1991L0440 — SL — 04.12.2007 — 004.001
Ta dokument je mišljen zgolj kot dokumentacijsko orodje in institucije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti
|
DIREKTIVA SVETA z dne 29. julija 1991 o razvoju železnic Skupnosti (UL L 237, 24.8.1991, p.25) |
spremenjena z:
|
|
|
Uradni list |
||
|
No |
page |
date |
||
|
DIREKTIVA 2001/12/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 26. februarja 2001 |
L 75 |
1 |
15.3.2001 |
|
|
DIREKTIVA 2004/51/ESEVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 29. aprila 2004 |
L 164 |
164 |
30.4.2004 |
|
|
L 363 |
344 |
20.12.2006 |
||
|
DIREKTIVA 2007/58/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 23. oktobra 2007 |
L 315 |
44 |
3.12.2007 |
|
spremenjena z:
|
L 236 |
33 |
23.9.2003 |
DIREKTIVA SVETA
z dne 29. julija 1991
o razvoju železnic Skupnosti
(91/440/EGS)
SVET EVROPSKIH SKUPNOSTI JE
ob upoštevanju Pogodbe o ustanovitvi Evropske gospodarske skupnosti in zlasti člena 75 Pogodbe,
ob upoštevanju predloga Komisije ( 1 ),
ob upoštevanju mnenja Evropskega parlamenta ( 2 ),
ob upoštevanju mnenja Ekonomsko-socialnega odbora ( 3 ),
ker je večje povezovanje prevoznega sektorja Skupnosti bistveni element notranjega trga in ker so železnice pomembni del prevoznega sektorja Skupnosti;
ker bi bilo treba izboljšati učinkovitost železniškega sistema, da bi ga vključili v konkurenčni trg, vendar ob upoštevanju posebnih značilnosti železnic;
ker morajo države članice prevoznikom v železniškem prometu zagotoviti položaj neodvisnih upravljavcev, ki se obnašajo komercialno in se prilagajajo tržnim potrebam, da bi postal železniški prevoz učinkovit in konkurenčen v primerjavi z drugimi načini prevoza;
ker sta lahko prihodnji razvoj in učinkovito delovanje železniškega sistema lažja, če se opravljanje prevoznih storitev loči od upravljanja infrastrukture; ker je glede na take razmere potrebno, da se ti dve dejavnosti upravljata ločeno in vodita z ločenimi računi;
ker je zaradi pospeševanja konkurence pri vodenju železniških storitev za izboljšanje udobja in uporabniških storitev primerno, da države članice ohranijo splošno odgovornost za razvoj ustrezne železniške infrastrukture;
ker ob odsotnosti skupnih pravil o razporeditvi infrastrukturnih stroškov države članice po posvetovanju z upravljavci infrastrukture določijo pravila, ki zagotavljajo plačila prevoznikov v železniškem prometu in njihovih združenj za uporabo železniške infrastrukture; ker morajo biti ta plačila v skladu z načelom enakopravnosti prevoznikov v železniškem prometu;
ker morajo države članice zlasti zagotoviti, da dobijo sedanji prevozniki v železniškem prometu v javni lasti ali pod javnim nadzorom zdravo finančno strukturo, pri čemer poskrbijo, da je vsaka potrebna finančna reorganizacija v skladu z ustreznimi določbami Pogodbe;
ker morajo imeti prevozniki v železniškem prometu zaradi olajševanja prevoza med državami članicami možnost svobodnega združevanja s prevozniki v železniškem prometu, ki imajo sedež v drugih državah članicah;
ker se mora takim mednarodnim združenjem zagotoviti pravica do dostopa in tranzitnega prevoza v državah članicah sedeža podjetij, ki združenja sestavljajo, in tudi pravica do tranzitnega prevoza v drugih državah članicah, kolikor je to potrebno za zadevni mednarodni promet;
ker je zaradi spodbujanja kombiniranega prevoza primerno, da se zagotovi dostop do železniške infrastrukture drugih držav članic tistim prevoznikom v železniškem prometu, ki se ukvarjajo z mednarodnim kombiniranim prevozom blaga;
ker je treba ustanoviti svetovalni odbor, ki bo Komisiji pomagal pri spremljanju izvajanja te direktive;
ker se zato razveljavi Direktiva Sveta 75/327/EGS z dne 20. maja 1975 o izboljšanju položaja prevoznikov v železniškem prometu in usklajevanju predpisov o finančnih odnosih med takimi prevozniki in državami ( 4 ),
SPREJEL NASLEDNJO DIREKTIVO:
ODDELEK I
Področje uporabe in opredelitve pojmov
▼M1 —————
Člen 2
1. Ta direktiva velja za upravljanje železniške infrastrukture in dejavnosti železniškega prevoza, ki jih opravljajo prevozniki v železniškem prometu, ki imajo ali bodo imeli sedež v državi članici.
2. Prevozniki v železniškem prometu, katerih dejavnost je omejena samo na mestni, primestni ali regionalni promet, se izključijo iz področja uporabe te direktive.
