov in drugih predpisov o uporabi pravil Skupnosti za oddajo javnih naročil podjetij na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju



SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE

ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti njenega člena 100a,

ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),

v sodelovanju z Evropskim parlamentom ( 2 ),

ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),

ker Direktiva Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o oddaji javnih naročil na vodnem, energetskem, transportnem in telekomunikacijskem področju ( 4 ) sicer določa pravila za oddajo javnih naročil, s katerimi bi zagotovili, da imajo morebitni dobavitelji ali pogodbeniki možnost za pridobitev javnega naročila, ne vsebuje pa nobenih posebnih določb za zagotovitev njene učinkovite uporabe;

ker obstoječe ureditve na nacionalni ravni in na ravni Skupnosti za zagotavljanje njene uporabe niso vselej ustrezne;

ker dejstvo, da učinkovitih revizijskih postopkov bodisi ni bodisi so neustrezni, lahko podjetja v Skupnosti odvrača od oddajanja ponudb; ker morajo države članice zato izboljšati situacijo;

ker se Direktiva Sveta 89/665/EGS z dne 21. decembra 1989 o uskladitvi zakonov in drugih predpisov v zvezi z uporabo revizijskih postopkov pri oddaji javnih naročil za blago in gradnje ( 5 ) nanaša le na postopke oddaje naročil s področja veljavnosti Direktive Sveta 71/305/EGS z dne 26. julija 1971 o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za gradnje ( 6 ), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/531/EGS, in Direktive Sveta 77/62/EGS z dne 21. decembra 1976 o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za blago ( 7 ), kot je bila nazadnje spremenjena z Direktivo 90/531/EGS;

ker dejstvo, da se javno naročanje na zadevnih področjih odpira konkurenci na ravni Skupnosti, terja sprejem ukrepov, ki bodo zagotovili, da imajo dobavitelji ali pogodbeniki v primeru kršitev upoštevnega prava Skupnosti ali nacionalnih pravil, sprejetih za izvajanje tega prava, na voljo ustrezne revizijske postopke;

ker je nujno poskrbeti za bistveno okrepitev zagotovil glede preglednosti in nediskriminacije in ker je za to, da bi dosegli otipljive rezultate, treba imeti na voljo možnost učinkovite in hitre revizije;

ker je treba upoštevati specifično naravo nacionalnih pravnih ureditev, in sicer tako, da se državam članicam dovoli izbira med različnimi pooblastili, ki jih bodo podelile revizijskim organom in ki bodo imela enake učinke;

ker ena od teh možnosti obsega pooblastilo za neposredno poseganje v naročnikove postopke oddaje javnega naročila, in sicer tako, da se jih zadrži ali pa da se razveljavi njegove odločitve ali diskriminatorne določbe v njegovi dokumentaciji ali publikacijah;

ker druga možnost predvideva pooblastilo izvajanja posrednega pritiska na naročnike, s čimer bi dosegli, da bodisi odpravijo ali opustijo kršitve, ali pa bi preprečili škodo;

ker mora biti vedno možno uveljavljati nadomestilo škode;

ker se v primerih uveljavljanja nadomestila škode v zvezi s stroški pripravljanja ponudbe ali udeležbe v postopku oddaje javnega naročila od osebe, ki uveljavlja nadomestilo škode, ne sme zahtevati, da za pridobitev povračila stroškov dokaže, da bi bilo naročilo v primeru, če kršitve ne bi bilo, oddano njej;

ker bi morali naročniki, ki spoštujejo predpise v zvezi z javnimi naročili, to na primeren način razglasiti; ker je zato potreben pregled naročnikovih postopkov in prakse oddaje javnega naročila, ki ga opravi neodvisna oseba;

ker je za ta namen primeren sistem izdajanja potrdil, po katerem bi se izjava o pravilni uporabi pravil v zvezi z javnim naročanjem objavila v Uradnem listu Evropskih skupnostih;

