1991R2568 — SL — 01.01.2014 — 025.001

Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti

spremenjena z:

popravljena z:

▼B

UREDBA KOMISIJE (EGS) št. 2568/91

z dne 11. julija 1991

o značilnostih oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin ter o ustreznih analiznih metodah

▼M20

Člen 1

1.  Olja, katerih značilnosti so skladne z značilnostmi iz točk 1 in 2 Priloge I k tej uredbi, se štejejo za deviška oljčna olja v smislu točke 1(a) in (b) Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS.

2.  Olje, katerega značilnosti so skladne z značilnostmi iz točke 3 Priloge I k tej uredbi, se šteje za lampante oljčno olje v smislu točke 1(c) Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS.

3.  Olje, katerega značilnosti so skladne z značilnostmi iz točke 4 Priloge I k tej uredbi, se šteje za rafinirano oljčno olje v smislu točke 2 Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS.

4.  Olje, katerega značilnosti so skladne z značilnostmi iz točke 5 Priloge I k tej uredbi, se šteje za oljčno olje, sestavljeno iz rafiniranih oljčnih olj in deviških oljčnih olj v smislu točke 3 Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS.

5.  Olje, katerega značilnosti so skladne z značilnostmi iz točke 6 Priloge I k tej uredbi, se šteje za surovo olje iz oljčnih tropin v smislu točke 4 Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS.

6.  Olje, katerega značilnosti so skladne z značilnostmi iz točke 7 Priloge I k tej uredbi, se šteje za rafinirano olje iz oljčnih tropin v smislu točke 5 Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS.

7.  Olje, katerega značilnosti so skladne z značilnostmi iz točke 8 Priloge I k tej uredbi, se šteje za olje iz oljčnih tropin v smislu točke 6 Priloge k Uredbi št. 136/66/EGS.

▼B

Člen 2

1.  Značilnosti olj, določenih v Prilogi I, se določijo v skladu z naslednjimi analiznimi metodami:

▼M19

▼B

▼M21

▼M20 —————

▼B

▼M20 —————

▼M11

▼M13

▼M19

▼M23

▼M19

2.  Verification by national authorities or their representatives of the organoleptic characteristics of virgin oils shall be effected by tasting panels approved by the Member States.

The organoleptic characteristics of an oil as referred to in the first subparagraph shall be deemed consonant with the category declared if a panel approved by the Member State confirms the grading.

Should the panel not confirm the category declared as regards the organoleptic characteristics, at the interested party's request the national authorities or their representatives shall have two counter-assessments carried out by other approved panels, at least one by a panel approved by the producer Member State concerned. The characteristics concerned shall be deemed consonant with the characteristics declared if at least two of the counter-assessments confirm the declared grade. If that is not the case, the interested party shall be responsible for the cost of the counter-assessments.

▼M17

3.  When the national authorities or their representatives verify the characteristics of the oil as provided for in paragraph 1, samples shall be taken in accordance with international standards EN ISO 661 on the preparation of test samples and EN ISO 5555 on sampling. However, notwithstanding point 6.8 of standard EN ISO 5555, in the case of batches of such oils in immediate packaging not exceeding 100 litres, the sample shall be taken in accordance with Annex Ia to this Regulation.

▼M19

Without prejudice to standard EN ISO 5555 and Chapter 6 of standard EN ISO 661, the samples taken shall be put in a dark place away from strong heat as quickly as possible and sent to the laboratory for analysis no later than:

▼M17

4.   ►M20  Za namene preverjanja iz odstavka 3 se analize, navedene v prilogah II, III, IX, X in XII, in, kjer je primerno, vse nasprotne analize, ki jih zahteva nacionalna zakonodaja, izvedejo pred iztekom minimalnega roka trajanja. Če se vzorčenje izvede več kot štiri mesece pred iztekom minimalnega roka trajanja, se analize izvedejo najpozneje štiri mesece po mesecu odvzema vzorca. Za druge analize iz zadevne uredbe ne veljajo nobeni roki. ◄

Unless the sample was taken less than one month before the minimum durability date, if the results of the analyses do not match the characteristics of the category of olive oil or olive-residue oil declared, the party concerned shall be notified no later than one month before the end of the period laid down in the first subparagraph.

▼M19

5.  For the purpose of determining the characteristics of olive oils by the methods provided for in paragraph 1, the analysis results shall be directly compared with the limits laid down in this Regulation.

▼M25

Člen 2a

1.  Za namene tega člena „oljčno olje, dano na trg“ pomeni skupno količino oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin posamezne države članice, ki se porabi v navedeni državi članici ali se iz nje izvozi.

2.  Države članice zagotovijo, da se na podlagi analize tveganja selektivno in dovolj pogosto opravijo preverjanja skladnosti, in tako zagotovijo, da je oljčno olje, dano na trg, skladno z deklarirano kategorijo.

3.  Merila za ocenjevanje tveganja lahko vključujejo:

4.  Države članice vnaprej določijo:

Vsako leto je treba izvesti vsaj eno preverjanje skladnosti na tisoč ton oljčnega olja, danega na trg v državi članici.

5.  Države članice preverjajo skladnost:

▼M19 —————

▼M25

Člen 3

Kadar se ugotovi, da olje ne ustreza opisu svoje kategorije, mora zadevna država članica, brez poseganja v kakršne koli druge kazni, uporabiti učinkovite, sorazmerne in odvračilne kazni, ki se določijo glede na resnost odkrite nepravilnosti.

Če se pri pregledih odkrijejo večje nepravilnosti, države članice opravljajo pogostejše preglede v zvezi s fazo trženja, kategorijo olja, poreklom ali drugimi merili.

▼M5

Člen 4

▼M19

1.  The Member States may approve assessment panels so that national authorities or their representatives can assess and verify organoleptic characteristics.

The terms of approval shall be set by Member States and ensure that:

Member States shall notify to the Commission a list of approved panels and the action taken under this paragraph.

▼M5

2.  Če države članice naletijo na težave pri ustanavljanju skupin ocenjevalcev na svojem ozemlju, se lahko obrnejo na skupino ocenjevalcev, potrjeno v drugi državi članici.

3.  Vsaka država članica sestavi seznam skupin ocenjevalcev, ki so jih ustanovile strokovne ali medpanožne organizacije v skladu s pogoji, določenimi v odstavku 1, in zagotovi, da so ti pogoji izpolnjeni.

▼M19 —————

▼B

Člen 6

1.  Vsebnost olja v oljni pogači in drugi ostanki, ki nastanejo pri pridobivanju oljčnega olja (oznaki KN 2306 90 11 in 2306 90 19 ) se določijo z uporabo metode, predpisane v Prilogi XV.

2.  Vsebnost olja, navedenega v odstavku 1, je izražena v masnem odstotnem deležu olja na maso suhe snovi.

▼M20

Člen 7

Uporabljajo se določbe Skupnosti o prisotnosti onesnaževalcev.

Kar zadeva halogenirana topila so mejne vrednosti za vse kategorije oljčnih olj naslednje:

▼M25

Člen 7a

Fizične ali pravne osebe in skupine oseb, ki imajo v lasti oljčno olje in olje iz oljčnih tropin od faze pridobivanja olja v oljarni do ustekleničenja, v kakršne koli poslovne ali komercialne namene, morajo za vsako kategorijo teh olj voditi evidence dobav in izdanih količin.

Države članice zagotovijo, da je obveznost iz prvega odstavka ustrezno izpolnjena.

▼M25

Člen 8

1.  Države članice morajo obvestiti Komisijo o ukrepih, sprejetih za izvajanje te uredbe. Komisijo obvestijo o kakršnih koli naknadnih spremembah.

▼B

2.  Države članice morajo na začetku vsakega polletja poslati Komisiji poročilo o analiznih podatkih v zvezi s preskusi, opravljenimi v teku predhodne polovice leta.

Upravljalni odbor za olja in masti mora proučiti rezultate v skladu s postopkom, predpisanim v členu 39 Uredbe št. 136/66/EGS.

▼M25

3.  Obvestila iz te uredbe se predložijo v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 792/2009 ( 5 ).

▼B

Člen 9

Uredba (EGS) št. 1058/77 se s tem razveljavi.

Člen 10

1.  Ta uredba začne veljati tretji dan po objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti.

Vendar se metoda, predpisana v Prilogi XII, uporablja od ►M1  1. november 1992 ◄ , razen če ne zadeva postopka sistema intervencij.

▼M5

Ta metoda se ne uporablja za deviško olje, ki je bilo pripravljeno za trg pred 1. novembrom 1992.

▼B

2.  Ta uredba se ne uporablja za oljčno olje in oljčne tropine, predpakirane pred začetkom veljavnosti te uredbe in so v prometu do 31. oktobra 1992.

Ta uredba je v celoti zavezujoča in se neposredno uporablja v vseh državah članicah.

PRILOGE

Vsebina

▼M23

PRILOGA I

▼C1

ZNAČILNOSTI OLJČNEGA OLJA

▼M23

▼M20

PRILOGA IA

VZORČENJE OLJČNEGA OLJA ALI OLJA IZ OLJČNIH TROPIN, DOSTAVLJENEGA V IZVIRNEM PAKIRANJU, KI NE PRESEGA 100 LITROV

Ta metoda vzorčenja se uporablja za dobave oljčnega olja ali olja iz oljčnih tropin, ki ne presegajo 125 000 litrov, v izvirnem pakiranju, ki ne presega 100 litrov.