3. Prevozniki v železniškem prometu, ki zagotavljajo izključno izmenične prevoze za prevoz cestnih vozil skozi predor pod Rokavskim prelivom, so izvzeti iz področja uporabe te direktive, razen iz členov 6(1), 10 in 10a.
4. Države članice lahko iz področja uporabe te direktive izključijo katero koli storitev železniškega prometa, ki se opravlja kot tranzit preko Skupnosti, pri kateri sta izhodiščni in namembni kraj zunaj ozemlja Skupnosti.
Člen 3
V tej direktivi:
— „prevoznik v železniškem prometu“ pomeni vsako javno ali zasebno podjetje, ki je imetnik licence na podlagi veljavne zakonodaje Skupnosti, katerega glavna poslovna dejavnost je zagotavljanje prevoznih storitev za prevoz potnikov in blaga v železniškem prometu, pri čemer mora prevoznik zagotoviti vleko; ta izraz vključuje tudi prevoznike, ki zagotavljajo samo vleko,
— „upravljavec železniške infrastrukture“ pomeni vsak organ ali podjetje, ki je pristojen(-no) zlasti za vzpostavitev in vzdrževanje železniške infrastrukture. To lahko zajema tudi upravljanje krmilnih in varnostnih sistemov. Naloge upravljavca železniške infrastrukture na železniškem omrežju ali na delu omrežja so lahko dodeljene različnim organom ali podjetjem,
— „železniška infrastruktura“ pomeni vse postavke, navedene v Prilogi I.A k Uredbi Komisije (EGS) št. 2598/70 z dne 18. decembra 1970 o določitvi vsebine postavk v računovodskih obrazcih iz Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 1108/70 ( 5 ), z izjemo zadnje alinee, ki se samo za namene te direktive uporablja takole: „Objekti, ki jih uporablja oddelek za infratrukturo“,
— „mednarodno združenje“ pomeni vsako združenje vsaj dveh prevoznikov v železniškem prometu s sedežem v različnih državah članicah za opravljanje mednarodnih prevoznih storitev med državami članicami,
— „mednarodni prevoz blaga“ pomeni prevozne storitve v železniškem prometu, kadar vlak prečka najmanj eno mejo države članice; vlak je lahko sklenjen in/ali razdeljen in različni deli lahko imajo različen odhodni ali namembni kraj, če vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo,
— „mednarodna storitev potniškega prometa“ pomeni storitev potniškega prometa, v okviru katere vlak prečka najmanj eno mejo državo članice, pri čemer je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah; vlak je lahko sklenjen in/ali razdeljen in različni deli imajo lahko različen odhodni ali namembni kraj, pod pogojem, da vsi vagoni prečkajo najmanj eno mejo,
— „mestni in primestni promet“ pomeni prevozne storitve za zadovoljevanje prevoznih potreb mestnega središča ali urbane aglomeracije ter tudi prevoznih potreb med takim središčem ali urbano aglomeracijo in okoliškimi območji,
— „tranzit“ pomeni prečkanje ozemlja Skupnosti brez natovarjanja ali raztovarjanja blaga in/ali brez pobiranja ali odlaganja potnikov na ozemlju Skupnosti,
— „regionalni promet“ pomeni prevozne storitve za zadovoljevanje prevoznih potreb regije.
ODDELEK II
Neodvisnost upravljanja
Člen 4
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da glede upravljanja, vodenja in notranjega nadzora nad upravnimi, ekonomskimi in računovodskimi zadevami prevoznikom v železniškem prometu zagotovijo neodvisnost, v skladu s katero bodo razpolagali zlasti s svojim premoženjem, proračunom in računovodstvom, ki so ločeni od premoženja, proračuna in računovodstva države.
2. Ob upoštevanju okvira in posebnih predpisov zaračunavanja uporabnin in dodeljevanja zmogljivosti je upravljavec železniške infrastrukture odgovoren za svoje lastno upravljanje, vodenje in interni nadzor.
Člen 5
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da se prevoznikom v železniškem prometu omogoči prilagoditev njihove dejavnosti trgu in opravljanje te dejavnosti, za katero so odgovorni njihovi organi upravljanja, v interesu zagotavljanja učinkovitih in ustreznih storitev z najnižjimi možnimi stroški za zahtevano kakovost storitve.
Prevozniki v železniškem prometu se vodijo v skladu z načeli, ki veljajo za gospodarske družbe; to velja tudi za njihove obveznosti izvajanja javne službe, ki jih nalaga država, in za pogodbe o izvajanju javne službe, ki jih sklenejo s pristojnimi organi države članice.
2. Prevozniki v železniškem prometu sprejmejo svoje poslovne načrte, skupaj z investicijskimi in finančnimi načrti. Taki načrti se pripravijo za doseganje finančnega ravnotežja prevoznika in drugih ciljev tehničnega, komercialnega in finančnega upravljanja; zagotoviti morajo tudi sredstva za omogočanje uresničitve teh ciljev.