ker bi morali imeti naročniki možnost, da uporabijo sistem izdajanja potrdil, če to želijo; ker jim morajo države članice dati možnost, da to storijo; ker to lahko storijo bodisi tako, da same vzpostavijo sistem, ali pa tako, da naročnikom dovolijo uporabiti sistem izdajanja potrdil, ki ga vzpostavi druga država članica; ker lahko nalogo v zvezi s preiskavo znotraj sistema izdajanja potrdil podelijo osebam, strokam ali osebju institucij;

ker je potrebna fleksibilnost pri uvajanju takšnega sistema zagotovljena s tem, da se v tej direktivi opredelijo bistvene zahteve v zvezi z njim; ker je treba izvedbene podrobnosti določiti v evropskih standardih, na katere se ta direktiva nanaša;

ker je možno, da bi države članice želele določiti izvedbene podrobnosti pred določitvijo pravil iz evropskih standardov ali hkrati z njo;

ker v primerih, ko podjetja ne zahtevajo revizije, določenih kršitev ni mogoče odpraviti brez vzpostavitve posebnega mehanizma;

ker mora Komisija, če meni, da je med postopkom oddaje javnega naročila prišlo do jasne in nedvomne kršitve, zato imeti možnost, da o njej obvesti pristojne organe države članice in zadevnega naročnika, tako da se lahko sprejmejo ustrezni ukrepi za hitro odpravo kršitve;

ker je nujno predvideti možnost pomiritve na ravni Skupnosti, ki bo omogočala reševanje sporov na miren način;

ker je treba uporabo te direktive v praksi preveriti istočasno z uporabo Direktive 90/531/EGS na podlagi podatkov, ki jih glede delovanja nacionalnih revizijskih postopkov dajejo države članice;

ker mora ta direktiva začeti veljati istočasno kot Direktiva 90/531/EGS;

ker je primerno, da se Kraljevini Španiji, Helenski republiki in Portugalski republiki odobri ustrezne dodatne roke za prenos te direktive, upoštevaje datume uporabe Direktive 90/531/EGS v teh državah,

SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:



POGLAVJE I

Ukrepi na nacionalni ravni

▼M2

Člen 1

Področje uporabe in zagotovitev revizijskih postopkov

▼M3

1.  Ta direktiva se uporablja za javna naročila iz Direktive 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 8 ) , razen če so takšna naročila izključena v skladu s členi 18 do 24, 27 do 30, 34 ali 55 navedene direktive.

Javna naročila v smislu te direktive zajemajo javna naročila blaga, gradenj in storitev, koncesije za gradnje in storitve, okvirne sporazume ter dinamične nabavne sisteme.

Ta direktiva se uporablja tudi za koncesije iz Direktive 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 9 ) , ki jih podelijo naročniki, razen če so takšne pogodbe izključene v skladu s členi 10, 12, 13, 14, 16, 17 in 25 navedene direktive.

Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se v zvezi z naročili s področja uporabe Direktive 2014/25/EU ali Direktive 2014/23/EU zagotovi učinkovita in zlasti čim hitrejša revizija odločitev, ki so jih sprejeli naročniki, skladno s pogoji, določenimi v členih 2 do 2f te direktive, ker je bilo s takšnimi odločitvami kršeno pravo Unije na področju javnih naročil ali nacionalni predpisi o prenosu tega prava.

▼M2

2.  Države članice zagotovijo, da razlikovanje, ki ga ta direktiva uvaja med nacionalnimi predpisi za izvajanje prava Skupnosti in med drugimi nacionalnimi predpisi, ne povzroči diskriminacije med podjetji, ki bi utegnila v okviru postopka oddaje javnega naročila uveljavljati škodo.

3.  Države članice zagotovijo, da so revizijski postopki v skladu z natančnimi pravili, ki jih lahko določi država članica, na voljo vsem osebam, ki imajo ali so imeli interes za pridobitev določenega javnega naročila in ki jim je z domnevno kršitvijo nastala škoda ali bi jim lahko nastala škoda.

4.  Države članice lahko zahtevajo, da mora oseba, ki želi uporabiti revizijski postopek, naročnika obvestiti o domnevni kršitvi in o svoji nameri, da bo zahtevala revizijo, pod pogojem, da to ne vpliva na obdobje mirovanja v skladu s členom 2a(2) oziroma katere koli druge časovne omejitve za vložitev zahtevka za revizijo v skladu s členom 2c.