Če dobava presega 125 000 litrov, jo je treba razdeliti v serije po 125 000 litrov ali manj. Če znaša dobava manj kot 125 000 litrov, sestavlja eno serijo. Zadevna metoda se nato uporabi za vsako serijo.

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba vzeti, se določi na podlagi velikosti serije v skladu s tabelo iz točke 1.

Velikost primarnega vzorca se določi na podlagi prostornine izvirnega pakiranja v skladu s tabelo iz točke 2.1.

Opredelitve dobave, primarnega vzorca in laboratorijskega vzorca so navedene v standardu EN ISO 5555.

Serija‘ pomeni skupek prodajnih enot, ki se proizvajajo, izdelujejo in pakirajo v takih okoliščinah, da se olje, ki ga vsebuje vsaka prodajna enota, šteje za homogeno v smislu vseh analitičnih značilnosti.

1.   ŠTEVILO PRIMARNIH VZORCEV, KI JIH JE TREBA VZETI

Najmanjše število primarnih vzorcev, ki jih je treba vzeti, se določi na podlagi velikosti serije v skladu z naslednjo tabelo:

Izvirna pakiranja, ki sestavljajo primarni vzorec, morajo biti izbrana med sosednjimi pakiranji v partiji.

V primeru dvoma države članice povečajo število primarnih vzorcev, ki jih je treba vzeti.

2.   VSEBINA PRIMARNIH VZORCEV

3.   ANALIZE IN REZULTATI

▼M20

PRILOGA IB

DREVO ODLOČANJA ZA PREVERJANJE, ALI JE VZOREC OLJČNEGA OLJA SKLADEN Z DEKLARIRANO KATEGORIJO

Analiza za preverjanje, ali je oljčno olje ali olje iz oljčnih tropin skladno z deklarirano kategorijo, se lahko opravi:

Analize, ki se nanašajo na onesnaževalce in so potrebne za preverjanje skladnosti s standardi Evropske skupnosti, je treba opraviti ločeno.

Drevo odločanja se uporablja za vse kategorije oljčnega olja in olja iz oljčnih tropin. Sestavljeno je iz tabel, oštevilčenih od 1 do 11, ki jim je treba slediti na podlagi deklarirane kategorije zadevnega olja po vrstnem redu, določenem v splošni tabeli.

Legenda splošne tabele in tabel od 1 do 11:

DODATEK 1

Tabela ekvivalentnosti med prilogami k tej uredbi in analizami iz drevesa odločanja

DODATEK 2

Tabela 1

Tabela 2

Tabela 3

Tabela 4

Tabela 7

Tabela 8

Tabela 11

▼B

PRILOGA II

▼M21

DOLOČEVANJE PROSTIH MAŠČOBNIH KISLIN, METODA V HLADNEM

▼B

1.   DOLOČANJE KISLOSTI

Določanje prostih maščobnih kislin v oljčnih oljih. Vsebnost prostih maščobnih kislin je dogovorjeno izražena kot izračunana kislost.

1.1.   Princip

Vzorec se raztopi v mešanici topil in obstoječe proste maščobne kisline, se titrira s pomočjo etanolne raztopine kalijevega hidroksida

1.2.   Reagenti

Vsi reagenti naj bodo priznane analitske kakovosti in uporabljena voda naj bo destilirana ali enakovredne čistoče.

1.3.   Oprema

Običajna laboratorijska oprema, vključno z:

1.4.   Postopek

1.5   Kislost: izražena v masnem odstotnem deležu oleinske kisline

Kislost v utežnih o dstotkih je enaka:

kjer je:

Za rezultat je treba vzeti aritmetično povprečje ►M6  dveh določitev ◄ .

PRILOGA III

DOLOČANJE PEROKSIDNEGA ŠTEVILA

1.   NAMEN

Ta standard opisuje metodo za določanje peroksidnega števila olj in masti.

2.   PODROČJE UPORABE

Ta standard se uporablja za olja in masti živalskega in rastlinskega izvora.

3.   DEFINICIJA POJMOV

Peroksidno število je količina tistih snovi v vzorcu, izražena v miliekvivalentih aktivnega kisika na kilogram, ki oksidira kalijev jodid v opisanih delovnih pogojih.

4.   PRINCIP

Reakcija preskusnega deleža vzorca v raztopini ocetne kisline in kloroforma, z raztopino kalijevega jodida. Titracija sproščenega joda s standardizirano raztopino natrijevega tiosulfata.

5.   OPREMA

Vsa uporabljena oprema je brez reducirajočih ali oksidirajočih snovi.

Opomba: Brušenih površin ne namažite.

6.   REAGENTI

7.   VZOREC

Pazimo, da vzorec jemljemo in skladiščimo v temnem, hranimo na hladnem v popolnoma zaprtih steklenih posodah. Posode so hermetično zatesnjene z zamaški z obrusom ali iz plute.

8.   POSTOPEK

Preskus se izvede pri difuzni dnevni svetlobi ali pri umetni svetlobi. V skladu s pričakovanim peroksidnim številom, natehtamo na stekleni ladjici (5.1) ali,če vam to ne uspe, v bučki (5.2) s točnostjo 1 mg.

V bučko prenesemo stekleno ladjico z vzorcem. Dodamo 10 ml kloroforma (6.1). Vzorec hitro raztopimo z mešanjem. Dodamo 15 ml ocetne kisline (6.2), nato 1 ml raztopine kalijevega jodida (6.3). Hitro zamašimo z zamaškom, stresamo eno minuto in pustimo točno pet minut, v temnem prostoru na temperaturi od 15 do 25 °C.

Dodamo približno 75 ml destilirane vode. Titriramo sproščeni jod z raztopino natrijevega tiosulfata (6.4) (za pričakovana peroksidna števila, nižja od 12 titriramo z 0,002 mol/L raztopino in z 0,01 mol/L raztopino za pričakovana števila, nad 12), močno tresemo, uporabimo škrobovico (6.5) kot indikator.

Na istem preskusnem vzorcu opravimo dve določitvi.

Istočasno izvedemo slepi preskus. Če rezultat presega 0,05 ml 0,01 mol/L raztopine natrijevega tiosulfata (6.4), zamenjamo reagente s čistejšimi.

9.   IZRAŽANJE REZULTATOV

Peroksidno število (PV), izraženo v miliekvivalentih aktivnega kisika na kilogram, se izrazi s formulo:

kjer je:

Za rezultat se vzame aritmetično povprečje dveh določitev.

▼M21

PRILOGA IV

DOLOČEVANJE VSEBNOSTI VOSKOV S KAPILARNO PLINSKO KROMATOGRAFIJO

1.   NAMEN

Ta metoda opisuje postopek za določitev vsebnosti voskov v oljčnem olju. Voski se ločijo glede na število ogljikovih atomov. Metodo lahko uporabimo zlasti za razlikovanje med oljčnim oljem, pridobljenim s stiskanjem, in oljčnim oljem, pridobljenim z ekstrakcijo (olje iz oljčnih tropin).

2.   PRINCIP

Maščobo, ki smo ji dodali ustrezen interni standard, na z vodo omočenem silikagelu frakcioniramo s kolonsko kromatografijo; eluirano frakcijo najprej ujamemo pri pogojih preskušanja (katere polarnost je manjša kot pri trigliceridih), nato jo neposredno analiziramo s kapilarno plinsko kromatografijo.

3.   OPREMA

4.   REAGENTI

5.   POSTOPEK

5.1   Priprava kromatografske kolone

V n-heksanu (4.2) suspendiramo 15 g silikagela (4.1) in napolnimo kolono (3.2). Počakamo, da se posede. Homogenost posedanja, ki poveča homogenost kromatografskih pasov, lahko dosežemo z električnim vibratorjem (3.5). Spiramo s 30 ml n-heksana, da odstranimo vse morebitne nečistoče. S tehtnico (3.8) v erlenmajerico prostornine 25 ml (3.1) natehtamo natanko 500 mg vzorca in dodamo ustrezno količino internega standarda (4.5), ki je odvisna od pričakovane vsebnosti voskov. Na primer, pri oljčnem olju dodamo 0,1 mg, pri olju iz oljčnih tropin pa 0,25 do 0,5 mg lauril arahidata. Tako pripravljen vzorec prenesemo v kromatografsko kolono, in sicer z dvema 2-ml odmerkoma n-heksana (4.2).

Topilo izpuščamo iz kolone tako dolgo, da doseže 1 mm nad zgornjim robom absorbenta, zatem spiramo z dodatnimi 70 ml n-heksana, da odstranimo morebitne naravno prisotne n-alkane. Nato začnemo kromatografsko eluiranje, in sicer zberemo 180 ml mešanice n-heksan/etilni eter v razmerju 99:1 in pri pretoku približno 15 kapljic na 10 sekund. Eluiranje vzorca mora potekati pri sobni temperaturi 22 ± 4 °C.

Opombe:

Iz tako dobljene frakcije na rotavaporju (3.6) odparimo skoraj vse topilo. Preostala 2 ml topila odstranimo z uporabo blagega toka dušika, nato dodamo 2-4 ml n-heptana.

5.2   Plinsko-kromatografska analiza

5.2.1   Predpriprava

Kolono pritrdimo na plinski kromatograf (3.3), in sicer vstopni del na injektor, izhodnega pa na detektor. Izvedemo splošno preverjanje plinskega kromatografa (tesnjenje plinskih povezav, pravilno delovanje detektorja in rekorderja itd.).