3. V okviru splošnih političnih smernic, ki jih določi država, ter ob upoštevanju nacionalnih načrtov in pogodb (ki so lahko večletni), skupaj z investicijskimi in finančnimi načrti, prevozniki v železniškem prometu zlasti svobodno:
— ustanavljajo mednarodna združenja z enim ali več drugimi prevozniki v železniškem prometu,
— ustanavljajo svoje notranje organizacije, brez poseganja v določbe oddelka III,
— nadzorujejo dobavo in trženje storitev ter določajo njihovo ceno, brez poseganja v Uredbo Sveta (EGS) št. 1191/69 z dne 26. junija 1969 o ukrepanju držav članic glede obveznosti javne službe v železniškem in cestnem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh ( 6 ),
— sprejemajo odločitve v zvezi z osebjem, premoženjem in nabavo,
— širijo svoj tržni delež, razvijajo nove tehnologije in nove storitve ter sprejemajo inovativne tehnike vodenja,
— vzpostavijo nove dejavnosti na področjih, povezanih s poslovanjem v železniškem prometu.
ODDELEK III
Ločitev upravljanja infrastrukture od prevoznih storitev
Člen 6
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev izdelave in objavljanja ločenih izkazov uspeha in bilanc stanja, na eni strani za poslovanje prevoznikov v železniškem prometu, ki je povezano z njihovimi prevoznimi storitvami, in na drugi strani za poslovanje, povezano z upravljanjem železniške infrastrukture. Javna finančna sredstva, ki so dodeljena za eno od teh dveh področij dejavnosti, se ne smejo prenesti na drugo področje dejavnosti.
Računovodstvo za ti dve področji dejavnosti izraža takšno prepoved.
2. Države članice lahko tudi predvidijo, da je za takšno ločitev potrebna organizacijska delitev na področja znotraj enega podjetja, ali da infrastrukturo upravlja ločen subjekt.
3. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da se za pravičen in enakopraven dostop do železniške infrastrukture odločilne funkcije, navedene v Prilogi II, prenesejo na organe ali podjetja, ki sami(-a) ne zagotavljajo prevoznih storitev v železniškem prometu. Ne glede na organizacijske strukture je treba dokazati, da je bil ta cilj dosežen.
Vendar lahko države članice pobiranje uporabnin in odgovornost za upravljanje železniške infrastrukture, kot so na primer naložbe, vzdrževanje in financiranje, prenesejo na prevoznike v železniškem prometu ali kakšen drug organ.
4. Uporaba odstavka 3 je v skladu s členom 10b predmet poročila Komisije, ki mora biti predloženo najpozneje do 15. marca 2006.
Člen 7
1. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za razvoj nacionalne železniške infrastrukture, po potrebi ob upoštevanju splošnih potreb Skupnosti.
▼M2 —————
3. Države članice lahko ob obveznem upoštevanju členov 73, 87 in 88 Pogodbe upravljavcu železniške infrastrukture dodelijo sredstva, ustrezna glede na njegove naloge, velikost in finančne potrebe, zlasti za kritje novih naložb.
4. V okviru splošne politike, ki jo določi država, upravljavec železniške infrastrukture izdela poslovni načrt, ki vključuje naložbeni in finančni načrt. S tem načrtom se zagotovi optimalna in učinkovita uporaba ter razvoj železniške infrastrukture ob zagotavljanju finančnega ravnotežja in sredstev, ki so potrebna za doseganje teh ciljev.
Člen 8
Upravljavec infrastrukture zaračuna uporabnino za uporabo železniške infrastrukture, ki jo upravlja, plačujejo pa jo prevozniki v železniškem prometu in mednarodna združenja, ki to infrastrukturo uporabljajo. Po posvetovanju z upravljavcem določijo države članice pravila za določitev te uporabnine.
Uporabnina se izračuna na tak način, da ne dopušča razlikovanja med prevozniki v železniškem prometu in lahko upošteva zlasti kilometre, sestavo vlaka in posebne zahteve dejavnikov, kot so hitrost, osna obremenitev in stopnja ali obdobje uporabe infrastrukture.
ODDELEK IV
Izboljšanje finančnega položaja
Člen 9
1. Skupaj s sedanjimi prevozniki v železniškem prometu v javni lasti ali pod javnim nadzorom vzpostavijo države članice ustrezne mehanizme, da bi pomagale zmanjšati zadolženost takih prevoznikov do ravni, ki ne ovira zdravega finančnega vodenja, in izboljšale njihov finančni položaj.
2. V ta namen lahko države članice sprejmejo potrebne ukrepe, ki zahtevajo vzpostavitev ločene enote za amortizacijo dolga v računovodskih oddelkih takih prevoznikov.
Bilanca stanja enote se lahko do popolnega plačila dolgov bremeni z vsemi posojili, ki jih ta prevoznik najame za financiranje naložb in pokritje presežnih stroškov obratovanja, ki izhajajo iz poslovanja železniškega prevoza ali upravljanja železniške infrastrukture. Dolgov iz dejavnosti hčerinskih družb se ne sme upoštevati.
3. Pomoč, ki jo dodelijo države članice za odplačilo dolgov, navedenih v tem členu, se zagotovi v skladu s členi 73, 87 in 88 Pogodbe.