5.  Države članice lahko zahtevajo, da zadevna oseba revizijo najprej vloži pri naročniku. V tem primeru države članice zagotovijo, da se s predložitvijo takšnega zahtevka za revizijo takoj začasno prekine možnost sklenitve pogodbe.

Države članice se odločijo glede primernega načina obveščanja, vključno s faksom ali v elektronski obliki, ki se uporabi za zahtevek za revizijo, predvideno v prvem pododstavku.

Začasna prekinitev iz prvega pododstavka se ne konča pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je naročnik poslal svoj odgovor, če je za to uporabil faks ali elektronska komunikacijska sredstva, oziroma, če so bila uporabljena druga komunikacijska sredstva, pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je naročnik poslal svoj odgovor, ali od roka 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odgovora.

▼B

Člen 2

▼M2

Zahteve za revizijske postopke

▼B

1.  Države članice zagotovijo, da ukrepi sprejeti glede revizijskih postopkov iz člena 1, vključujejo določbe o pooblastilih:

bodisi

(a) zato, da bi kakor hitro mogoče in po enkratnem postopku sprejeli prehodne ukrepe za odpravo domnevne kršitve ali za preprečitev nadaljnje škode za zadevne interese, vključno z ukrepi za zadržanje ali zagotovitev zadržanja postopka oddaje javnega naročila ali izvajanja katere koli odločitve, ki jo je sprejel naročnik; in

(b) zato da bi razveljavili ali zagotovili razveljavitev nezakonito sprejetih odločitev, vključno z odpravo diskriminatornih tehničnih, ekonomskih ali finančnih specifikacij v obvestilu o javnem naročilu, periodičnem informativnem obvestilu, javnem razpisu za kvalifikacijo ponudnikov, povabilu k oddaji ponudbe, pogodbeni dokumentaciji ali v katerem koli drugem dokumentu v zvezi z zadevnim postopkom oddaje javnega naročila;

ali

(c) zato, da bi kakor hitro mogoče, po možnosti po enkratnem postopku in po potrebi v dokončnem postopku o zadevi, sprejeli ukrepe, ki niso predvideni v točkah (a) in (b), za odpravo vseh ugotovljenih kršitev in za preprečitev škode za zadevne interese; zlasti zato, da bi lahko izdali nalog za plačilo določene vsote, če kršitev ni bila odpravljena ali preprečena.

Države lahko to odločitev sprejmejo bodisi za vse naročnike ali za vrste naročnikov, opredeljene na podlagi objektivnih meril, pri tem pa morajo vsekakor ohraniti učinkovitost opredeljenih ukrepov, s čimer preprečijo povzročanje škode zadevnim interesom;

(d) ter, v obeh zgornjih primerih, zato da bi osebam, ki jim je bila s kršitvijo povzročena škoda, dodelili nadomestilo škode.

Kadar se nadomestilo škode uveljavlja zato, ker je bila odločitev sprejeta protizakonito, lahko države članice, kadar njihov sistem notranjega prava to zahteva in predvideva organe, ki imajo v ta namen potrebna pooblastila, predvidijo, da je treba sporno odločitev najprej razveljaviti ali jo razglasiti za nezakonito.

▼M2

2.  Pooblastila, navedena v odstavku 1 ter členih 2d in 2e, se lahko prenesejo na ločene organe, ki so pristojni za različne vidike revizijskega postopka.

3.  Če prvostopenjski organ, ki je neodvisen od naročnika, opravi revizijo odločitve o oddaji javnega naročila, države članice zagotovijo, da naročnik ne more skleniti pogodbe, dokler revizijski organ ne sprejme odločitve glede zahtevka za začasne ukrepe ali za revizijo. Začasna prekinitev se ne sme končati pred potekom obdobja mirovanja iz člena 2a(2) in člena 2d(4) in (5).

3a.  Razen v primerih iz odstavka 3 in člena 1(5) ni nujno, da imajo revizijski postopki sami po sebi samodejni suspenzivni učinek na postopke oddaje javnega naročila, na katere se nanašajo.