Če kolono uporabljamo prvič, je priporočljivo, da jo kondicioniramo. Pri majhnem pretoku plina skozi kolono vključimo plinski kromatograf. Postopoma segrevamo, tako da po približno 4 urah dosežemo temperaturo 350 °C. Pri tej temperaturi kolono kondicioniramo vsaj dve uri, nato naravnamo instrument v skladu s pogoji delovanja (naravnamo pretok, prižgemo plamen, povežemo z elektronskim rekorderjem (3.3.4), naravnamo delovno temperaturo peči za kolono, naravnamo detektor itd.). Pri občutljivosti, ki je vsaj dvakrat večja od delovne, posnamemo bazno linijo. Le-ta mora biti linearna, brez kakršnih koli vrhov in odklonov.

Negativen premočrtni odklon kaže na slabo tesnjenje med kolono in instrumentom, pozitiven odklon pa na slabo kondicionirano kolono.

5.2.2   Izbira delovnih pogojev

Splošni delovni pogoji, ki jih je treba upoštevati, so naslednji:

Te pogoje lahko spremenimo glede na značilnosti kolone in plinskega kromografa, da bi dosegli ločevanje vseh voskov, zadostno resolucijo vrhov (glej sliko) in retencijski čas internega standarda C32, ki mora biti 18 ± 3 minute. Najznačilnejši vrh voskov mora biti izmerjen najmanj 60 % od spodnjega dela skale.

Integracijske parametre moramo določiti tako, da dobimo pravilno vrednotenje površin vrhov.

Opomba:Glede na visoko končno temperaturo je dovoljen pozitivni odklon, ki pa ne sme biti večji od 10 % od spodnjega dela skale.

5.3   Izvedba analize

Z 10-μl mikrobrizgalko odvzamemo 1 μl raztopine; bat izvlečemo, da se igla izprazni. Iglo vbodemo v injektor in po eni ali dveh sekundah hitro vbrizgnemo. Po približno petih sekundah iglo pazljivo izvlečemo.

Kromatogram snemamo, dokler ne eluirajo vsi voski.

Bazna linija mora ves čas izpolnjevati zahtevane pogoje.

5.4   Identifikacija vrhov

Različne vrhove identificiramo na podlagi retencijskih časov in s primerjavo med mešanicami voskov z znanimi retencijskimi časi, ki so bile analizirane pri enakih pogojih.

Slika prikazuje kromatogram voskov deviškega oljčnega olja.

5.5   Kvantitativna analiza

Z integratorjem izračunamo površine vrhov alifatskih estrov od C40 do C46 in površino vrha internega standarda.

Na podlagi naslednje formule izračunamo vsebnost voskov posameznega estra v mg/kg maščobe:

Kjer je:

6.   PODAJANJE REZULTATOV

Navedemo vsoto vsebnosti posameznih sestavin različnih voskov od C40 do C46, v mg/kg maščobe (ppm).

Opomba:Spojine, ki jih je treba količinsko določiti, se nanašajo na vrhove s sodim številom ogljikovih atomov med estri C40 do C46, tako kot je to prikazano na kromatograma voskov oljčnega olja. Če sta za ester C46 dva vrhova, je za njegovo identifikacijo priporočljiva analiza frakcije voskov olja iz oljčnih tropin, kjer je vrh C46 dobro viden, ker je razločno večji.

Rezultate je treba izraziti na eno decimalno mesto natančno.

Slika

Kromatogram voskov v oljčnem olju ( 6 )

Legenda:

DODATEK

Določanje linearne hitrosti plina

V plinski kromatograf, naravnan na običajne delovne pogoje, injiciramo 1 do 3 μl metana (ali propana). Merimo čas, ki ga plin potrebuje za pot skozi kolono od trenutka vbrizga do trenutka, ko se pojavi vrh (tM).

Linearna hitrost v cm/s je izražena s formulo L/tM, kjer je L dolžina kolone v cm, tM pa izmerjeni čas v sekundah.

▼B

PRILOGA V

DOLOČANJE SESTAVE IN VSEBNOSTI STEROLOV S KAPILARNO PLINSKO KROMATOGRAFIJO

1.   NAMEN

Ta metoda opisuje postopek za določanje vsebnosti posameznih in celokupnih sterolov v maščobah.

2.   PRINCIP METODE

Maščoba z dodanim β-holestanolom kot internim standardom, se umili s kalijevim hidroksidom in etanolno raztopino in potem se neumiljive snovi ekstrahirajo z dietilnim etrom.

Sterolna frakcija se loči od neumiljivega ekstrakta s kromatografijo na z lugom obdelani silikagelni plošči. Steroli, dobljeni iz silikagela, se pretvorijo v trimetilsililne etre in se jih analizira s kapilarno plinsko kromatografijo.

3.   OPREMA

4.   REAGENTI

5.   POSTOPEK

6.   IZRAŽANJE REZULTATOV

DODATEK

Določanje linearne hitrosti plina

Pri nastavitvi plinskega kromatografa na normalne delovne pogoje injicirajte 1 do 3 μl metana (ali propana) in izmerite čas, ki je potreben, da se plin pretoči skozi kolono, od trenutka injiciranja do trenutka, ko se pojavi vrh (tM).

Linearna hitrost v cm/s je podana z L/tM, pri čemer je L dolžina kolone v centimetrih in tM izmerjeni čas v sekundah.

Slika 1 Plinski kromatogram sterolne frakcije nerafiniranega oljčnega olja.

Slika 2 Plinski kromatogram sterolne frakcije rafiniranega oljčnega olja.

PRILOGA VI

DOLOČANJE ERITRODIOLA IN UVAOLA

UVOD

Eritrodiol (ki se ga običajno podaja kot vsoto glikolov eritrodiola in uvaola) je sestavina neumiljive frakcije, značilna za nekatere vrste maščob. V bistveno višjih koncentracijah se nahaja v oljčnem olju, ekstrahiranem s topili, kot pa v drugih oljih, kot sta prešano oljčno olje in olje iz grozdnih pešk, ki ga tudi vsebujeta in tako njegova prisotnost lahko potrdi prisotnost oljčnega olja, ekstrahiranega s topili.

1.   NAMEN

Ta metoda opisuje postopek za določanje eritrodiola v maščobah.

2.   PRINCIP METODE

Maščobo umilimo z etanolno raztopino kalijevega hidroksida. Neumiljivo frakcijo, potem ekstrahiramo z dietilnim etrom in očistimo s prehodom skozi kolono, napolnjeno z aluminijevim oksidom.

Neumiljive snovi tretiramo s tankoplastno kromatografijo na silikagelni plošči, dokler se ne ločijo pasovi, ki ustrezajo frakcijam sterola in eritrodiola. Steroli in eritrodiol, dobljeni s plošče, se pretvorijo v trimetilsililne etre in mešanico se analizira s plinsko kromatografijo.

Rezultati so izraženi v odstotnem deležu eritrodiola in mešanice eritrodiola in sterolov.

3.   OPREMA

4.   REAGENTI

5.   POSTOPEK

5.1   Priprava neumiljivih snovi.

Kot je opisano v odstavku 5.1.2 Priloge V.

5.2   Ločevanje eritrodiola in sterolov.

5.3   Priprava trimetilsililnih estrov

Kot je opisano v odstavku 5.3 Priloge V.

5.4   Plinsko kromatografska analiza

Kot je opisano v odstavku 5.4 zgoraj navedenega postopka. Delovni pogoji plinskega kromatografa morajo biti pri analizi takšni, da se izvede analiza sterolov in loči TMSE od eritrodiola in uvaola.

Potem, ko je bil vzorec vbrizgan, nadaljujte z beleženjem, dokler prisotni steroli, eritrodiol in uvaol ne eluirajo. Potem identificirajte vrhove (retenzijska časa za eritrodiol in uvaol glede na ß-sitosterol sta okrog 1,45 oziroma 1,55) in površine izračunajte kot za sterole.

6.   IZRAŽANJE REZULTATOV

kjer je:

Rezultat se izrazi na eno decimalno mesto.

▼M21

PRILOGA VII

DOLOČANJE ODSTOTNEGA DELEŽA 2-GLICERIL MONOPALMITATA

1.   PREDMET UREJANJA IN PODROČJE UPORABE

S to metodo je opisan analitski postopek za določevanje odstotnega deleža palmitinske kisline na položaju 2 v trigliceridih z ovrednotenjem 2-gliceril monopalmitata.

To metodo uporabljamo za rastlinska olja, tekoča pri sobni temperaturi (20 °C).

2.   PRINCIP

Po pripravi pustimo, da na vzorec olja učinkuje pankreatična lipaza: poteče delna hidroliza, specifična za položaja 1 in 3 v molekuli triglicerida, ki povzroči nastanek 2-monoacilglicerolov. Odstotni delež 2-gliceril monopalmitata v monoacilglicerolni frakciji se po sililiranju določi s kapilarno plinsko kromatografijo.

3.   APARATURE IN OBIČAJNA LABORATORIJSKA OPREMA

4.   REAGENTI

5.   POSTOPEK

5.1   Priprava vzorca

5.2   Hidroliza s pankreatično lipazo

5.3   Priprava silaniziranih derivatov in plinska kromatografija

5.4   Plinska kromatografija

Pogoji za postopek so naslednji:

5.4.1   Identifikacija vrhov

Posamezne monoacilglicerole identificiramo na podlagi dobljenih retencijskih časov in glede na čase, dobljene za standardne mešanice monogliceridov, analizirane pri enakih pogojih.