4. Prevozniki v železniškem prometu izdelajo in objavijo izkaz uspeha in bilanco stanja ali letni zaključni račun aktive in pasive za poslovanje v zvezi z zagotavljanjem prevoza blaga v železniškem prometu. Sredstva za dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem prevoza potnikov v železniškem prometu kot javne službe morajo biti prikazana ločeno v ustreznih poslovnih računih in se ne smejo prenašati na dejavnosti v zvezi z zagotavljanjem drugih prevoznih storitev ali na kakršno koli drugo poslovanje.
ODDELEK V
Dostop do železniške infrastrukture
Člen 10
1. Mednarodnim poslovnim združenjem se zagotovijo pravice dostopa in tranzitnega prevoza v državah članicah, kjer imajo sedež prevozniki, ki ta združenja sestavljajo, kakor tudi pravice tranzitnega prevoza v drugih državah članicah za opravljanje mednarodnih prevoznih storitev med državami članicami, v katerih imajo ti prevozniki sedež.
2. Prevoznikom v železniškem prometu, ki sodijo na področje uporabe člena 2, se na podlagi pravičnih pogojev dodeli dostop do železniške infrastrukture v drugih državah članicah za opravljanje mednarodnega kombiniranega prevoza blaga.
3. Prevozniki v železniškem prometu iz okvira člena 2 dobijo pod pravičnimi pogoji dostop do vseevropskega železniškega omrežja za prevoz blaga iz člena 10a in Priloge I ter najpozneje do 1. januarja 2006 do celotnega železniškega omrežja za namen opravljanja storitev pri mednarodnem prevozu blaga.
Poleg tega prevozniki v železniškem prometu iz okvira člena 2 dobijo najpozneje do 1. januarja 2007 pod pravičnimi pogoji dostop do infrastrukture držav članic za namen opravljanja vseh vrst storitev pri železniškem prevozu blaga.
3a. Prevoznikom v železniškem prometu, ki spadajo v področje uporabe člena 2, se do 1. januarja 2010 odobri pravica dostopa do infrastrukture v vseh državah članicah za namene izvajanja mednarodnih storitev potniškega prometa. Pri izvajanju mednarodnih storitev potniškega prometa imajo prevozniki v železniškem prometu pravico, da potnike pobirajo in odlagajo na kateri koli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami v isti državi članici.
Pravica dostopa do infrastrukture držav članic, za katere delež mednarodnega prevoza potnikov z vlakom predstavlja več kot polovico realizacije potniškega prometa prevoznikov v železniškem prometu v tej državi članici, se dodeli do 1. januarja 2012.
O tem, ali je glavni namen storitve prevoz potnikov med postajami, ki se nahajajo v različnih državah članicah, odloči ustrezni regulatorni organ ali organi iz člena 30 Direktive 2001/14/ES, in sicer na zahtevo ustreznih pristojnih organov in/ali zainteresiranih prevoznikov v železniškem prometu.
3b. Države članice lahko omejijo pravico dostopa, opredeljeno v odstavku 3a, na storitve med odhodnim krajem in namembnim krajem, ki jih zajema ena ali več pogodb za opravljanje javne službe v skladu z veljavno zakonodajo Skupnosti. Takšna omejitev ne sme povzročiti omejevanja pravice, da se potnike pobira in odlaga na kateri koli postaji na mednarodni progi, vključno s postajami v isti državi članici, z izjemo primerov, v katerih bi izvajanje te pravice ogrozilo ekonomsko ravnotežje pogodbe za opravljanje javne službe.
O tem, ali bi gospodarsko ravnotežje lahko bilo ogroženo, odloči regulatorni organ ali organi iz člena 30 Direktive 2001/14/ES, in sicer na podlagi objektivne ekonomske analize in na podlagi vnaprej določenih meril ter na zahtevo:
— pristojnega organa oziroma pristojnih organov, ki so dodelili pogodbo za opravljanje javne službe;
— katerega koli drugega zainteresiranega organa, ki ima po tem členu pravico omejiti dostop;
— upravljavca infrastrukture ali
— prevoznika v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne storitve.
Pristojni organi in prevozniki v železniškem prometu, ki opravljajo javno službo, priskrbijo ustreznemu regulatornemu organu ali organom informacije, za katere se razumno šteje, da so potrebne za sprejetje odločitve. Regulatorni organ preuči prejete informacije in se po potrebi o njih posvetuje z vsemi ustreznimi stranmi ter jih o svoji utemeljeni odločitvi obvesti v vnaprej določenem razumnem roku, ki ne sme presegati dveh mesecev od prejema vseh potrebnih informacij. Regulatorni organ poda utemeljitev svoje odločitve, določi rok in pogoje, v skladu s katerimi:
— ustrezni pristojni organ oziroma pristojni organi;
— upravljavec infrastrukture;
— prevoznik v železniškem prometu, ki izvaja pogodbo za opravljanje javne storitve; ali
— prevoznik v železniškem prometu, ki je zaprosil za dostop,
lahko zaprosijo za ponovno preučitev odločitve.
