To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

V tej direktivi se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

(1)

„strelno orožje“ pomeni vsako prenosno cevno orožje, ki izstreljuje, je namenjeno izstreljevanju ali ga je mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, razen če je izvzeto iz te opredelitve zaradi enega izmed razlogov, navedenih v delu III Priloge I. Strelno orožje je razvrščeno v delu II Priloge I.

Šteje se, da je predmet mogoče predelati za izstreljevanje šiber, krogel ali izstrelkov z delovanjem potisnega sredstva, če:

(a)

je videti kot strelno orožje, in

(b)

ga je mogoče zaradi njegove konstrukcije ali materiala, iz katerega je proizvedeno, predelati v strelno orožje.

(2)

„pomembni sestavni del“ pomeni cev, okvir, zaklepišče, vključno z ohišjem in strelnim mehanizmom, kakor je primerno, zaklep, boben ali zaklep, ki so, kadar so samostojni predmeti, vključeni v razred strelnega orožja, na katero so pritrjeni ali na katero se jih namerava pritrditi;

(3)

„strelivo“ pomeni cel naboj ali njegove sestavne dele, vključno s tulci, vžigalnimi kapicami, pogonskim prahom, kroglami ali izstrelki, ki se uporabljajo v strelnem orožju, pod pogojem, da je za te sestavne dele same potrebno dovoljenje v zadevni državi članici;

(4)

„plašilno orožje in signalno orožje“ pomeni naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim signalnim strelivom ter jih ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke;

(5)

„rekvizitno orožje in akustično orožje“ pomeni strelno orožje, ki je posebej predelano za streljanje izključno s slepimi naboji, za uporabo na primer v gledaliških predstavah, na fotografskih snemanjih, pri snemanju za film in televizijo, uprizarjanju zgodovinskih dogodkov, na paradah, športnih prireditvah in pri usposabljanju;

(6)

„onesposobljeno strelno orožje“ pomeni strelno orožje, ki je postalo stalno neprimerno za uporabo z onesposobitvijo, ki zagotavlja, da so vsi pomembni sestavni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili;

(7)

„muzej“ pomeni stalno ustanovo v službi družbe in njenega razvoja, ki je dostopna javnosti in nabavlja, ohranja, raziskuje in razstavlja strelno orožje, njegove pomembne sestavne dele ali strelivo v zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične, izobraževalne, študijske ali razvedrilne namene ali namene kulturne dediščine ter jo je kot tako priznala zadevna država članica;

(8)

„zbiralec“ pomeni fizično ali pravno osebo, ki se ukvarja z zbiranjem in ohranjanjem strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva za zgodovinske, kulturne, znanstvene, tehnične ali izobraževalne namene ali namene kulturne dediščine ter jo je kot tako priznala zadevna država članica;

(9)

„trgovec“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, ki se v celoti ali deloma ukvarja z enim od naslednjega:

(a)

proizvodnja, trgovina, izmenjava, posojanje, popravljanje, prirejanje ali predelovanje strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov;

(b)

proizvodnja, trgovina, izmenjava, prirejanje ali predelovanje streliva;

(10)

„posrednik“ pomeni vsako fizično ali pravno osebo, razen trgovca, katere trgovanje ali poslovanje v celoti ali deloma zajema eno od naslednjega:

(a)

pogajanja o transakcijah ali ureditev transakcij za nakup, prodajo ali dobavo strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva;

(b)

ureditev prenosa strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva znotraj države članice, iz ene države članice v drugo državo članico, iz države članice v tretjo državo ali iz tretje države v državo članico;

(11)

„nedovoljena proizvodnja“ pomeni proizvodnjo ali sestavljanje strelnega orožja, njegovih sestavnih delov in streliva:

(a)

iz katerega koli pomembnega sestavnega dela takšnega strelnega orožja, ki je bilo vključeno v nedovoljeno trgovino;

(b)

brez dovoljenja, izdanega v skladu s členom 4 s strani pristojnega organa države članice, v kateri poteka proizvodnja ali sestavljanje; ali

(c)

brez označevanja strelnega orožja v času njegove proizvodnje v skladu s členom 4;

(12)

„nedovoljena trgovina“ pomeni nabavo, prodajo, dostavo, prevoz ali prenos strelnega orožja, njegovih pomembnih sestavnih delov ali streliva z območja ene države članice ali prek njenega območja na območje druge države članice, če ena izmed teh držav članic tega ne dovoli v skladu s to direktivo ali če strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo niso označeni v skladu s členom 4;

(13)

„sledenje“ pomeni sistematično spremljanje strelnega orožja ter, kadar je mogoče, njegovih sestavnih delov in streliva od proizvajalca do kupca, da se pristojnim organom držav članic pomaga pri odkrivanju, preiskovanju in analiziranju nedovoljene proizvodnje in nedovoljene trgovine.

V tej direktivi se šteje, da ima oseba prebivališče v državi, ki je navedena v naslovu na uradni listini, v kateri je naveden njen kraj prebivališča, kot je potni list ali nacionalna osebna izkaznica, ki se ob preverjanju nabave ali posedovanja predloži pristojnim organom države članice, trgovcu ali posredniku. Če na potnem listu ali nacionalni osebni izkaznici ni naveden naslov osebe, se njena država prebivališča določi na podlagi drugega uradnega dokazila o prebivališču, ki ga priznava zadevna država članica.