5.4.2   Kvantitativna analiza

Površina vsakega vrha se izračuna z elektronskim integratorjem.

6.   PODAJANJE REZULTATOV

Odstotek gliceril monopalmitata izračunamo iz razmerja med ustrezno površino vrha in vsoto površin vrhov vseh monoacilglicerolov (glej Sliko 2), in sicer na podlagi formule:

gliceril monopalmitat (%):

kjer je:

Rezultat je treba podati na eno decimalko natančno.

7.   POROČILO O ANALIZI

V poročilu o analizi je treba podrobno navesti:

Slika 1

Kromatogram proizvodov reakcije silaniziranja, dobljenih z delovanjem lipaze na rafiniranem oljčnem olju, ki mu je dodanih 20 % 100 % zaestrenega olja

Legenda: Acides gras libres = proste maščobne kisline Huile d’olive raffinée + 20 % huile estérifiée = rafinirano oljčno olje + 20 % zaestrenega olja 1-2 monopalmitate = 1-2 monopalmitat 1-2 monopalmitoléine = 1-2 monopalmitolein 1-2 mono C18 insat. = 1-2 mono C18 nenasič. squalène = skvalen.

Slika 2

Kromatogram

(A)

nezaestrenega oljčnega olja po delovanju lipaze, in silaniziranega; pri teh pogojih (kapilarna kolona 8–12 m) frakcija voskov eluira hkrati s frakcijo diacilglicerolov ali malo zatem. Vsebnost triacilglicerolov po lipazi ne sme preseči 15 %. Legenda: 1 = Proste maščobne kisline 2 = Monoacilgliceroli 3 = Diacilgliceroli 4 = Tracilgliceroli (*) = 2-monopalmitin (**) = Triacilglicerol C54

Kromatogram:

(B)

zaestrenega olja po delovanju lipaze; po silaniziranju; pri teh pogojih (kapilarna kolona 8–12 m) frakcija voskov eluira hkrati s frakcijo diglicerida ali malo zatem. Vsebnost trigliceridov po lipazi ne sme preseči 15 % Legenda: 1 = Proste maščobne kisline 2 = Monogliceridi 3 = Digliceridi 4 = Trigliceridi (*) = 2-monopalmitin (**) = Triglicerid C54

8.   OPOMBE

PRIPRAVA LIPAZE

Lipaze z zadostno aktivnostjo so komercialno dostopne. Lahko jih pripravimo tudi v laboratoriju, in sicer na naslednji način:

5 kg sveže prašičje trebušne slinavke ohladimo na 0 °C. Odstranimo okoliško trdo maščevje in vezno tkivo ter jo zmeljemo v mlinčku z rezili, da dobimo kašasto tekočino. To tekočino 4 do 6 ur mešamo z 2,5 litra brezvodnega acetona in nato centrifugiramo. Izvleček naredimo še trikrat z enako količino acetona, nato dvakrat z mešanico acetona/dietilnega etra (1/1) (V/V) in dvakrat z dietilnim etrom.

Preostanek 48 ur sušimo v vakuumu, da dobimo stabilen prah, ki ga je treba dolgo časa hraniti v hladilniku in pred vlago.

PREVERJANJE AKTIVNOSTI LIPAZE

Oljno emulzijo pripravimo na naslednji način:

V mešalniku 10 minut mešamo mešanico 165 ml raztopine gumarabikuma (100 g/l), 15 g zdrobljenega ledu in 20 ml predhodno nevtraliziranega oljčnega olja.

V čašo prostornine 50 ml zaporedoma damo 10 ml te emulzije, nato 0,3 ml raztopine natrijevega holata (0,2 g/ml) in 20 ml destilirane vode.

Čašo damo v termostat, naravnan na 37 °C; namestimo elektrode pH metra in spiralni mešalnik.

Z bireto po kapljicah dodajamo raztopino natrijevega hidroksida 0,1 N, dokler ne dobimo pH vrednosti 8,3.

Dodamo ustrezno količino v vodi raztopljene lipaze v prahu (0,1 g/ml lipaze). Takoj ko pH meter pokaže pH 8,3, sprožimo štoparico in po kapljah dodajamo raztopino natrijevega hidroksida, in sicer s tako hitrostjo, da ohranimo pH vrednost 8,3. Vsako minuto odčitamo volumen porabljene raztopine.

Podatke zabeležimo v sistem koordinatnih osi, in sicer odčitke časa navedemo kot absciso, kot ordinato pa ml alkalne raztopine 0,1 N, ki smo jih porabili za ohranitev konstantnega pH. Dobiti moramo linearen graf.

Aktivnost lipaze, izmerjena v lipaznih enotah na mg, je izražena z naslednjo formulo:

kjer je:

Lipazna enota je opredeljena kot količina encima, ki sprosti 10 mikro-ekvivalentov kisline na minuto.

▼M20 —————

▼M25

PRILOGA IX

SPEKTROFOTOMETRIČNO MERJENJE NA UV-OBMOČJU

PREDGOVOR

Spektrofotometrično merjenje na UV-območju lahko da podatke o kakovosti maščobe, njenem stanju ohranitve in spremembah, ki so jih v njej povzročili tehnološki procesi.

Valovne dolžine, določene v postopku, se absorbirajo zaradi prisotnosti konjugiranih dienov in trienov. Te absorpcije so izražene kot specifične ekstinkcije E 1 % 1 cm (ekstinkcija 1-odstotne raztopine maščobe v specificiranem topilu, v debelini 1 cm), konvencionalno označene s K (imenuje se tudi „ekstinkcijski koeficient“).

1.   PODROČJE UPORABE

Ta metoda opisuje postopek za izvajanje spektrofotometrične preiskave oljčnega olja (opisane v Dodatku) na UV-območju.

2.   PRINCIP METODE

Zadevna maščoba se raztopi v zahtevanem topilu in ekstinkcija raztopine se potem določi pri specifični valovni dolžini glede na čisto topilo. Specifične ekstinkcije se izračunajo iz spektrofotometričnih odčitkov. Izračuna se specifična absorbanca pri 232 nm in 268 nm v izo-oktanu ali pri 232 nm in 270 nm v cikloheksanu za koncentracijo 1 g/100 ml v 10-milimetrski kiveti.

3.   OPREMA

4.   REAGENTI

Uporabljajte samo reagente priznane analitske čistosti, razen če ni navedeno drugače.

Topilo: izo-oktan (2,2,4-trimetilpentan) za merjenje pri 232 nm in 268 nm ali cikloheksan za merjenje pri 232 nm in 270 nm z absorbanco, manjšo od 0,12 pri 232 nm in manjšo od 0,05 pri 250 nm, proti destilirani vodi, izmerjeno v 10-milimetrski kiveti.

5.   POSTOPEK

6.   IZRAŽANJE REZULTATOV

Dodatek

▼B

PRILOGA X A

PLINSKOKROMATOGRAFSKA ANALIZA METILNIH ESTROV MAŠČOBNIH KISLIN

1.   NAMEN

Ta metoda daje splošne smernice za uporabo plinske kromatografije, z uporabo polnjenih ali kapilarnih kolon, za določanje kvalitativne in kvantitativne sestave mešanice metilnih estrov maščobnih kislin, dobljenih po postopku, določenem v Prilogi X B.

Metoda se ne uporablja za polimerizirane maščobne kisline.

2.   REAGENTI

2.1   Nosilni plin

Inertni plin (dušik, helij, argon, vodik itd.) popolnoma posušen in z vsebnostjo kisika, manjšo od 10 mg/kg.

Opomba 1.

Vodik, ki se kot inertni plin uporablja samo pri kapilarnih kolonah, lahko hitrost analize podvoji, vendar je nevaren. Varnostne naprave so na voljo.

2.2   Pomožni plini:

2.3   Referenčni standard

Mešanica metilnih estrov čistih maščobnih kislin, ali metilnih estrov maščobe poznane sestave, najraje podobne maščobi, ki jo je treba analizirati.

Treba je paziti, da se prepreči oksidacija polinenasičenih maščobnih kislin.

3.   OPREMA

Dana navodila se nanašajo na običajno opremo, ki se uporablja za plinsko kromatografijo, z uporabo polnjene in/ali kapilarne kolone in plamensko ionizacijskega detektorja. Primerne so vse aparature, ki dajo učinkovitost in resulocijo, specificirano v 4.1.2.

3.1   Plinski kromatograf

Plinski kromatograf vključuje naslednje elemente:

3.1.1   Injicirni sistem

Uporabite injicirni sistem:

Opomba 2.V odsotnosti maščobnih kislin z manj kot 16 ogljikovimi atomi, se lahko uporabi injektor s pomično iglo.

3.1.2   Peč

Peč je takšna, da lahko segreje kolono na temperaturo najmanj 260 oC in vzdržuje željeno temperaturo znotraj 1 oC v polnjeni koloni in znotraj 0,1 oC v kapilarni koloni. Zadnja zahteva je zlasti pomembna kadar se uporablja kapilarna kolona.

Uporabo programiranega temperaturnega gretja priporočamo v vseh primerih in zlasti za maščobne kisline z manj kot 16 ogljikovimi atomi.