3c. Države članice lahko prav tako omejijo pravico, da se potnike pobira in odlaga na kateri koli postaji na mednarodni potniški progi, kadar je bila izključna pravica za prevoz potnikov med omenjenimi postajami dodeljena na podlagi koncesijske pogodbe pred 4. decembrom 2007 na podlagi poštenega in konkurenčnega razpisnega postopka ter v skladu z ustreznimi načeli prava Skupnosti. Takšna omejitev lahko velja do izteka prvotne veljavnosti koncesijske pogodbe oziroma 15 let, kar od obojega nastopi prej.
3d. Določbe te direktive od države članice ne zahtevajo, da pred 1. januarjem 2010 odobri pravico dostopa iz odstavka 3a prevoznikom v železniškem prometu in njihovim neposrednim ali posredno nadzorovanim podružnicam, ki imajo licenco v državi članici, kjer podobne pravice dostopa niso dodeljene.
3e. Države članice sprejmejo potrebne ukrepe za zagotovitev, da je glede odločitev iz odstavkov 3b, 3c in 3d možen sodni nadzor.
3f. Brez poseganja v odstavek 3b lahko države članice pod pogoji iz tega člena pooblastijo zadevni organ, pristojen za železniški promet, da prevoznikom v železniškem prometu, ki nudijo potniške storitve, naloži dajatev za obratovanje tistih prog, ki sodijo pod pristojnost organa in povezujejo dve postaji znotraj države članice.
V takšnem primeru se prevoznikom v železniškem prometu, ki opravljajo nacionalne ali mednarodne prometne storitve prevoza potnikov v železniškem prometu, za obratovanje teh prog, ki spadajo pod pristojnost tega organa, naloži isto dajatev.
Dajatev je nadomestilo organu za obveznosti javne službe, določene v pogodbah za opravljanje javne službe, podeljenih v skladu s pravom Skupnosti. Prihodek na podlagi katere koli dajatve in plačan kot nadomestilo ne sme presegati celote ali dela stroškov, ki so nastali pri izvajanju zadevnih obveznosti javne službe, ob upoštevanju ustreznih prejemkov in razumnega dobička za izvajanje teh obveznosti.
Dajatev se uvede v skladu z zakonodajo Skupnosti, zlasti ob upoštevanju načel pravičnosti, preglednosti, nediskriminacije in sorazmernosti, predvsem med povprečno ceno storitve potniku in ravnijo dajatve. Celoten znesek vseh dajatev v skladu s tem odstavkom ne sme ogroziti ekonomske izvedljivosti preživetja storitev železniškega potniškega prometa, za katere se določijo dajatve.
Ustrezni organi hranijo potrebne podatke, ki omogočajo sledljivost izvora dajatev in njihove uporabe. Države članice te informacije posredujejo Komisiji.
4. Komisija v posameznem primeru na zahtevo države članice ali na lastno pobudo preuči uporabo in izvrševanje tega člena ter v dveh mesecih po prejemu takšne zahteve in po posvetovanju z odborom, navedenim v členu 11a(2), odloči, ali se s tem povezani ukrep lahko še naprej uporablja. Komisija sporoči svojo odločitev Evropskemu parlamentu, Svetu in državam članicam.
Brez poseganja v člen 226 Pogodbe lahko vsaka država članica v roku enega meseca odločitev Komisije posreduje Svetu. V izjemnih okoliščinah lahko Svet v roku enega meseca s kvalificirano večino sprejme drugačno odločitev.
5. Vsak prevoznik, ki opravlja storitve pri železniškem prevozu, na podlagi javnega ali zasebnega prava sklene potrebne sporazume z upravljavcem zadevne železniške infrastrukture. Pogoji, ki urejajo te sporazume, so nediskriminacijski in pregledni v skladu z določbami iz Direktive 2001/14/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2001 o dodeljevanju železniških infrastrukturnih zmogljivosti, naložitvi uporabnin za uporabo železniške infrastrukture in podeljevanju varnostnega spričevala ( 7 ).
6. Dostop po tirih do terminalov, vštevši opravljanje storitev v njih, in pristanišč, povezanih z železniškimi dejavnostmi iz odstavkov 1, 2 in 3, ki jih uporablja ali bi jih lahko uporabljal en ali več končnih odjemalcev, se nediskriminacijsko in pregledno zagotovi vsem prevoznikom v železniškem prometu, zahteve prevoznika v železniškem prometu pa se lahko omejijo samo, če obstajajo druge rešitve na železnici, ki so izvedljive pod tržnimi pogoji.
7. Brez poseganja v predpise Skupnosti in nacionalne predpise v zvezi s politiko konkurence ter brez poseganja v pristojne institucije na tem področju, konkurenco na trgih železniških prevoznih storitev, vključno s trgom železniškega prevoza blaga spremlja regulatorni organ, ustanovljen po členu 30 Direktive 2001/14/ES, ali katerikoli drugi organ z enako stopnjo neodvisnosti.