„Evropsko dovoljenje za strelno orožje“ izdajo pristojni organi države članice na zahtevo osebi, ki strelno orožje zakonito pridobi v posest in ga uporablja. Velja največ za obdobje petih let, ki se lahko podaljša, in vsebuje informacije, določene v Prilogi II. Je neprenosljivo, v njem pa je navedeno strelno orožje, ki ga poseduje in uporablja imetnik dovoljenja. Vedno mora biti v posesti osebe, ki uporablja strelno orožje, na dovoljenju pa se označijo spremembe glede posesti ali lastnosti strelnega orožja, pa tudi izguba ali tatvina strelnega orožja.

Ta direktiva ne posega v uporabo nacionalnih določb o nošenju orožja, lovu ali streljanju v tarčo ob uporabi zakonito nabavljenega in posedovanega orožja v skladu s to direktivo.

Ta direktiva se ne uporablja za nabavo ali posedovanje orožja in streliva, v skladu z nacionalnim pravom, s strani oboroženih sil, policije ali javnih organov. Prav tako se ne uporablja za prenose, ki jih ureja Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta ( 1 ).

Države članice lahko v svoji zakonodaji sprejmejo določbe, ki so strožje od predvidenih v tej direktivi, pri čemer morajo upoštevati pravice, dodeljene osebam s prebivališčem v državah članicah po členu 12(2).

Kar zadeva strelno orožje, ki je proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, države članice zagotovijo, da je vsako tako strelno orožje ali pomembni sestavni del, dan v promet:

(a)

nemudoma po proizvodnji in najpozneje pred dajanjem na trg ali nemudoma po uvozu v Unijo opremljen z jasno, trajno in enotno oznako; ter

(b)

nemudoma po proizvodnji in najpozneje pred dajanjem na trg ali nemudoma po uvozu v Unijo registriran v skladu s to direktivo.

Enotna oznaka iz točke (a) odstavka 1 vključuje ime proizvajalca ali blagovno znamko, državo ali kraj proizvodnje, serijsko številko in leto proizvodnje, če ni vključeno v serijsko številko, ter model, če je to izvedljivo. To ne posega v morebitno navajanje blagovne znamke proizvajalca. Kadar je pomembni sestavni del premajhen, da bi ga označili v skladu s tem členom, se ga označi vsaj s serijsko številko ali alfanumerično ali digitalno kodo.

Zahteve glede označevanja strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov, ki so zgodovinsko posebej pomembni, se določijo v skladu z nacionalnim pravom.

Države članice zagotovijo, da je vsaka osnovna embalaža vsega streliva označena tako, da navaja ime proizvajalca, identifikacijsko serijsko številko, kaliber in vrsto streliva.

Države članice lahko za namene odstavka 1 in tega odstavka uporabljajo določbe Konvencije o medsebojnem priznavanju žigov za ročno strelno orožje z dne 1. julija 1969.

Države članice poleg tega zagotovijo, da so strelno orožje ali njegovi pomembni sestavni deli ob prenosu iz državnih zalog v stalno civilno uporabo opremljeni z enotno oznako, kot je določeno v odstavku 1, da je mogoče identificirati subjekt tega prenosa.

2a.

Komisija sprejme izvedbene akte, v katerih določi tehnične specifikacije za označevanje. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

Vsaka država članica vzpostavi sistem za urejanje dejavnosti trgovcev in posrednikov. Ti sistemi zajemajo vsaj naslednja ukrepa:

(a)

registracijo trgovcev in posrednikov, ki poslujejo na ozemlju te države članice;

(b)

izdajo licence ali dovoljenja za dejavnosti trgovcev in posrednikov na ozemlju te države članice; in

(c)

preverjanje zasebne in poklicne neoporečnosti ter ustreznih sposobnosti zadevnega trgovca ali posrednika. Če gre za pravno osebo, se preverita pravna oseba in fizična oseba ali fizične osebe, ki vodijo podjetje.

Države članice do 31. decembra 2014 zagotovijo vzpostavitev in vzdrževanje bodisi centralizirane bodisi decentralizirane računalniško podprte zbirke podatkov, ki pooblaščenim organom zagotavlja dostop do zbirk podatkov, v katerih je zabeleženo vsako strelno orožje, za katero velja ta direktiva. ►M2 V tej zbirki podatkov so zabeležene vse informacije v zvezi s strelnim orožjem, ki so potrebne za njegovo sledenje in identifikacijo, med drugim:

(a)

tip, znamka, model, kaliber in serijska številka za vsako strelno orožje ter oznaka na njegovem okvirju ali zaklepišču kot enotna oznaka v skladu z odstavkom 1, ki se uporablja kot enotni identifikator posameznega strelnega orožja;

(b)

serijska številka ali enotna oznaka na pomembnih sestavnih delih, če je ta drugačna od oznake na okvirju ali zaklepišču posameznega strelnega orožja;

(c)

imena in naslovi dobaviteljev in oseb, ki nabavljajo ali posedujejo strelno orožje, skupaj z ustreznim datumom oziroma datumi; in

(d)

vsako predelovanje ali prirejanje v strelno orožje, ki povzroči spremembo njegovega razreda ali podrazreda, vključno s potrjeno onesposobitvijo ali uničenjem strelnega orožja in ustreznim datumom oziroma datumi.