3.1.3   Polnjena kolona

3.1.4   Kapilarna kolona

3.2   Brizgalka

Brizgalka je maksimalne kapacitete 10 μl z razdelki na 0,1 μl.

3.3   Rekorder

Če se bo krivuljo rekorderja uporabilo za izračun sestave analizirane mešanice, je potreben elektronski rekorder visoke natančnosti, kompatibilen z uporabljenimi aparaturami. Rekorder ima naslednje karakteristike:

3.4   Integrator

Hitri in točni izračuni se lahko opravijo z elektronskim integratorjem. Ta daje linearni odziv z ustrezno občutljivostjo, in korekcija deviacij bazne linije mora biti zadovoljiva.

4.   POSTOPEK

Postopki, opisani v 4.1 do 4.3, se nanašajo na uporabo plamensko ionizacijskega detektorja.

Kot alternativa se lahko uporabi plinski kromatograf s katarometrskim detektorjem (ki deluje na principu spremembe toplotne prevodnosti). Delovni pogoji se potem prilagodijo, kot je opisano v klavzuli 6.

4.1   Preskusni pogoji

4.2   Količina vzorca

S pomočjo brizgalke (3.2) vzemite 0,1 do 2 μl raztopine metilnih estrov, pripravljenih v skladu s Prilogo X B in jih vbrizgajte v kolono.

Če nimate že pripravljene raztopine estrov, si jih pripravite v koncentraciji 100 mg/ml heptana kromatografske čistoče in vbrizgajte 0,1 do 1 ml te raztopine.

Če se analizira sestavine, prisotne samo v sledovih, se količina vbrizganega vzorca lahko poveča (do 10-krat).

4.3   Analiza

Splošni delovni pogoji so določeni v 4.1.1.

Vendar je možno delati pri nižji temperaturi kolone, kadar se zahteva določanje maščobnih kislin z manj kot 12 ogljikovimi atomi, ali pri višji temperaturi, za določanje maščobnih kislin z več kot 20 ogljikovimi atomi. Včasih je možno v obeh primerih uporabiti temperaturno programiranje. Na primer, če vzorec vsebuje metilne estre maščobnih kislin, z manj kot 12 ogljikovimi atomi, injicirajte vzorec pri 100 oC (ali pri 50 do 60 oC, če je prisotna butirična kislina) in takoj, s hitrostjo 4 do 8 oC/min, dvignite temperaturo na optimalno. V določenih primerih se lahko oba postopka kombinirata.

Po programiranem segrevanju nadaljujte z eluiranjem pri konstantni temperaturi dokler niso vse sestavine eluirane. Če instrument nima programiranega gretja, ga uporabite na dveh nespremenljivih temperaturah med 100 in 195 oC.

Če je potrebno, je priporočljivo, da se analiza izvaja na dveh nespremenljivih fazah z različnima polaritetama, da se preveri odsotnost skritih vrhov, na primer v primeru hkratne prisotnosti konjugiranih C18:3 in C20:0 ali C18:3 in C18:2 .

4.4   Priprava referenčnega kromatograma in referenčnih grafov

Analizirajte referenčno standardno mešanico (2.3) z uporabo istih delovnih pogojev kot so bili tisti, uporabljeni za vzorec ter izmerite retenzijske čase ali retenzijske razdalje za osnovne maščobne kisline. Na semi logaritemski papir za vsako stopnjo nenasičenosti naredite grafe, ki prikazujejo logaritem retenzijskega časa ali razdalje kot enačbo števila ogljikovih atomov. V izotermnih pogojih bi morali biti grafi za nerazvejane kisline iste stopnje nenasičenosti ravne črte. Te črte bi morale biti približno vzporedne.

Treba se je izogibati pogojev pri katerih lahko pride do skritih vrhov t.j., takrat, ko je resolucija nezadostna za ločevanje dveh sestavin.

5.   IZRAŽANJE REZULTATOV

5.1   Kvalitativna analiza

Identificirajte vrhove metilnih estrov v vzorcu iz grafov, pripravljenih v 4.4, z interpolacijo, če je potrebno.

5.2   Kvantitativna analiza

5.2.1   Določanje sestave

Razen izjemnih primerov, uporabite interni normalizacijski postopek, t.j., predpostavite, da so vse sestavine vzorca zastopane na kromatogramu, tako da celotno področje, ki ga pokrivajo vrhovi, predstavlja 100 % sestavin (celokupno ločevanje).

Če oprema vključuje integrator, uporabite tam dobljene podatke. Če ne, določite površino vrha tako, da pomnožite višino vrha z njegovo širino na sredini višine in morebitne različne stopnje atenuacije, uporabljene med beleženjem.

5.2.2   IZRAČUN

▼M2

6.   POSEBEN PRIMER – DOLOČANJE TRANS-IZOMEROV

Vsebnost trans-izomerov maščobnih kislin s številom ogljikovih atomov med 10 in 24 se ugotavlja z ločevanjem njihovih metilnih estrov s pomočjo kromatografskih kapilarnih kolon s specifično polarnostjo.

▼M21

▼M2

▼B

7.   POSEBEN PRIMER – UPORABA KATAROMETRSKEGA DETEKTORJA (KI DELUJE NA PRINCIPU SPREMEMB TOPLOTNE PREVODNOSTI)

Plinski kromatograf z uporabo detektorja, ki deluje na osnovi sprememb toplotne prevodnosti (katarometer), se lahko uporabi za določanje kvantitativne in kvalitativne sestave mešanice metilnih estrov maščobnih kislin. Če se ga uporabi, je treba pogoje, določene v klavzuli 3 in klavzuli 4, prilagoditi tako, kot je to prikazano v Tabeli 3.

Za kvantitativno analizo uporabite korekcijske faktorje, določene v 5.2.2.2.

8.   POROČILO O PRESKUSU

V poročilu o preskusu se navedejo metode, uporabljene za pripravo metilnih estrov, za analizo s plinsko kromatografijo ter za dobljene rezultate. Navedejo se tudi vse delovne podrobnosti, ki v tem Mednarodnem standardu niso določene,ali veljajo za neobvezne, skupaj s podrobnostmi kakršnega koli dogodka, ki bi lahko vplival na rezultate.

Poročilo o preskusu vključuje vse potrebne podatke za popolno identificiranje vzorca.

▼M19

ANNEX X B

PREPARATION OF THE FATTY ACID METHYL ESTERS FROM OLIVE OIL AND OLIVE-POMACE OIL

The following two methods are recommended for preparing the fatty acid methyl esters from olive oils and olive-pomace oils:

Each method will be applied according to the analytical parameter to be determined and the oil category as indicated below:

PURIFICATION OF OIL SAMPLES

When necessary, the samples will be purified by passing the oil through a silica gel column, eluting with hexane/diethyl ether (87:13, v/v) as described in IUPAC method 2.507.

Alternatively, solid-phase extraction on silica gel phase cartridges can be used. A silica gel cartridge (1 g, 6 ml) is placed in a vacuum elution apparatus and washed with 6 ml of hexane. The vacuum is released to prevent the column from becoming dry and then a solution of the oil (0,12 g approximately) in 0,5 ml of hexane is loaded into the column and vacuum is applied. The solution is pulled down and then eluted with 10 ml of hexane/diethyl ether (87:13 v/v) under vacuum. The combined eluates are homogenised and divided in two similar volumes. An aliquot is evaporated to dryness in a rotary evaporator under reduced pressure at room temperature. The pomace is dissolved in 1 ml of heptane and the solution is ready for fatty acid analysis by GC. The second aliquot is evaporated and the pomace is dissolved in 1 ml of acetone for triglyceride analysis by HPLC, if necessary.

METHODS FOR PREPARING THE FATTY ACID METHYL ESTERS

1.   Method A: Trans-esterification with cold methanolic solution of potassium hydroxide

1.1.   Purpose

This rapid method is applicable to olive oils and olive-pomace oils with a free fatty acid content of less than 3,3 %. Free fatty acids are not esterified by potassium hydroxide. Fatty acid ethyl esters are trans-esterified at a lower rate than glyceridic esters and may be only partially methylated.

1.2.   Principle

Methyl esters are formed by trans-esterification with methanolic potassium hydroxide as an intermediate stage before saponification takes place (title 5 in ISO-5509:2000, title 5 in IUPAC method 2.301).

1.3.   Reagents

Methanol containing not more than 0,5 % (m/m) water.

Heptane, chromatographic quality.

Potassium hydroxide, approximately 2 N methanolic solution: dissolve 11,2 g of potassium hydroxide in 100 ml of methanol.

1.4.   Apparatus

Screw-top test tubes (5 ml volume) with cap fitted with a PTFE joint.

Graduated or automatic pipettes, 2 ml and 0,2 ml

1.5.   Procedure

In a 5 ml screw-top test tube weigh approximately 0,1 g of the oil sample. Add 2 ml of heptane, and shake. Add 0,2 ml of 2 N methanolic potassium hydroxide solution, put on the cap fitted with a PTFE joint, tighten the cap, and shake vigorously for 30 seconds. Leave to stratify until the upper solution becomes clear. Decant the upper layer containing the methyl esters. The heptane solution is suitable for injection into the gas chromatograph. It is advisable to keep the solution in the refrigerator until gas chromatographic analysis. Storage of the solution for more than 12 hours is not recommended.

2.   Method B: Methylation by heating with sodium methylate in methanol followed by esterification in acid medium

2.1.   Purpose

This method is applicable to olive oils and olive-pomace oils with a free fatty acid content of more than 3,3 %.