Ta organ se ustanovi v skladu z določbami člena 30(1) navedene direktive. Vsak prosilec ali zainteresirana stranka lahko pri tem organu vloži pritožbo, če meni, da je bil(-a) nepravično obravnavan(-a), diskriminiran(-a) ali kako drugače oškodovan(-a). Regulatorni organ na podlagi pritožbe in po potrebi na lastno pobudo čim prej odloči o primernih ukrepih za odpravo nezaželega razvoja dogodkov na teh trgih. Za zagotovitev potrebnih možnosti sodnega nadzora in potrebnega sodelovanja med nacionalnimi regulatornimi organi se v tem kontekstu uporabljata člena 30(6) in 31 navedene direktive.
8. Komisija do 1. januarja 2009 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o izvajanju te direktive.
Poročilo obravnava:
— izvajanje te direktive v državah članicah, še posebej njen učinek na države članice, kot je opredeljeno v drugem pododstavku odstavka 3a, in učinkovitost dela različnih udeleženih organov,
— razvoj trga, zlasti mednarodnih prometnih trendov, dejavnosti in tržni deleži vseh tržnih subjektov, vključno s subjekti, ki so na novo vstopili na trg.
9. Komisija do 31. decembra 2012 predloži Evropskemu parlamentu, Svetu, Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru in Odboru regij poročilo o izvajanju določb odstavkov 3a do 3f.
Uporabo te direktive se oceni na podlagi poročila, ki ga Komisija predloži dve leti po odprtju trga mednarodnih storitev potniškega prometa.
Poročilo tudi preuči razvoj trga, vključno s potekom priprav na nadaljnje odprtje trga storitev potniškega železniškega prometa. Komisija v svojem poročilu tudi analizira različne modele za organizacijo tega trga in učinek te direktive na pogodbe za opravljanje javne službe in njihovo financiranje. Pri tem Komisija upošteva izvajanje Uredbe (ES) št. 1370/2007 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2007 [o storitvah javnega potniškega železniškega in cestnega prometa] ( 8 ) ter intrinzične razlike med državami članicami (gostota omrežij, število potnikov, povprečna prepotovana razdalja). Če je to primerno, Komisija v svojem poročilu predlaga dopolnilne ukrepe za lažje odpiranje trga in oceni učinek teh ukrepov.
Člen 10a
1. Vseevropsko železniško omrežje za prevoz blaga sestavljajo naslednji elementi:
(a) Železniške proge v skladu s kartami v Prilogi I.
(b) Po potrebi obvozne proge, zlasti okrog preobremenjene infrastrukture v smislu Direktive 2001/14/ES. Kadar so te proge na razpolago, se v največji možni meri ohranijo celotni časi voženj.
(c) Dostop po tirih do terminalov, ki služijo ali bi lahko služili več kot enemu končnemu uporabniku, in do drugih naprav in objektov, vključno z njihovimi priključnimi progami.
(d) Dostop po tirih do pristanišč in iz njih, kakor jih navaja Priloga I, vključno s priključnimi progami.
2. Priključne proge iz odstavka 1(c) in (d) obsegajo 50 km na začetku in koncu poti ali 20 % dolžine poti po železniških progah iz odstavka 1(a), pri čemer se upošteva dolžina, ki je daljša.
Belgija in Luksemburg kot državi članici z relativno majhnim ali koncentriranim omrežjem lahko v prvem letu po 15. marcu 2003 omejita dolžino priključnih prog do najmanj 20 km in do konca drugega leta do najmanj 40 km.
ODDELEK Va
Nadzorne naloge Komisije
Člen 10b
1. Komisija sprejme potrebne ukrepe za spremljanje tehničnih in ekonomskih pogojev ter razvoja dogodkov na trgu prevoznih storitev v evropskem železniškem prometu najpozneje do 15. septembra 2001. Komisija zagotovi razpoložljivost ustreznih sredstev, ki bodo omogočila učinkovito spremljanje tega sektorja.
2. V tem okviru Komisija v svoje delo tesno vključi predstavnike držav članic in predstavnike zadevnih sektorjev, vključno z uporabniki, da bi bilo tako mogoče bolje spremljati razvoj železniškega sektorja in trga, ocenjevati učinek sprejetih ukrepov in analizirati vpliv načrtovanih ukrepov Komisije.
3. Komisija spremlja uporabo omrežij in razvoj okvirnih pogojev v sektorju železniškega prometa, zlasti zaračunavanje uporabnin, dodeljevanje infrastrukturnih zmogljivosti, ureditev varnosti in izdajo licenc ter stopnjo usklajenosti. Zagotavlja aktivno sodelovanje med ustreznimi regulatornimi organi v državah članicah.
4. Komisija Evropskemu parlamentu in Svetu poroča o:
(a) razvoju notranjega trga storitev v železniškem prometu
(b) okvirnih pogojih
(c) razmere v evropskem železniškem omrežju
(d) uporabi pravic dostopa do železniške infrastrukture
(e) ovirah, ki preprečujejo večjo učinkovitost prevoznih storitev v železniškem prometu
(f) omejitvah infrastrukture in
(g) potrebi po zakonodaji.