4.  Države članice lahko predvidijo, da lahko organ, pristojen za revizijske postopke, upošteva verjetne posledice začasnih ukrepov za vse interese, ki se jim lahko povzroči škoda, in javni interes, ter odloči, da takšnih ukrepov ne uvede, če obstaja možnost, da bi njihove negativne posledice presegale njihove prednosti.

Odločitev, da se začasni ukrepi ne odobrijo, ne posega v druge zahtevke osebe, ki zahteva takšne ukrepe.

▼B

5.  Vsoto, ki jo je treba plačati skladno z odstavkom 1(c), je treba določiti na dovolj visoki ravni, ki bo naročnike odvračala od povzročanja kršitev ali vztrajanja pri njih. Možna je ureditev, po kateri plačilo te vsote zavisi od dokončne odločitve o tem, ali je do kršitve dejansko prišlo.

▼M2

6.  Razen v primerih, določenih v členih 2d do 2f, se učinki izvajanja pooblastil iz odstavka 1 tega člena na pogodbo, ki se sklene po oddaji naročila, določijo v skladu z nacionalno zakonodajo.

Poleg tega lahko država članica, razen kadar je treba odločitev razveljaviti pred dodelitvijo nadomestila za škodo, predvidi, da se po sklenitvi pogodbe v skladu s členom 1(5), odstavkom 3 tega člena ali s členi 2a do 2f, pooblastila organa, pristojnega za revizijske postopke, omejijo na dodelitev odškodnine osebam, ki so bile oškodovane zaradi kršitve.

▼B

7.  Kadar se uveljavlja nadomestilo škode v zvezi s stroški pripravljanja ponudbe ali udeležbe v postopku oddaje javnega naročila, se od osebe, ki nadomestilo uveljavlja, zahteva le, da dokaže kršitev prava Skupnosti na področju javnega naročanja ali nacionalnih predpisov, s katerimi se to pravo izvaja, da bi imela resnično možnost pridobiti naročilo in da je kršitev negativno vplivala na to možnost.

8.  Države članice zagotovijo, da je odločitve, ki jih sprejmejo organi, pristojni na revizijske postopke, možno učinkovito izvršiti.

9.  Organi, ki so pristojni za revizijske postopke, sicer niso sodni organi, vendar morajo svoje odločitve vedno pisno obrazložiti. Nadalje je treba v takšnem primeru zagotoviti postopke, po katerih je vsak domnevno protizakoniti ukrep, ki ga sprejme revizijski organ, ali vsaka domnevna nepravilnost pri izvajanju pooblastil, ki so mu bila dodeljena, lahko predmet sodne revizije ali revizije s strani drugega organa, ki je ►M2  sodišče v smislu člena 234 Pogodbe ◄ in ki je neodvisen tako od naročnika kot od revizijskega organa.

Člani neodvisnega organa iz prvega odstavka so imenovani in razrešeni pod istimi pogoji kot sodniki, in sicer kar zadeva organ, pristojen za njihovo imenovanje, trajanje njihovega mandata in prenehanje funkcije. Vsaj predsednik tega neodvisnega organa ima enake pravne in strokovne kvalifikacije kot sodniki. Neodvisni organ sprejema odločitve po postopku, v katerem sta zaslišani obe strani, te odločitve pa so pravno zavezujoče na načine, ki jih določi vsaka država članica.

▼M2

Člen 2a

Obdobje mirovanja

1.  Države članice zagotovijo, da imajo osebe, navedene v členu 1(3), na voljo primerne roke, ki jim zagotavljajo učinkovita pravna sredstva zoper odločitve o oddaji naročila, ki jih sprejmejo naročniki, in sicer tako, da sprejmejo potrebne določbe, ki upoštevajo minimalne pogoje, navedene v odstavku 2 tega člena in v členu 2c.