2.2.   Principle

Neutralisation of the free fatty acids and alkaline methanolysis of the glycerides, followed by esterification of the fatty acids in acid medium (title 4.2. in IUPAC method 2.301).

2.3.   Reagents

2.4.   Apparatus

2.5.   Procedure

Transfer about 0,25 g of the oil sample into a 50 ml ground-necked volumetric flask. With the aid of a funnel, add 10 ml of 0,2 N sodium methylate in methanol and the boiling chips. Fit a reflux condenser, shake, and bring to the boil. The solution should become clear, which usually occurs in about 10 minutes. The reaction is complete after 15 minutes. Remove the flask from the source of heat, wait until the reflux stops, remove the condenser, and add two drops of phenolphthalein solution. Add a few ml of 1 N sulphuric acid in methanol solution until the solution becomes colourless and then add 1 ml in excess. Fit the condenser and boil again for 20 minutes. Withdraw from the source of heat and cool the flask under running water. Remove the condenser, add 20 ml of saturated sodium chloride solution, and shake. Add 5 ml of heptane, plug the flask, and shake vigorously for 15 seconds.

Leave to settle until the two phases have separated. Add saturated sodium chloride solution again until the aqueous layer reaches the lower end of the flask neck. The upper layer containing the methyl esters fills the flask neck. This solution is ready to be injected in the GC.

Caution: Methylation by method B must be done under a hood.

2.6.   Alternatives to methylation Method B

2.6.1.   Method C

2.6.1.1.   Principle

The fatty matter undergoing analysis is treated with methanol-hydrochloric acid, in a sealed vial, at 100 °C.

2.6.1.2.   Apparatus

2.6.1.3.   Reagents

Solution of hydrochloric acid in 2 % methanol. This is prepared from gaseous hydrochloric acid and anhydrous methanol (Note 1).

Hexane, chromatographic quality.

Commercial solutions of hydrogen chloride in methanol can be used. Small amounts of gaseous hydrochloric acid can easily be prepared in the laboratory by simple displacement from the commercial solution (p = 1,18) by dripping concentrated sulphuric acid. Since hydrochloric acid is very rapidly absorbed by methanol, it is advisable to take the usual precautions when dissolving it, e.g. introduce the gas through a small inverted funnel with the rim just touching the surface of the liquid. Large quantities of methanolic hydrochloric acid solution can be prepared in advance, as it keeps perfectly in glass-stoppered bottles stored in the dark. Alternatively, this reagent can be prepared by dissolution of acetyl chloride in anhydrous methanol.

2.6.1.4.   Procedure

2.6.2.   Method D

2.6.2.1.   Principle

The fatty matter undergoing analysis is heated under reflux with methanol-hexane-sulphuric acid. The methyl esters obtained are extracted with petroleum ether.

2.6.2.2.   Apparatus

2.6.2.3.   Reagents

2.6.2.4.   Procedure

Place 0,1 g of oil in the 20 ml test tube and add 5 ml of methylation reagent.

Fit the reflux condenser and heat for 30 minutes in a boiling water bath (Note 2).

Transfer quantitatively the mixture into a 50 ml separating funnel, with the aid of 10 ml distilled water and 10 ml petroleum ether. Shake vigorously, and allow the phases to separate, remove the aqueous phase and wash the ether layer twice with 20 ml distilled water. Add to the separating funnel a small quantity of anhydrous sodium sulphate, shake, allow to settle for a few minutes and filter, collecting the filtrate in a 15 ml test tube with a conical base.

Evaporate the solvent over a water bath in a current of nitrogen.

Note 2: To control boiling, insert a glass rod into the test tube and limit the temperature of the water bath to 90 °C.

3.   Precision parameters

The statistical evaluation of the precision of methods A and B was published by the International Olive Oil Council in its method COI/T.20/CO. No 24.

RECOMMENDATIONS FOR GAS CHROMATOGRAPHIC ANALYSIS OF THE FATTY ACID ESTERS FROM OLIVE OIL AND OLIVE-POMACE OIL

1.   Procedure

The gas chromatographic analysis of solutions of fatty esters in heptane is to be carried out according to standard ISO-5508 using a capillary column (50 m length x 0,25 or 0,32 mm i.d.) impregnated with cyanopropylsilicone phase as indicated for the determination of fatty acid trans-isomers (COI/T.20/Doc. no. 17).

Figure 1 gives the typical gas chromatographic profile of an olive-pomace oil containing methyl and ethyl esters of fatty acids, and trans-isomers of methyl esters.

2.   Calculations

▼B

PRILOGA XI

DOLOČANJE HLAPNIH HALOGENIRANIH TOPIL V OLJČNEM OLJU

1.   METODA

Analiza s plinsko kromatografijo z uporabo tehnike „head space“.

2.   OPREMA

3.   REAGENTI

Standard: halogenirana topila, plinsko-kromatografske čistoče.

4.   POSTOPEK

▼M22

PRILOGA XII

METODA MEDNARODNEGA SVETA ZA OLJČNO OLJE ZA SENZORIČNO OCENJEVANJE DEVIŠKEGA OLJČNEGA OLJA

1.   NAMEN IN PODROČJE UPORABE

Ta metoda temelji na odločitvi Mednarodnega sveta za oljčno olje št. DEC-21/95-V/2007 z dne 16. novembra 2007 o spremenjeni metodi za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja. Njen namen je določiti postopek za ocenjevanje senzoričnih značilnosti deviškega oljčnega olja v smislu točke 1 Priloge XVI k Uredbi (ES) št. 1234/2007 in na podlagi teh značilnosti določiti način za razvrščanje olj. Metoda vsebuje tudi navedbe za neobvezno etiketiranje.

Opisana metoda se uporablja samo za deviško oljčno olje izključno za razvrščanje ali etiketiranje glede na intenzivnost odkritih napak, sadežnost in ostale pozitivne lastnosti, ki jih določi komisija izbranih, usposobljenih in preverjenih pokuševalcev, ki sestavljajo ocenjevalno komisijo.

2.   SPLOŠNO

Kar zadeva osnovni splošni besednjak, degustacijsko sobo in kozarce za degustacijo olja ter vsa ostala vprašanja, vezana na to metodo, je priporočeno upoštevati zahteve Mednarodnega sveta za oljčno olje, zlasti odločitev št. DEC-21/95-V/2007 z dne 16. novembra 2007 o spremenjeni metodi za senzorično ocenjevanje deviškega oljčnega olja.

3.   POSEBNI BESEDNJAK

3.1   Pozitivne lastnosti

Sadežno :

skupek vonja, odvisen od sorte oljk, ki izvira iz zdravih in svežih, zelenih ali zrelih sadežev, ki se zazna neposredno in/ali retronazalno.

Lastnost sadežno se označi za zeleno, če vonj spominja na zelene sadeže in značilnosti olja izvirajo iz zelenih sadežev.

Lastnost sadežno se označi za zrelo, če vonj spominjajo na zrele sadeže in značilnosti olja izvirajo iz zelenih in zrelih sadežev.

Grenko : značilen osnovni okus olja, pridobljenega iz zelenih oljk ali oljk na stopnji zorenja; okus se zaznava s papilami, ki so na korenu jezika v obliki črke V.

Pikantno : skeleč občutek, značilen za olje, proizvedeno na začetku letine, v glavnem iz še zelenih oljk, ki se lahko okuša v celotni ustni votlini in zlasti v grlu.

3.2   Negativne lastnosti

Pregreto/morklja : značilna aroma olja iz oljk, ki so bile zložene ali skladiščene v takšnih pogojih, da so dosegle visoko stopnjo anaerobne fermentacije, ali olja, ki je ob pretakanju v rezervoarjih ali sodih ostalo v stiku z usedlinami, pri katerih je prav tako prišlo do anaerobne fermentacije.

Plesnivo-vlažno : značilna aroma olja, pridobljenega iz oljk, na katerih so se zaradi večdnevnega skladiščenja v vlagi razvile plesni in kvasovke.

Zakisano/kiselkasto : značilna aroma olja, ki spominja na vino ali kis. Aroma nastane zaradi aerobne fermentacije oljk ali ostankov oljčne mase v nepravilno opranih slojnicah, kar povzroči nastanek ocetne kisline, etilacetata in etanola.

Kovinsko : aroma, ki spominja na kovino. Značilna je za olje, ki je bilo med mletjem, mešanjem, stiskanjem ali skladiščenjem dolgo v stiku s kovinskimi površinami.

Žarko : aroma olja, pri katerem je prišlo do intenzivne oksidacije.

Segreto ali zažgano : značilna aroma olja, ki so ga med predelavo preveč in/ali predolgo segrevali, zlasti med termičnim mešanjem oljčne drozge pod neustreznimi temperaturnimi pogoji.

Seno-les : značilna aroma nekaterih olj iz suhih oljk.

Grobo : grob in gost občutek pri nekaterih starih oljih, ki ob pokušanju obložijo ustno votlino.

Strojno olje : aroma olja, ki spominja na dizel, maščobe ali mineralna olja.

Rastlinska voda : aroma, ki jo olje pridobi ob daljšem stiku s fermentirano rastlinsko vodo.

Slanica : aroma olja iz oljk, hranjenih v slanici.

Športa : značilna aroma olja iz oljk, stiskanih v novih športah. Razlikuje se glede na to, ali so slojnice izdelane iz zelenega ali posušenega materiala.