ODDELEK VI
Končne določbe
Člen 11
1. Države članice lahko Komisijo opozorijo na katero koli vprašanje v zvezi z izvajanjem te direktive. Ustrezne odločitve se sprejmejo po svetovalnem postopku, navedenem v členu 11a(2).
2. Ukrepi za spremembo nebistvenih določb te direktive in v zvezi s prilagoditvijo njenih prilog se sprejmejo v skladu z regulativnim postopkom s pregledom iz člena 11a(3).
Člen 11a
1. Komisiji pomaga odbor.
2. Ob sklicevanju na ta odstavek veljata člena 3 in 7 Sklepa 1999/468/ES ob upoštevanju določb člena 8 tega sklepa.
3. Pri sklicevanju na ta odstavek se uporabljata člen 5a(1) do (4) in člen 7 Sklepa 1999/468/ES, ob upoštevanju določb člena 8 Sklepa.
4. Odbor sprejme svoj poslovnik.
Člen 12
Določbe te direktive ne posegajo v Direktivo Sveta 90/531/EGS z dne 17. septembra 1990 o postopku oskrbe subjektov v vodnem, energetskem, prevoznem in telekomunikacijskem sektorju ( 9 ).
Člen 13
Odločba 75/327/EGS se razveljavi s 1. januarjem 1993.
Sklicevanje na razveljavljeno odločbo šteje za sklicevanje na to direktivo.
▼M2 —————
Člen 14a
1. V obdobju petih let od 15. marca 2003 naprej naslednjim državam članicam:
— Irski kot državi članici, ki se nahaja na otoku in ima železniško povezavo s samo eno državo članico,
— Združenemu kraljestvu glede Severne Irske zaradi iste značilnosti in
— Grčiji kot državi članici brez neposredne železniške povezave s katero koli drugo državo članico,
ni treba izpolnjevati zahteve, da za zagotavljanje pravičnega in enakopravnega dostopa do infrastrukture prenesejo na neodvisni organ odločilne funkcije, kakor predvideva člen 6(3), prvi odstavek, in naloge, kakor predvideva člen 7(2), prvi odstavek, v kolikor navedena člena zavezujeta države članice, da ustanovijo neodvisne organe za izvajanje nalog iz navedenih členov.
2. Vendar kadar:
(a) več kot en prevoznik v železniškem prometu, ki je pridobil licenco v skladu s členom 4 Direktive 95/18/ES, ali v primeru Irske in Severne Irske prevoznik v železniškem prometu, ki je pridobil tako licenco drugje, predloži formalno vlogo za opravljanje konkurenčnih prevoznih storitev v železniškem prometu na Irskem, v Severni Irski ali v Grčiji, v te države ali iz teh držav, se bo o nadaljnji uporabnosti tega odstopanja odločalo v skladu s svetovalnim postopkom iz člena 11a(2); ali
(b) prevoznik v železniškem prometu, ki opravlja prevozne storitve na Irskem, v Severni Irski ali Grčiji predloži formalno vlogo za opravljanje prevoznih storitev v železniškem prometu na ozemlju, na ozemlje ali z ozemlja druge države članice (v primeru Irske ali Združenega kraljestva glede Severne Irske ali v primeru obeh ozemlje druge države članice izven njunega ozemlja), odstopanje odstavka 1 ne velja.
V enem letu od prejema odločitve iz točke (a), sprejete v skladu s svetovalnim postopkom, navedenim v členu 11a(2), ali od uradnega obvestila o formalni vlogi, navedenega v točki (b), zadevna država članica ali zadevne države članice (Irska, Združeno kraljestvo glede Severne Irske ali Grčija) sprejmejo predpise za izvajanje členov, navedenih v odstavku 1.
3. Odstopanje iz odstavka 1 se lahko vsakokrat podaljša za največ pet let. Država članica, ki uveljavlja takšno odstopanje, lahko najpozneje 12 mesecev pred datumom izteka veljavnosti odstopanja na Komisijo naslovi prošnjo za ponovno podaljšanje. Vsaka takšna prošnja mora biti utemeljena. Komisija takšno prošnjo preuči in sprejme odločitev v skladu s svetovalnim postopkom, navedenim v členu 11a(2). Navedeni svetovalni postopek se uporablja za vsako odločitev v zvezi s prošnjo.
Komisija pri sprejemanju svoje odločitve upošteva vsakršen razvoj geopolitičnega položaja in trga storitev v železniškem prometu v državi članici, iz države članice ali v državo članico, ki je zaprosila za podaljšanje odstopanja.
4. Luksemburgu kot državi članici z relativno majhnim železniškim omrežjem do 31. avgusta 2004 ni treba izpolnjevati zahteve, da za pravičen in enakopraven dostop do infrastrukture prenese na neodvisni organ funkcije, kakor predvideva člen 6(3), prvi pododstavek, v kolikor ta zavezuje države članice, da ustanovijo neodvisne organe za opravljanje funkcij iz navedenega člena.