2.   ►M3  Do sklenitve pogodbe, ki sledi odločitvi o oddaji naročila s področja uporabe Direktive 2014/25/EU ali Direktive 2014/23/EU, ne sme priti pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom in kandidatom po faksu ali po drugih elektronskih komunikacijskih sredstvih pošlje odločitev o oddaji naročila, oziroma, če so bila uporabljena druga komunikacijska sredstva, pred potekom roka, ki ne sme biti krajši od 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bila zadevnim ponudnikom in kandidatom poslana odločitev o oddaji naročila, ali od 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve o oddaji naročila. ◄

Zadevni ponudniki so tisti, ki niso bili dokončno izključeni. Izključitev je dokončna, če je bil zadevni ponudnik o njej obveščen in jo neodvisni revizijski organ šteje za zakonito ali pa izključitev ne more več biti predmet revizijskega postopka.

Zadevni kandidati so tisti, ki jim naročnik ni zagotovil informacij o zavrnitvi njihovih prošenj pred objavo odločitve o oddaji naročila zadevnim ponudnikom.

Sporočilo o odločitvi o oddaji naročila vsakemu zadevnemu ponudniku in kandidatu spremljata:

▼M3

 povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 75(2) Direktive 2014/25/EU, ob upoštevanju določb člena 75(3) navedene direktive, ali drugem pododstavku člena 40(1) Direktive 2014/23/EU, ob upoštevanju določb člena 40(2) navedene direktive, in

▼M2

 natančna navedba obdobja mirovanja, ki se uporablja na podlagi določb nacionalnega prava, ki prenašajo določbe iz tega odstavka.

Člen 2b

Odstopanja od obdobja mirovanja

Države članice lahko določijo, da se roki iz člena 2a(2) ne uporabljajo v naslednjih primerih:

▼M3

(a) če Direktiva 2014/25/EU ali kadar primerno, Direktiva 2014/23/EU ne zahteva predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije;

▼M2

(b) če je edini zadevni ponudnik v smislu člena 2a(2) te direktive tisti ponudnik, ki mu je naročilo oddano, in to ne zadeva nobenega kandidata;

▼M3

(c) kadar gre za posebna naročila, ki temeljijo na dinamičnem nabavnem sistemu, kakor določa člen 52 Direktive 2014/25/EU.

▼M2

Če se uporablja to odstopanje, države članice zagotovijo, da je pogodba v skladu s členoma 2d in 2f te Direktive neveljavna, če:

▼M3

 gre za kršitve člena 52(6) Direktive 2014/25/EU in

 se ocenjuje, da je vrednost javnega naročila enaka ali višja od mejnih vrednosti, navedenih v členu 15 Direktive 2014/25/EU.

▼M2

Člen 2c

Roki za vložitev zahtevka za revizijo

Če države članice določijo, da je treba vse zahtevke za revizijo zoper naročnikovo odločitev, sprejeto v okviru ali v zvezi s postopkom oddaje javnega naročila s področja uporabe ►M3  Direktive 2014/25/EU ali Direktive 2014/23/EU ◄ , vložiti pred iztekom določenega roka, znaša ta rok vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali kandidat po faksu ali elektronsko obveščen o tej naročnikovi odločitvi, oziroma – če se uporabijo druga komunikacijska sredstva – znaša ta rok vsaj 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je bil ponudnik ali kandidat obveščen o naročnikovi odločitvi ali vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema naročnikove odločitve. Vsakemu ponudniku ali kandidatu je treba poleg te naročnikove odločitve sporočiti tudi povzetek ustreznih razlogov. V primeru zahtevka za revizijo v zvezi z odločitvami iz člena 2(1)(b) te direktive, ki niso predmet posebnega obvestila, znaša rok vsaj 10 koledarskih dni od objave zadevne odločitve.

Člen 2d

Neveljavnost

1.  Države članice zagotovijo, da naročilo za neveljavno razglasi revizijski organ, neodvisen od naročnika, oziroma da je neveljavnost naročila rezultat odločitve takšnega revizijskega organa v katerem koli od naslednjih primerov:

▼M3

(a) če je naročnik oddal naročilo brez predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije, kadar to ni dovoljeno v skladu z Direktivo 2014/25/EU ali Direktivo 2014/23/EU;

▼M2

(b) ko gre za kršitev člena 1(5), člena 2(3) ali člena 2a(2) te direktive, če zaradi te kršitve ponudnik, ki je zaprosil za revizijo, ni imel možnosti uporabiti predpogodbenih pravnih sredstev, če je navedena kršitev združena s kršitvijo ►M3  Direktive 2014/25/EU ali Direktive 2014/23/EU ◄ , če je ta kršitev vplivala na možnost ponudnika, ki je zaprosil za revizijo, da pridobi javno naročilo;

(c) v primerih iz drugega pododstavka člena 2b(c) te direktive, če so države članice uporabile odstopanje od obdobja mirovanja za naročila, ki temeljijo na dinamičnem nabavnem sistemu.