Zemlja : značilna aroma olja iz oljk, ki so bile pobrane umazane z zemljo ali blatom in niso bile oprane.

Črvivo : aroma olja iz oljk, ki so jih napadle ličinke oljčne muhe (Bactrocera Oleae).

Kumara : aroma olja, ki nastane, kadar je olje predolgo neprepustno zaprto, zlasti v pločevinkah, in jo pripisujejo nastanku 2,6-nonadienala.

Vlažen les : aroma, značilna za olje iz oljčnih plodov, ki so na drevju zmrznili.

3.3   Neobvezna terminologija za etiketiranje

Vodja ocenjevalne komisije lahko na zahtevo potrdi, da so ocenjena olja skladna z opredelitvami in intervali, ki glede intenzivnosti in zaznavanja lastnosti ustrezajo sledečim izrazom:

4.   OCENJEVALNA KOMISIJA

Ocenjevalna komisija je sestavljena iz vodje komisije ter osmih do dvanajstih pokuševalcev.

Vodja ocenjevalne komisije mora biti primerno usposobljen in biti poznavalec ter izkušen strokovnjak za različne vrste olja. Odgovoren je za komisijo, njeno organizacijo in delovanje, pripravo, označevanje vzorcev in predstavitev vzorcev pokuševalcem, pa tudi za zbiranje podatkov in njihovo statistično obdelavo.

Vodja ocenjevalne komisije izbere pokuševalce in skrbi za njihovo usposabljanje ter nadzira njihovo delo, s čimer zagotavlja, da so njihove sposobnosti na primerni ravni.

Pokuševalce za senzorična preverjanja oljčnega olja je treba izbrati in usposabljati na podlagi njihove sposobnosti za razlikovanje med podobnimi vzorci v skladu z navodili Mednarodnega sveta za oljčno olje za izbiro, usposabljanje in preverjanje kvalificiranih pokuševalcev deviških oljčnih olj.

Ocenjevalne komisije se morajo obvezati, da bodo sodelovale pri predvidenih senzoričnih ocenjevanjih na nacionalni ali mednarodni ravni ali na ravni Skupnosti za redno preverjanje in usklajevanje meril zaznavanja. Poleg tega morajo v primeru ocenjevalnih komisij, ki so odobrene v skladu z določbami člena 4(1) te uredbe, letno predložiti zadevni državi članici vse podatke o svoji sestavi in številu ocenjevanj, ki so jih opravile kot odobrene ocenjevalne komisije.

5.   POSTOPEK ZA SENZORIČNO OCENJEVANJE IN RAZVRŠČANJE

5.1   Uporaba ocenjevalnega lista s strani pokuševalca

Dodatek A te metode vsebuje ocenjevalni list, ki ga uporablja pokuševalec.

Vsak pokuševalec iz komisije povonja in nato pokusi olje, ki ga ocenjuje. Nato v ocenjevalni list v 10-centimetrsko lestvico vnese intenzivnost zaznave vsake od negativnih in pozitivnih lastnosti ( 7 ). Če pri lastnosti sadežno zazna zelenost ali zrelost, odkljuka ustrezno polje na ocenjevalnem listu.

Če pokuševalec zazna negativne lastnosti, ki niso navedene na ocenjevalnem listu, jih navede v rubriki „Drugo“, pri čemer za njihov opis uporabi izraz ali izraze, ki so najbližji opredeljenim izrazom.

5.2   Uporaba podatkov s strani vodje ocenjevalne komisije

Vodja komisije ocenjevalcev zbere ocenjevalne liste, ki jih je izpolnil vsak izmed pokuševalcev, in preveri intenzivnost, ki je določena posameznim lastnostim; če ugotovi nepravilnost, zahteva od pokuševalca, da ponovno pregleda svoj ocenjevalni list in po potrebi ponovi pokušnjo.

Vodja ocenjevalne komisije lahko podatke vsakega pokuševalca vnese v računalniški program v skladu z metodo statističnega izračuna mediane iz dodatka B. Vnos podatkov za en vzorec se izvede s pomočjo matrike z 9 stolpci, ki ustrezajo 9 senzoričnim lastnostim, in s toliko vrsticami, kot je pokuševalcev ocenjevalne komisije.

Če v rubriki „Drugo“ vsaj 50 % ocenjevalne komisije zabeleži neko negativno lastnost, se izračuna mediana te napake in olje ustrezno razvrsti.

Vodja ocenjevalne komisije lahko potrdi, da ocenjevano olje izpolnjuje pogoje iz točke 3.3.a glede izrazov „zeleno“ in „zrelo“ samo v primeru, če pri lastnosti sadežno vsaj 50 % ocenjevalne komisije zazna zelenost ali zrelost.

Pri analizah, izvedenih v okviru preverjanja skladnosti s standardi, se opravi preskus. Če pride do ponovne analize, vodja ocenjevalne komisije zagotovi, da se analiza dvakrat ponovi. V primeru razveljavljenih analiz se ocena opravi na podlagi treh ocenjevanj. V tem primeru se mediana lastnosti izračuna na podlagi povprečja median. Vse ponovitve analiz morajo biti izvršene ob različnih pokušnjah.

5.3   Razvrstitev olj

Olje se razvrsti v spodaj navedene kategorije na podlagi mediane napak in mediane lastnosti sadežno. Mediana napak je mediana napake, ki se zazna z največjo intenzivnostjo. Madiana napak in mediana sadežnosti sta izraženi z enim decimalnim mestom, vrednost grobega koeficienta variacije, ki ju določa, pa mora biti enaka ali nižja od 20 %

Razvrstitev olja se izvede s primerjavo vrednosti mediane napak in mediane sadežnosti z referenčnimi intervali, navedenimi spodaj. Ker so bile meje intervalov določene ob upoštevanju napak metode, veljajo za absolutne. Programska oprema omogoča vidno razvrščanje v razpredelnico statističnih podatkov ali v grafični prikaz.

5.4   Posebni primer

Če je mediana pozitivne lastnosti, ki ni „sadežno“, višja od 5,0, vodja ocenjevalne komisije to navede v potrdilu o analizi olja.

Dodatek A

Ocenjevalni list za deviško oljčno olje

Dodatek B

METODA IZRAČUNA MEDIANE IN INTERVALOV ZAUPANJA

Mediana

Mediana je realno število Xm, za katerega je značilno, da je verjetnost (P), da so vrednosti distribucije (X) nižje od tega števila (Xm), enaka ali manjša od 0,5 in da je hkrati verjetnost (P), da so vrednosti distribucije (X) enake ali nižje od Xm, enaka ali višja od 0,5. Po drugi opredelitvi je mediana 50. percentil distribucije števil, urejenih po naraščajočem vrstnem redu. Enostavneje to pomeni, da predstavlja mediana osrednjo vrednost urejenega niza lihih števil ali povprečje dveh osrednjih vrednosti urejenega niza sodih števil.

Grobi standardni odklon

Za zanesljivo oceno variabilnosti, ki nastane okrog mediane, je treba upoštevati grobi standardni odklon po Stuartu in Kendallu. Spodnja formula izraža asimptotičen standardni odklon, to je grobo oceno variabilnosti upoštevanih podatkov, kjer je N število opažanj in IQR interkvartilni interval, ki zajema točno 50 % primerov kakršne koli distribucije verjetnosti.

Izračun interkvartilnega intervala se izvaja tako, da se izračuna velikost razpona med 75. in 25. percentilom.

IQR = 75. percentil – 25. percentil

Percentil je vrednost Xpc, za katero je značilno, da je verjetnost (P), da so vrednosti distribucije nižje od Xpc, enaka ali manjša od določene stotine in da je hkrati verjetnost (P), da so vrednosti distribucije nižje ali enake Xpc, enaka ali višja od navedene stotine. Stotina označuje upoštevani delež distribucije. V primeru mediane je slednji enak 50/100.

V praksi je percentil vrednost distribucije, ki ustreza določenemu območju, zarisanemu od krivulje distribucije ali gostote. Tako na primer 25. percentil predstavlja vrednost distribucije, ki ustreza območju 0,25 ali 25/100.

Grobi koeficient variacije %

CVr% predstavlja čisto število, torej brez dimenzije, ki označuje delež variabilnosti analiziranega niza števil. Zato je ta koeficient zelo koristen za preverjanje zanesljivosti članov ocenjevalne komisije.

95-odstotni intervali zaupanja pri mediani

95-odstotni intervali zaupanja (vrednost napake prve vrste je enaka 0,05 ali 5 %) predstavljajo interval, v katerem bi se vrednost mediane lahko spreminja, če bi bilo mogoče preskus ponoviti neštetokrat. V praksi ta interval označuje interval variabilnosti preskusa pod preskusnimi pogoji ob predpostavki, da se preskus lahko ponovi večkrat. Kot pri CVr% interval pomaga oceniti zanesljivost preskusa.

ICsup = Me + (c.S*)

ICinf = Me – (c.S*)

Pri tem je c v primeru intervala zaupanja pri 0,95 enak 1,96.

▼M20 —————

▼M19 —————

▼B

PRILOGA XV

1.   VSEBNOST OLJA V OLJČNIH TROPINAH

1.1   Oprema

1.2   Reagenti

Normalni heksan, v katerem po popolnem sušenje suhi ostanek ne sme biti višji od 0,002 g v 100 ml.

