01990L0269 — SL — 26.07.2019 — 002.001


To besedilo je zgolj informativne narave in nima pravnega učinka. Institucije Unije za njegovo vsebino ne prevzemajo nobene odgovornosti. Verodostojne različice zadevnih aktov, vključno z uvodnimi izjavami, so objavljene v Uradnem listu Evropske unije. Na voljo so na portalu EUR-Lex. Uradna besedila so neposredno dostopna prek povezav v tem dokumentu

►B

DIREKTIVA SVETA

z dne 29. maja 1990

o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(90/269/EGS)

(UL L 156 21.6.1990, str. 9)

spremenjena z:

 

 

Uradni list

  št.

stran

datum

►M1

DIREKTIVA 2007/30/ES EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA Besedilo velja za EGP z dne 20. junija 2007

  L 165

21

27.6.2007

►M2

UREDBA (EU) 2019/1243 EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA z dne 20. junija 2019

  L 198

241

25.7.2019




▼B

DIREKTIVA SVETA

z dne 29. maja 1990

o minimalnih zdravstvenih in varnostnih zahtevah za ročno premeščanje bremen, kadar za delavce obstaja predvsem nevarnost poškodbe hrbta (četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS)

(90/269/EGS)



ODDELEK I

SPLOŠNE DOLOČBE

Člen 1

Predmet

1.  V tej direktivi, ki je četrta posebna direktiva v smislu člena 16(1) Direktive 89/391/EGS, so določene minimalne zdravstvene in varnostne zahteve za ročno premeščanje bremen, zlasti kadar obstaja nevarnost poškodbe hrbta delavcev.

2.  Določbe Direktive 89/391/EGS se v celoti uporabljajo za celotno področje iz odstavka 1, ne glede na bolj omejevalne in/ali posebne določbe iz te direktive.

Člen 2

Opredelitev

V tej direktivi „ročno premeščanje bremen“ pomeni vsak transport ali podpiranje bremena s strani enega ali več delavcev, vključno z dvigovanjem, odlaganjem, potiskanjem, vlečenjem, prenašanjem ali premikanjem bremena, ki zaradi svojih značilnosti ali zaradi neugodnih ergonomskih pogojev pomeni nevarnost predvsem za poškodbe hrbta delavcev.



ODDELEK II

OBVEZNOSTI DELODAJALCEV

Člen 3

Splošna določba

1.  Delodajalec mora sprejeti primerne organizacijske ukrepe ali uporabiti primerna sredstva, zlasti mehansko opremo, da bi zmanjšali potrebe po ročnem premeščanju bremen.

2.  Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, mora delodajalec sprejeti primerne organizacijske ukrepe, uporabiti primerna sredstva ali delavcem zagotoviti taka sredstva, da bi zmanjšali nevarnost, povezano z ročnim premeščanjem bremen, ob upoštevanju Priloge I.

Člen 4

Organizacija delovnih mest

Kadar se ni mogoče izogniti ročnemu premeščanju bremen, delodajalec organizira delo tako, da je to ravnanje čimbolj varno in zdravo in:

(a) če je mogoče, vnaprej oceni zdravstvene in varnostne razmere pri tem delu in zlasti prouči značilnosti bremen, ob upoštevanju Priloge I;

(b) poskrbi, da se s sprejetjem primernih ukrepov izogne tveganju predvsem za poškodbe hrbta delavcev ali to tveganje zmanjša, pri čemer upošteva značilnosti delovnega okolja in delo delavca, ob upoštevanju Priloge I.

Člen 5

Sklicevanje na Prilogo II

Za izvajanje člena 6(3)(b) ter členov 14 in 15 Direktive 89/391/EGS se upošteva Priloga II.

Člen 6

Obveščanje in usposabljanje delavcev

1.  Brez vpliva na člen 10 Direktive 89/391/EGS delavce in/ali njihove predstavnike obvestijo o vseh ukrepih, ki se bodo izvajali v skladu s to direktivo glede zagotavljanja varnosti in zdravja.

Delodajalci morajo zagotoviti, da delavci in/ali njihovi predstavniki dobijo splošne podatke in po možnosti natančne informacije o:

 teži bremena,

 središču težnosti najtežje strani, ko je paket naložen ekscentrično.

2.  Brez vpliva na člen 12 Direktive 83/391/EGS morajo delodajalci zagotoviti, da so delavci obveščeni in usposobljeni za pravilno ročno premeščanje bremen ter obveščeni o tveganjih, ki bi jim utegnili biti izpostavljeni, ob upoštevanju Prilog I in II.

Člen 7

Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev

Posvetovanje z delavci in sodelovanje delavcev in/ali njihovih predstavnikov poteka v skladu s členom 11 Direktive 89/391/EGS o zadevah, obravnavanih v tej direktivi, vključno z njenimi prilogami.



ODDELEK III

DRUGE DOLOČBE

▼M2

Člen 8

Spremembe prilog

Na Komisijo se prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 8a za vnos strogo tehničnih sprememb v priloge, da se upoštevajo tehnični napredek, spremembe mednarodnih predpisov ali specifikacij in znanje na področju ročnega premeščanja bremen.

Kadar je v ustrezno utemeljenih in izjemnih primerih, ki vključujejo neizbežna, neposredna in resna tveganja za fizično zdravje in varnost delavcev in drugih oseb, iz izredno nujnih razlogov potrebno ukrepanje v zelo kratkem času, se za delegirane akte, sprejete na podlagi tega člena, uporabi postopek iz člena 8b.

▼M2

Člen 8a

Izvajanje prenosa pooblastila

1.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov je preneseno na Komisijo pod pogoji, določenimi v tem členu.