2.  Posledice, ki izhajajo iz dejstva, da se naročilo šteje za neveljavno, se določijo v nacionalnem pravu.

Z nacionalno zakonodajo se lahko razveljavijo vse pogodbene obveznosti z veljavnostjo za nazaj ali pa se omeji obseg razveljavitve na tiste obveznosti, ki bi jih bilo treba še izpolniti. V slednjem primeru predvidijo države članice uporabo alternativnih kazni v smislu člena 2e(2).

3.  Države članice lahko določijo, da revizijski organ, neodvisen od naročnika, naročila ne šteje za neveljavno – čeprav je bilo iz razlogov, navedenih v odstavku 1, oddano nezakonito –, če revizijski organ po preučitvi vseh zadevnih vidikov ugotovi, da bi bilo treba zaradi prevladujočih razlogov v zvezi s splošnim interesom ohraniti učinke naročila. V tem primeru predvidijo države članice alternativne kazni v smislu člena 2e(2), ki se bodo uporabile namesto tega.

Ekonomski interesi v zvezi z veljavnostjo naročila se lahko upoštevajo kot prevladujoči razlogi le, če bi v izjemnih okoliščinah neveljavnost povzročila nesorazmerne posledice.

Vendar pa ekonomski interesi, neposredno povezani z zadevnim naročilom, ne predstavljajo prevladujočih razlogov za splošni interes. Ekonomski interesi, neposredno povezani z javnim naročilom, med drugim zajemajo stroške, ki nastanejo zaradi zamud pri izvajanju javnega naročila, stroške, ki nastanejo zaradi izvajanja novega postopka za oddajo javnega naročila, stroške, ki nastanejo zaradi zamenjave gospodarskega subjekta, ki izvaja javno naročilo in stroške pravnih obveznosti, ki nastanejo zaradi neveljavnosti.

4.  Države članice določijo, da se odstavek 1(a) tega člena ne uporablja, če:

▼M3

 naročnik meni, da je oddaja naročila brez predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije dopustna v skladu z Direktivo 2014/25/EU ali Direktivo 2014/23/EU,

▼M2

 naročnik v Uradnem listu Evropske unije objavi obvestilo, kakor je določeno v členu 3a te direktive in ki izraža njegovo namero o sklenitvi pogodbe, in

 pogodba ni bila sklenjena, preden je poteklo vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu objave tega obvestila.

5.  Države članice določijo, da se odstavek 1(c) tega člena ne uporablja, če:

▼M3

 naročnik meni, da je oddaja javnega naročila v skladu s členom 52(6) Direktive 2014/25/EU,

▼M2

 je naročnik zadevnim ponudnikom poslal odločitev o oddaji javnega naročila skupaj s povzetkom razlogov iz prve alinee člena 2a(2) te direktive in

 pogodba ni bila sklenjena pred potekom vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom po telefaksu ali elektronsko pošlje odločitev o oddaji naročila, oziroma – če se uporabijo druga komunikacijska sredstva – pred potekom roka vsaj 15 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko se zadevnim ponudnikom pošlje odločitev o oddaji naročila, ali vsaj 10 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu prejema odločitve o oddaji naročila.

Člen 2e

Kršitve te direktive in alternativne kazni

1.  Države članice se v primeru kršitev člena 1(5), člena 2(3) ali člena 2a(2), ki niso zajete v členu 2d(1)(b), odločijo za neveljavnost v skladu s členom 2d(1) do (3) ali pa predvidijo alternativne kazni. Države članice lahko določijo, da revizijski organ, neodvisen od naročnika, po preučitvi vseh zadevnih vidikov odloči, ali naj se naročilo opredeli kot neveljavno oziroma ali bi bilo treba naložiti alternativne kazni.