Države članice zagotovijo, da pristojni organi v zbirkah podatkov vodijo evidenco strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov, vključno s pripadajočimi osebnimi podatki, 30 let po uničenju zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov.

Dostop do evidence strelnega orožja in pomembnih sestavnih delov iz prvega pododstavka tega odstavka ter pripadajočih osebnih podatkov imajo:

►C2 Države članice zagotovijo, da se osebni podatki po izteku obdobij iz drugega in tretjega pododstavka izbrišejo iz zbirk podatkov. To ne posega v primere, ko se določeni osebni podatki posredujejo organu, pristojnemu za preprečevanje, preiskovanje, odkrivanje ali pregon kaznivih dejanj ali izvrševanje kazenskih sankcij, in se uporabljajo v tem specifičnem kontekstu, ali ko se posredujejo drugim organom, pristojnim za s tem združljive namene, določene v nacionalnem pravu. V takih primerih obdelavo tovrstnih podatkov pri pristojnih organih ureja nacionalno pravo zadevne države članice, v popolni skladnosti s pravom Unije, zlasti o varstvu podatkov. ◄ ◄

Trgovci in posredniki so v celotnem obdobju svojega delovanja dolžni voditi register, v katerem je zabeleženo vse strelno orožje in vsi pomembni sestavni deli, za katere velja ta direktiva in ki jih prejmejo ali oddajo, skupaj s podatki, ki omogočajo identifikacijo zadevnega strelnega orožja ali pomembnih sestavnih delov ter njihovo sledenje, zlasti tip, znamka, model, kaliber, serijska številka ter ime in naslov dobaviteljev in oseb, ki jih nabavijo.

Ob prenehanju svojih dejavnosti trgovci in posredniki register izročijo nacionalnim organom, pristojnim za zbirke podatkov iz prvega pododstavka.

Države članice zagotovijo, da trgovci in posredniki s sedežem na ozemlju nacionalnim pristojnim organom brez nepotrebnega odlašanja poročajo o transakcijah, ki vključujejo strelno orožje ali pomembne sestavne dele, da imajo trgovci in posredniki za potrebe poročanja in posodabljanja zbirk podatkov takoj po prejemu informacij o teh transakcijah elektronsko povezavo s temi organi.

Države članice zagotovijo, da se lahko vsako strelno orožje v vsakem trenutku poveže z njegovim lastnikom.

Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja zgolj osebam, ki jim je bila izdana licenca ali, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, jim je posebej dovoljeno, da ga nabavijo in posedujejo v skladu z nacionalnim pravom.

Države članice brez poseganja v člen 3 dovolijo nabavo in posedovanje strelnega orožja samo osebam, ki imajo utemeljen razlog in:

(a)

ki so stare najmanj 18 let, razen kar zadeva nabavo, ki ni nakup, in posedovanje strelnega orožja za lov in streljanje v tarčo, pod pogojem, da imajo v tem primeru osebe, mlajše od 18 let, dovoljenje staršev ali so pod nadzorom staršev ali odrasle osebe z veljavnim dovoljenjem za strelno orožje ali dovoljenjem za lov ali so v centru za usposabljanje z licenco ali kako drugače priznanem centru in da eden od staršev ali odrasla oseba z veljavnim dovoljenjem za strelno orožje ali dovoljenjem za lov prevzame odgovornost za ustrezno hrambo v skladu s členom 5a; ter

(b)

zanje ni verjetno, da bi bile nevarne same sebi ali drugim, javnemu redu ali javni varnosti; obsodba za nasilno naklepno kaznivo dejanje se šteje za tako nevarnost.

Države članice imajo vzpostavljen sistem spremljanja, ki ga lahko uporabljajo redno ali občasno, da zagotovijo, da so pogoji za izdajo dovoljenja, določeni v nacionalnem pravu, izpolnjeni v celotnem obdobju trajanja dovoljenja in da se med drugim ocenjujejo ustrezne zdravstvene in psihološke informacije. Posebna ureditev se določi v skladu z nacionalnim pravom.

Če kateri od pogojev za izdajo dovoljenja ni več izpolnjen, države članice dovoljenje odvzamejo.

Države članice ne smejo prepovedati osebam, ki imajo prebivališče na njihovem ozemlju, posedovanja strelnega orožja, ki so ga nabavile v drugi državi članici, razen če prepovejo nabavo iste vrste strelnega orožja na svojem ozemlju.

Države članice zagotovijo, da se dovoljenje za nabavo in dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B, odvzame, če se ugotovi, da oseba, ki ji je bilo dovoljenje izdano, nezakonito poseduje napravo za polnjenje, ki se lahko namesti v polavtomatsko strelno orožje s centralno udarno iglo ali repetirno strelno orožje in:

(a)

lahko sprejme več kot 20 nabojev;

(b)

v primeru dolgocevnega orožja, lahko sprejme več kot 10 nabojev,

razen če je bilo tej osebi izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

Države članice določijo pravila o ustreznem nadzoru nad strelnim orožjem in strelivom ter pravila o njuni ustrezni in varni hrambi, da se čim bolj zmanjša nevarnost, da bi dostop do njih pridobile nepooblaščene osebe. Strelno orožje in strelivo zanj ne smeta biti zlahka dostopna na istem mestu. Ustrezni nadzor pomeni, da ima oseba, ki zakonito poseduje zadevno strelno orožje ali strelivo, kontrolo nad njima tekom njunega prevoza in uporabe. Raven nadzora glede ureditve takšne ustrezne hrambe ustreza številu in razredu zadevnega strelnega orožja in streliva.