2.  Pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov iz člena 8 se prenese na Komisijo za obdobje petih let od 26. julija 2019. Komisija pripravi poročilo o prenosu pooblastila najpozneje devet mesecev pred koncem petletnega obdobja. Prenos pooblastila se samodejno podaljšuje za enako dolga obdobja, razen če Evropski parlament ali Svet nasprotuje temu podaljšanju najpozneje tri mesece pred koncem vsakega obdobja.

3.  Prenos pooblastila iz člena 8 lahko kadar koli prekliče Evropski parlament ali Svet. S sklepom o preklicu preneha veljati prenos pooblastila iz navedenega sklepa. Sklep začne učinkovati dan po njegovi objavi v Uradnem listu Evropske unije ali na poznejši dan, ki je določen v navedenem sklepu. Sklep ne vpliva na veljavnost že veljavnih delegiranih aktov.

4.  Komisija se pred sprejetjem delegiranega akta posvetuje s strokovnjaki, ki jih imenujejo države članice, v skladu z načeli, določenimi v Medinstitucionalnem sporazumu z dne 13. aprila 2016 o boljši pripravi zakonodaje ( 1 )

5.  Komisija takoj po sprejetju delegiranega akta o njem sočasno uradno obvesti Evropski parlament in Svet.

6.  Delegirani akt, sprejet na podlagi člena 8, začne veljati le, če mu niti Evropski parlament niti Svet ne nasprotuje v roku dveh mesecev od uradnega obvestila Evropskemu parlamentu in Svetu o tem aktu ali če pred iztekom tega roka tako Evropski parlament kot Svet obvestita Komisijo, da mu ne bosta nasprotovala. Ta rok se na pobudo Evropskega parlamenta ali Sveta podaljša za dva meseca.

Člen 8b

Postopek v nujnih primerih

1.  Delegirani akti, sprejeti na podlagi tega člena, začnejo veljati nemudoma in se uporabljajo, dokler se jim ne nasprotuje v skladu z odstavkom 2. V uradnem obvestilu Evropskemu parlamentu in Svetu o delegiranem aktu se navedejo razlogi za uporabo postopka v nujnih primerih.

2.  Evropski parlament ali Svet lahko nasprotuje delegiranemu aktu v skladu s postopkom iz člena 8a(6). V tem primeru Komisija nemudoma po tem, ko jo Evropski parlament ali Svet uradno obvesti o sklepu o nasprotovanju aktu, ta akt razveljavi.

▼B

Člen 9

Končne določbe

1.  Države članice sprejmejo zakone in druge predpise potrebne za uskladitev s to direktivo najkasneje do 31. decembra 1992.

O tem takoj obvestijo Komisijo.

2.  Države članice predložijo Komisiji besedila predpisov nacionalne zakonodaje, sprejetih na področju, ki ga ureja ta direktiva.

▼M1 —————

▼B

Člen 10

Ta direktiva je naslovljena na države članice.




PRILOGA I ( *1 )

REFERENČNI DEJAVNIKI

(Člen 3(2), Člen 4(a) in (b) in Člen 6 (2))

1.  Značilnosti bremena

Ročno premeščanje bremen lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če je breme:

 pretežko ali preveliko,

 nepriročno ali ga je težko prijeti,

 nestabilno ali ima vsebino, ki se bo verjetno prevrnila,

 nameščeno na način, ki zahteva, da ga je treba držati ali premeščati na razdalji od telesa ali z upognjenim ali ukrivljenim telesom,

 verjetno, da bo zaradi svojih obrisov in/ali čvrstosti povzročilo poškodbe delavcev, zlasti pri trčenju.

2.  Potreben fizični napor

Fizični napor lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če:

 je stalen,

 se doseže samo z rotacijo trupa,

 verjetno povzroči nenaden premik bremena,

 ga izvedemo v nestabilnem položaju telesa.

3.  Značilnosti delovnega okolja

Značilnosti delovnega okolja lahko povečajo tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če:

 ni dovolj prostora, še zlasti v višino, da bi opravili delo,

 so tla neravna, kar pomeni nevarnost spotikanja, ali so spolzka glede na delavčevo obuvalo,

 delovišče ali delovno okolje delavcu preprečuje ročno premeščanje bremen na varni višini ali v primernem položaju,

 obstajajo razlike v višini tal ali delovne površine, kar zahteva, da se breme premešča na različnih višinah,

 so tla ali podnožnik nestabilna,

 so temperatura, vlažnost ali prezračevanje neprimerni.

4.  Zahteve dela

Delo lahko pomeni tveganje predvsem za poškodbe hrbta, če terja:

 prepogost ali predolg fizični napor, še zlasti za hrbtenico,

 nezadostno počivanje ali obdobje okrevanja,

 predolge razdalje dviganja, spuščanja ali prenašanja,

 hitrost dela, ki jo zahteva proces, in je delavec ne more spremeniti.




PRILOGA II ( *2 )

POSAMEZNIKOVI DEJAVNIKI NEVARNOSTI

(Člen 5 in Člen 6(2))

Delavec je lahko v nevarnosti, če:

 je po svojih fizičnih lastnostih neprimeren za izvedbo naloge,

 nosi neprimerna oblačila, obutev ali druge osebne stvari,

 nima ustreznega ali primernega znanja ali usposobljenosti.



( 1 ) UL L 123, 12.5.2016, str. 1.

( *1 ) Ker gre za multifaktorske analize, se lahko hkrati sklicujemo na različne dejavnike, navedene v prilogah I in II.

( *2 ) Ker gre za multifaktorske analize, se lahko hkrati sklicujemo na različne dejavnike, navedene v prilogah I in II.