2.  Alternativne kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne. Alternativne kazni so:

 odreditev globe za naročnika ali

 skrajšanje trajanja pogodbe.

Države članice lahko revizijskemu organu podelijo široke diskrecijske pravice, da upošteva vse bistvene dejavnike, vključno z resnostjo kršitve, vedenjem naročnika, v primerih iz člena 2d(2) pa tudi, v kolikšni meri določena pogodba ostaja v veljavi.

Dodelitev nadomestila za škodo ne pomeni ustrezne kazni za namene tega odstavka.

Člen 2f

Roki

1.  Države članice lahko določijo, da je treba zahtevek za revizijo v skladu s členom 2d(1) vložiti:

▼M3

(a) pred potekom vsaj 30 koledarskih dni od dneva, ki sledi datumu, ko je:

 naročnik objavil obvestilo o oddaji naročila v skladu s členoma 70 in 71 Direktive 2014/25/EU ali s členoma 31 in 32 Direktive 2014/23/EU, če to obvestilo vključuje utemeljitev odločitve naročnika, da odda naročilo brez predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije, ali je

 naročnik obvestil zadevne ponudnike in kandidate o sklenitvi pogodbe, če to obvestilo vsebuje povzetek ustreznih razlogov, navedenih v členu 75(2) Direktive 2014/25/EU, ob upoštevanju določbe člena 75(3) navedene direktive, ali v drugem pododstavku člena 40(1) Direktive 2014/23/EU ob upoštevanju določb člena 40(2) navedene direktive. To velja tudi za primere iz točke (c) prvega odstavka člena 2b te direktive;

▼M2

(b) vsekakor pa preden poteče obdobje vsaj šestih mesecev od dneva, ki sledi datumu sklenitve pogodbe.

2.  V vseh drugih primerih, vključno z zahtevki za revizijo v skladu s členom 2e(1), so roki za vložitev zahtevka za revizijo določeni z nacionalnim pravom, ob upoštevanju določb člena 2c.

▼B



POGLAVJE 2

Izdajanje potrdil

▼M2

Člen 3a

Vsebina obvestila o prostovoljni predhodni preglednosti

Obvestilo iz druge alinee člena 2d(4), katerega obliko v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 3b(2) sprejme Komisija, vsebuje naslednje podatke:

(a) ime in kontaktne podatke naročnika;

(b) opis predmeta naročila;

(c) utemeljitev odločitve naročnika o oddaji naročila brez predhodne objave obvestila v Uradnem listu Evropske unije;

(d) ime in kontaktne podatke gospodarskega subjekta, v čigar korist je bila sprejeta odločitev o oddaji naročila, in

(e) po potrebi vsi drugi podatki, ki se naročniku zdijo koristni.

Člen 3b

Postopek v odboru

1.  Komisiji pomaga Svetovalni odbor za javna naročila, ustanovljen s členom 1 Sklepa Sveta 71/306/EGS z dne 26. julija 1971 ( 10 ) (v nadaljevanju „Odbor“).

2.  Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člena 3 in 7 Sklepa Sveta 1999/468/ES z dne 28. junija 1999 o določitvi postopkov za uresničevanje Komisiji podeljenih izvedbenih pooblastil ( 11 ), ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.

▼B



POGLAVJE 3

Korektivni mehanizem

▼M2

Člen 8

Popravni mehanizem

▼M3

1.  Komisija lahko uporabi postopek iz odstavkov 2 do 5, če pred sklenitvijo pogodbe meni, da je med postopkom oddaje naročila, ki spada na področje uporabe Direktive 2014/25/EU ali Direktive 2014/23/EU, ali v zvezi členom 26(1) Direktive 2014/25/EU v primeru naročnikov, za katere se ta določba uporablja, prišlo do hujše kršitve prava Unije na področju javnih naročil.

▼M2

2.  Komisija uradno obvesti zadevno državo članico o razlogih, ki so jo pripeljali do sklepa, da je bila povzročena hujša kršitev, ter zahteva, da se to z ustreznimi sredstvi popravi.