Države članice zagotovijo, da pri nabavi in prodaji strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov ali streliva, razvrščenih v razred A, B ali C prek pogodb, sklenjenih na daljavo, kot so opredeljene v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta ( 2 ) pred njihovo dostavo kupcu strelnega orožja, pomembnega sestavnega dela ali streliva, ali najpozneje ob dostavi, istovetnost in po potrebi dovoljenje te osebe preveri:

Države članice brez poseganja v člen 2(2) sprejmejo vse ustrezne ukrepe, da prepovejo nabavo in posedovanje strelnega orožja, pomembnih sestavnih delov in streliva, razvrščenih v razred A. Zagotovijo, da se navedeno strelno orožje, pomembni sestavni deli in strelivo, ki se v nasprotju s to prepovedjo nezakonito posedujejo, zasežejo.

Za zaščito varnosti kritične infrastrukture, trgovskega ladijskega prometa, konvojev visoke vrednosti in občutljivih področij, ter v namene nacionalne obrambe in v izobraževalne, kulturne, raziskovalne in zgodovinske namene lahko nacionalni pristojni organi brez poseganja v odstavek 1 v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenja za strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, kadar to ni v nasprotju z javno varnostjo ali javnim redom.

Države članice lahko v posameznih in ustrezno utemeljenih primerih izjemoma izdajo dovoljenje zbiralcem, da nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A, če upoštevajo stroge pogoje glede varnosti, vključno s tem, da nacionalnim pristojnim organom dokažejo, da so sprejeti ukrepi za preprečevanje tveganja za javno varnost ali javni red in da so strelno orožje, pomembni sestavni deli ali strelivo shranjeni s stopnjo varnosti, ki je sorazmerna s tveganjem, povezanim z nepooblaščenim dostopom do njih.

Države članice zagotovijo, da je zbiralce, ki imajo dovoljenje v skladu s prvim pododstavkom tega odstavka, mogoče identificirati na podlagi zbirk podatkov iz člena 4. Ti zbiralci z dovoljenjem morajo vzdrževati register vsega strelnega orožja, razvrščenega v razred A, ki ga posedujejo, register pa je dostopen nacionalnim pristojnim organom. Države članice za zbiralce z dovoljenjem vzpostavijo ustrezen sistem spremljanja in pri tem upoštevajo vse pomembne dejavnike.

Države članice lahko dovolijo trgovcem ali posrednikom, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti v svojih poklicnih dejavnostih nabavijo, proizvedejo, onesposobijo, popravijo, dobavijo, prenesejo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

Države članice lahko dovolijo muzejem, da ob upoštevanju strogih pogojev glede varnosti nabavijo in posedujejo strelno orožje, pomembne sestavne dele in strelivo, razvrščene v razred A.

Države članice lahko dovolijo strelcem v tarčo, da nabavijo in posedujejo polavtomatsko strelno orožje, razvrščeno v točko 6 ali 7 razreda A, in sicer pod naslednjimi pogoji:

(a)

zadovoljiva ocena ustreznih informacij, ki izhajajo iz uporabe člena 5(2);

(b)

predložitev dokazila, da zadevni strelec v tarčo aktivno vadi za tekmovanja ali sodeluje na strelskih tekmovanjih, ki jih priznava uradno priznana strelska športna organizacija zadevne države članice ali mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza; in

(c)

predložitev potrdila uradno priznane strelske športne organizacije, da:

(i)

je strelec v tarčo član strelskega društva in v njem redno strelja v tarčo že vsaj 12 mesecev;

(ii)

zadevno strelno orožje izpolnjuje specifikacije, potrebne za strelsko disciplino, ki jo priznava mednarodno in uradno priznana strelska športna zveza.

V zvezi s strelnim orožjem, razvrščenim v točko 6 razreda A, lahko države članice, ki uporabljajo vojaški sistem, ki temelji na splošni vojaški obveznosti, ter imajo že zadnjih 50 let sistem prenosa vojaškega strelnega orožja na osebe, ki ob izpolnitvi svoje vojaške obveznosti zapustijo vojsko, tem osebam v njihovi vlogi strelcev na tarčo izdajo dovoljenje za obdržanje enega kosa strelnega orožja, ki so ga uporabljali med obveznim vojaškim rokom. To orožje ustrezni javni organ predela v polavtomatsko strelno orožje ter redno preverja, da osebe, ki ga uporabljajo, ne predstavljajo tveganja za javno varnost. Uporabljajo se določbe iz točk (a), (b) in (c) prvega pododstavka.

Dovoljenja, izdana po tem členu, se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let.

Nihče ne sme nabaviti strelnega orožja, razvrščenega v razred B, na ozemlju države članice, razen če mu je ta država članica to dovolila.