2.   POSTOPEK

2.1   Priprava vzorca

Če je potrebno, s predhodno dobro očiščenim mehanskim mlinom zmeljemo laboratorijski vzorec do velikosti delcev, ki v celoti preidejo skozi sito.

S približno dvanajstino vzorca očistimo mlin, zmleti material zavržemo, zmeljemo preostali del vzorca in ga takoj analiziramo.

2.2   Vzorec za pokušanje

Takoj po končanem mletju natehtamo približno 10 g vzorca s točnostjo 0,01 g.

2.3   Priprava kartuše

Natehtani vzorec prenesemo v kartušo, ki jo pokrijemo z vato. Pri uporabi filtrirnega papirja vzorec v papir zavijemo.

2.4   Predhodno sušenje

Če so oljčne tropine zelo vlažne (to je, če je vsebnost hlapnih snovi višja od 10 %), izvedemo predhodno sušenje tako, da napolnjeno kartušo (ali filtrirni papir) postavimo v sušilnik, v katerem temperatura ni višja od 80 °C, da vsebnost vlage in hlapnih snovi znižamo na manj od 10 %.

2.5   Priprava bučke z okroglim dnom

S točnostjo 1 mg stehtamo bučko, v kateri se nahaja en do dva koščka plovca, ki smo ga predhodno sušili pri 103 ± 2 °C in v eksikatorju hladili eno uro.

2.6   Začetna ekstrakcija

V aparaturo za ekstrakcijo vstavimo kartušo (ali filtrirni papir) z vzorcem. V bučko vlijemo zahtevano količino heksana. Bučko spojimo z aparaturo za ekstrakcijo in jo postavimo na električno greto kopel. Hitrost gretja nastavimo tako, da je hitrost refluksa najmanj tri kaplje na sekundo (srednje, ne burno vretje). Po štirih urah ohladimo. Kartušo vzamemo iz aparature za ekstrakcijo in s tokom zraka odstranimo večji del topila.

2.7   Druga ekstrakcija

Vsebino iz kartuše prenesemo v mikro drobilec in jo čim bolje zdrobimo. Zdrobljeno mešanico kvantitativno vrnemo v kartušo, ki jo ponovno vstavimo v aparaturo za ekstrakcijo.

Nadaljujemo z ekstrakcijo nadaljnji dve uri ob uporabi iste bučke z okroglim dnom, v kateri se nahaja ekstrakt iz začetne ekstrakcije.

Dobljena raztopina v ekstrakcijski bučki mora biti bistra. Če ni, jo filtriramo skozi filtrirni papir in originalno bučko ter filtrirni papir nekolikokrat speremo s heksanom. Filtrat in raztopino za izpiranje lovimo v drugo predhodno osušeno bučko, stehtano s točnostjo 1 mg.

2.8   Odstranjevanje topila in tehtanje ekstrakta

Večino topila odstranimo z destilacijo na električno greti kopeli. Zadnje ostanke topila odstranimo s segrevanjem bučke v sušilniku pri 103 ± 2 °C 20 minut. Odstranjevanje topila lahko pospešimo s prepihovanjem z zrakom ali, še bolje, z inertnim plinom v časovnih presledkih ali pri znižanem tlaku.

Bučko hladimo v eksikatorju najmanj eno uro in jo nato stehtamo s točnostjo 1 mg.

Pod enakimi pogoji ponovno grejemo 10 minut, ohladimo v eksikatorju in ponovno tehtamo.

Razlika med obema tehtanjema ne sme biti večja od 10 mg. Če je večja, ponovno grejemo 10 minut, ohladimo in stehtamo ter postopek ponavljamo, dokler razlika med dvema tehtanjema ni manjša od 10 mg. Zabeležimo zadnjo maso bučke.

Izvedemo dve vzporedni določitvi.

3.   IZRAŽANJE REZULTATOV

3.1   Metoda izračuna in formula

3.2   Ponovljivost

Razlika med dvema vzporednima določitvama, ki jih izvede isti analitik istočasno ali v kratkem časovnem intervalu, ne sme biti večja od 0,2 g heksanskega ekstrakta v 100 g vzorca.

Če ta pogoj ni izpolnjen, analizo ponovimo z dvema drugima deloma vzorca. Če je tudi v tem primeru razlika večja od 0,2 g, je rezultat srednja vrednost štirih določitev.

Priloga XVI

DOLOČANJE JODNEGA ŠTEVILA

1.   NAMEN

V tem mednarodnem standardu je opisana metoda za določanje jodnega števila v maščobah in oljih živalskega in rastlinskega izvora, v nadaljevanju maščobah.

2.   DEFINICIJA

Za namene tega mednarodnega standarda se uporablja naslednja opredelitev:

3.   PRINCIP

Vzorec raztopimo v topilu ob dodatku Wijs-ovega regenta. Po določenem času dodamo raztopino kalijevega jodida v vodi in sproščeni jod titriramo z raztopino natrijevega tiosulfata.

4.   REAGENTI

Vsi reagenti morajo biti priznane čistoče za analizo.

5.   OPREMA

Običajna laboratorijska oprema, posebno:

6.   PRIPRAVA VZORCA ZA ANALIZO

Homogeniziran vzorec osušimo nad natrijevim sulfatom in filtriramo.

7.   POSTOPEK

8.   IZRAŽANJE REZULTATOV

Jodno število podaja izraz

kjer je:

Rezultat je aritmetična sredina dveh določitev, pod pogojem, da so izpolnjeni pogoji ponovljivosti (9.2).

▼M11

PRILOGA XVII

METODA ZA DOLOČANJE STIGMASTADIENOV V RASTLINSKIH OLJIH

1.   NAMEN

Določitev stigmastadienov v rastlinskih oljih z nizko vsebnostjo teh ogljikovodikov, predvsem v deviškem oljčnem olju in v surovem olju iz oljčnih tropin.

2.   PODROČJE

Metodo lahko uporabljamo za vsa rastlinska olja, čeprav so določitve zanesljive le v primerih, ko je vsebnost teh ogljikovodikov med 0,01 in 4,0 mg/kg. Metoda je še posebej primerna za ugotavljanje prisotnosti rafiniranih rastlinskih olj (oljčnih, oljčnih tropin, sončničnih, palmovih itd.) v deviških oljčnih oljih, kajti rafinirana olja vsebujejo stigmastadiene, deviška olja pa ne.

3.   PRINCIP

Izolacija neumiljivih snovi. Ločitev steroidne ogljikovodične frakcije s kolonsko kromatografijo na silikagelu ter analiza s kapilarno plinsko kromatografijo.

4.   OPREMA

5.   REAGENTI

Vsi reagenti morajo biti analizne čistoče, razen če ni drugače določeno. Voda, ki se uporabi, mora biti destilirana ali vsaj enakovredne čistoče.

6.   POSTOPEK

6.1   Priprava neumiljivih snovi

6.2   Ločitev steroidne ogljikovodične frakcije

6.3   Plinska kromatografija

Slika 1

Plinski kromatogrami vzorcev oljčnega olja, analizirani na kapilarni koloni (z notranjim premerom 0,25 mm, dolžine 25 m) z notranjim nanosom 5 % -fenilmetilsilikonske faze v debelini 0,25 μm).

Slika 2

Plinski kromatogram, pridobljen iz vzorca rafiniranega oljčnega olja, analiziranega na DB-5 koloni, kaže izomer 3,5-stigmastadiena.

▼M25

PRILOGA XVIII

DOLOČANJE RAZLIKE MED DEJANSKO IN TEORETIČNO VSEBNOSTJO TRIACILGLICEROLOV Z EKVIVALENTNIM OGLJIKOVIM ŠTEVILOM (ECN) 42

1.   NAMEN

Določanje absolutne razlike med eksperimentalnimi vrednostmi triacilglicerolov (TAG) z ekvivalentnim ogljikovim številom 42 (ECN42HPLC) v olju, dobljenimi s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti, in teoretično vrednostjo triacilglicerolov z ekvivalentnim ogljikovim številom 42 (ECN 42teoretično), izračunano na podlagi sestave maščobnih kislin.

2.   PODROČJE UPORABE

Standard se uporablja za oljčna olja. Metoda se uporablja za odkrivanje prisotnosti majhnih količin semenskih olj (bogatih z linolno kislino) v vsaki posamezni kategoriji oljčnih olj.

3.   PRINCIP

Vsebnost triacilglicerolov z ECN 42, določena z analizo tekočinske kromatografije visoke ločljivosti (HPLC), in teoretična vsebnost triacilglicerolov z ECN 42 (izračunana na podlagi določitve sestave maščobnih kislin s plinsko-tekočinsko kromatografijo) sta v okviru določene mejne vrednosti za pristna oljčna olja. Če je razlika večja od vrednosti, sprejetih za posamezno vrsto olja, to pomeni, da olje vsebuje semenska olja.

4.   METODA

Metoda za izračun teoretične vsebnosti triacilglicerolov z ECN 42 in razlike glede na podatke tekočinske kromatografije visoke ločljivosti se v bistvu izvaja z uskladitvijo analitičnih podatkov, dobljenih z drugimi metodami. Razlikovati je mogoče med tremi fazami: določanjem sestave maščobnih kislin s kapilarno plinsko kromatografijo, izračunom teoretične sestave triacilglicerolov z ECN 42 in določanjem triacilglicerolov z ECN 42 s tekočinsko kromatografijo visoke ločljivosti.

4.1    Oprema