3.  V 21 koledarskih dneh od prejema obvestila iz odstavka 2 zadevna država članica Komisiji sporoči:

(a) svojo potrditev, da je bila kršitev odpravljena ali

(b) utemeljene razloge, zakaj popravek ni bil narejen, ali

(c) obvestilo, da je naročnik na svojo lastno pobudo ali na podlagi pooblastil, določenih v členu 2(1)(a), postopek oddaje javnega naročila začasno prekinil.

4.  Utemeljena razlaga, posredovana na podlagi odstavka 3(b), lahko med drugim temelji na dejstvu, da je domnevna kršitev že predmet postopka sodne revizije ali revizije iz člena 2(9). V takšnem primeru država članica obvesti Komisijo o izidu teh postopkov takoj, ko je ta znan.

5.  Kadar je bilo dano obvestilo, da je bil postopek oddaje javnega naročila zadržan skladno z odstavkom 3(c), zadevna država obvesti Komisijo, ko se zadržanje odpravi ali ko se začne nov postopek oddaje javnega naročila, ki se delno ali v celoti nanaša na isti predmet. S tem novim obvestilom država članica potrdi, da je bila domnevna kršitev odpravljena, ali pa vanj vključi utemeljeno razlago, zakaj kršitev ni bila odpravljena.

▼B



POGLAVJE 4

Pomirjevalni postopek

▼M2 —————

▼B



POGLAVJE 5

Končne določbe

▼M2

Člen 12

Izvajanje

1.  Komisija lahko po posvetovanju z Odborom od držav članic zahteva, da ji priskrbijo informacije o delovanju nacionalnih revizijskih postopkov.

2.  Države članice Komisiji letno pošiljajo besedila vseh odločitev, vključno z razlogi zanje, ki jih sprejmejo njihovi revizijski organi v skladu s členom 2d(3).

Člen 12a

Pregled

Najpozneje 20. decembra 2012 Komisija pregleda izvajanje te direktive in poroča Evropskemu parlamentu in Svetu o njeni učinkovitosti, zlasti učinkovitosti alternativnih kazni in časovnih omejitev.

▼B

Člen 13

1.  Države članice najpozneje 1. januarja 1993 sprejmejo ukrepe, potrebne za uskladitev s to direktivo. Kraljevina Španija sprejme te ukrepe najpozneje 30. junija 1995. Helenska republika in Portugalska republika sprejmeta te ukrepe najpozneje 30. junija 1997. O tem takoj obvestijo Komisijo.

Države članice se v sprejetih ukrepih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

2.  Države članice sprejmejo ukrepe iz odstavka 1 na isti dan kot ukrepe, sprejete skladno z Direktivo 90/531/EGS.

3.  Države članice predložijo Komisiji besedila temeljnih predpisov domačega zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

Člen 14

Ta direktiva je naslovljena na države članice.

▼M2 —————



( 1 ) UL C 216, 31.8.1990, str. 8; in

UL C 179, 10.7.1991, str. 18.

( 2 ) UL C 106, 22.4.1991, str. 82; in

UL C 39, 17. 2. 1992.

( 3 ) UL C 60, 8. 3. 1991, str. 16.

( 4 ) UL L 297, 29.10.1990, str. 1.

( 5 ) UL L 395, 30.12.1989, str. 33.

( 6 ) UL L 185, 16.8.1971, str. 5.

( 7 ) UL L 13, 15.1.1977, str. 1.

( 8 ) Direktiva 2014/25/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o javnem naročanju naročnikov, ki opravljajo dejavnosti v vodnem, energetskem in prometnem sektorju ter sektorju poštnih storitev, ter o razveljavitvi Direktive 2004/17/ES (UL L 94, 28.3.2014, str. 243).

( 9 ) Direktiva 2014/23/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o podeljevanju koncesijskih pogodb (UL L 94, 28.3.2014, str. 1).

( 10 ) UL L 185, 16.8.1971, str. 15. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 77/63/EGS (UL L 13, 15.1.1977, str. 15).

( 11 ) UL L 184, 17.7.1999, str. 23. Sklep, kakor je bil spremenjen s Sklepom 2006/512/ES (UL L 200, 22.7.2006, str. 11).