Nobeno takšno dovoljenje se ne sme izdati osebi, ki ima prebivališče v drugi državi članici, brez njenega predhodnega soglasja.

Nihče ne sme posedovati strelnega orožja, razvrščenega v razred B, na ozemlju države članice, razen če mu je to dovolila ta država članica. Če ima ta oseba prebivališče v drugi državi članici, se to državo članico o tem ustrezno obvesti.

Dovoljenje za nabavo in dovoljenje za posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B, imata lahko obliko enotne upravne odločbe.

Države članice se lahko odločijo, da bodo osebam, ki izpolnjujejo pogoje za izdajo dovoljenj za strelno orožje, izdale večletno licenco za nabavo in posedovanje vsega strelnega orožja, za katerega je potrebno dovoljenje, ne da bi to vplivalo na:

(a)

obveznost obveščanja pristojnih organov o prenosih;

(b)

redno preverjanje, da te osebe izpolnjujejo pogoje; in

(c)

zgornje meje za posedovanje, določene v nacionalni zakonodaji.

Dovoljenja za posedovanje strelnega orožja se redno pregledujejo vsaj vsakih pet let. Dovoljenje se lahko obnovi ali podaljša, če so pogoji, na podlagi katerih je bilo izdano, še vedno izpolnjeni.

4a.

Države članice se lahko odločijo, da potrdijo, obnovijo ali podaljšajo dovoljenja, izdana za polavtomatsko orožje, razvrščeno v točko 6, 7 ali 8 razreda A, za strelno orožje, ki je bilo razvrščeno v razred B in zakonito nabavljeno in registrirano pred 13. junijem 2017, če so izpolnjeni drugi pogoji iz te direktive. Poleg tega države članice lahko dovolijo, da v skladu s to direktivo, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta ( 3 ), to strelno orožje nabavijo druge osebe, ki imajo dovoljenje v državi članici.

Države članice sprejmejo pravila, s katerimi zagotovijo, da osebam, ki imajo dovoljenje za strelno orožje iz razreda B v skladu z nacionalno zakonodajo na dan 28. julija 2008, ni treba zaprositi za licenco ali dovoljenje za strelno orožje, ki ga imajo iz razreda C ali D, zaradi začetka veljavnosti Direktive 2008/51/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 21. maja 2008 ( 4 ). Vendar pa mora za vsak nadaljnji prenos strelnega orožja iz razreda C ali D prevzemnik za prenos pridobiti ali imeti licenco ali imeti posebno dovoljenje za njegovo posedovanje v skladu z nacionalno zakonodajo.

Nihče ne sme posedovati strelnega orožja, razvrščenega v razred C, razen če ga je prijavil organom države članice, v kateri se nahaja to strelno orožje.

Države članice poskrbijo za obvezne prijave vsega strelnega orožja, razvrščenega v razred C, ki je trenutno na njihovem ozemlju, v enem letu po začetku veljave državnih predpisov, ki prenašajo to direktivo.

Vsak prodajalec, trgovec ali zasebnik obvesti o vsakem prenosu ali izročitvi strelnega orožja, razvrščenega v razred C, organe države članice, v kateri se to opravi, in pri tem navede podrobnosti, s katerimi se lahko določi identiteta strelnega orožja in osebe, ki ga nabavlja. Če ima oseba, ki pridobi takšno strelno orožje, prebivališče v drugi državi članici, to drugo državo članico o nabavi obvestita država članica, v kateri je bilo orožje nabavljeno, in oseba, ki nabavi strelno orožje.

Če država članica na svojem ozemlju prepove nabavo in posedovanje strelnega orožja, razvrščenega v razred B ali C, ali za to zahteva pridobitev dovoljenja, o tem obvesti druge države članice, ki izrecno vpišejo izjavo v zvezi s tem v vsako evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga izdajo za takšno strelno orožje, v skladu s členom 12(2).

Izročitev strelnega orožja, razvrščenega v razrede A, B ali C, osebi, ki nima prebivališča v zadevni državi članici, se dovoli, če so izpolnjene zahteve iz členov 6, 7 in 8:

—

kadar je bila oseba, ki ga nabavi, pooblaščena po členu 11, da izvede prenos v državo svojega prebivališča,

—

kadar oseba, ki ga nabavi, predloži pisno prijavo, ki izpričuje in utemeljuje njen namen za posedovanje strelnega orožja v državi članici nabave, če izpolnjuje zakonske pogoje za posedovanje v tej državi članici.

Države članice lahko dovolijo začasno izročitev strelnega orožja v skladu s postopki, ki jih same določijo.

Ureditev glede nabave in posedovanja streliva je enaka kot za posedovanje strelnega orožja, za katero je namenjeno strelivo.

Nabava naprav za polnjenje polavtomatskega strelnega orožja s centralno udarno iglo, ki lahko sprejme več kot 20 nabojev, ali več kot 10 nabojev v primeru dolgocevnega orožja, je dovoljena samo osebam, ki jim je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6 ali dovoljenje, ki je bilo potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

Trgovci in posredniki lahko zavrnejo izvedbo vsake transakcije za nabavo celih nabojev s strelivom ali sestavnih delov streliva, ki se jim zaradi njene narave ali obsega utemeljeno zdi sumljiva, in vsak poskus takšne transakcije prijavijo pristojnim organom.