Člen 15
Države članice po posvetovanju s Komisijo sprejmejo zakone in druge predpise, potrebne za uskladitev s to direktivo, najpozneje do 1. januarja 1993. O tem takoj obvestijo Komisijo.
Države članice se v sprejetih predpisih sklicujejo na to direktivo ali pa naj sklic nanjo navedejo ob njihovi uradni objavi. Način sklicevanja določijo države članice.
Obveznost prenosa in izvajanja te direktive se ne uporablja za Ciper in Malto, dokler se na njunih ozemljih ne vzpostavi železniški sistem.
Člen 16
Ta direktiva je naslovljena na države članice.
PRILOGA I
PRISTANIŠČA
BELGIE/BELGIQUE
Antwerpen/Anvers
Gent/Gand
Zeebrugge/Zeebruges
БЪЛГАРИЯ
Варна
Бургас
Русе
Лом
Видин
ČESKÁ REPUBLIKA
DANMARK
Ålborg
Århus
Esbjerg
Fredericia
København
Nyborg
Odense
DEUTSCHLAND
Brake
Bremen/Bremerhaven
Brunsbüttel
Cuxhaven
Emden
Hamburg
Kiel
Lübeck
Nordenham
Puttgarden
Rostock
Sassnitz
Wilhelmshaven
Wismar
EESTI
Muuga sadam
Paljassaare sadam
Vanasadam
Paldiski põhjasadam
Paldiski lõunasadam
Kopli põhjasadam
Kopli lõunasadam
Bekkeri sadam
Kunda sadam
ΕΛΛΑΣ
Αλεξανδρούπολις
Ελευσίνα
Πάτρα
Πειραιάς
Θεσσαλονίκη
Βόλος
ESPAÑA
Algeciras
Almería
Barcelona
Bilbao
Cartagena-Escombreras
Gijón
Huelva
Tarragona
Valencia
Vigo
FRANCE
Bayonne
Bordeaux
Boulogne
Calais
Cherbourg
Dunkerque
Fos-Marseille
La Rochelle
Le Havre
Nantes
Port-la-Nouvelle
Rouen
Sète
St-Nazaire
IRELAND
Cork
Dublin
ITALIA
Ancona
Bari
Brindisi
C. Vecchia
Genova
Gioia Tauro
La Spezia
Livorno
Napoli
Piombino
Ravenna
Salerno
Savona
Taranto
Trieste
Venezia
ΚΥΠΡΟΣ
LATVIJA
Rīga
Ventspils
Liepāja
LIETUVA
Klaipėda
LUXEMBOURG
MAGYARORSZÁG
MALTA
NEDERLAND
Amsterdam Zeehaven
Delfzijl/Eemshaven
Vlissingen
Rotterdam Zeehaven
Terneuzen
ÖSTERREICH
POLSKA
Szczecin
Świnoujście
Gdańsk
Gdynia
PORTUGAL
Leixões
Lisboa
Setúbal
Sines
ROMÂNIA
Constanța
Mangalia
Midia
Tulcea
Galați
Brăila
Medgidia
Oltenița
Giurgiu
Zimnicea
Calafat
Turnu Severin
Orșova
SLOVENIJA
Koper
SLOVENSKO
SUOMI/FINLAND
Hamina
Hanko
Helsinki
Kemi
Kokkola
Kotka
Oulu
Pori
Rauma
Tornio
Turku
SVERIGE
Göteborg-Varberg
Helsingborg
Luleå
Malmö
Norrköping
Oxelösund
Stockholm
Trelleborg-Ystad
Umeå
UNITED KINGDOM
Vsa z železnico povezana pristanišča
PRILOGA II
Seznam bistvenih funkcij iz člena 6(3):
— priprava in odločanje o izdaji licenc prevoznikom v železniškem prometu, vključno z dodeljevanjem posameznih licenc,
— odločanje o dodeljevanju vlakovnih poti, vključno z opredelitvijo in oceno razpoložljivosti, ter dodeljevanju posameznih vlakovnih poti,
— odločanje o zaračunavanju uporabnin za uporabo infrastrukture,
— spremljanje izpolnjevanja obveznosti javne službe pri zagotavljanju nekaterih storitev.
( 1 ) UL C 34, 14.2.1990, str. 8 in UL C 87, 4.4.1991, str. 7.
( 2 ) UL C 19, 28.1.1991, str. 254.
( 3 ) UL C 225, 10.9.1990, str. 27.
( 4 ) UL L 152, 12.6.1975, str. 3.
( 5 ) UL L 278, 23.12.1970, str. 1, Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EGS) št. 2116/78 (UL L 246, 8.9.1978, str. 7).
( 6 ) UL L 156, 28.6.1969, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo (EGS) št. 1893/91 (UL L 169, 29.6.1991, str. 1).
( 7 ) UL L 75, 15.3.2001, str. 29. Direktiva, kakor je bila spremenjena z Odločbo Komisije 2002/844/ES (UL L 289, 26.10.2002, str. 30).
( 8 ) UL L 315, 3.12.2007, str. 1.
( 9 ) UL L 297, 29.10.1990, str. 1.