Države članice sprejmejo ukrepe, s katerimi zagotovijo, da naprav s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom, ni mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

Države članice med strelno orožje razvrstijo naprave s prostorom za naboje, ki so zasnovane za streljanje samo s slepimi naboji, dražljivimi ali drugimi aktivnimi snovmi ali pirotehničnim strelivom in ki jih je mogoče predelati tako, da bi iz njih lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo tehnične specifikacije za plašilno in signalno orožje, proizvedeno v Uniji ali uvoženo vanjo 14. septembra 2018 ali po tem datumu, s katerimi zagotovi, da ga ni mogoče predelati tako, da bi iz njega lahko z delovanjem potisnega sredstva izstrelili šibre, krogle ali izstrelke. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2). Komisija sprejme prvi tovrstni izvedbeni akt do 14. septembra 2018.

Države članice poskrbijo, da lahko pristojni organ preveri onesposobitev strelnega orožja, da se zagotovi, da so zaradi opravljenega prirejanja strelnega orožja vsi njegovi pomembni sestavni deli trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Države članice pri navedenem preverjanju zagotovijo, da se izdata potrdilo in zapis, ki potrjuje onesposobitev strelnega orožja in namestitev ustrezne jasno vidne oznake na njem.

Komisija sprejme izvedbene akte, s katerimi se določijo standardi in tehnike za onesposobitev, ki zagotavljajo, da so vsi bistveni deli strelnega orožja trajno neuporabni in jih ni mogoče odstraniti, zamenjati ali prirediti, da bi strelno orožje na kakršen koli način ponovno usposobili. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

Izvedbeni akti iz odstavka 2 se ne uporabljajo za strelno orožje, onesposobljeno pred datumom začetka uporabe teh izvedbenih aktov, razen če se to strelno orožje prenese v drugo državo članico ali da na trg po tem datumu.

Države članice lahko Komisijo v dveh mesecih po 13. juniju 2017 uradno obvestijo o svojih nacionalnih standardih in tehnikah za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, in utemeljijo, zakaj je raven varnosti, ki jih ti standardi in tehnike za onesposobitev, zagotavljajo, enakovredna tisti, ki jih zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi Komisije (EU) 2015/2403 ( 5 ), kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016.

Ko države članice uradno obvestijo Komisijo v skladu z odstavkom 4 tega člena, ta najpozneje v 12 mesecih po uradni obvestitvi sprejme izvedbene akte, s katerimi določi, ali ti nacionalni standardi in tehnike za onesposobitev zagotavljajo, da je bilo strelno orožje onesposobljeno z ravnjo varnosti, ki je enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016. Ti izvedbeni akti se sprejmejo v skladu s postopkom pregleda iz člena 13b(2).

Do datuma začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5 mora vse strelno orožje, ki je bilo onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, ki so se uporabljali pred 8. aprilom 2016, ko je preneseno v drugo državo članico ali dano na trg, izpolnjevati tehnične specifikacije za onesposobitev iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403.

Za strelno orožje, ki je bilo pred 8. aprilom 2016 onesposobljeno v skladu z nacionalnimi standardi in tehnikami za onesposobitev, za katere je bilo ugotovljeno, da je raven varnosti enakovredna tisti, ki jo zagotavljajo tehnične specifikacije za onesposobitev strelnega orožja iz Priloge I k Izvedbeni uredbi (EU) 2015/2403, kakor se uporabljajo od 8. aprila 2016, velja, da je onesposobljeno strelno orožje, tudi če se prenese v drugo državo članico ali da na trg po datumu začetka uporabe izvedbenih aktov iz odstavka 5.

Strelno orožje se lahko brez poseganja v člen 12 prenese iz ene države članice v drugo samo v skladu s postopkom, določenim v tem členu. Ta postopek se uporablja tudi za prenos strelnega orožja pri prodaji prek pogodbe, sklenjene na daljavo, kakor je opredeljena v točki 7 člena 2 Direktive 2011/83/EU.

Kadar je treba strelno orožje prenesti v drugo državo članico, zadevna oseba, preden se orožje dostavi tja, priskrbi državi članici, v kateri je takšno strelno orožje, naslednje podatke:

—

ime in naslov osebe, ki prodaja ali odda strelno orožje, ter osebe, ki ga kupuje ali nabavlja, ali kadar je primerno, lastnika,

—

naslov, kamor je treba strelno orožje odposlati ali prepeljati,

—

število kosov strelnega orožja, ki ga je treba odposlati ali prepeljati

—

podatki, ki omogočajo identifikacijo strelnega orožja, in tudi navedbo, da je bilo pregledano v skladu s Konvencijo z dne 1. julija 1969 o vzajemnem priznavanju preskusnih oznak lahkega orožja,

—

prevozno sredstvo,

—

datum odhoda in predvideni datum prihoda.

Podatkov iz zadnjih dveh alinej ni treba navesti, kadar prenos poteka med trgovci.

Država članica preveri pogoje, pod katerimi je treba izpeljati prenos, zlasti glede varnosti.

Kadar država članica dovoli takšen prenos, izda dovoljenje, ki vključuje vse podatke iz prvega pododstavka. Takšno dovoljenje spremlja strelno orožje, dokler to ne pride v namembni kraj. Predložiti ga je treba vedno, kadar to zahtevajo organi držav članic.

Za prenos strelnega orožja, ki ni bojno orožje, ki v skladu s členom 2(2) ni urejeno s to direktivo, lahko vsaka država članica dodeli trgovcem pravico prenosa strelnega orožja z njenega ozemlja trgovcu s sedežem v drugi državi članici, brez predhodnega dovoljenja iz odstavka 2. V ta namen izda dovoljenje, ki velja največ tri leta in ki ga lahko kadarkoli razveljavi ali prekliče z obrazloženo odločitvijo. Listina, ki se sklicuje na to dovoljenje, spremlja strelno orožje, vse dokler to ne pride v namembni kraj. Predložiti ga je treba vedno, kadar to zahtevajo organi držav članic.

Pred datumom prenosa trgovec organom države članice, iz katere bo potekal prenos, sporoči vse podatke iz prvega pododstavka odstavka 2. Ti organi izvajajo preglede, po potrebi na kraju samem, da preverijo ujemanje med informacijami, ki jih sporoči trgovec z orožjem, in dejanskimi karakteristikami prenosa. Informacije sporoči trgovec v roku, ki daje na razpolago dovolj časa.

Vsaka država članica priskrbi drugim državam članicam seznam strelnega orožja, za katero se sme dovoliti prenos na njeno ozemlje brez njenega predhodnega soglasja.

Te sezname strelnega orožja je treba poslati trgovcem, ki so pridobili dovoljenje za prenos strelnega orožja brez predhodnega dovoljenja po postopku iz odstavka 3.

Če se ne postopa po postopku iz člena 11, se posedovanja strelnega orožja med potovanjem skozi dve ali več držav članic ne dovoli, razen če si je zadevna oseba pridobila dovoljenje vsake od teh držav članic.

Države članice lahko izdajo takšno dovoljenje za eno ali več potovanj za največ eno leto z možnostjo podaljšanja. Takšna dovoljenja se vpišejo na evropsko dovoljenje za strelno orožje, ki ga mora predložiti potnik, kadar to od njega zahtevajo organi držav članic.

►M1 ►M2 Ne glede na odstavek 1 lahko lovci in uprizoritelji zgodovinskih dogodkov, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred C, in strelci v tarčo, kar zadeva strelno orožje, razvrščeno v razred B ali C, ter strelno orožje, razvrščeno v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a), brez predhodnega dovoljenja iz člena 11(2) posedujejo en ali več kosov strelnega orožja med potovanjem skozi dve ali več držav članic zato, da bi ga uporabili pri svojih dejavnostih, pod pogojem, da:

(a)

imajo evropsko dovoljenje za strelno orožje, v katerem je navedeno to strelno orožje, in

(b)

da lahko utemeljijo razloge za svoje potovanje, zlasti s predložitvijo povabila ali drugega dokazila za lov, streljanje v tarčo ali uprizoritev zgodovinskih dogodkov v namembni državi članici.

◄

Države članice ne smejo pogojevati priznavanja evropskega dovoljenja za strelno orožje s plačilom kakršnih koli pristojbin ali dajatev. ◄

To odstopanje pa se ne uporablja za potovanja v državo članico, ki na podlagi člena 8(3) prepoveduje nabavo in posedovanje zadevnega strelnega orožja ali za to zahteva pridobitev dovoljenja. V tem primeru se v evropsko dovoljenje za strelno orožje vnese izrecna izjava v zvezi s tem. Države članice lahko zavrnejo uporabo tega odstopanja v primeru strelnega orožja, razvrščenega v razred A, za katero je bilo izdano dovoljenje v skladu s členom 6(6) ali za katero je bilo dovoljenje potrjeno, obnovljeno ali podaljšano v skladu s členom 7(4a).

V zvezi s poročilom iz člena 17 bo Komisija med posvetovanjem z državami članicami preučila tudi posledice uporabe drugega pododstavka, zlasti kar zadeva njegov vpliv na javni red in javno varnost.

Po sporazumih za vzajemno priznavanje nacionalnih listin lahko dve ali več držav članic predvidi režim, ki bo prožnejši od predpisanega v tem členu, za gibanje s strelnim orožjem na svojem ozemlju.

Vsaka država članica sporoči namembni državi članici vse pomembne podatke, s katerimi razpolaga, o dokončanih prenosih strelnega orožja.

Vsi podatki, ki jih prejmejo države članice po postopkih iz člena 11 za prenose strelnega orožja, ter iz člena 7(2) in člena 8(2) za nabavo in posedovanje strelnega orožja nerezidentov, se sporočijo namembnim državam članicam najpozneje do zadevnih prenosov, in kadar je primerno, najpozneje do prenosa v tranzitno državo članico.

Za učinkovito uporabo te direktive si države članice redno izmenjujejo informacije. Komisija zato do 28. julija 2009 ustanovi kontaktno skupino za izmenjavo informacij za namene uporabe tega člena. Države članice obvestijo druge države članice in Komisijo o nacionalnih organih, odgovornih za prenos in sprejem informacij ter za izpolnjevanje obveznosti iz člena 11(4).

Pristojni organi držav članic si z elektronskimi sredstvi izmenjujejo informacije o dovoljenjih, izdanih za prenos strelnega orožja v drugo državo članico, in informacije o zavrnitvah izdaje dovoljenja iz členov 6 in 7 zaradi varnostnih razlogov ali v zvezi z zanesljivostjo zadevne osebe.

Komisija zagotovi sistem za izmenjavo informacij, omenjenih v tem členu.

Komisija sprejme delegirane akte v skladu s členom 13a za dopolnitev te direktive z določitvijo podrobne ureditve za sistematično izmenjavo informacij z elektronskimi sredstvi. Komisija sprejme prvi tovrstni delegirani akt do 14. septembra 2018

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 13(5) se prenese na Komisijo za nedoločen čas od 13. junija 2017.

Prenos pooblastila iz člena 13(5) lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje.

Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

Delegiran akt, sprejet v skladu s členom 13(5), začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotujeta v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Komisiji pomaga odbor. Ta odbor je odbor v smislu Uredbe (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta ( 6 ).

Pri sklicevanju na ta odstavek se uporablja člen 5 Uredbe (EU) št. 182/2011.

Države članice sprejmejo vse ustrezne določbe, ki na njihovo ozemlje prepovedujejo vnos:

Države članice morajo okrepiti nadzore nad posedovanjem orožja na zunanjih mejah ►M2 Unije ◄ . Še zlasti morajo zagotoviti, da bodo potniki iz tretjih držav, ki nameravajo nadaljevati pot v drugo državo članico, upoštevali člen 12.

Ta direktiva državam članicam ali prevozniku ne preprečuje izvajanja nadzora med vkrcevanjem v prevozno sredstvo.

Države članice obvestijo Komisijo o tem, kako se izvaja nadzor iz odstavkov 1 in 2. Komisija te podatke zbere in jih da na voljo vsem državam članicam.

Države članice obvestijo Komisijo o svojih nacionalnih predpisih, vključno s spremembami v zvezi z nabavo in posedovanjem orožja, kadar je nacionalna zakonodaja strožja od najnižjega standarda, ki ga morajo sprejeti. Komisija takšne podatke pošlje drugim državam članicam.

Države članice določijo sistem kazni, ki se uporabljajo za kršitve nacionalnih predpisov, sprejetih na podlagi te direktive in sprejmejo vse potrebne ukrepe za zagotovitev njihovega izvajanja. Te kazni morajo biti učinkovite, sorazmerne in odvračilne.

Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu do 14. septembra 2020, nato pa vsakih pet let, predloži poročilo o izvajanju te direktive, vključno s preverjanjem ustreznosti določb, ki mu, če je primerno, priloži zakonodajne predloge zlasti glede razredov strelnega orožja iz Priloge I ter vprašanj, povezanih z izvajanjem sistema evropskega dovoljenja za strelno orožje, oznakami in vplivi novih tehnologij, kot so tridimenzionalno tiskanje, uporaba hitroodzivnih (QR) kod in radiofrekvenčne identifikacije (RFID).

Države članice pravočasno sprejmejo zakone in druge prepise, potrebne za uskladitev s to direktivo, tako da lahko ukrepi, predvideni v tej direktivi, začnejo veljati najpozneje 1. januarja 1993. O sprejetih ukrepih nemudoma obvestijo Komisijo in druge države članice.

Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.

( 1 ) Direktiva 2009/43/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 6. maja 2009 o poenostavitvi pogojev za prenose obrambnih proizvodov znotraj Skupnosti (UL L 146, 10.6.2009, str. 1).

( 2 ) Direktiva 2011/83/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 25. oktobra 2011 o pravicah potrošnikov, spremembi Direktive Sveta 93/13/EGS in Direktive 1999/44/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter razveljavitvi Direktive Sveta 85/577/EGS in Direktive 97/7/ES Evropskega parlamenta in Sveta (UL L 304, 22.11.2011, str. 64).

( 3 ) Direktiva (EU) 2017/853 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. maja 2017 o spremembi Direktive Sveta 91/477/EGS o nadzoru nabave in posedovanja orožja (UL L 137, 24.5.2017, str. 22).

( 5 ) Izvedbena uredba Komisije (EU) 2015/2403 z dne 15. decembra 2015 o določitvi skupnih smernic o standardih in tehnikah za onesposobitev, ki zagotavljajo nepreklicno neuporabnost onesposobljenega strelnega orožja (UL L 333, 19.12.2015, str. 62).

( 6 ) Uredba (EU) št. 182/2011 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. februarja 2011 o določitvi splošnih pravil in načel, na podlagi katerih države članice nadzirajo izvajanje izvedbenih pooblastil Komisije (UL L 55, 28.2.2011, str. 13).

►C1	Popravek, UL L 191, 16.6.2020, str. 5 (1991/477)
►C2	Popravek, UL L 057, 18.2.2021, str. 96 (2017/853)

		Uradni list
		št.	stran	datum
►M1	DIREKTIVA 2008/51/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 21. maja 2008	L 179	5	8.7.2008
►M2	DIREKTIVA (EU) 2017/853 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 17. maja 2017	L 137	22	24.5.2017